NOVE LJUBLJANSKE STAVBE Jože Gregorič Vseučiliška knjižnica. Ko je po vojni v svobodni državi postala Ljubljana duhovno središče slovenskega naroda, se je naenkrat znašla pred odgovorno nalogo, da ustvari vse one naj višje kulturne institucije, katere terja od nje nov po ložaj. Tako smo dobili takoj po vojni slovensko uni verzo, znanstveno društvo, ki je postalo zarodek Akademije znanosti in umetnosti, v katero se je dru štvo po najvišjem nalogu 1. 1938. preobrazilo, dobili Narodno galerijo in konservatorij, zadnji napori naših kulturnih delavcev pa veljajo ustanovitvi akademije upodabljajoče umetnosti. Vse te najvišje kulturne institucije, ki si jih je slo venski narod z žilavo vztrajnostjo znal ustvariti v teku dvajsetih let, pa se morajo vse po vrsti boriti z veliko nevšečnostjo, ki v izdatni meri ovira njih svobodni razmah, z vprašanjem prostora. Univerza se še danes bori s temi neprilikami in šele po dvajsetih letih je bil letos v surovem stanju dozidan strojni institut ter kot prvi specialni zavod dobil odgovarjajoče poslopje. Gradi pa se tudi kemični institut. Največja pridobitev za vso slovensko kulturo pa je poslopje osrednje vse- učiliške knjižnice, ki bo, upajmo, prihodnje leto izro čeno svojemu vzvišenemu namenu. Z novim poslopjem vseučiliške knjižnice je zado ščeno eni največjih potreb kulturnega središča Ljub ljane. Stanje licejske knjižnice, ki je po vojni postala državni zavod, je nevzdržno. Knjižnica, katere temelj tvorijo največje zasebne in samostanske knjižnice bivše Kranjske, je s tem, da je postala državna usta nova, stopila v dobo ogromnega razmaha. Dobila je pravico do dolžnostnih izvodov iz vse države, s tem pa se je njena kapaciteta tako povečala, da je v se danjih prostorih postala mrtva ustanova, v pravem pomenu nepregledno skladišče knjig, ki je praktični uporabi domala nedostopno. Tej potrebi osrednje slo venske knjižnice je mogoče odpomoči le z novim poslopjem. Dvoje vprašanj je bilo treba rešiti: kje naj bodoča knjižnica stoji in kdo naj postane njen ustvaritelj. Prvi odgovor se je glasil: v največji bližini osred njega vseučiliškega poslopja. Tu je bil mogoč en sam prostor: nezazidana parcela nekdanjega »knežjega dvorca« med Gosposko, Vegovo in Knežjo ulico. V tem predlogu je tudi velika prednost za mesto Ljubljano. Ko je po potresu 1895. padla odlična ba ročna palača knezov Auerspergov, je na tem mestu zazevala velika praznina, stara Ljubljana je utrpela enega največjih estetskih udarcev na svojem orga- nično izgrajenem stavbnem kompleksu. Z novo stavbo vseučiliške knjižnice bo tem delu vrnjena nekdanja zaokroženost in bo tako estetsko oživel ta del stare Ljubljane. Prav tako tudi drugo vprašanje stvaritelja novega hrama slov. kulture ni zastavljalo posebnih težkoč. Saj je kar nekam samoobsebi jasno, da mora poslopje, 29* ki naj postane hram najvišje narodove vrednote, nje gove pisane besede, graditi največji umetnik dobe, kajti le on bo znal dati stavbi potrebno monumental- nost, ki ji vsled njene naloge pripada, in obenem oži viti ta del stare Ljubljane. Oči nas vseh so se zato obrnile v arh. Plečnika. In da nismo slabo izbirali, govori dograjena stavba. Prvi načrt, ki ga je zasnoval prof. Plečnik leta 1930./31., je ostal v bistvu neizpremenjen. Vsa spre memba načrtov se omejuje le na večjo monumental- nost in reprezentativnost stavbe. Od parcele, ki je dar mestne občine ljubljanske, v velikosti 2266,875 m2, pokriva novo poslopje ploskev 2065,18 m2, na dvoje dvorišč pa odpade 201,69 m2 stavbišča. Kubatura zazidanega prostora štirinadstrop ne stavbe znaša 43.331,92 m3, stroški pa so preraču nani skupno na 14,224.424,25 din. Kvadratura pro stora se razdeli tako: glavna čitalnica 380,50 m2, či talnica profesorjev 96,88 m2, razstavna dvorana 122,71 m2, čitalnica časopisov 110,25 m2, institut za zgodovino umetnosti 352,02m2, predavalnica 167,50 m2, na skladišča časopisja odpade 118 m2 površine. V knjižnici je prostora za 235.700 knjig. Stavba je štiri nadstropna, spodnji nadstropji, ki sta namenjeni ura dom, institutom in stanovanju, sta normalno visoki, zgornji pa radi lahke dosegljivosti knjig le 2,50 in. Glavni vhod je s Knežje ulice, zvezan je z monumen- talnim stopnjiščem, ki vodi v vestibul 1. nadstropja, s štirimi vrstami marmornatih stebrov. Iz tega vesti- bula je dohod v glavno čitalniško dvorano in k ostalim študijskim prostorom. Stranski vhod, ki služi kot do hod k predavalnici in čitalnici časopisov, je iz Gospo ske ulice. Dispozicija prostorov je naslednja: Podkletena sta trakta ob Gosposki in Knežji ulici. V kleteh so skladišča za kurivo, centralno kurjavo in ob Gosposki ulici stanovanje za kurjača. V pritličju je ob Knežji ulici glavni vhod. V veži desno je vratarjeva loža in stanovanje. Levo je knjiž nična ekspedicija. Ostali prostori so namenjeni za skladišča. V južnem traktu je ob Vegovi ulici skladi šče časopisov, ob Gosposki pa ljudska čitalnica, med njima pa predavalnica v izmeri 16,76 X 7,76 m. V prvem nadstropju je v sredi severnega trakta raz stavna dvorana, velika 17,50 X 7 m, ob nji pa profe sorska čitalnica in grafična zbirka, zvezana z insti tutom za zgodovino umetnosti. Ostali prostori ob Ve govi in Gosposki ulici so namenjeni za upravne pisar ne, shrambe rokopisov in študijske sobe. Južni trakt pa zavzema ena sama dvorana, ki meri v tlorisu 38 X 10 m ter sega skozi tri nadstropja v višino 10 m. Razsvetljuje jo dvoje ogromnih oken ob Gosposki in Vegovi ulici in troje oken s stopnjišča. Dvorana je opremljena z dvemi dvigali za knjige. Pred dvorano je garderoba in stranišča. V drugem nadstropju so vsi prostori odmenjeni za skladišča, le ob Vegovi ulici je stanovanje ravnatelja knjižnice. V tretjem nadstropju so skladišča. V četrtem nadstropju so ob Vegovi ulici shrambe zemljevidov in muzikalij in prostori za uradništvo, vsi ostali prostori služijo za skladišča. 30* Tudi ognja varno, z bakrom krito podstrešje se lahko uporabi za skladišča knjig. Stavba ima troje fasad, glavno, s poudarjenim por- talom na Knežjo ulico, fasadi ob Vegovi in Gosposki ulici sta si enaki, njun glavni poudarek je na ogrom nih oknih velike dvorane. Arh. Plečnik je na prvem načrtu, ki je bil objavljen v posebni knjigi »Projekt univerzitetne biblioteke ljub ljanske« 1. 1933. spremenil predvsem glavno stopnji šce in fasade v smislu večje monumentalnosti, ki naj podčrta namen stavbe. Izredno učinkovito je stopnjišce z vestibulom v 1. nadstropju, od koder je dohod v glavno dvorano. Po monumentalni reprezentativnosti bi mu komaj kje našli kaj enakega. Pri fasadah je opustil prvi načrt, po katerem bi bil estetski učinek oprt predvsem na razmerje ploskev in oken, ki jih narekuje nujnost notranje razdelitve pro storov. Vse fasade je arhitekt obdelal v naravnem materialu, kamnu. Vse pritličje do enostavnega venca je po krito z različno obdelanim kamnom, grobe skale so razvrščene med skrbno brušenim kamnom. Vsa nad stropja so enotna, med seboj nerazdeljena, zopet izvr šena v grobo in fino obdelanem kamnu, ki se tu brez vsakega reda meša s fasadno opeko. Vrh stavbe je najprej obložen z visokimi brušenimi ploščami umet nega kamna, na katerem leži izredno živahen in učin kovit motiv zaključnega venca. Vsi okviri oken so iz umetnega kamna. Obdelava fasad je arhitektonsko pristna, kajti fasade niso le obložene s kamnom, ampak je ta sestavni del njegove zunanje lupine. Če pogledamo danes na zunaj izgotovljeno stavbo, nas prevzame njena mogočnost in velikopoteznost stvaritelja, ki jo je zasnoval. Kot bi se stavba sama s svojo močjo izvila zemlji iz tal in oblikovala naravno tvarino kamen iz brezoblične mase v arhitektonsko telo, tako delujejo na nas kamnite klade, ki sestav ljajo zid in ki se na vrhu iz naravne oblike klad iz oblikujejo v klasično lep motiv zaključnega venca. Stavba je skoro dogotovljena in le še notranja dela morajo biti končana, pa bo sprejela vase najvišjo afir macijo našega naroda — pisano besedo, Ljubljani pa nudila polnovredno nadomestilo za izgubo nekdanjega knežjega dvorca. Stavbo gradi podjetje M. Curk. * * * Poslopje za strojni institut Druga važna pridobitev naše univerze je zavod za strojništvo. Z njim smo prvič po 20 letih dobili nov specialni zavod, ki bo občutno odpomogel nevzdržnim razmeram našega najvišjega učnega zavoda. Zavod za strojništvo je prvi korak k načrtni izpopolnitvi naše univerze, kateremu bodo, upajmo, v najkrajšem času sledili še drugi. Zavod za kemijo se že zida, priprav ljeni pa so načrti za hidravlični zavod in za poslopje prirodoslovnih institutov. To so najnujnejše potrebe univerze, kemični institut bo dobil odgovarjajoče pro store, ko se bodo dogradili še prirodoslovni instituti, pa bo občutno razbremenjeno glavno univerzitetno poslopje. Zavod za strojništvo, za katerega se je tako vneto zavzel njegov vodja univ. prof. Lobe, ki je oskrbel načrte, stoji nasproti staremu poslopju tehnike ob Aškerčevi cesti v Murnikovi ulici. Trakt ob Aškerčevi cesti je dolg 39 m, ob Murnikovi ulici pa 42 m. Kva dratura zazidane ploskve je 990 m'-. Poslopje je dvo nadstropno z visokim pritličjem. Na dvorišču pa mu je ločeno prizidana kotlarna z dvema kotloma, ki bosta dajala parno pogonsko silo za pogon kaloričnih stro jev, predvsem turbine. Razdelitev prostorov je naslednja: V kleti, ki je globoka 3 m, bodo delavnice za var jenje, za izdelovanje lesenih livarskih modelov, za ob delavo pločevine in laboratorij za kalorične raziskave. V pritličju, v katerega vodi vhod na vogalu iz Ašker čeve ceste, je laboratorij za mehansko tehnologijo, ki bo opremljen z najmodernejšimi stroji, stružnimi, brusilnimi, vrtalnimi napravami, skobelnikom itd. V prvem nadstropju bodo trakt ob Aškerčevi cesti zavzele risalnice, predavalnice, knjižnica in profesor ske sobe. Ob Murnikovi ulici bo centralna zavodova knjižnica s čitalnico, laboratorij za znanstvena raz iskovanja in za tehnološka merjenja ter sobe za pro fesorja in asistenta. Tu bo tudi fotografska temnica. V drugem nadstropju se vrste laboratoriji za strojne dele in dvigala, za tehnologijo vlaknastih tvarin, za centralne kurjave in prezračevanje. Zraven bodo se veda tudi prostori za profesorje. Stavba je zidana v skeletnem železobetonskem si stemu. Zida jo gradbeno podjetje Just Gabrijelčič. Ob Murnikovi ulici med starim poslopjem tehnike in Rimskim zidom gradi stavbeno podjetje Emil To- mažič poslopje za kemični institut. (Se bo nadaljevalo.) 31* Žale, model glavnega poslopja NOVE LJUBLJANSKE STAVBE Jože Greg or i c (Nadaljevanje.) Žale Pod močno ustvarjalno silo prof. Plečnika raste danes nova Ljubljana, ki bo z vso upravičenostjo nosila naziv — Plečnikova Ljubljana. Njegovo priza devanje, ki je zajelo problem stare in nove Ljubljane, je že sedaj vtisnilo našemu mestu s vojsko lice. Še bolj pa bo ta posebni izraz Ljubljane viden potem, ko bodo uresničeni načrti, ki se tičejo ureditve njenega jedra in njene naravne krone — Gradu. Iz te želje po reprezentativni, enotno zgrajeni pre stolnici Slovenije se je rodil tudi genialni zamislek ureditve mrtvašnic pri Sv. Križu — Žal. Prav dobro se je arhitekt zavedal, da se kulturna stopnja mest menda nikjer tako prepričevalno ne pokaže kot pri ureditvi pokopališč. Načrt, ki ga je arhitekt izdelal, je edinstven po svoji zamisli in bo vedno izpričeval skrb in pieteto, ki jo je pokazalo mesto do umrlih. Ideja zamisli izhaja iz »vrta umrlih«, tihega, od sveta odmaknjenega kotička, kjer mrtvi pričakajo svojo zadnjo zemsko pot. Skozi mogočen vhod vsto pimo na vrt, kjer so na videz v nekem neredu postav ljene kapelice, ločene druga od druge z zelenjem in namenjene za izpostavljanje mrličev. Deset kapelic, deset drobnih, izredno finih draguljev, izpričuje bo gato, neizčrpno fantazijo arhitekta. Kapelice so med seboj popolnoma različne tako po tlorisu kot po iz vršitvi. Vsaka zase predstavlja samostojno arhitek tonsko umetnino. Vrt umrlih leži ob drevoredu, ki vodi h kapeli Sv. Križa in oklepa v pravem kotu vrtnarijo Šimenc. Glavni vhod je ob koncu široke avenije, ki bo vodila na pokopališče in ki se bo pred vhodom razširila v eliptičen trg. Med vrtom umrlih in pokopališčem je 40 m široka cesta za pogrebce in za parkiranje avto mobilov. Zemljišče vrta meri 4000 m2 Vhod v vrt tvori mogočno stebrišče, ki ga z obeh strani oklepata dva trakta upravnega poslopja. Mo- numentalno stebrišče napravlja vtis ogromnega, pol- krožnega slavoloka, ki ga nosijo stebri. V poslopjih levo in desno od vhoda so nameščeni uradi in prostori za zdravnike. Tako je v levem po slopju obdukcijska dvorana, sobe za zdravnike in rastlinjak. V desnem pa upravna pisarna, pisarni ka toliškega in pravoslavnega duhovnika in stanovanje hišnika. V kleteh pa so skladišča in hladilnica trupel. Ob cesti nasproti pokopališu zaključuje vrt drugo poslopje, namenjeno delavnicam. Tu so dobile pro stor mehanična, pleskarska in tapetniška delavnica, garaže za avtomobile in stanovanje za hišnika. Vrt sam je ograjen z živo mejo, ki jo poživljajo drevesa, in s prav tako mejo razdeljen v posamezne oddelke, v katerih so postavljene kapelice, ki so tako popolnoma oddeljene druga od druge. Sredi vrta, na sproti glavnemu vhodu, je največja kapela, namenjena za molilnico, v kateri se mrličev ne bo izpostavljalo. Vsa ureditev vrta umrlih predstavlja popolnoma novo, individualno rešitev prof. Plečnika, ki je ne pozna doslej še nobeno evropsko mesto in pomeni za Ljubljano novo arhitektonsko obogatitev. Do Vseh svetih bodo Žale, ki jih gradita podjetji Curk in Tomažič, v glavnem dovršene. * • • Moderna galerija Na veliki parceli ob vhodu v Tivoli so se nedavno pričela dela za zgradbo Moderne galerije. Ljubljana bo po veliki privatni darežljivosti končno le dobila novo poslopje, katerega potreba raste iz dneva v dan. Prostori Narodne galerije v Narodnem domu so veliko pretesni, da bi sprejeli vase tudi dela modernih slovenskih umetnikov. Nova galerija bo znatno raz bremenila staro, v njej bo dovolj prostora, da se so dobna slovenska umetnost zadovoljivo prikaže, poleg tega pa bo rešeno tudi vprašanje prostorov za prilož nostne razstave, kajti Jakopičev paviljon že davno ni več primeren za take prireditve, kar se je o priliki razstave bratov šubicev jasno pokazalo. Moderna ga lerija pomeni za kulturno Ljubljano važno novo insti tucijo, ki ji kot središču Slovenije pripada. 4<5* Parcela oh Trubarjevem parku je dar dravske banovine in meri 2600 m2. Poslopje, za katerega je izdelal načrt arhitekt E. Ravnihar, pokrije 2400 ma stavbnega prostora in je ob vhodu v Tivoli dolgo 60 m, obe krajši stranici pa po 40 m. Novo poslopje bo v glavnem visokopritlično in ga enonadstropni srednji del deli v dve polovici. Leva polovica je namenjena galeriji, desna pa priložnostnim razstavam. Vhod je sredi poslopja iz Trubarjevega parka. Ta koj ob vhodu je vestibul z blagajnami in garderobo. Iz vestibula pridemo v veliko srednjo dvorano, ki je 1740 m dolga in 8'70 m široka. Dvorana je namenjena že razstavi slikarskih del, obenem pa za predavalnico s skioptičnimi slikami in filmom. Za to dvorano je ob Knafljevi ulici fotografska delavnica. Levo od te osrednje dvorane so štiri, stalni moderni galeriji namenjene dvorane, od katerih vsaka meri 6'40 X 25 m. Desno so prostori za razstave, in sicer je velika srednja dvorana 12 X 25 m in štiri po 12 X 680 m. Razen teh dvoran sta še dve dvorani za plastiko in grafiko oh fasadni steni, vsaka 24'80 m dolga in 6 m široka. V pritličju so še skladišča, delavnice in pro dajalna umetnin. Vsi ti galerijski in razstavni prostori so visoko- pritlični. Razsvetljava v njih je bazihkalna in prihaja skozi laterne, tako da so vsi prostori razsvetljeni z enakomerno, razpršeno lučjo. Vse poslopje bo podkleteno, tako da je absolutno varno proti vlagi. Zunanjščina galerije bo obložena z obdelanim kamnom. Njeno monumentalnost bodo povečala šte vilna plastična dela v kamnu in bronu. Če primerjamo razstavno kapaciteto nove galerije s staro in z Jakopičevim paviljonom, dobimo nasled njo sliko: Razstavni prostori nove galerije zavzemajo 1420 m2 talne ploskve, v stari galeriji le 873 m2, v Jakopiče vem paviljonu pa 212 m2. Razstavna ploskev sten meri v novi galeriji 504 tekočih metrov, z vmesnimi ste nami celo 1170 m, v stari galeriji le 400 tekočih me trov, v Jakopičevem paviljonu samo 116 m. Zanimiv je proračun stavbnih del, ta znaša za vsa dela skupno 5,955.000 din. Od teh odpade na težaška, betonska, železobetonska in zidarska dela 2,256.801 dinar. Ta dela je prevzelo podjetje Karel Kavka. Kamnoseška dela je prevzelo podjetje Kunovar za 788.000 din. Krovska dela tvrdka Split za 135.000 din. Umetniška dela, skulpture na fasadi in freske so pre- računjena na 1,220.000 din. Moderna galerija bo nudila dostojen in reprezen tativen dom slovenski sodobni umetnosti in s svojim programom srečno dopolnjevala Narodno galerijo. Slovenska umetnost bo od svojih početkov v zgod njem srednjem veku do naših dni zbrana po najbolj ših delih v duhovnem središču slovenskega naroda kot važen dokument našega kulturnega življenja. 46* Stanovanjsko poslopje poštne hranilnice Na vogalu Bleivveisove in Erjavčeve ceste je na mestu stare konjušnice zrasla stanovanjska hiša pošt ne hranilnice. Novo poslopje, ki ga je zgradilo pod jetje Miroslava Zupana, je v svojem srednjem delu trinadstropno, na obeh krajnih koncih pa dvonad stropno in meri ob vsaki cesti nad 40 m v dolžino. Z novim poslopjem bo ta del Bleivveisove ceste do bil zadovoljivo lice, saj je staro, nizko poslopje ko njušnice skrajno neugodno učinkovalo na sicer lepo urejeni Bleivveisovi cesti. V novi hiši je 28 lepih, moderno urejenih stanovanj, od katerih je 6 samskih, 15 dvosobnih, 4 trisobna in 1 štirisobno. Vsako stanovanje je seveda komfortno, ima vse pritikline, z moderno kopalnico s plinskim gretjem in kabinet. Hiša ima seveda pralnice, sušilnice in likalnice, zadaj pa obširno dvorišče, ki bo deloma potlakano, deloma pa preraščeno s travo in zasajeno z drevjem. Na dvorišču bo bazen in otroško igrišče. 47* NOVE LJUBLJANSKE STAVBE Jože Gregorič (Nadaljevanje.) Delavska kolonija za Bežigradom Na 4970 m2 veliki parceli med Kobaridsko, Einspi- lerjevo, Lavričevo in Ulico za Bežigradom je v letoš njem poletju zgradila mestna občina ljubljanska novo delavsko kolonijo, sestoječo iz dveh stanovanjskih hiš in otroškega zavetišča, ki stoji med njima ob Lavri- čevi ulici. Projektant ing. arh. Boris Kobe je odlično rešil pro blem cenenih, toda udobnih in zdravih sodobnih de lavskih stanovanj. Hiši že na zunaj po svoji enostavni, toda dobro premišljeni arhitekturi in po vsej ureditvi vzbujata prijetno domačnost in prav nič ne spomi njata na velike stanovanjske kasarne. Hiši stojita v osi sever—jug, tako da imajo stano vanja dopoldansko in popoldansko sonce. Otroško za vetišče med njima je s fasado obrnjeno proti jugu. Med poslopji je vrt, prav tako ob cesti. Stanovanjski hiši sta popolnoma enaki in zavzema ta skupno 970 m2 talne ploskve. Dolgi sta po 48,5 m in široki 10 m. Poslopje otroškega zavetišča obsega 228,5 m2. Skupna zazidana ploskev meri torej 1198,5 m2. Nezazidanega prostora je 3771 m2, ki od pade na vrtove. Vsako stanovanje bo imelo svoj zele- njadni vrt. Poslopja so podkletena. V kleteh stanovanjskih hiš sta dve pralnici, dve veliki sušilnici za perilo, štiri prsne kopeli in drvarnice. Vsaka hiša ima štiri stop nišča, od koder je dohod na balkone. Vsaka hiša ima 24 stanovanj, ki obsegajo predsobo, stranišče, spalnico in obširno kuhinjo, v kateri pre bije delavska družina večino dnevnega časa, služi ji za jedilnico in za dnevno sobo. Arhitekt je zato na pravil kuhinjo kar najbolj udobno. Kuhinje so 6,5 m X 4,5 m velike, imajo v zidni niši vzidan umi valnik in nad njim omaro. Praktična in ekonomska je rešitev kurjave v spalnici, ki jo segreva ogenj iz štedilnika. V spalnici je del stene ob kuhinji obložen z lončenimi ploščicami, ki jih grejejo vroči plini iz štedilnika. Poleti, ko je segrevanje nepotrebno, se kurjava izključi. Stanovanja so torej smiselno grajena in upoštevajo potrebe pa tudi premoženjske razmere delavskih dru žin. Vseh 48 stanovanj je bilo že s 1. decembrom od danih za res nizko ceno 250 din. Otroško zavetišče, ki stoji sredi med obema hišama, je enonadstropno in lahko sprejme 64 otrok. V pri- 53* tličju je otroški vrtec za otroke v starosti od 3 do 6 let, kjer je prostora za 40 otrok. Tu je najprej velik prostor, v katerem so stene v spodnjem delu obložene s črnim lesom, po katerem bodo otroci lahko svobodno risali in pisali, ter se vdajali željam svoje otroške fan tazije. Poleg tega so v pritličju še umivalnica za otro ke, kopalnice, kuhinja, garderoba in pisarna. V nadstropju sta dva večja prostora, eden za do jenčke, drugi za one, ki že poskušajo prve, negotove korake v svet. Razen tega bo tu še kuhinja, umival nica in soba za nadzorstvo. Zavetišče bo odprto s spomladjo. Pred zavetiščem na jugu sončen vrt z gugalnicami, vrtiljaki, peščenimi jamami, kjer se bo ves ta drobiž lahko gibal v svežem zraku. Na fasadah je slikar Pengov izdelal dva lepa okrogla sgrafita. Na enem je upodobil družino, na drugem pa prizor iz otroškega življenja. Stroški za zavetišče znašajo 380.000 din, za vso ko lonijo skupaj pa 3,500.000 din. Na vsako stanovanje odpade nekaj pod 73.000 din. Stavbna dela je opravilo podjetje Vili Battelino. Z novo kolonijo je mestna občina storila veliko delo za ureditev stanovanjskih razmer v Ljubljani. * * * •m Meščanska šola na Viču Viška meščanska šola je prav za proslavo 10 letnice obstoja dobila novo šolsko poslopje, ki je bilo odprto na nedeljo, 26. novembra. Šola stoji na oglu Tržaške ceste in Ceste XV. na 5200 m2 veliki parceli. Poslopje je ob Cesti XV. 58 m dolgo, ob Tržaški pa 45 m. Ob Cesti XV. je prizidana še telovadnica in za njo javno stranišče. Poslopje je umaknjeno iz stavbne črte nazaj, tako da je pred njim obširen prostor, na katerem bo ob Cesti XV. živilski trg, ob Tržaški cesti pa vrt. Projektant ing. arh. Glanc je dal poslopju naslednjo dispozicijo prostorov: Vhod je iz Tržaške ceste po širokem, položnem stop nišču, ki vodi v vestibul visokega pritličja. Tu so pro- 55* stori namenjeni za obisk staršev: konferenčna soba, govorilnica, soba za zdravnike, ravnateljeva pisarna in knjižnica. Na isti strani je dvosobno hišnikovo stanovanje. Na drugi strani, ločeno od uradnih pro storov, je 3 sobno ravnateljevo stanovanje s pritikli- nami in s posebnim vhodom. V pritličju je gospodinjska šola s kuhinjo, jedilnico, pomivalnico, shrambami in kletmi. Poleg nje je še velika delavnica za pouk v ročnih delih, centralna kur java in drvarnice. Poslopje radi visoke talne vlage ni podkleteno. Prostor v glavnem poslopju je izrabljen zelo smo trno. V vsakem nadstropju je 10 m dolga in 8 m široka avla, iz nje vodijo hodniki v učilnice. Na hod nikih so garderobe za odlaganje plaščev, dežnikov in čevljev, kajti v učilnice bo dostop le v copatah. Učnih sob je 9 za posamezne razrede, ki so 9 m dolge in 6,25 m široke. V njih so mize in stolčki iz bukovine, dvojna tabla in tekoča voda ter seveda ventilacijske naprave. Prostora je za 40 učencev. Dvorana za fiziko je 12 m dolga in 6 m široka, s stopničastimi sedeži in moderno mizo za poizkuse. Prav tolika je risalnica. Razen teh prostorov so še po sebni kabineti za fiziko, kemijo, zgodovino, zemljepis in prirodopis. Telovadnica, ki je poslopju posebej prizidana, je 24 m dolga in 12 m široka, ima lep, 7,60 X 5 m velik oder in je največja dvorana na Viču. Opremljena je z modernim telovadnim orodjem. Služila pa bo tudi kot gledališka dvorana in dvorana za kino predstave. Prostora ima za 200 sedežev. Vse poslopje je urejeno po najmodernejših načelih, enotno ogrevano s centralno kurjavo in tudi zračenje vseh prostorov je centralno. 57* Vsa stavba, z ureditvijo vrtov in igrišč, ki merijo 2400 m2, z vsemi instalacijskimi deli, bo stala 4,600.000 din. Poslopje so gradila naslednja domača podjetja in obrtniki: gradbena dela Anton Mavric, tesarska dela Alojzij Majerič, kleparska dela Anton Fuhs in Franc Košenina, umetnokamnoseška dela Ivan Sedej, pečar- ska dela Kalmus & Ogorelec, slikarska dela Josip Mam, pleskarska Stane Mrak in Fr. Rebernik, elek trično instalacijo mestna elektrarna, steklarska dela Ivan Jeran, mizarska dela Iva Umek in Prva zadruga ljubljanskih mizarjev, centralno kurjavo Teodor Korn, vodovodno instalacijo A. Košenina, parketarska dela A. Bokal, linolej J. Černe iz št. Vida, zavese R. Sever, ključavničarska dela Ivan Zorko, opremo Remec & Co. v Duplici pri Kamniku in telovadno orodje J. Ora- žem iz Ribnice, vsi drugi so pa iz Ljubljane, da je tudi to mestno poslopje delo samih slovenskih podjetnikov in obrtnikov. Gradbeno nadzorstvo je imel mestni ar hitekt Ivo Spinčič. * * * 39*