da mu smehljaje pripelješ na svod
bele ovcice iz božjega hleva,
čaka na tvojo piščal, o Gospod,
da nam zapoje kot zvon, ki v vsemir
trka od srca do srca na dver:
Angel j — ne zver! — bodi človek človeku
v novem, mladostnem, vseradostnem veku.
VEČERNO SPROŠČENJE
t                            IGOGRUDEN
Kot gnezdo lastavičje v sencah strehe pripet je moj balkon. Od vseh strani nemir: ah, brez utehe večer zveni v zaton. Večerni zvon za naše grehe moli: za hip
obstal je utrip
srca, sveta, vse zemlje naokoli — na kraj gozda, kjer v mrak molče topoli, je dahnil daljnji ščip.
V ubrani sen srca, neba in zemlje •za vse, nas vse bo zvon iztrepetal, nad svetom za vso noč drhtč obstal: od srca k srcu udarja zadnji val, ko da na pot pozdrav v slovo si jemlje drevo in bilka, človek in žival.
UGANKA
LOUIS   ADAMIČ
III
Nekaj dni pozneje je prišel Blumberg ves razburjen v mojo trgovino. „Pravkar je vrnil kovčeg številka sedem!" mi je javil, „in prinesel mi je lepo risbo kovčega za obleke, ki ga hoče posebej naročiti pri meni. Točno so vrisane najbolj podrobne stvarce v sestavu: velikost zakovic, debelost azbestne podlage, ključavnice in zapahi, obešala, predali — vse
66