FRANCE PLANINA 
ŽELEZNIKI IN ČEŠNJICA 
(Geografski in gospodarski opis*) 
Nekdanji trg Železniki leži ob vhodu v gornjo Selško dolino, Češnjica pa tam, 
kjer \stopa Sora v širši del doline in se vanjo odpirata stranski dolini Češnjice 
(Rudniee) in Dašnjice. 
Stara Češnjica je bila zgrajena pod prisojnim bregom ob severnem kraju 
širše ravnice in v grlu obeh stranskih dolin, sedanja se širi ob cesti proti Stude-
nemu in proti Železnikom, pa tudi v ravnico in v prostor med obe stranski 
dolini. Železniki se vlečejo po tesni dolini Sare in silijo iz tesnic na ravnico 
proti Češnjici. Tako se ustvarja skoraj nepretrgano naselje od Studenega do 
konca Jesenovca in se vleče ob cesti približno 4 km daleč. Pri Češnjici ima 
dolina smer V—Z, v Železnikih se v dveh lokih obrača proti JZ. na Jesenovcu 
pa se spet zravnava proti Z. 
Stari Železniki se ločijo v več delov. Dolenji del na desnem bregu Sore od 
gasilskega doma navzdol imenujejo Racovnik. Središče, kjer je po porušenju 
nekaterih hiš pred cerkvijo in pošto nastal majhen trg, je Trnje. V bregu za 
cerkvijo stoje Škovine. ki so jih kot kmečko naselje vedno ločili od fužinarskih 
Železnikov in jih upravno-statistično še zdaj smatramo za posebno naselje, kar 
zdaj nima več pomena, saj zavzemajo samo štiri hiše nad središčem trga in so 
gospodarsko vključene v življenje ostalega naselja. Skupinica štirih hiš ob izlivu 
Smoleve na desni strani Sore je Ovčja vas. Od izliva Smoleve navzgor je Gorenji 
konec. Ta pa s plavžem in značilnimi hišami še najbolj .spominja na fužinarske 
čase. Razložene hiše ob cesti od plešeniškega mostu navzgor po desni strani Sore 
in od jezu navzgor po levem bregu Sore, so združene v naselje Jesenovec. Ta se 
končuje pri dvojnem cestnem ovinku ob izlivih Plenšaka in Zadnje Smoleve.** 
Železniki s Škovinami in Jescnovcem se v povojnem času zraščajo s Češ-
njico v novo naselbinsko enoto, ki dobiva po svoji industrializaciji prvenstvo 
med vsemi naselji v dolini in po gospodarskem pomenu znatno prekaša Selca, 
staro središče doline, ki je ostalo usmerjeno bolj v kmetijsko gospodarstvo. 
Železniki s Češnjico so gospodarsko-upra\ ni mikrocenter večjega dela Selške 
doline, predvsem za njen gornji del s hribovito okolico pod Ratitovcem in Ble-
gošem. Od 1. 1955 do 1961 so bili Železniki tudi upravno središče Selške doline. 
Zdaj so priključeni veliki loški komuni, imajo pa krajevni urad in skupaj s 
Češnjico poleg industrije največ obrtnih, trgovskih in gostinskih obratov ter 
kulturnih in zdravstvenih ustanov in organizacij. 
* Povzelo po avtorjevi šliuliji za url«iiisti</ii prof^ram. 
** Pri terenskem proučevanju je s podatki pomagal lov. Valentin Pintar i/. Gornjega 
konca, za kar se mu pisec članka tudi na tem mestu zahvaljuje. 
111 
Relief in naselje 
Češnjica stoji ob gornjem kraju širšega dela doline. Dolinsko dno je ravno. 
Na južni in severni strani se svet kar odsekano vzdiguje v hrib. Na jugu stoji 
strmi Špik (864 m), ki ga Studenska grapa loči od vzhodnejšega Zavrnika 
(748 m) in Sv. Miklavža (957 m). Na severu se nad Češnjico vzdiguje Štalica 
(634 m), ki v ozadju prehaja v Sv. Križ (868 m) in Sleme (883 m). Na Češnjico 
se s S in Z odpirata stranski dolini, med njima se zložno vzpenja pobočje Kres, 
pod njim pa leži prisojna trikotna ravnica. 
Železniki so razporejeni po dnu doline izrazito debrskega značaja. Z obeh 
strani jo stiskajo strmi bregovi. Na severni strani jo omejuje hribovje, čigar 
sleme se vzpenja od Češnjice do Štedl vrha (1154 m) in se s prevalom pri 
Prtovču naslanja na Ratitovec. Z južne strani zapirata dolino racmanski Kovaški 
vrh. ki je obronek Špika in ga ostra zajeda Smoleve loči od Kovaškega vrha 
(846 m) Gorenjega konca. Ta se na južni strani spušča z Lipovcem v Smolevo, 
na zahodni pa s Plešenicami v dolino Sore pri Jesenovcu. Preval na južni strani 
ga veže z zadaj stoječim Vancovcem (1078 m), za katerim se razprostira Martinj 
vrh. Bregovi, ki neposredno iz dolinskega dna stremijo \ višino, dosežejo po 
nekod okrog 33° strmine, kar je mnogo, če pomislimo, da ima Severna triglavska 
stena 55 do 65' nagiba. 
Pod Češnjico ima ravno dolinsko dno še kakih 400 m širine, na Racovniku 
150 m, na Trnju in v Gorenjem koncu pa ponekod manj kot 100 m. Na Jese 
novcu je po desnem bregu reke spet nekoliko širša proga ravnega sveta. 
Češnjica se je razvila pod Štalico kot obcestna, v grlu stranskih dolin pa 
kot gručasta vas. Novi deli Češnjice nahajajo prostor na ravnicah na levem 
bregu Sore in pod Kresom. Železniki so se raztegnili po debrskem dnu vzdolž 
reke in ceste. Hiše se stiskajo ob rečno strugo in pod bregove hribov. S ceste 
na levem bregu Sore drže le kratki prehodi k hišam onstran vode. Novejše hiše 
se vzpenjajo v prisojni breg. kjer to dopušča strmina. Glavni novi del pa se je 
pomaknil v širše dno j)roti Ciešnjici. Fužinarski Železniki so se zadovoljili s tesnim 
prostorom ob vodi. ki jim je gnala mehove in kladiva, sedanjim Železnikom jia 
prostora primanjkuje. 
Kamninska sestava ozemlja 
Hribi okrog Železnikov in Češnjice so zgrajeni iz mezozojskih apnencev in 
skrilavcev. V triadni in jurski dobi je bilo to ozemlje pod morjem. Na njegovem 
dnu se je usedalo apneno in glineno blato, ki je zdaj strjeno \ plasti. Te so 
zaradi zemeljskih pritiskov dvignjene in premaknjene v različne lege. V bližini 
Železnikov vise večinoma ])roti notranjosti hribov. Zalo v dolini ni nevarnosti 
kakih obsežnejših skalnih podorov ali usadov, pač pa se krušijo posamezni kosi 
apnenca in padajo na cesto Pod zijavko med Trnjem in Gorenjim koncem. 
Pravijo, da izvira ime Pod zijavko od tega. ker ljudje »zijajo« v breg. kdaj bo 
priletel kamen. Od prej sicer ne pomnijo, da bi padajoče kamenje koga poško 
dovalo, lansko leto pa je težak kamen prebil streho avtobusa in hudo ranil neko 
delavko. 
Večina površja je iz wengenskih temnejših apnencev, glinenih skrilavcev 
in drobnikov ter kasijanskih pasovitih apnencev in morda nekaj gornjetriadnih 
apnencev. Wengenske in kasijanske plasti sestavljajo površje hribov se\erno od 
Studenega in Češnjice ter bregove na obeh straneh dolin Češnjice in Dašnjice. 
112 
Motiv iz Češnjice. (Fololeka Loškega muzeja, joto Fr. Planina) 
je vanjo zarezano dno gornje Selške doline. Od Podrošta naprej se kamnina na 
široko razprostre tja preko Sorice in Podporezna. Ti jurski skrilavci se dajo 
klati v tanke plošče in so jih zato več desetletij pred prvo svetovno vojno upo 
rabljali za pokrivanje streh. Lomili so jih nad Zalim logom, visoko v bregu 
Grebl vrha. V strokovni literaturi so znani pod imenom ))zaliloški strešni skri 
lavci«. Več fužinarskih hiš v Železnikih ima še vedno streho iz tega skrila, kar 
posebno poudarja njihovo mogočnost. S skrilom so pokrili tudi nekaj novih 
stavb. n. pr. novo mrtvašnico in šolo. ki so jo zgradili po osvoboditvi. Ta kam 
nina je dala vsej Selški dolini posebno značilni videz. Toda v zadnjih desetletjih 
je cenejša in pripravnejša, a mnogo manj trpežna opeka skoraj docela izpod 
rinila skril. Prav pa bi bilo, če bi to značilno kritino, značilno za Selško dolino, 
uporabili še pri kaki prihodnji zgradbi. 
Na Vancovcu so včasih dobivali v plasteh jurskih skrilavcev manganovo 
rudo. Rjavi železovec, ki so ga uporabljali nekdanji plavžarji, so kopali v Smo-
levi, tovorili pa so ga tudi iz okolice Lajš. Dražgoš in celo iz doline Volaščice 
na poljanski strani. 
8 Loški razgledi 113 
Tudi ozki del doline, v katerem stoje Železniki, je zajeden v srednjetriadne 
apnence. Kasijanski apnenci so po starosti in razvoju sorodni hotaveljskemu 
marmorju, vendar niso uporabni za okrasni kamen, ker so njihove plasti tanke, 
prekinjene z glinenimi in razdrobljene. Dobri pa so za gradbeni material. 
Kamnolom apnenca je ob cesti v severnem bregu pred Trnjem, v manjši meri 
lomijo plošče tudi v »Beberjevem robu« pri Ovčji vasi. 
V severnem pobočju Vancovca se kaže na površje proga modrikasto sivih 
skrilavcev, ki so se usedali v jurskem morju pred kakimi 170 milijoni let. 
Proga se vleče izza Špika od vzhoda proli zahodu. Od soteske pod Sušo navzgor 
Dolinsko dno, kjer stoji večina naselja, je iz mladih naplavin — proda, 
peska in ilovice. Posebno mnogo ilo\ nate prepereline se vleče ob severnem kraju 
ravnice ob izlivu Dašnjice skozi Studeno in Selca. Vzhodno od Selc jo je še pred 
nekaj leti predelovala opekarna. Tudi v Gorenjem koncu so v tleh debele plasti 
ilovice. Železniško pokopališče je dobilo prostor na znatni naplavini proda. Ob 
kraj doline nanašajo potoki gruščnate vršaje. Sora je zajedla strugo skozi na 
plavine v živo skalo prej omenjenih mezozojskih kamnin. V Železnikih so 
naplavine verjetno plitve in je trdna skalna osnova blizu površja, saj je dolina 
izrazito erozijskega postanka. Pri Češnjici so naplavine širše in verjetno nekoliko 
globlje, vendar je pod njimi živoskalna osnova, o čemer pričajo enake plasti na 
obeh straneh doline. Osnovna kamnina je tudi pod dolinskim dnom trdna, saj 
ni znakov o kaki tektonski prelomnici. Ra\ no dno pokriva prst, ki je dobra, 
a spričo obilnih padavin podzolirana in jjotrebna gnojenja. 
Podnebne razmere 
Od meteoroloških opazovanj imamo za Železnike meritve padavin za leta 
1897—1903. 1906—1108. 1910—1911. 1914—1919, 1923—1940 in od 1945 
naprej. Temperaturnih meritev ni, vendar si iz opazovanj v drugih krajih, 
reliefa in mnenja domačinov lahko ustvarimo približno sliko. Položaj v tesni 
dolini, ki ima smer SV—JZ, med strmimi, do 1000 m visokimi, z gozdovi 
pokritimi hribi povzroča, da je sončno obsevanje razmeroma majhno in so deli 
naselja dolgo v senci. Zato so poletne temperature zelo blage. Podnebje je že 
gorsko. Vrhovi nad desnim bregom pozimi občutno zakrivajo sonce. Stara Češ-
njica se je iz senc umaknila pod nasprotni, prisojni breg. (Glej skica I.!) Na 
Trnje najdejo žarki pot po dolini Smoleve. Racovnik in Gorenji konec prebijata 
zimo v senci Kovaškega vrha. Hišam v okolici starega plavža se skrije sonce že 
sredi novembra in se spet pokaže v začetku februarja. Sončni žarki obsevajo le 
breg nad hišami, kakih 70 m nad ceslo. (Glej skico II!) Pogosta je temperaturna 
inverzija — Železniki imajo nižje temperature kot vasi v prisojnih višinah pod 
Ratitovcem. S temi pojavi je gotovo zvezana višja relativna vlažnost ozračja v 
tesni dolini. Tudi zima je tu gorska. Sneg leži tako dolgo kot v 370 m višji 
Soriei. Stari ljudje vedo. da se jim je voda »sirila«, t. j. zmrzovala po šest tednov 
skupaj in zato je delo na žagah stalo. Jesenski meseci so toplejši kot spomla 
danski. 
Po nepopolnih podatkih za 32 let (od 1925 do 1956) znaša povprečna letna 
količina padavin v Železnikih 1710 mm, z maksimoni oktobra (209 mm) in 
minimoni aprila (57 mm). Za 12 let (od 1948 do 1959) pa je letni povpreček 
1790 mm, torej za 270 mm več kot v Skofji Loki. Povprečni maksimum v teh 
letih je novembra (178 mm), minimum pa marca (93 mm). Največ padavin 
(povprečno 493 mm) imajo jesenski, najmanj (397 mm) spomladanski meseci. 
Poletni meseci (448 mm) imajo le malenkost manj padavin kot zimski (455 mm). 
Deževnih dni je bilo v teh letih povprečno 137 na leto. Kolikor je zabeleženo, 
ni bilo v tem času kakih ekstremnih deževij. Največja dnevna množina dežja \ 
zadnjem času (99 mm) je bila dne 24. julija 1951. Neviht je približno 21 na 
leto. Snežilo je v tej dobi povprečno 28 dni na leto, sneg pa je ležal povprečno 
po 70 dni na leto (43 dni 1. 1959, a 125 dni 1. 1952). Dolina pri Železnikih 
je v dneh zimske odjuge zaradi strmih bregov izpostavljena nevarnosti snežnih 
plazov, na srečo so bregovi večinoma zavarovani z drevjem. 
114 
o nastopanju vetrov in megle ni zanesljivih podatkov. Tesna dolina daje 
zavetje pred vetrovi. Zato v Železnikih ni pogostnih vetrov, le burja najde pot po 
dolini navzgor, kadar je močna. Cešnjica pa jim je bolj odprta. Tudi megla, ki 
do Češnjice še seže, v Železnike ne prodre pogosto. 
Zadnja spomladanska slana je 1. 1^55 padla 24. maja, prva jesenska pa 
1. 1959 že 19. septembra. Povprečno pa sta nastopili v letih 1951—1959 že 
8. maja in 30. .septembra. 
Hidrografske razmere '. 
Na območju Železnikov in Češnjice se v Soro izliva več potokov. Pod Sušo 
priteka z desne po globoki grapi izpod Martinj vrha Zadnja Smoleva, na nasled 
njem ovinku pa z leve Plenšak izpod Prtovča. Med Gorenjim koncem in Trnjem 
prihaja po grapi izmed Kovaškega vrha in Špika Smoleva. Pomembna sovodenj 
je na Češnjici, kjer sprejema Sora dva pritoka — Dašnjico iz Podlonka in Češ-
njico ali Rudnico izpod Jelovice. Po ravnici pri Češnjici tečeta po strugi, ki je 
Sončno obsevanje na Češnjici (levo) in v Železnikih (desno) dne 21. decembra ob 12. uri. 
(Risal Fr. Planina) 
le kaka dva metra nižja od nivoja ravnice. Če bi se ob Ratitovcu utrgal oblak, 
kakor se je lo zgodilo v Polhograjskem hribovju, bi Cešnjica trpela škodo. 
Nasproti Studencga priteka izmed Špika in Sv. Miklavža še Studenska grapa. 
Vsi ti potoki tečejo stalno in so navadno prav pohlevni, ob večjem deževju pa 
naglo in močno narastejo. Izvirajo precej visoko in po kratkih grapah drve v 
dolino. Posebno velik strmec ima Plenšak. Usiha le Sovivnik, ki teče z bregov 
nad železniško cerkvijo skozi Škovine. Čeprav se vodna množina potokov menjava, 
so njihovo moč v prejšnjih časih precej izkoriščali. Smoleva je gnala dve žagi, 
zadnja Smoleva žago in nekaj kmečkih mlinov. Plenšak zaradi strmin ni bil 
pripraven za takšne naprave. Kadar imajo potoki mnogo ^ode, prinašajo v dolino 
prod, ker imajo precejšnjo erozijsko moč. Žaga pod Studenim ne dela več. Ko 
bo tamošnji jez izginil, se bo erozijska baza Sore nad njim znižala in se bo 
varno.st pred poplavami na Češnjici povečala. 
Tudi Sora ima znaten strmec. Njena gonilna moč je bila odločilna za nasta 
nek Železnikov. Speljali so jo v fužine in vigenjce vzdolž vsega naselja od 
Jesenovca do Racovnika. Del Gornjega konca med Martinkom in elektrarno še 
sedaj imenujejo Med vigenjci. Tam je še ohranjeno skladišče za oglje. Voda je 
tekla po leseni strugi, ki so ji rekli nbajer«. V fužini je gnala kolo. ki je gonilo 
veliko kladivo, imenovano »norec«. Uporabljali so jo tudi v drugih obratih. V 
Gorenjem koncu sta delala Martinkov mlin in žaga. Žaga »na skočnik« je bila 
tjiko urejena, da je Žagar z žico odpiral in zapiral veho v bajerju. Voda je gnala 
tudi »valjavko«, kjer so valjali kože. Mlina sta bila še v Plnadi na Trnju in v 
spodnjem delu Racovnika. Za sedanjo industrijo Sora ni več bistvenega pomena. 
115 
Zajezena je še pri žagi MLIP na Češnjici. Jez za usnjarno pri Ovčji vasi je sedaj 
brez pomena, vodni tok pa se še cepi k usnjarski valjavki. 
Skozi Železnike teče Sora po precej globoki strugi, ponekod okrog 4 m pod 
cesto. Tudi pod jezom na Češnjici je struga precej globoka. Ker so hiše v Že 
leznikih in na Jesenovcu postavljene na obeh straneh, drži čez reko več mostov, 
dva stara — zidana, eden nov — betonski in več lesenih. Leseni mostovi so bili 
včasih pokriti s strehami, kar je Selški dolini dajalo svojevrstno značilnost. 
Sora ima pluvio-nivalni vodni režim: najvišje vodno stanje je v novem 
bru zaradi jesenskega deževja, drugič pa v aprilu zaradi taljenja snega po oko 
liških gorah. Najnižje vodno stanje je v avgustu, ko je manj dežja in mnogo 
vode izhlapeva, drugič pa v januarju, ko padavine (sneg) obleže. 
Podatkov o nihanju rečnega nivoja nad in pod normalo ter o pretoku vode 
v Železnikih in na Češnjici še nimamo. Približno se da o tem sklepati iz podatkov 
vodomerske postaje v Dolenji vasi. Razvidni so iz razprave Fr. Planine »Reka 
Sora. njeno porečje in njen režim« (Loški razgledi VIII). 
Iz časov, ko so še uporabljali vodo iz vodnjakov, vemo, da talna voda ni 
zelo globoka, je pa zadostna. V Železnikih so bili trije javni in mnogo hišnih 
vodnjakov. Pintar v Gorenjem koncu je svojega pred kratkim obnovil, ker poleti 
in. pozimi ne priteka dovolj vode v Gorenji konec iz vodovoda, ki je speljan 
z Rudnega. Ta \odnjak ima tako inočan dotok, da se vodna gladina venomer 
giblje. Podobne razmere so tudi na Češnjici; tam je voda kakih 5 do 6 m 
globoko v tleh. 
Vegetacija 
Gozd. ki je pred kolonizacijo gornjega dela Selške doline pokrival vse to 
ozemlje, še vedno močno prevladuje. Zavzema vse strmine na obeh straneh 
doline. Po osojnih bregovih se bolj uveljavlja smrekov, po prisojnih pa bukov 
gozd. Tik nad hišami so gozd po prisojnih bregovih izkrčili in napravili košenine, 
kjer ni prehuda strmina. Nad .^kovinami so senožeti visoko ob Sovivniku in v 
Suho dolino. Med Gorenjim koncem in Jesenovcem so uredili ozke travne parcele 
na Krasu, še dalje je clrevje visoko izkrčeno v Lašnovcu, ki se vzdiguje proti 
Štedl vrhu. 
Polje zavzema ravnico pri Češnjici in proti Racovniku, kolikor je niso že 
zazidali z novejšimi zgradbami. V Železnikih so med hišami majhni vrtovi, 
nekoliko večji je bil Egrov vrt. Na Jesenovcu je med travniki nekaj njiv in vrtov. 
Kako malo je izkrčene površine, vidimo iz podatkov katastrskih občin za 
1. 1961. K. o. Cešnjica ima 88 ha (9%) njiv, 114 ha (11%) travnikov. 5 ha 
sadovnjakov, 55 ha (5%) pašnikov, 44 ha (4%) neobdelovalnega sveta in 712 ha 
(70%) gozda. V k. o. Železniki pa gozd zavzema 698 ha, kar je 83% površine, 
travniki obsegajo 93 ha (11 %), pašniki, neobdelovalni svet ter njive in vrtovi 
pa neznatni ostanek, skupno 6%. 
Prebivalstvo 
Listina iz 1. 1628, ki jo navaja Franc Kos v knjigi »Doneski k zgodovini 
Škofje Loke«, Lj. 1894, omenja, da je v Železnikih vseh fužinarjev in delavcev 
čez 2000. Blaznik trdi, da je ta številka pretirana, čeprav so šteli med delavce 
tudi oglarje, ki so delali v gozdovih. Vendar je iz tega razvidno, da so bili 
Železniki za tiste čase veliko naselje. 
116 
t-J 
Zanesljive številke imamo od popisa 1. 1869 naprej. Takrat so šteli Železniki 
z Jesenovcem 1288 ljudi. Pri naslednjih popisih, ki so se vrstili vsakih deset let. 
se je število prebivalstva vedno bolj manjšalo, kar je bilo odsev gospodarskega 
nazadovanja kraja. L. 1910 je padlo že pod 1000. 1. 1931 je znašalo 862. Naj 
manjše je bilo po drugi svetovni vojni, ko je padlo na 814. Pri popisu 1. 1948 
se je dvignilo na 858, 1. 1961 na 1083, spomladi 1. 1963 pa se je povzpelo na 
1107. V 15 letih je torej naraslo za 290/'o. Medtem ko so 1. 1869 in 1880 našteli 
več moških kol žensk (660 proti 622 in 613 proti 500), so od 1. 1890 naprej 
ženske v večini. L. 1963 je bilo razmerje 602 : 505 ali 100 : 84 za ženske. 
Železniki, spodnji del. (Fototeka Loškega muzeja, jolo l'r. Pluninuj 
Tudi na Češnjici se je število ljudi do 1. 1900 nižalo (od 231 v 1. 1869 na 
200 v 1. 1900), rasti pa je začelo že pred prvo svetovno vojno, ker so se zaradi 
prometncjše lege razvijale obrti, posebno sodarska. lesna trgovina in deloma tudi 
letoviški promet. Še močnejši razvoj je Češnjica doživela po osvoboditvi in vzpo 
redno s tem je porastlo tudi število prebivalstva. L. 1948 je imela 297 ljudi, 
1. 1961 že 524. 1. 1963 pa 581. V 15 letih se je torej število ljudi povečalo za 
95%. Kakor se je v prejšnjem stoletju manjšalo število moških, ker so šli pač 
di 'ugam za zaslužkom, tako se v zadnjih letih občutno povečuje in se je v 15 
letih zvišalo za 104% (od 133 na 271), vendar še vedno ne dosega števila žensk 
(310 v 1. 1963). 
Skupno število prebivalstva v Železnikih, na Jesenovcu, na Škovinah in na 
Ceinjici se je od 1. 1879 do 1921 zmanjšalo od 1519 na 1149, od tedaj pa 
narašča, pred vojno malenkostno, po osvoboditvi znatneje, in je I. 1963 doseglo 
1713 ljudi. Od 1. 1948 se je torej povečalo povprečno za 35 ljudi ali 3% na 
leto. Ob popisu 1961 je bilo skoraj 65io starih pod 35 let, najmanj je bilo 
117 
prebivalcev iz letnikov 1917 do 1921, ki so bili ob začetku druge vojne stari 
20 do 24 let in so se najaktivneje udeležili osvobodilnih bojev. 
Od 1638 prebivalcev, kolikor so jih imela obravnavana štiri naselja ob 
popisu 1961, je bilo 937 ali 57,2% aktivnih in 701 ali 42,80/'o vzdrževanih. Med 
aktivne so šteti tudi ljudje z osebnimi dohodki, to so upokojenci. Skoraj polovica 
prebivalstva (49,4%) je odvisna od industrije, posebno na Češnjici (50,9%) 
in v Železnikih (50%), nekoliko manj na Škovinah (32,3''/'o) in na Jesenovcu 
(25%). Druga dejavnost po številčnosti je proizvodna obrt (9,2%), posebno na 
Češnjici (13%). Potem sledijo slabše zastopane dejavnosti: kmetijstvo (5,3%), 
gozdarstvo (2,6%), uprava (2,5%) in trgovina (2,3%). Druge dejavnosti — 
promet, prosveta, gradbeništvo, gostinstvo, komunalne dejavnosti, storitvena obrt, 
zdravstvo — preživljajo le 1,5 do 0,6'?'o prebivalcev. Dobra petina (20,65%) pa 
odpade na ljudi izven dejavnosti, to so predvsem upokojenci. Ti so tako pomem 
ben družbeni činitelj, da imajo v Železnikih celo svoj lokal. Od zaposlenih dela 
večina v domačem kraju, samo 3° o prebivalcev so zaposleni izven Selške doline. 
Med uslužbenci so bUi 1. 1961 najštevilnejši z nižjo (102) in s srednjo (46) 
izobrazbo, z visoko jih je bilo 14. z višjo 10. Med delavci so prevladovali pri 
učeni (172), kvalificirani (160) in nekvalificirani (102), manj je bilo visoko-
kvalificiranih ( 67 ). 
Gospodarske razmere 
Železniki so vedno živeli od obrtne dejavnosti, Cešnjica pa je bUa do med 
vojnih časov predvsem kmetijsko naselje, postranski zaslužek pa je imela od 
gozdarstva in nekaterih obrti. Ko se je v svetu uveljavilo kapitalistično gospo 
darstvo in je majhne obrate začela izpodrivati konkurenca industrije razvitih 
držav, je začelo preprosto fužinarstvo v Železnikih propadati. Čeprav so se fuži-
narji združili v delniško družbo, se niso mogli rešiti, Globočniki, ki so končno 
ostali edini delničarji, so se oprijeli trgovine z lesom, plavž pa je 1. 1901 ugasnil. 
Med obema vojnama so skušali Železnikarji obnoviti žebljarstvo, toda brez 
uspeha. Pred drugo svetovno vojno so bili tod manjši obrati lesnopredelovalne 
in sodarske zadruge ter usnjarna. Po osvoboditvi sta se oba kraja močno industria 
lizirala, razvila pa so se tudi močne proizvodne obrti. 
Industrija 
Gospodarsko žarišče Selške doline sta industrijski podjetji MLIP na Češnjici 
in Iskra v Železnikih. 
Medzadruzno lesno industrijsko podjetje na Češnjici ima svoj začetek v 
»Lesno-produktivni zadrugi za Selško dolino«, ki so jo ustanovili 1. 1937. Po 
osvoboditvi je zadruga obnovila svojo dejavnost in zajela gozdove vse Selške 
doline s približno 8000 ha površine. Kupila je polnojarmenik in vzela v najem 
15 venecijank. L. 1946 se je združila s sodarsko zadrugo, ki je imela elektrarno 
in žago venecijanko na Češnjici ter sodarski delavnici na Češnjici in v Železnikih. 
L. 1947 so venecijanko spremenili v polnojarmenik, zgradili zabojarno in postavili 
polnojarmenik tudi pod Zavrnikom pri Selcih. Ko se je naslednje leto zadruga 
razdelila na devet novih kmetijskih zadrug, je obrate na Češnjici prevzela KZ 
Cešnjica. V osrednjem obratu je zgradila kotlarno z lokomobilo in mizarno, 
118 
izboljšala zabojarno in sodarno, nabavila kamione in postavila v Gorenjem koncu 
Železnikov elektrarno na kraju prejšnje venecijanke. Konkurenca drugih lesnih 
obratov je silila k prehodu na industrijski način proizvodnje, za kar je bilo 
treba nabavljati nove stroje. L. 1954 se je v smislu zakona o samoupravljanju 
ločilo od KZ zadružno lesno industrijsko podjetje, ki se je leto kasneje spreme 
nilo v medzadružno s tem, da so vse KZ Selške doline postale njegove soustano 
viteljice. Novi organi samoupravljanja so kmalu izboljšali proizvodni proces. 
L. 1960 so se lotili temeljite rekonstrukcije. Nehali so izdelovati sode in so 
sodarno spremenili v delavnico okvirčkov za navijanje blaga v bale. 
Železniki, zgornji del. (Fototeka Loškega muzeja, foto Fr. Planina) 
Osrednji obrat obsega zdaj elektrarno, kotlarno, polnojarmeiiik in skladišče 
lesa, sušilnico, furnirnico, mizarno s priključeno uslužnostno delavnico, meha 
nično delavnico, skladišče in vozni park. Glavni obrat je mizarna. Na Češnjici 
dela ob mostu čez Dašnjico še drugi polnojarraenik. V Selcih je mizarska delav 
nica, žago pod Zavrnikom pa so opustili. 
Razen žaganega lesa izdelujejo zdaj kasete za RTV, okvirčke za bale blaga, 
sobne zaslone, mizice, šivalne omarice, stojala za revije, omarice za čevlje, zvočne 
omarice, ročaje za kose, vratne podboje in druge mizarske izdelke. Hlode, ki so 
glavna surovina, dobavlja pretežno GG Kranj. Za radijske kasete potrebujejo 
furnir, vezane in iverne plošče. Potrebne so večje količine lepil, nitro- in 
poliestrskih lakov, ki jih deloma uvažajo. Z električno energijo oskrbujejo tovarno 
lastni hidro- in termo-elektrarna ter Elektro Kranj. Večino mizarskih izdelkov 
izvaža MLIP v države zahodne Evrope in v ZDA. Največji kupec žaganega lesa 
je Italija, pohištva in radijskih kaset pa Zah. Nemčija. Manjši del mizarskih 
izdelkov izvažajo na Madžarsko in v Izrael, žaganega lesa pa v Grčijo. 
119 
Spomladi 1964 je bilo v MLIP zaposlenih 454 ljudi, od teh 388 delavcev 
in 66 uslužbencev. Na Cešnjici jih stanuje 101, med drugimi jih je največ iz 
Selc, kjer ima podjetje tudi mizarsko delavnico. 
Tovarna elektromotorjev Iskra v Železnikih obstaja v sedanji upravni ure 
ditvi od 1. julija 1963, ko se je od nje ločilo obrtno podjetje za proizvodnjo 
pisarniških potrebščin Niko. ki se je leto dni pred tem pridružilo podjetju Iskra 
Kranj. Razvoj tovarne do tega časa je vezan s podjetjem Niko, ki je v prejšnjem 
desetletju začelo uvajati produkcijo malih elektromotorjev in 1. 1958 zgradilo 
novo tovarniško poslopje, v katerem je sedaj Iskra. 
Tovarna izdeluje elektromotorje za razne gospodinjske in šivalne stroje. Z 
letošnjim letom opušča dosedanjo proizvodnjo loščilcev. ventilatorjev in mikserjev. 
Večino izdelkov izvaža, mnogo v ZDA. Decembra 1963 je imela tovarna 502 
zaposlena (205 m. in 297 ž.). Od zaposlenih jih 205 stanuje v Železnikih, 293 
jih prihaja iz skoro vseh krajev Selške doline, 4 pa iz drugega dela loške občine. 
Proizvodna ohrt 
V Železnikih in na Cešnjici so tri večja obrtna podjetja, ki se po svojem 
ustroju že približujejo industriji in so v življenju kraja precejšnjega pomena. 
Obrtno podjetje za proizvodnjo pisarniških potrebščin NIKO v Železnikih je 
zraslo iz tradicije kovinarstva. Ob peti obletnici ustanovitve OF dne 27. aprila 
1946 je 15 Železnikarjev ustanovilo produktivno zadrugo kovinarjev. Se isto leto 
je imela 69 delavcev. Prostore so imeli v bivšem Egrovem hlevu in uporabljali 
so staro elektrarno. Izdelovali so razne kovinske pisarniške potrebščine. Težave 
so imeli zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev in prostorov. V naslednjem 
letu so adaptirali staro skladišče in uredili avtomatski oddelek, čistilnico, polir-
nico. pisarno in sanitarije. Nabavili so nekaj starih strojev, elektromotorjev, 
dinamo, turbinski regulator in razno drobno orodje. V skladu z novim gospodar-
sikim sistemom je delovni kolektiv 1. 1954 zadrugo spremenil v industrijsko 
podjetje z nazivom »NIKO — tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov«. 
Razen prvotne dejavnosti so začeli uvajati proizvodnjo preciznih in elektromehan 
skih izdelkov. Šestila in tehtnice, ki so jih izdelovali, so se dobro uveljavile. 
Kmalu so mogli zgraditi novo tovarno pred vhodom v Železnike. Sredi 1. 1958 se 
je začelo poskusno obratovanje v novem poslopju, ki so ga namenili elektro-
mehanskemu oddelku. Med gradnjo tovarne so druga podjetja osvojila proizvodnjo, 
ki je bila na programu podjetja NIKO. Zato .so se lotili izdelovanja drugih 
proizvodov in prevzeli naročilo iz ZDA. za kar pa še niso bili usposobljeni. Novi 
oddelek je sčasoma prešel na proizvodnjo elektromotorčkov in se 1. 1962 združil 
z Iskro v Kranju. Ker se produkcija pisarniških potrebščin ne ujema s proiz 
vodnim programom Iskre, se je ta oddelek 1. julija 1963 ločil od obrata Iskre 
in deluje sedaj kot obrtno podjetje NIKO v prvotnih prostorih. 
Podjetje izdeluje risalne žebljičke, pisarniške in industrijske sponke, meha 
nizme za registratorje, za vložne mape in notese, brzoveze za mape. luknjače in 
šivalnike za spajanje aktov. 
Od 1. 1958 je vlagalo vsa sredstva v elektromehansko podjetje, zato so 
proizvodna sredstva zastarela in proizvodnja ni napredovala. L. 1962 je v sklopu 
Iskre doseglo realizacijo okrog 300 milijonov din. 
120 
Za surovine je podjetje odvisno od jeseniške železarne. Do\aža jih s kamioni. 
Prodajo izdelkov ima organizirano po vsej Jugoslaviji. Obeta se tudi izvoz s po 
sredovanjem dveh zagrebških firm. Izdelke odpremlja v zabojih. Pogonsko 
energijo dobiva iz lastne hidroelektrarne. Za razširjeni proizvodni program pa 
predvideva dodatno energijo 70 KW iz omrežja ELES. 
Po stanju deceinbra 1963 ima NIKO 130 zaposlenih (66 m. in 64 ž.). 58 
jih stanuje v Železnikih, ostali prihajajo iz 18 drugih krajev v dolini, največ s 
Češnjice in Zalega loga. 
tfiM^. 
Železniki. Racovnik. (Fototeka Loškega muteja. joto Fr. 1'lainmi} 
NIKO uporablja sedem starih zgradb, ki pa ne ustrezajo higiensko-tehničnim 
predpisom. Ker so v strjenem naselju, povzroča delovni proces prebivalcem v 
okolici nemir, za razširitev obrata pa ni v bližini nobenega prostega prostora. 
Kovinsko mehanično podjetje Tehtnica v Železnikih se je izločilo 1. 1959 
iz podjetja NIKO. Ker je to podjetje opustilo proizvodnjo preciznih in analitskih 
tehtnic, ki je imela dobre perspektive na tržišču in je bil na razpolago strokovni 
kader, je takratna občina Železniki ustanovila specializirano podjetje. Razen vrste 
tehtnic izdelujejo tudi uteži zanje. Usmerili so se na proizvodnjo še druge labo 
ratorijske opreme. Kvalitetni izdelki so našli pot na tuje trge. predvsem v Egipt. 
Indonezijo, Turčijo. Italijo in Venezuelo, sicer pa jih prevzemajo grosistična 
podjetja naših republik. Povprečno se porabi za tehtnico po 6 kg različnega 
materiala domačega izvora, le ahatna ležišča uvažajo iz ČSR. 
Podjetje ima prostore na kraju Gorenjega konca. Decembra 1963 je bilo v 
njem 69 zaposlenih (41 m. in 28 ž.). Od zaposlenih jih stanuje 52 v Železnikih, 
le 17 jih prihaja iz bližnjih okoliških krajev. 
Čevljarna Ratitovec na Češnjici je podjetje Se izpred vojne. Ustanovili so 
jo kot zadrugo 1. 1938. Takrat je delalo v njej 14 zadružnikov. Prostore je imela 
121 
najete na Studenem. Po osvoboditvi je sprejemala učence, da so potem ostali v 
podjetju kot kvalificirani delavci. V zadnjih letih je uvedla delitev dela in zapo 
slila kot nekvalificirane delavke tudi ženske ter lažje invalide. Po 1. 1950 je 
zadruga začela z gradnjo lastnega poslopja na Češnjici in se vanj vselila 1. 1959. 
Industrijo dopolnjuje čevljarna z različno moško, žensko in otroško obutvijo po 
željah naročnikov ter s copati, ki za industrijsko proizvodnjo niso pomembni. 
Zaradi kvalitetne izdelave pa nima težav s prodajo. Sedaj šteje podjetje 81 zapo 
slenih (28 m. in 53 ž.), 27 jih stanuje na Češnjici, 18 na Studenem, 4 v Želez 
nikih, 32 jih prihaja iz drugih krajev doline. 
Druge obrti 
Železniki, ki so bili spočetka neagrarno naselje, so zmeraj imeli več obrti. 
Vodna moč je gnala razen fužin tudi žage, mlin in strojarne. Novi čas pa ni več 
ugoden za majhne proizvodne obrti. Žage venecijanke so pred kratkim zaprli, ker 
to zahteva načrtno gospodarjenje z gozdovi in je za lesno industrijo potrebna 
široka surovinska baza. Usnjarno. ki je bila nameščena ob jezu v Gorenjem 
koncu, so prav v zadnjem času zaradi zastarelosti ukinili. 
Zdaj so zaželene uslužnostne ali storitvene obrti. Včasih so delale največ 
v Gornjem koncu. Tam so bili čevljarji, mizarji, kovači, zidarji in drugi. Zdaj 
so pomembne servisne delavnice Stanovanjske skupnosti na Trnju, ki je bila 
ustanovljena leta 1959, da skrbi za komunalno urejanje na območju od Železni 
kov do Studenega. Opravljajo krojaška, šiviljska, čevljarska, ključavničarska, kle 
parska in vodnoinštalaterska dela. Leta 1963 jim je občinska skupščina dodelila 
prostore opuščene usnjarne, ki jih bodo pa morali preurediti, najprej za meha 
nično delavnico, potem za radio-električno. mizarsko, zidarsko, pleskarsko, pečar-
sko in krovsko servisno službo, ki jih bodo po možnosti šele ustanovili. Zaposlenih 
imajo 54 ljudi in sicer jih 26 stanuje v Železnikih, 28 pa jih prihaja iz 12 drugih 
krajev doline. 
Obrtno podjetje Skupnost opravlja mizarska in pleskarska dela, pred kratkim 
je izdelovalo tudi zaboje. Zaposlenih ima 37 ljudi. Mesarija z 8 zaposlenimi ima 
majhno klavnico in tri prodajalne, od teh je ena na Češnjici. Na Trnju sta 
pekarija in brivec. Čevljarna na Češnjici opravlja tudi uslužnostna dela. 
Posebnost Železnikov so klekljarice, združene v Čipkarski zadrugi. Izdelke 
zbirajo v Domu upokojence\. da jih pošiljajo podjetju Dom v Ljubljani. Zaslužek 
je majhen, vendar z njim nezaposlene ženske dopolnjujejo družinski proračun. 
Na pobudo podjetja Dom prirejajo v zadnjem času »čipkarski dan«. Včasih je 
bila v stavbi konzuma (sedaj štev. 121) čipkarska šola; poučevala je učiteljica 
Reven iz Idrije. 
Trgovina 
Trgovske posle opravlja podjetje Sora, ki ga z blagom zalaga grosistično 
podjetje Loka iz Škofje Loke. Zaposlenih ima 46 oseb. V Železnikih so tri proda 
jalne — na Trnju, Racovniku in Gorenjem koncu: »Plavž« in »Gozd« sta 
špecerijski trgovini, »Sora« pa trgovina z manufakturo in galanterijo. »Ratitovec« 
na Češnjici prodaja špecerijsko in manufaklurno blago, »Jelovica« pa železnino. 
Mlekarna razpečava mleko z Martinj vrha in iz Dolenje vasi. 
122 
, Promet 
Selška cesta skozi Železnike in čez Petrovo brdo v Posočju je najkrajša 
zveza med Ljubljano in Tolminom ter Bovcem, saj znaša njena dolžina do Bovca 
124 km, medtem ko je čez Vršič 129 km, čez Kalce in Idrijo 141 km, skozi 
Vipavsko dolino in Novo Gorico pa 191 km. Cez Petrovo brdo (804 m) je za 
800 m manjši vzpon kot čez Vršič (1611 m). Čez Petrovo brdo je tudi pozimi 
večkrat omogočen promet, medtem ko je čez Vršič ustavljen. Ker pa poteka 
skozi zelo samotno pokrajino (od Zalega loga do Podlirda) in ni ob njej ne 
večjih ne znamenitih krajev ter visokogorskih razgledov, se še ni dovolj uveljavil. 
Železniki, Plavčeva hiša. (Fototeka Loškega muzeja, joto Fr. PluninuJ 
Od Železnikov do Bače pri Modreju cestišče ni utrjeno in je precej ozko. Ko bo 
tudi ta del izboljšan, je pričakovati, da bo promet občutno narasel, saj je avto-
mobilistom zaradi vse bolj zatrpanih glavnih cest takšna varianta všeč. Cez Sorico 
in Soriško planino (1287 m) je selška cesta povezana z Bohinjem. 
Ob rastočem motoriziranem prometu prihaja vse bolj v poštev varianta ceste 
s Češnjice čez Rastovko 1130 m in Rovtarico 1067 m v Bohinj. Češnjica. ki 
stoji ob razcepu dveh smeri, postaja pomembnejša prometna postojanka kot 
Železniki, Zaradi prevoza lesa je razvit kamionski promet na železniško postajo 
v Škofji Loki, 
Oba kraja imata redne avtobusne zveze s Škofjo Loko po liniji od Zalega 
loga. Nekatere zveze so podaljšane do Podrošta, Sorice in Petrovega brda. manjka 
pa zveza na Podbrdo. V Železnikih so postajališča pred Iskro, pred pošto in pred 
Pla 
123 
Kot zanimivost iz preteklosti je treba omeniti, da so iela 1903 obstajali 
načrti za gradnjo železnice od gorenjske proge do Železnikov, a se niso uresni 
čili. (Prim. članek: Jenko J., »Vloga Škofje Loke v snovanju železniškega 
omrežja«. Loški razgledi VI.) 
Železniki imajo svojo pošto, ki oskrbuje tudi Češnjieo, Studeno. Kališe, 
Prtovč, Podlonk, Rudno in Dražgoše. Leta 1959 si je uredila avtomatsko tele 
fonsko centralo. 
Gostinstvo 
Gostinstvo je bolj vpeljano na Češnjici. Tam so tri gostilne: Zadruga, ki daje 
tudi hrano in prenočišče (4 sobe z 8 post.). Pri Turku — Lotrič Franc, s hrano 
in prenočišči (3 sobe s 6 post.) in gostilna Pintar Marije. V Železnikih je 
v sredini le bife Trnje, nova gostilna je na Škovinah (Markelj Vinko), stara 
(Pri Meru — Košmelj Pranja) v Gorenjem koncu, obe z vrtom, a brez prenočišč. 
Turizem 
Cešnjica je že pred vojno imela letoviščarje. Pri\abljala jih je zaradi pri 
jetnih sprehodov in izletov, s kopališčem na prostem in z nizkimi cenami. Tu je 
izhodišče za izlet v Dražgoše in na Ratitovec. kjer je oskrbovana planinska koča. 
Železniki so za turiste zanimivi predvsem po urbanističnih posebnostih, iz katerih 
se zrcali svojevrstna funkcija kraja v preteklosti. Iz znanstvenih in turističnih 
ozirov so te značilnosti potrebne posebnega varstva in poudarka. Njihovo sliko 
smiselno izpopolnjuje lokalna muzejska zbirka o nekdanjem železarstvu. Sedaj 
čaka na prostore v Plavčevi hiši nasproti plavža. Oba kraja bosta mogla priti 
v poštev za izletniški in prehodni turizem, v manjši meri tudi kot skromno 
letovišče, če bosta seveda poskrbela za primerno ureditev in propagando. Železniki 
imajo Turistično društvo, tu je tudi sedež Planinskega društva za Selško dolino, 
ki razen koče na Ratitovcu upravlja še zavetišča na Prtovču. pri Bertu in pri 
Urbanu v Dražgošah, v Farjem potoku in na Mohorju. 
Sora je pri Železnikih in Češnjici še precej hladna, ker teče po osojnih 
vznožjih hribov. Segreva se šele v ravnini pod Selci. Vendar se Žcleznikarji kop 
ljejo v Skalovcu in pri Plnadi, kjer sta tolmuna. Urejenega kopališča ni. 
Kmetijstvo 
Ta gospodarska panoga je na Češnjici, posebno pa v Železnikih, drugotnega 
pomena. Od kmetijstva in gozdarstva je odvisnih v Železnikih le 4,4 %, na 
Češnjici 8,6 "/b, na Jesenovcu in na Škovinah 25.8 "/o ljudi. Večji procent v zad 
njih dveh krajih pa ni pomemben, ker je vseh prebivalcev skupaj le 40 oz. 31. 
V Železnikih je samo 18 kmečkih ljudi, na Češnjici 13, na Jeseno\cu 10, 
na Škovinah pa nobenega, ki bi se preživljal samo s kmetovanjem. V vseh štirih 
naseljih je le 41 ali 2.5 1'o kmečkih ljudi, a še od njih živita dva na zemljišču, 
manjšem od 3 ha. Večji je delež oseb. ki so jim dohodki od zemljišča le delni 
vir za življenje in imajo zaslužek tudi od druge dejavnosti. Skupno je takih 
124 
mešanih pridobitnikov 226 ali 13,8 "/o. Večina od njih (134) ima manj ko 
5 ha zemlje. V vseh štirih naseljih prevladujejo nekmečki ljudje, vseh je 1371 
ali 83,7 %. V Železnikih jih je 845 ali 81 % brez vsakega zemljišča. Celo na 
Škovinah, ki so bile nekoč kmečko naselje, je večina (19) brez zemlje. 12 pa jih 
živi na večji kmetiji, imajo pa zaslužek tudi od druge dejavnosti. 
Prejšnji kmetijski zadrugi Cešnjica in Martinj vrh sta se z drugimi vred 
združili s KZ Skofja Loka. 
Gozdarstvo 
Gozdovi so imeli v starih časih velik pomen za Železnike, ker so dajali oglje 
za fužine. Za Cešnjico so pomembni posebno sedaj, ker dajejo surovino za lesno 
industrijo. Po osvoboditvi je OLO Kranj prevzel skrbništvo nad nacionaliziranimi 
Železniki, obrat tovarne Iskra iz Kranja, prej NIKO. (Fototeka Loškega muzeja, folo Fr. Planina) 
gozdovi. Gojenje in varstvo je prevzela gozdna uprava OLO, izkoriščanje pa LIP 
Ikofja Loka. Od leta 1954 je imela upravo nad gozdovi Okrajna uprava za 
gospodarstvo, operativo pa Gozdno gospodarstvo Kranj. V gozdovih državljanske 
lastnine so do leta 1961 opravljale gozdarsko službo poslovne zveze, potem pa do 
leta 1963 kmetijske zadruge. Od 1. julija 1963 je celotno gospodarjenje z gozdovi 
ne glede na lastništvo poverjeno Gozdnemu gospodarstvu Kranj. Gozdovi na 
območju Češnjice in Železnikov spadajo kot posebni proizvodni okoliš pod njegov 
gozdni obrat Škofja Loka. Mnogo lesa dobavlja lesni industriji in tovarni celuloze 
v Medvodah. Od 146 zaposlenih pri loškem gozdnem obratu jih 56 stanuje 
v Selški dolini, med njimi 4 v Železnikih in 3 na Češnjici. Mnogi izmed njih 
delajo v gozdovih Selške doline. Na Trnju ima GG Kranj stanovanjsko hišo. 
125 
Lov in ribolov 
V Železnikih delujeta lovska in ribiška družina. Od divjačine se gamsi 
pojavljajo pozimi prav blizu nad hišami, npr. na Krasu med Gorenjim koncem 
in Jesenovcem. Sora je v gornjem toku zaradi brzic in tolmunov dobra za lov 
na postrvi. V njej živi potočna postrv, v mirnejših delih klen. Leta 1961 so ujeli 
8 kg težko postrv. Ribiška družina vlaga v reko in pritoke mnogo mladega 
zaroda. Od Češnjice navzdol živijo v Sori soške postrvi, šarenke in zlatovčice. 
Dolžnost industrijskih naprav je, da pazijo na čistost vode, 
/ u v n e I u n k C i j e 
Uprava 
Pod avstro-ogrsko vladavino so bili Železniki posebna občina. V stari Jugo 
slaviji so v občino Železniki spadale razen Škovin in Jesenovca še vasi Cešnjica, 
Studeno. Rudno. Podlonk. Prtovč. Martinj vrh in Ostri vrh. Po osvoboditvi so ji 
pripadle še Dražgoše, ki so prej spadale pod Selca. Več let je železniška občina 
obsegala vso Selško dolino. Težnja za gospodarsko čim trdnejše komune je 
povzročila, da se je leta 1961 priključila občini Škofja Loka. Sedaj je v Želez 
nikih krajevni urad. V kraju je tudi postaja LM. 
Šolstvo 
Železniki imajo šolo od leta 1815. Do leta 1947 je bil pouk v starem po 
slopju sredi trga. Leta 1948 so zgradili sedanje šolsko poslopje na prisojni ravnici 
nad cesto pri tovarni Iskra. Šola je edina popolna osemletna šola na Selškem. 
V njej je zaposlenih 38 oseb (7 m. in 31 ž.). Zraven šole je stanovanjska zgradba 
za učiteljstvo. 
V šolskem letu 1963/64 je imela šola 446 učencev. Iz Železnikov jih je bilo 
141, s Češnjice 96, z Jesenovca 3. Naslednja preglednica kaže. koliko jih je 
prihajalo iz drugih krajev: 
Nekateri učenci odhajajo od doma ob 6. uri in se vračajo ob 16. uri. Šola 
ima obsežno, predvsem hribovito zaledje, v dolini pa se je po vojni zaradi za 
služka v industriji naselilo mnogo mladih ljudi in ustanovilo družine. Zato je 
novo poslopje že pretesno in grozi tretja izmena pouka. Upraviteljstvo stremi 
za tem, da bi v kratkem dozidali nov del poslopja in postavili telovadnico, ki 
obstaja zdaj samo v načrtu. 
126 
Rudno 30 Dolenja vas 13 Kališc 4 
Studeno 23 . Smolcva 11* Prtovč 3 
Zali log 21 Ostri vrh 7 Droboslovica 3 
Selca 20 Stirpnik 6 Golica 2 
Dražgoše 20 Farji poliik 5 Zabrekve 1 
Martinj vrh 13 Lajšc 5 Osojnik
Podlonk 13 Topole  Rovt 1 
Druge kulturne ustanove 
V Železnikih delujejo: Delavska univerza, Kulturno-umetniško društvo in 
Partizan. V telovadnici Partizana je nameščen kino s 385 sedeži in petimi pred 
stavami na teden. KUD je tudi na Cešnjici, nima pa še dograjenih prostoro\ 
v zadružnem domu. Ljudska knjižnica posluje dvakrat tedensko. Lokalna muzej 
ska zbirka, ki prikazuje obrtno preteklost kraja in bi zanimivo dopolnjevala 
sliko današnje industrije ter privlačevala turiste, še ni primerno nameščena in 
ne more dosegati svojega namena. Želeti bi bilo, da bi jo delovni kolektivi 
smatrali za kulturno predstavnico svojega kraja in da bi dobila ustrezne prostore 
v primernem okolju. 
Zdravstvo 
Železniki so jeseni 1961 dobili .s\oj zdravstveni dom. V njem so nameščeni: 
splošna ambulanta z rentgenom in laboratorijem, posvetovalnica za žene. fiziote-
rapija in dve zobni ambulanti s tehničnim laboratorijem. V zgradbi sta tudi 
zdravnikovo stanovanje in lekarniška postaja. V domu so redno zaposleni: 
2 splošna zdravnika, 1 zobni zdravnik. 3 bolničarke. 1 zobna asistentka. 1 zobo-
tehnik, 1 medicinska sestra. 1 babica in 2 snažilki, skupaj 12. honorarno oz. do 
polnilno pa ortoped, fizioterapevtka in kurjač. Od članov kolektiva stanuje 
10 rednih in 1 honorarni v Železnikih. 
Komunalna ureditev 
Stanovanjska skupnost Železniki je od leta 1959, ko je bila ustanovljena, 
izboljšala kanalizacijo na Racovniku. napravila nove odcepe na Cešnjici. obnovila 
električno omrežje v Železnikih, na Cešnjici in Studenem, napeljala del javne 
razsvetljave, zgradila most za pešce pri pokopališču in mrtvaške lope. uredila 
avtobusno postajališče na Cešnjici. očistila okolico plavža ter druge zanemarjene 
prostore in vzdrževala vodovodne naprave. 
Kanalizacija je stara. Vodovod je napeljan z Rudnega in ob suši ne zadošča 
več, tako da za Gorenji konec odpirajo cevi le ob določenih urah. Cestna raz 
svetljava je na Racovniku, na Trnju in pod Zijavko pomanjkljiva. Tik ob Sori 
je gasilski dom. v bližini je Na oloku pokopališče okoli cerkve sv. Frančiška. 
Razen bivšega Egrovega vrta ni parkov in sprehajališč, pač pa je postavljenili 
nekaj klopi in na novo zasajenih nekaj dreves. V bivši Egrovi vili si je mladina 
uredila družabne prostore s televizorjem. Za nogometno igrišče pa športno društvo 
Kovinar uporablja travnik ob cesti proti Jesenovcu. 
Kulturnozgodovinske vrednote kraja 
Kakor je razvidno iz zgodovinskega opisa, so Železniki star fužinar.ski kraj 
s svojevrstno preteklostjo in posebno fiziognomijo naselja, ki ji izmed vseh 
slovenskih krajev postavljamo ob stran edinole še Kropo in jedro Tržiča. Oprav 
so v fem stoletju odstranili najbolj značilni element naselja — fužine, so vendar 
Železniki po razporedbi stavb, strug in prehodov še toliko svojevrstni, da je 
treba ohraniti njihovo celotno podobo, jo zgodovinsko pravilno obnoviti in olep-
127 
sati. Z vidika spomeniškega varstva so zelo pomembne nekatere stavbe, predvsem 
plavž, Plavčeva (št. 137), Firbarjeva (145). Marinkova, stara Bonceljnova 
(130), Bargelnova (116) hiša, skupina stavb pri Vahtarju, Prevcevem Tončku 
in Gradnikarju. Dermotova kapelica na Logu in kapelica na Klovžah, detajli 
usnjarne. Ovčja vas. Plnada (81). portal z letnico 1755 pri hiši 77 in pri 
Dagarinovi hiši št. 70, Pobčeva hiša in še več drugih na Trnju in Racovniku, ki 
jih bo treba določiti po direktivah medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo 
v Ljubljani. Posebne pozornosti so vredne skrilasle strehe, nadstropni pomoli, 
portali in okna z rožanci, mrežami in naoknicami. Umetnostno pomembni sta 
obe cerkvi: baročna cerkev sv. Frančiška na Logu z znamenitimi oltarji, kipi in 
slikami ter novejša župna cerkev veličastne arhitekture s freskami v prezbiteriju 
in oltarnimi slikami. Pozornosti so vredne nekatere stavbe v bližini cerkve s sle 
dovi bojev v narodnoosvobodilni vojni. Na pokopališču stoji železni nagrobni 
križ fužinarja Levizhniga iz leta 1846. Javnega spomenika Železniki nimajo, 
razen spominskega kamna pred šolo. ki ga je mladina postavila pionirskemu 
odredu Ratitovcc ob 20-letnici revolucije. S spominskimi ploščami bi bilo treba 
označiti rojstne hiše kulturnih delavcev, ki jih je iz Železnikov izšla precejšnja 
vrsta. 
Na Češnjici so nekatere stavbe etnografsko pomembne, npr. ob najožjem 
delu ceste hiša štev. 23 s starimi okni, gospodarsko poslopje pri hiši štev. 24, 
čebelnjak v zahodnem delu vasi. Nekatere hiše imajo značilna pročelja in strehe 
iz skrila. Posebna značilnost so dvojni kozolci z zidanimi stebri, ki še razodevajo 
stari agrarni značaj Češnjice. 
R e s u me 
ŽELEZNIKI ET ČEŠNJICA 
(Deseriplion geographique et eeonomique) 
Le liourg de Železniki, jadis siege d'une assez importante industrie melallurgique, atleinl 
avec ses batimcnts nouveaux le village voisin de Cešnjica et s"affirme, ainsi agrandi. comme 
le centre economique et culturel de Selška dolina, cettc vallee qui s'etend des contreforts orien-
taux des Alpes Juleinnes vers la ville de Škofja Loka. Le l)oiirg se trouve dans la partle 
etroite. encaisee, de la vallee de la Selška Sora. tandis quc le village occupe une partic plus 
large, au point de contluencc de deux vallees secondaircs avec la vallee principale. Parmi les 
roches mčsozoiques qui forment les monlagnes au bord de cette vallee. les plus intercssant? 
sont les schistes jurassigues cmplojes encore recemment pour la couvcrture des loits; ils se 
trouvent en surfacc dans un territoire assez vaste au-dessus de Železniki. Le dimat cst caraeterise 
par une insolation tres reduite en hiver et par Linversion de temperature. La Sora re^oit des 
montagnes plussieurs grands ruisseaux a pente asscz forte qui ont alimcnte jadis des scieries. 
Les eaux de la Sora elle-menie servaient a des hauts fourneaux et des forges. Les flancs de 
montagne escarpes au-dessus des habitations sont couverls de forets, il n"y a que peu de terres 
euitivees. Le l)Ourg de Železniki. qui rcprčsentait jadis une agglomčration relalivement impor 
tante. a perdu apres la liquidation de lindustrie metallurgique une grande partic <le ses 
habitants. Son dčveloppement n"a rcpris qu"apres la Liberation, grace a la crealion de nouvelles 
entreprises industrieUes. Cet essor se remarque surtout a Cešnjica qui a plus de plače pour de 
nouveaux batinients, et oii les comunications sont meilleures. Du point de vue economique, les 
entreprises les plus interessantes sont Tlndustrie intercooperative du bois a Cešnjica et lusine 
Iskra a Železniki qui fabriquc de petils moteurs člectriques. II y a aussi quelques entreprises 
assez importantes de caractere artisanal: IVIKO a Železniki (maleriel de bureau). Tehtnica 
a Železniki (objets de inetal). et Ratitovec a Cešnjica (chaussures). L'auleur decrit cerlaines 
autrcs brancbes de leconomie locale, ainsi que les fonctions adminislratives. culturelles et 
sanitaires du bourg. Lagriculture v joue mi rčle secondaire. F.n conclusion. rauteur souligne 
les valeurs culturelles et historiques de la region qui meritent d'6tre sauvegardees. 
128