Era se je predstavila VELENJE - Na letošnjem hi-šnem sejmu v Beli dvorani je Era iz Velenja predstavila svo-jim poslovnim partnerjem in tudi potrošnikom vse progra-me, s katerimi trži na področju prehrane in neprehrane. Raz-delili so jih na tri vsebinske sklope: prehrana, Adut in Ko-plas. Razstavni prostor si je og-ledalo 1500 poslovnih partner-jev iz Slovenije in tujine. Hkrati s poslovnimi dnevi v Erinih trgovinah potekajo tudi dnevi prijaznih nakupov. Ti se iztečejo konec tedna. Z njimi pa se želi Era zahvaliti svojim po- trošnikom za njihovo zvestobo. Nadaljevanje na strani 13. številka 21 četrtek, 27. maja 1999 160 tolarjev Policijska uprava Celje Kazenska ovadba za voznika avtobusa Policijska uprava Celje je v torek sporočila uradne ugotovitve preiskave o hudi promet-ni nesreči v Podlogu pri Šempetru. Kot smo poročali, so v njej izgubili življenje 4 učenci petih razredov osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, ki so se vračali z na-ravoslovnega dne v jami Pekel. V izjavi za javnost so zapisali, da obstaja na osnovi zbranih obvestil, ugotovitev izrednih tehničnih pregledov udeleženih prevoznih sredstev oziroma pridobljenih dokazov sum, da je za nesrečo odgovoren voznik avtobusa Edi M. Zato bo Policijska uprava Celje zo-per voznika avtobusa podala na Okrožno dr-žavno tožilstvo kazensko ovadbo zaradi su-ma storitve kaznivega dejanja ogrožanja po-sebnih vrst javnega prometa po čl. 326/III in I Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Ce bo voznik spoznan za krivega, mu grozi do 8 let zaporne kazni. 23. Mednarodni mladinski pevski festival v Celju Zlata pesem iz ust velenjskih pevcev in pevk Celje, od 20. do 23. maja - Na 23. Mednarodnem festivalu mladinskih pevskih zborov, ki je po mnenju nekaterih ena naj-večjih mednarodnih kulturnih prireditev mladih v Sloveniji in drugi največji tovrstni festival v Evropi, če ne celo v svetu, je nastopilo sedemnajst zborov. Pevci devetih tujih in osmih do-mačih zborov so prišli v Celje zato, da bi se družili, prepevali, se veselili mladosti in hkrati primerjali kakovost svojega petja. Med njimi so bili tudi pevci in pevke mešanega zbora Šolske-ga centra Velenje, ki ga že vrsto iet vodi odlična zborovodkinja Danica Pirečnik. Zbor je znova blestel, saj je prejel kar štiri od-ličja, in sicer zlato priznanje za najboljši zbor v svoji kategoriji (od 100 možnih je prejel kar 97,6 točke), kot najboljši slovenski zbor, najboljši zbor festivala in posebno priznanje Glasbene mladine Slovenije za najbolje izvedeno skladbo, napisano po le-tu 1985. Dalje na 10. strani Zlati pevci in pevke skupaj z zborovodkinjo Danico Pirečnik Ob koncu tedna bo prevladovalo lepo, sončno in toplo vreme. Dokončali 4. in 5. sejo sveta MO Velenje Krajinski park spet »na čakanju« Svetniki MO Velenje so v to-rek dokončali zadnjo preosta-lo točko dnevnega reda april-ske seje in prav vseh 13 točk nove, majske seje. Na seji je bilo prisotnih vseh 33 svetni-kov, ob koncu, malo pred 15. uro, jih je nekaj že odhitelo novim dolžnostim naproti. Seja je minila v znamenju uvodne razprave o razglasitvi gojitvenega parka na področju ISSN 0350-5561 škalskih ugreznin, posledic ru-darjenja, za naravno znameni-tost in krajinski park. S tem bi zaščitili ta izjemno pester eko-sistem, razpet med Velenjsko in Škalsko jezero, kjer po ne-katerih podatkih živi kar 265 vrst kopenskih vretenčarjev, od tega preko 220 vrst ptičev. Pred nekaj leti so o tem svet-niki že razpravljali in tako kot tedaj, tudi tokrat odloka niso sprejeli. Vzrok je obljubljena nova cesta v Škale, ki naj bi te-kla po sredini bodočega kra-jinskega parka. Več na strani 3. ■ bš Moč Vzgodovini nove lokalne samouprave se je v Sošta-nju v torek prvič zgodilo, da so svetniki (iz vrst opozicije) sami sklicali sejo sveta, zanjo pripravili gradivo in jo tudi, na presenečnje njih samih, uspešno izpeljali do konca. Nizki začetni podtoni, s katerimi ne ena in ne dru-ga stran ni vedela, zakaj se vanje sploh spuš-ča, so že kazali, da se bo vse skupaj skazilo, in da bodo svetniki in svetnica šli narazen še preden se bo vse skupaj začelo. Skregani do konca. Pa je očitno odtehtal en sam samcat stavek iz ust opozicije, vešče političnih prije-mov: "Oprostite, mi si ne želimo nič drugega, kot soočenje argumentov. Mi vemo, da lahko vi naše predloge tudi zavrnete, saj ste v večini, ampak soočenje argumentov, to ne bi smel bitiproblem ... " Kaj je po-tem odtehtalo, da je šoštanjski svet tudi sprejel vse predlagane sklepe? Ohlapna koalicija? Lahko bi bilo. Svetnik, ki si ne dovoli, da razmiš-Ija tako kot mu naročijo? Mogoče. Prepričljivost? Težko verjetno, saj smo vajeni, da tisto, kar pride iz ene, ni sprejemljivo za drugo stran. Če pa ver-jamemo v to, da je odtehtala prepričljivost, potem je izid izredne seje lahko samo nekaj pozitivnega za Šoštanj. Če ga seveda ne jem-Ijemo kot poraz ene in zmago druge strani, če izid vzamemo za zmago vseh. Pomeni lahko, da se bodo v šoštanjskem svetu začeli poslu-šati, da bodo v dobro občanov uporabljali moč argumentov in ne moč števil. Ker pa ena lastovka še ne prinese pomladi, bomo počakali na drugo: ta bo alipa ne bo, priletela v ponedeljek, ko je na obzorju nova seja. ■ Milena Krstič - Planinc fj 77 350 5560 teden piknik ponudbe od 24. do 29. maja kovinOteh Resnico od laži. dejstva od domnev, zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali. VEČER ćasnik s težo 2 NitK ilAS DOGODKI 27. maja 1999 novi ce Ubrano pef/e preglasilo zlovešie brnenje letal Tudi mednarodna strokovna žirija na pevskem festivalu v Celju je morala priznati zlate glasove pevcev velenjskega šolskega eentra. Najvišje priznanje tega festivala je le še eno v vrsti priznanj, ki jih dosega ta zbor. Ubrani glasovi tega zbora so skupaj z mnogimi dni-gimi pevci zaznamovali konec tedna v mestu ob Savinji. Pesem iz mladih grl je vsaj v teh dneh preglasila bmenje Natovih letat, ki na svoji smrtonosni poti v Jugoslavijo parajo tudi naše nebo in naša ušesa. Pesem je res preglasila zlovešče brnenje tekih letal, vendar pa je ta vojna tudi nekoliko utišala festival. Kar nekaj zborov, ki so bili prijavljeni za nastop, v Celje ni prišlo. Da ni bilo zbora iz Jugoslavije, še nekako razumemo, tudi iz Makedonije. Odločitev nekaterih dni-gih je manj razumljiva. Včasih radi rečemo, da tisti na zahodu mečejo ves Balkan in njegovo okolico v en koš, v njem se prepogosto znajdemo tudi mi. Tokrat ni zatajil zahod, iz teh držav so najavljeni zbori prišli. Ustrašili so se nekateri zbori iz nekaterih vzhodnih držav. Kot da tudi njim nijasno, kako daleč je Slovenija od vojnega žarišča. Lahko je seveda posredi še kaj drugega. Dokaj ubrani so tudi v Zgornji Savinjski dolini in predvsem v Velenju, ko gre za obsodbe pobud z državnega vrha, da bi ukinili velenjsko podružnico Agencije za plačilni promet, in jo spremenili le ekspozituro celjske. Pa tudi, da bi povsem ukinili izpostavo te agen-cije v Mozirju. V tem primeru ne gre le za ukinitev teh ustanov oziro-ma za znižanje ranga, nekateri v tem vidijo še kaj več. Nekateri tudi zametek dokončnega oblikovanja regij. V tem konkretnem primem to seveda ne gre v prid Saši, bolj vnovičnemu povezovanju širšega celjskega območja. Povezovanje Zgomje in Spodnje Savinjske doli-ne nekateri vidijo tudi v srečavanju županov tega območja. Pred kratkim so se na Venišah zbrali le zaradi urejanja vodotokov porečja Savinje, pa vendar so nekateri tudi v tem videli "regionalizacijo". Tako preoblikovanje Slovenije na regije naj bi "dovoljevala" tudi spremenjena ustava, tudi o teh spremembah so zdaj javno spregovo-rili, vendar tako oblikovanje ni obvezno, zato tudi ni predpisano število regij. Tako je v igri še vedno razmišljanje o tem, ali naj ima Slovenija le osem večjih regij, ali naj bo tudipri tem, podobno kot pri občinah, močneje razdrobljena. Za večje število regij si prizadevajo občine, ki zagotavljajo, da so gospodarsko in sicer močne in bi lahko bile centri novih regij ali pokrajin. Od števila regij, ki jih bomo imeli v Sloveniji, je odvisno tudi spočetje Saše. Ob mnogih takih negotovostih je zagotovo vsaj nekaj: naši penzi-onisti bodo bolje živeli. Tako menijo tisti, ki poveličujejo to zadnje minimalno zvišanje pokojnin. Predvsem tisti upokojenci, ki prejema-jo najnižje pokojnine in bodo tako dobili tudi bolj ali manj simbo-lično zvišanje, so vendarle zadovoljni. Manj tisti, kijim odstotkovno nizko povečanje vendarle prinese kar nekaj denarja. A saj je bilo vedno tako! Sicer pa je pri nas vse po starem: prepiri, zmerjanja, omalo-važevanja, laži in podtikanja. In še kaj! ■ (k) BffliHiil iifimm MEDVEDJEK - Na pro-testnem shodu, ki ga je za-radi izjave poslanca držav-nega zbora Ivana Pungart-nika (LDS) o "martinčka-nju" pripadnikov osamos-vojitvene vojne na Medved-jeku, pripravil Dolenjski odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo, se je zbralo okoli 1500 ijudi. PEKRE PRI MARI-BORU - Osem let od po-skusa posredovanja JLA v vojaškem učnem centru v Pekrah so v soboto pripravi-li slovesnost, na kateri jc predsednik države Milan Kučan "neznosno lahkot-nost govorjenja" o osamos-vojitveni vojni označil kot "nagradni natečaj" o de-setdnevni vojni za Slovenijo. GORNJA RADGONA -Dosedanji poskusi, da bi se vojni veterani skupaj z lo-kalnimi zgodovinarji, čast-niki Slovenske vojske, pred-stavniki notranjega mini-strstva in združenja Sever dokopali do celovitega pre-gleda in strokovnc razčlem-be dogodkov leta 1991 niso uspeli, razlogi za neuspelo namero pa niso jasni. UUBLJANA - Sloveni-jo je v ponedeljek obiskal generalni direktor FBI Luis Freeh, ki se je s premierom Janezom Drnovškom na Bledu pogovarjal o ilegal-nih migracijah in drugih ak-tualnih temah, sprejel ga je tudi predsednik države Mi-lan Kučan, o sodelovanju pa se je pogovarjal še z mi-nistrom za notranje zadeve Borutorra SukJJetom. MARIBOR - V mari-borskem letalskem centru je konec tedna pristalo 12 zasebnih letal iz Luksern-burga, namen obiska je bil uveljavitev letalskega turiz-ma tudi v Sloveniji. zato so si gostje v nedeljo in pone-deljek ogledali še Lesce, Slovenj Gradec, Portorož, Lipico in Postojno. MARIBOR - Direktor slovenskih alpskih repre-zentanc Tone Vogrinec je še drugič v življenju dahnil usodni "da", prvič je bilo to davnega leta 1968, njegova izvoljenka in spremljevalka za pozno poletje in jesen življenja pa jc Mariborčan-ka Alenka Crnko. Zadrečke doline. Z akcijo so pohiteli na Rečici ob Savinji, kjer so sc krajani v drugi polovici prejšnjega tedna zares izkazali. ■ JP Zdaj še "proračunska" ločitev LUČE, SOLČAVA - Prejšnji teden so letošnji občinski proračun sprejeli tudi v občini Luče. Seže (le) 153 milijonov tolarjev "visoko," glede na obveznosti iz minulih let pa letos večjih naložb v tcj občini ne bo. Ze pred tem so proračun spre-jeli tudi v novi občini Solčava, kjer pa je v vreči samo 53 milijo-nov tolarjev. Za dodatna sredstva so v tej občini prijavili projek-te za številne domače in mednarodne razpise. Kljub sprejetim proračunom za obe novi občini, ki sta nasta-li iz prejšnje skupne občine Luče, še vedno velja financiranje preko občinc Luče na podlagi ločenih žiro računov. V obeh občinah si zato močno želijo, da bi končno odpravili še to, po njihovih predvidevanjih pa naj bi se tudi na proračunskem področju dejansko ločili junija. MjP "Starejših ne bodo nikoli pozabili" VELENJE - Krajevna organizacija Rdečega križa mestne četrti Center - Levi breg še vrsto let pripravlja srečanja kraja-nov, ki so dopolnili 70 in več let. V tej mestni četrti je okoli 5000 prebivalcev, od tega jih je preko 130 starejših od 70 let. Letos so se starejši krajani zbrali na družabnem srečanju v Le kdo ne bi bil ganjen ob tako prisrčnem sprejemu in programu mladih (Bogdan Mugerle) prostorih OS Gustava Siliha, učenci te šole pa so zanjc izvedli nadvse prisrčen pevski in glasbeni nastop. Z lepimi besedami in še lepšimi željami so jih nagovorili predsednica krajevne orga-nizacije RK Stana Kovič, ravnatclj šolc gostiteljicc Alojz Toplak in predsednica območnc organizacijc Rdečega križa Velenje Darinka Herman. Na koncu so sc vsi udelcženci zbrali na obilni zakuski v kuhi-nji tamkajšnje šole. Vzdušje bilo več kot prijetno, vsi so bili srečni in hvaležni organizatorju srečanja in šoli gostiteljici in si na koncu izrekli "na svidenje prihodnje leto." Znova za najlepšo vas REČICA OB SAVINJI -"Tekmovanje je kot veter, ki razpihu-je ogenj," je izrek, ki se ga dobro zavedajo tudi v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. In ta izrek jih je tudi vodil k vnovičnemu ocenjevanju vasi in zaselkov. V ta namen je turi-stično društvo imenovalo poseben odbor, obvestili so vse vse domačije in gospodinjstva, da so lahko krajani pravočasno postorili marsikaj za lepi videz v svojem okolju. Clani turističnega društva seveda močno želijo, da bi bili v letošnji akciji "moja dežela- Iepa, urejena in čista" spet med nagrajenci, kot so pred leti že bili. Slovenska turistična zveza društvom priporoča, da izide ocenjevanja v svojem okolju razglasijo na množičnih prireditvah, na Rečici pa bodo to sto-rili v začetku julija na vsakoletni narodopisni prireditvi "večer pod trško lipo." Ljudje si pač vedno želimo, da bi bilo vse lepo, zato se bodo v tej krajevni skupnosti potrudili, da bo lepo vse okoli njih. UjP Lep odziv krajanov REČICA OB SAVINJI - Območna organizacija Rdečega križa Mozirje bo v tem obdobju izvedla akcije zbiranja oblačil in otroških igrač po vseh večjih krajih Zgornje Savinjske in Javna razgrnitev načrtov v Stari vasi Vesela nedelja v Šembricu Sejem, nastopi in iikovni utrinki Kako iz samskega doma do stanovanjskega bloka? Krajevna skupnost Konovo je skupaj z MO Velenje minulo nedeljo pripravila tradicional-no prireditev "V nedeljo popoldan v Senbricu". Organizatorjem tokrat tudi dež ni ponagajal, zato so prireditev, ki se je odvijala pri cerkvi Sv.Brica v Senbricu izpeljali kot so si zamislili in s tem razveselili številne obisko-valce. Ob cerkvici so pripravili sejem domače obrti in kulturni pro-gram, v katerem so tudi letos sodelovali otroci iz vrtca Konovo, oktet Lipa Konovo, Mešani pevski zbor Konovo in Konovski štrajharji. V okolici cerkvice pa so vse popoldne ustvarjali člani Saleških likovnikov, ki so bili pred tremi leti tudi pobudniki tega dogod-ka, takrat pa so z izkupičkom od prodaje slik prispevali dobršen del denarja za novo ostrešje hiše. Tudi letos so ust-varili veliko lepih likovni del. ■ bš foto: vos V Velenju že dolgo primanj-. kuje prostora za gradnjo več stanovanjskih hiš, prošenj mla-dih družin za neprofitna in soci-alna stanovanja pa je iz leta v leto več. Zato so na MO Velenje sklenili, da skupaj s podjetjem Vegrad preuredijo na pol pra-zen samski dom v Stari vasi v stanovanjski blok. Se pred tem pa morajo steči z zakonom predpisani postopki. Prvi od njih je javna razgrnitev spreme-njenega zazidalnega načrta, ki bo stekla v prihodnjih dneh. "Področje med železniško progo in Toplovodom Komunalnega podjetja Velenje je celostno urejeval že stari zazi-dalni načrt kompleksa ob želez-niški progi, ki je bil sprejet v letu 1991. Ker je sedaj prišlo do spre-membe, saj ta zazidalni načrt ni predvideval preureditve Vegradovega samskega doma, ga je bilo potrebno skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor spre-meniti. Zavod za Urbanizem je v letošnjem letu izdelal osnutek spremembe zazidalnega načrta tega področja, tako, da smo uve-dli tudi možnost spremembe samskega doma v stanovanjski objekt in dodali še nov stano-vanjski objekt ob nem, da bi tako celovito reševali kompleks sam-skega doma. Tu sta torej predvi- V kratkem bodo v KS Stara vas in na MO Velenje razgrnili nov zazidalni načrt, ki predvideva preureditev samskega doma v blok in novogradnjo ob njem dena dva objekta za popolno prenovo in še nov objekt, v njih pa bi uredili okoli 50 neprofitnih in socialnih stanovanj," nam je povedal Marko Vučina, pred-stojnik urada za okolje in pros-tor na MO Velenje. In zakaj morajo pred spre-jetjem aktov pripraviti javno razgrnitev? "Vsaka razgrnitev nekega zazidalnega načrta je namenjena Ijudem, da ti vidijo, kaj se dogaja z njihovim mestom. To je normalna proce-dura, javno razgrnitev je razpi- sal župan, potekala bo v prosto-rih KS Stara vas in v avli MO Velenje. Trajala bo 30 dni, v tem času pa bo tudi javna razprava, da lahko morebitne pripombe upoštevamo tako pri predlogu kot sprejetju tega akta." Na MO Velenje predvideva-jo, da bodo dela, ki jih bo izvajal Vegrad, stekla v jesenskem času, saj bodo morali po končani zakonski proceduri, ki vzame precej časa, nov zazidalni načrt potrditi še mestni svetniki. ■ Bojana Špegel 27, maja 1999 V SREDIŠČU POZORNOSTI MS CAS 3 DEVIZNA POSOJILA Iz zasedanja sveta MO Velenje Mladinski center pohvaljen, Komunalno podjetje »na rešetu« Razprava o razglasitvi goji-tvenega parka na področju Skalskih ugreznin za naravno znamenitost in krajinski park se je razvnela že na aprilski se-ji, na torkovi pa svetniki niso bili nič bolj enotni. Herman Arlič (SLS) je namreč v imenu prebivalcev Škal že na prejšnji seji predlagal, da razpravo preložijo za 1 leto, kar je argu-mentiral s trditvijo, da so predstavniki Premogovnika le-ta 1972 Škalčanom obljubili novo, manj vijugasto cesto, ki naj bi tekla prav po področju bodočega krajinskega parka. »Dokler se ne doreče, kdo jo bo zgradil, kje bo tekla in kdo bo to plačal, so Škalčani pro-ti,« je zatrdil. Po Arličevih trditvah naj bi leta 1990 tudi takratni direktor Premogovnika mag. Franc Av-beršek (sedaj direktor Erica in mestni svetnik) krajanom ob-ljubil, da se na tem področju lahko zgradi cesta, kar je na današnji seji ta odločno zani-kal. Povedal je, da se tla na tem področju še vedno niso umirila in da za gradnjo stabilne ceste še leta ne bodo primerna. Opozoril je, da gre za dva po njegovem mnenju ločena problema; za zaščito pogrez-fflhskega področja z razglasi-(vijo krajinskega parka in za gradnjo ceste v Škale, ki bi bila bolj varna kot je današnja. Av-beršek je menil, da povezave med tema dvema področjema ni. Z njim se niso strinjali mno-gi svetniki iz vrst pomladanskih strank. Ivan Kralj (SKD) je poudaril, da gre pri tem pred-vsem za odnos do krajanov Skal, ki jim obljubljeno še ni bilo dano. Razpravo je prekinil župan Srečko Meh z za mnoge presenetljivim predlogom - da umaknejo osnutek odloka iz procedure. Predlagal je, da do poletnih počitnic svetniki po-dajo svoje predloge, ki jih bodo pri pripravi novega predloga odloka o krajinskem parku upoštevali, hkrati pa bodo občinske službe pripravile ter-minski plan ureditve ceste v Škale. Krajani bi bili, kolikor je bilo razumeti iz razprave, za-dovoljni tudi s sanacijo obsto-ječe ceste. Svetniki so tako ob-likovan predlog župana sogla-sno podprli in s tem zaključili dolg iz aprilske seje. Imenovanja, prodaje, spremembe Svetniki so dopolnili dnevni red pete, majske seje, še z dve-ma točkama; po hitrem po-stopku so odločali o soglasju k imenovanju Jožeta Zupančiča za direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje in imenovanju Jožice Bulajič za direktorico Javnega zavoda Lekarna Velenja. Soglasje so dorekli brez pripomb, enogla-sno. Potem so nanizali številna vprašanja in pobude, v nadalje-vanju pa skoraj brez razprav »opravili« še z nekaj od 13 točk dnevnega reda. Tako so sklenili, da MO Vele-nje proda gradbeno parcelo na Gorici, potrdili so poslovnik Sveta MO Velenje in dorekli določitev funkcionalnih zem-ljišč za celotno področje mesta Velenje. Na prejšnji seji so na-mreč dorekli le centralne pre-dele mesta. Ob tem so se svet-niki strinjali s pobudo, da bodo pri določanju novih mej ob sta-novanjskih blokih sodeloval poleg predstavnika lastnikov stanovanj tudi predstavnik kra-jevne skupnosti. Na MO Vele-nje pa bodo pripravili točne karte z mejami krajevnih skup-nosti, saj ponekod ne vedo na- tančno, kje tečejo. Na seji se je prvič predstavila nova delovna moč MO Velenje, dipl. pravnica Alenka Plaskan, ki je pripravila in predstavila odlok o krajevnih skupnosdh (KS) in mestnih četrtih (MC). Švetniki so nanj podali nekaj manjših vse-binskih pripomb, svoje mnenje o besedilu pa bodo pred odločan-jem o dokončnem besedilu po-dali tudi predsedniki vseh svetov KS in MČ. Zato imajo kar dve možnosti - do konca meseca lahko pripombe podajo pisno, potem pa bodo o tej temi spre-govorili še na posebnem sestan-ku. Glavni namen odloka je us-kladitev tega področja z zakono-dajo, predvsem Zakonom o lo-kalni samoupravi in statutom MO Velenje, o predlogu odloka pa naj bi odločali še pred polet-nimi počitnicami. Za MC Velenje uspešno leto Mnogi se še spominjajo, kako dolge porodne krče je imelo »rojstvo« Mladinskega centra Velenje. Po poročilu o delu cen-tra, ki je pred kratkim upihnil pr-vo svečko, so si bili svetniki edi-ni, da je bila odločitev, da mesto priložnosti dobi prostor, v kate-rem bodo lahko mladi na raz-lične načine izražali svojo ustvar-jalnost in v njem preživljali del prostega časa, pravilna. Vodja centra Aleš Ojsteršek je pripra-vil odlično ocenjeno pisno po-ročilo, pa tudi predstavitev svet-nikom je bila drugačna, korak naprej. Ob pomoči videoprojek-cije je na kratko povzel do-seženo v letu, ki ga je sam oz-načil za obdobje učenja in prila-gajanja, saj so na mnoga po-dročja prišli kot novinci, bili pa so deležni pomoči vseh občin-skih organov. Velik uspeh je tudi uspešno konkuriranje za finančna sreds-tva na različnih razpisih - v letu 1998 so uspeli na njih pridobiti za skoraj 3 milijone ŠIT sredstev izven občine. »Kvalitetno delo se kaže tudi letos, kjer so v primer-javi z drugimi občinami in cen- tri na prvem mestu po uspešno-sti konkuriranja na razpisih. Upamo, da se bo to odrazilo tu-di skozi delo,« je dodal Oj-steršek. MC je pomemben, ker mu uspeva v Šaleški prostor pri-peljati tudi vsebine, za katere bi bili sicer mladi, predvsem tisti, ki niso študentje, prikrajšani. Tako lahko mladi brezplačno deskajo po internetu, prostor nudijo raz-nim društvom in šolam za njiho-ve prireditve, bogata je koncerta ponudba, galerijska dejavnost... Skoraj vse prireditve so tudi do-bro obiskane. Ob tem se trudijo, da z kar najmanjšimi stroški nu-dijo čim več produkcije. Nekate-ri svetniki, predvsem iz vrst pom-ladanskih strank, so opozarjali na pomen predstavitve sloven-skih stvaritev in avtorjev. Oj-steršek jim je zatrdil, da te pre-vladujejo že ves čas delovanja. Franc Sever pa je v sicer tudi zanj dobro pripravljenem po-ročilu pogrešal poročilo o poli-cijskih intervencijah, izrazil pa je tudi skepso, da se v MC-ju ne točijo žgane pijače. Izvedeli smo, da policijskih intervencij v pr-vem letu delovanja ni bilo, z al-koholom in drogami, vzroku po-mislekov pred ustanovitvijo cen-tra, pa, zaenkrat in na srečo, ni-majo težav. Svoje zadovoljstvo ob poročilu o delovanju MC-ja je izrazil tudi predsednik sveta tega javnega zavoda Drago Mar-tinšek (LDS), župan Srečko Meh pa je povedal, da pogosto obiskuje prireditve v MC-ju in da je z njegovim delovanjem več kot zadovoljen. »Center odigra-va svojo vlogo, vodi dobre akcije, uvaja nove aktivnosti in je goni-lo napredka, zato je pomembno, da mu tudi v bodoče nudimo še več možnosti, tudi prostorskih,« je zaključil župan. Pred zaključkom seje so svet-niki prisluhnili še obširni obraz-ložitvi poročila o delu Komunal-nega podjetja Velenje. Več o tem pa preberite v prihodnji številki Našega časa. ■ Bojana Špegel Deset let podjetja Fori iz Hrastovca Kupili del nekdanje Eso Opreme Deset let mineva, kar sta Ivi-ca in Milan Forštner iz Hrastov-ca ustanovila družinsko podjet-je, ki je preraslo v podjetje z 33 zaposlenimi in je v lanskem letu doseglo milijardo tolarjev pri-hodkov. Njihove ambicije pa so ševeliko večje. Že v letošnjem le-tu naj bi prihodke povečali za 40 odstotkov, po letu 2000 pa načr-tujejo še skokovitejši razvoj. Podjetju FORI, d.o.o, direk-tor Milan Forštner daje na prvo mesto proizvodno dejavnost. Proizvajajo sestavne dele za proi-zvode bele tehnike, malih gospo-dinjskih aparatov, kopalniške ter kuhinjske opreme, kot novost pa osvajajo komponente za avtomo-bilsko industrijo in industrijsko hladilno tehniko za avstrijskega proizvajalca Avstrija haus tehnik -AHT. Proizvodnji omenjenega bodo namenili večino prostorov, ki so jih v pred nedavnim kupili od nekdanje ESO opreme. Od-kupili so okoli 6000 kvadratnih metrov, od tega 2500 kvadratnih metrov proizvodne hale. Prosto-re trenutno urejajo in računajo, da bo redna proizvodnja v njih stekla v začetku prihodnjega le-ta. Proizvodnja bo tehnološko in-tenzivna zaradi učinkovitosti in Milan Forštner vse večje konkurence na trgu. V novih delavnicah bo zaposlenih vsaj 20 delavcev s tendenco na-raščanja zaposlitev. Druga velika dejavnost je trgovina, tako veletrgovina kot maloprodaja. Na področju ve-leprodaje zastopajo tri tuja podjetja kot so Sait Francija, Elka Zagreb, Bartec Varnost..., na področju maloprodaje pa dve avtomobilski znamki -Mercedez Benz in Honda. Pro-dajno razstavne avtosalone imajo v Hrastovcu, Velenju in Slovenj Gradcu, na Celjsld ce-sti, kjer je tudi pooblaščeni ser-vis za vozila obeh znamk. Lani so uredili lep reprezentančen prodajno-razstavni salon vozil Mercedez Benz na Prešernovi cesti v Velenju, kjer imajo tudi prodajno razstavno galerijo. Na tej lokaciji nameravajo pri-dobiti še dodatne prostore in preseliti del svoje uprave. Tretja, v zadnjem času prav ta-ko zelo pomembna in obsežna dejavnost je inženiring. S to svojo dejavnostjo so omogočili nastop mnogim podjetjem iz tega okolja, zlasti na področju Koroške, kjer so v zadnjem času zelo uspešno končali elektro in strojne inštala-cije upravne stavbe Preventa La-mitex v Slovenj Gradcu - proi-zvodna hala za kaširanje blaga. Ravno v tem času pa zaključujejo projekt za podjetje Prevent Meži-ca - proizvodno halo za šivanje prevlek z vso zunanjo ureditvijo. Proizvodno tovarno z vso ome-njeno ureditvijo bodo postavili v 56. dneh. Milan Forštner pravi, da so delo dobro zastavili in ga bodo opravili v dogovorjenem ro- ku, kajti te investicije, ki so vred-ne več kot sto milijonov tolarjev, so velikega pomena za investitor-ja, p_a tudi za podjetje Fori. Četudi je milijarda tolarjev prihodkov, ki jih je podjetje Fori doseglo lani, veliko, to ni števil-ka, s katero bi bil direktor Milan Forštner zadovoljen. Letošnje in del prihodnjega leta bodo dali prednost ureditvi proizvodnih in poslovnih prostorov ter tehno-loški opremljenosti, pa tudi reorganizaciji. Vsako od prej omenjenih dejavnosti namreč nameravajo oblikovati v samo-stojna podjetja, ki bodo imela v takšni organizacijski obliki še večje možnosti razvoja. Enega takšnih so že oblikovali, to je FORI TinKO, d.o.o, - trgovina in kooperacija, ki se bo ukvarjalo s trgovino na daljše obdobje. Vsa podjetja bodo povezali v Hol-ding. Pridobitev novih poslovnih prostorov in sodobne opreme ter omenjena reorganizacija naj bi prinesla bodočemu holdingu Fori po letu 2000 razvoj želja, ki pa ni zgolj to, ampak realno za-snovan načrt in je tudi osrednji moto praznovanja desetletnice podjetja Fori. ■ Mira Zakošek Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojiia v nemških markah z rokom vračila do enega leta. Pogoj je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Izhodiščna obrestna mera znaša 6-mesečni EURIBOR +2,28 za nemško marko, kar trenutno znaša 4,872%, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 854-251, int. 220. in 223. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Skupina sedmih svetnikov občine Šoštanj izredno sejo sklicala in izpeljala kar sama Z odlokom nad V prodajo TUS-a po delih SOŠTANJ, 25. maja - Zgodilo se je prav tisto, kar so pričakovali le redki, tudi med svetniki, ki so torkovo izredno sejo sklicali, ker je ni župan (Marjan Vrtačnik, Danilo Čebul, Matjaž Natek, Peter Rezman, Anton Skornšek, mag. Cvetka Tinauer in Branko Valič). Seja je bila sklepčna, udeležilo se je je 17 od 20 svetnikov, na njej pa so sprejeli vse sklepe, ki jih je v zvezi z rabo in odku-pom zemljišča Tovarne usnja Šoštanj pripravila skupina svetnikov, ki je izredno sejo sklicala in zanjo pripravila tudi gradivo. Ko so po mučnemu uvodu vanjo in prerekanjih (kdo je ponarejal podpise, kako pooblastila niso verodostojna, napovedih kazenskih ovadb zaradi ponarejanja listin, kdo naj sejo vodi...) prešli na delo, so bili v obrazložitvi, zakaj je ta nujna, dovolj prepričljivi, da se je lahko začela. Glav-ni argument predlagateljev izredne seje, ki je odtehtal, je bil, da si želijo soočenje pogledov, pa čeprav tvegajo, da sklepi, ki jih predlagajo v sprejem, zaradi številčno moč-nejše pozicije ne bodo sprejeti. Pa so svetniki spet presenetili: sprejeli (9 za, 8 vzdržanih) so tako odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-storsko ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Po-hrastnikom za območje urejanja prostora Tovarne usnja Šoštanj, ki naj bi preprečil prodajo po delih, kot tudi sklep, da je občina zainteresirana za prevzem oziroma od-kup zemljišč in drugih nepremičnih na območju Šoštanja. Iz tega so izvzeli lokacije in objekte, kjer proizvodnja še teče (imenovanem OPUM), s čimer so zavrnili mnenje dela občinske uprave, da bi s sprejemom takega odloka odšlo na cesto tudi tistih 75 delavcev tovarne usnja, ki še imajo in bodo še imeli delo. S prevzemom oziroma odkupom bi občina zagotovila tak-šno rabo tega prostora, ki bi omogočila ponovno zaposlitev določenega števila prebivalcev, hkrati pa omogočila revita-lizacijo mesta na območju TUS-a, vključno s Trgom bratov Mravljakov. V ta namen bodo imenovali pogajalsko skupi-no, ki bo imela pooblastila, da se s ponudnikom nepremič-nin pogodi za podrobnosti, občinsko upravo pa s sklepom zavezali, da predkupno pravico vpiše v zemljiško knjigo. Seveda tudi danes ni šlo brez nizkih udarcev. Nekateri se bodo menda, vsaj tako je bilo slišati, končali celo na sodiš-ču. Tožbo zoper tajnico občine Šoštanja Božidarko Vrabič je že napovedala mag. Cvetka Tinauer, ker je prva drugi očitala, da je ponaredila podpis in da širi dezinformacije. ■ Milena Krstič - Planinc 4 W VAS GOSPODARSTVO 27. maja 1999 Banka Velenje smelo uresničuje zastavljene nacrte Prevzeti čim več plačilnega prometa Banka Velenje d.d. Velenje bančna skupina Nove Ljubljanske banke uresničuje zastavljene načrte. Tako so menili tudi na 16. seji zbora te banke, kjer so podrobno pre-gledali lansko poslovanje in postavili strategijo banke za obdobje do leta 2003. O tem smo se pogovarjali z direktor-jem Banke Velenje Rajkom Berločnikom. □ Preden predložite banke v obravnavo poslovne rezultate jih temeljito pregledajo revizor-ji. Kakoje to v vašemprimeru? Rafko Berločnik: "Vse banke bančne skupine Nove ljubljan-ske banke je revidirala v skla-du z revizijskimi načeli in med-narodnimi standardi revizijska družba Pricewaterhouse Coopers iz Ljubljane in oceni-la, da računovodski izkazi v vseh pogledih podajajo res-nično in pošteno sliko fi-nančnega stanja Banke Velenje." □ Kako je torej poslovala vaša banka v lanskem letu? Rafko Beriočnik: " Dobro. Ustvarili smo za skoraj 275 milijonov tolarjev čistega dobička, bančna bilančna vso-ta znaša 32.395.079.000 tolar-jev, knjigovodska vrednost delnice pa 31.731 tolarjev." □ In kam boste usmerili čisti dobiček za lansko leto in nerazporejen dobiček iz prete-klih let? Rafko Berločnik: "Pretežni del dobička, v višini dobrih 136 milijonov, bomo nameni-li za dividende lastnikom red-nih delnic (850 tolaijev na del- nico), dobrih 27 milijonov čla-nom upravnega in nadzornega odbora ter delavcem banke, 111 milijonov ostaja nerazpo-rejenih, nerazporejeni dobiček Rafko Berločnik: "Pretežni del dobička, v višini dobrih 136 milijonov, bomo name-nili za dividende." preteklih let v višini nekaj več kot 85 milijonov pa je zbor banke razporedil za splošne re-zervacije banke." □ Na zboru banke ste potr-dili tudi strategijo banke do leta 2003. Rafko Berločnik: "Osnovni cilj banke je seveda uspešno poslovanje, večanje lastnega ugleda, stalna rast in utijevanje položaja vodilne banke v domači regiji. Prisotni želimo biti na celotnem slovenskem prostoru, se še bolj vključeva-ti v projekte na ravni bančne skupine. Pomembne naloge nas čakajo pri prenosu tolar-skega plačilnega prometa v banko - skušali bomo pridobi-ti čim večji delež. Sodelovali bomo pri projektih lokalnih skupnosti na področju stano-vanjske izgradnje, razvoja turiz-ma in podjetništva in se seveda na vseh področjih prilagajali zahtevam sodobnega bančnega poslovanja. Za letos načrtuje-mo 15-odstotno bilančno rast, v prihodnjih letih pa malen-kost nižjo. Dosegali jo bomo z načrtnim in učinkovitim tržen-jem dcpozitov in posojil." □ Pa poglejmo še kratko-ročne cilje - kakšen je vaš letošnji poslovni plan ? Rafko Berločnik: "Bilančno rast bomo povečali za 15 od-stotkov, depozite in posojila pa za 16 odstotkov. Računa-mo, da bi tako ustvarili za 475 milijonov tolarjev dobička." Q Z letnim načrtom za letos ste si zastavili ureditev poslov-ne enote vaše banke na Kidričevi cesti v Velenju. Enoto ste ze predali namenu. Rafko Berločnik: "Naša dol-goročna usmeritevje, da vsako leto posodobimo vsaj eno eno- to na nivo, ki ustreza sodobne-mu bančnemu poslovanju. Letos smo uredili povsem novo enoto na Kidričevi cesti, ukinili pa smo jo na Tomšičevi cesti. Nova lokacija je vsekakor sprejemljivejša, z njo pa smo tudi prispevali k celovitejši po-nudbi drugega trgovsko po-slovnega centra v Velenju. Nova enota ima 200 kvadrat-nih metrov uporabnih površin, za gradbena dcla in potrebno opremo smo namenili 90 mili-jonov tolarjev. Prcpričan sem, da smo z njeno ureditvijo iz-boljšali naš bančni servis in da se bodo v njej tako varčevalci kot zaposleni dobro počutili. V novi enoti nudimo vse bančne storitve, med drugim smo uredili tudi poseben pros-tor za osebno obravnavo varčevalcev." ■ Mira Zakošek Industrija usnja Vrhnika išče rešitev zase in za upnike Še zaposienim obeta črni september? Sredi tega meseca se je iztekel rok, do kate-rega je moralo vodstvo Industrije usnja Vrhnika oddati program finančne reorganiza-cije Tako je določilo pristojno sodišče ob uved-bi postopka prisilne poravnave sredi letošnje-ga februarja. Ali bodo upniki sprejeli predlagan program ali ne, bo - po besedah direktorja mag. Izidorja Derganca - znano konec letošnjega avgusta ozi-roma v prvih dneh septembra, seveda če bodo zadeve tekle brez kakšnih zapletov. "Mi načrto-vane aktivnosti za izboljšanje položaja, kot so iskanje novih programov in možnosti, s kateri-mi bi lahko zagotovili delo zaposlenim, po-skušamo uresničevati po najboljših močeh. Tako smo znotraj delniške družbe ustanovili in-validsko podjetje, program galanterije v Šošta-nju pa opredelili kot obrat matičnega podjet ja." Ce upniki ponujenega programa ne bodo spre-jeli, potem bo za Industrijo usnja Vrhnika uve-den stečajni postopek in brez dela bo ostalo približno 2000 delavcev. Vodstvo podjetja je za izboljšanjc gospodarske-ga položaja delniške družbe sprejelo več ukre-pov. Med prvimi, ki jih je izvedlo, je bilo zaprt-je nedonosne proizvodnje v usnjarni v Šoštanju, kjer je bilo zaposlenih več kot 200 delavcev. Med njimi so jih 5 prerazporedili v program konfekcije, ostali pa bodo do znanega odgovo-ra glede predlagane finančne reorganizacije podjetja čakali na delo doma oziroma obisko-vali delavnice sklada dela. Prva skupina 35 de-lavcev je preusposabljanje v njih že končala. Spodbudno je, da so se 4 med njimi zaposlili v Gorenju pod posebnim pogojem.Tem namreč delovno razmerje teče v Industriji usnja Vrhnika, kjer prejemajo 70 odstotkov plače, preostalih 30 pa iz sklada dela. Sklad se zavze-ma, da bi jim Gorenjc omogočilo stalno zapo-slitev. V tem času obiskuje delavnice druga sku-pina, v kateri je 20 delavcev. Kaj z objekti? Naslednji ukrcp vodstva podjetja je odproda-ja večjega dela neprcmičnin poslovne enotc v Šoštanju. Na vprašanje, kaj nameravajo storiti z objekti, je Derganc odgovoril, da teh ne bi pro-dajali po delih, kcr jc večina med njimi v zelo sla-bem stanju, ampak jih želijo po cenah, ki velja-jo za to območje, prodati kot celoto z zemljišči vred. "O tem smo župana občine Šoštanj dr. Bogdana Meniha že seznanili. Odgovora šc ni- mamo. Menimo pa, da bi lahko takšen "paket" občina kupila in tako uresničila svoj program, ki ga načrtuje v zvezi s tem prostorom," je še de-jal mag. Izidor Derganc. Regres in terjatve Kot nam je povedala Rezka Radovan, sindikal-na zaupnica v poslovni enoti Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju, se ukrcpi prisilne poravna-ve že kažejo. Zadnji osebni dohodek so, na primer, dobili 18. v mesecu, kot to predvideva-jo njihovi akti. Sicer pa aktivnosti glede terjatev iz naslova neplačanega dela regresa za lani, po-sojila delavcev in regresa za letos vodi izvršni od-bor sindikata IUV na ravni delniške družbe. Kot je v zadnjem sporočilu zapisal njegov pred-sednik Milan Pavlin, so - glede na izjave direktorja - terjatve raz-delili v dve skupini, in sicer prva prejme 20 odstotkov terjatev v enkratnem znesku, druga skupi-na pa 80 odstotkov terjatev v šti-rih letih. Tudi banke naj bi se od-povedale 15-odstotnemu dolgu. Terjatve iz naslova posojila de-lavcev bodo poplačali v 100 od- stotkih v roku 1 leta po pravnomočnosti prisil-ne poravnave, predvidoma septembra letos. Terjatve iz naslova neizplačanega regresa za lani bi - glede na načrt finančne reorganizacije - izplačali na dva načina. Po prvem predlogu naj bi pretvorili celoten znesek v delnice IUV, po drugem pa naj bi izplačali 20-odstotni delež v enem letu po pravnomočnosti prisilne poravna-vc. O ponujeni možnosti so sc upravičenci do terjatve odločali pred 14 dnevi, odstotni upra-vičenci pa so imeli čas za to do 20. maja. Letošnji regres naj bi zaposleni dobili izplačan v treh delih: eno tretjino v juniju, drugo v sep-tembru, tretjo tretjino pa do konca letošnjega leta. Utp Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da se je od približno 300 zaposlenih v poslovni enoti Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju večina delavcev odločila za izpiačilo neizplačanega lanskega regresa v gotovini v višini 20 odstotkov . Le 5 odstotkov jih je glasovalo za pretvorbo zneska v delnice IUV. Cesta Ljubno - Luče Štroji ostajajo na gradbišču Na kilometru in pol ceste med Ljubnim in Lučami so izvajalci že položili asfaltno prevle-ko in zdaj opravljajo le še zaključna dcla. Druga ugodna vest je, da bodo naslednji odsek, prav tako v dolžini poldrugega kilometra, začeli graditi že v začetku julija. Glede na razpis in najugodnejšega ponudnika kaže, da bodo stro-ji ljubljanskega podjetja SCT na gradbišču kar ostali. Ta zahtevni odsek naj bi bil zgrajen do maja prihodnjega leta. Logarska doli-na Letos štirje ki-lometri asfalta Gradnja ceste iz Logarske doline do mejnega preho-da na Pavličevem sedlu je v polnem zamahu. Trenutno izvajalci hitijo z najzahtev-nejšimi deli na dva kilome-tra dolgem odseku, nasled-njih dveh kilometrov do od- cepa proti Pavličevemu sedlu in panoramsko cesto na drugi strani pa naj bi se lotili takoj za tem. Vsi štirje kilometri naj bi po predvideva-njih asfalt dobili še letos, torej se s s tako želje-nim odprtjem tega mejnega prehoda za motor-ni promet nekaj tehtnega dogaja tudi na sloven-ski strani meje in uresničitev desetletnih napo-rov in želja se vendarle približuje. Ujp KREKOVA BANKA Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063) 883-020 www.krekova-banka.si J^ii. (jo vjl'^t/C Projekt IEMIC-a izziv za mnoge, tudi za HTZ Delo za invalide in mlade Na območju jaška Škale, kjer Premogovnik Velenje uresničuje projekt Industrijsko ekološko muzejsko izobraževalntga centra (IEMIC), sta dva objekta že končana: prostori Erica in muzej pre-mogovništva, ki ga bodo uradno otvorili 3. julija. Obenem je to izziv za zaposlene v obratu Premogovnika Velenje, HTZ, Higieni, tehniki, zaščiti. Njihovi delavci so sodelovali pri delih na obeh projektih, lotevajo pa se že novih, ki se bodo zaživeli na tej lokaciji. 7o je obenem nekaj, kar daje osnovo za odpira-nje novih delovnih mest, kjer se bodo v bodočno- sti lahko prezaposlili delovni invalidi in tudi mla-di strokovnjaki iz Šaleške doline. "V tem trenut-ku ne načrtujemo dodatnih zaposlitev, ker se v pre-mogovniku še vedno soočamo s problemom zmanjševanja števila zaposlenih. Vendar pa bomo skladno s sprejetim strateškim načrtom vsako leto poskušali ustvariti 25 novih delovnih mest, na ka-terih bi se zaposlili mlade strokovnjaki, ki priha-jajo iz šol," pravi Franc Druks, vodja obrata HTZ. V tem obratu je zaposlenih 730 delavcev, od tega več kot 40 odstotkov ali 360 invalidov. ■ mkp V Abanki pripravljeni Na prevzem plačilnega prometa so priprav-ljeni tudi v Abanki. Da bi svojim strankam olajšali prehod na nov način plačilnega prome-ta, so zanje pripravili posvet Na njem so jih sez-nanili z novostmi, ki jih ta prinaša. Med drugim z uvedbo transakcijskega računa, ki ga bodo komitenti lahko odprli tudi pri njih ter elek-tronsko poslovanje v domačem plačilnem pro- metu in poslovanju s tujino."Pravne in fizične osebe bodo namesto sedanjih žiro in tekočih računov dobile transakcijski račun, poslovanje z njim pa bo potekalo podobno kot sedaj, novost pa je uvedba elektronske banke," pravi Nada Jurko, direktorica Glavne podružnice Abanke Celje. ■ mkp 27. maja 1999 AKTUALNO W i AS 5 Kako zmanjšati brezposelnost politike zaposlovanja staro vprašanje z novimi prijemi aktivne Namesto aktivni pasivnih, brezposelni Nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo-selnosti, veljati je začel novem-bra lani, je prinesel številne novosti, zavodom za zaposlova-nje pa naložil nove naloge. Ena od njih, v javnosti bolj odmev-na, je uvajanje tako imenova-nih kontrolorjev, ki bodo nad-zorovali, koliko so brezposelni res brezposelni. Teh v Območni enoti Zavoda repu-blike Slovenije za zaposlovanje Velenje še ni, so pa že opravili nekaj korakov, da bodo brezpo-selni tudi v tem prostoru kmalu pod kontrolo. Ampak to je samo majhen delček vseh sprememb, ki jih je zakon sku-paj s podzakonskimi akti pri-nesel, da bi se v Sloveniji zmanjšala brezposelnost. Država je za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, s katero se loteva problema brezposel-nosti, namenila ogromna sred-stva, zato pa tudi "uzakonila" aktivno vlogo brezposelnih pri iskanju zaposlitve. Brez njiho-ve aktivnosti, ne bo nič. Joža Jamer - Seme, vodja sek-toija za zaposlovanje in poklic-no svetovanje v območni enoti Velenje pravi, da to pomeni, da brezposelne osebe, ki se prijavi-jo na zavođ, ne morejo pričako-vati samo denarne pomoči ali nadomestila, ampak morajo vedeti, da so sami aktivni iskal-ci zaposlitve in da bodo vse nji-hove aktivnosti in aktivnosti zavoda tudi tekle v to smer. Tri ure na dan "last" zavoda Brezposelna oseba mora torej sama aktivno iskati delo. Pri tem ji lahko zavod zgolj svetu-je in pomaga tako, da jo usmerja in ji denarno omogoči iskanje dela in zato mora biti zavodu tudi dosegljiva. "Že ob prvem svetovalnem pogovoru s svetovalcem zaposlitve se dogovorita, kdaj bodo tiste tri ure na dan in tudi na kakšen način bo takrat zavodu doseg-ljiva, po telefonu, preko pošte ..." Brezposelni, prijavljen na zavodu, pa mora biti priprav-ljen sprejeti primerno oziroma ustrezno zaposlitev. Primerna zaposlitev je tista, ki jo je brez-poselna oseba opravljala eno leto pred izgubo dela, ustrezna zaposlitev pa stopnjo manj po tarifnem razredu. Brezposelni se lahko vključijo v številne oblike aktivne politi-ke zaposlovanja oziroma pro-grame, ki jim lahko pomagajo, da bodo lažje našli delo, od javnih del do izobraževanj. Cilj je en sam -zaposlitev Cilj vseh ukrepov aktivne poli-tike zaposlovanja, ki je že kar udomačen izraz za številne ukrepe, ki jih sprejema vlada s ciljem pomagati brezposelnim najti zaposlitev, je zmanjšati brezposelnost. Učinki bi se, glede na to, da država za različne programe namenja zelo velika sredstva, morali poznati že letos. V Velenju pravijo, da so prvi trije letošnji Joža Jamer - Seme: "Brezposelna oseba mora sama aktivno iskati zaposli-tev, ne zgolj čakati, da jo dobi." meseci spodbudni in de je že zaznati rahel upad. Vlada program aktivne politi-ke zaposlovanja sprejema vsako leto posebej, glede na razmere na trgu dela in glede na finančne možnosti pa nameni tudi sredstva za izvaja-nje teh programov. "Pri tem je pomemben selektiven pristop do • različnih ciljnih skupin brezposelnih, pozornost pa je usmerjena k najtežje zaposli-vim," pravi Joža Jamer - Seme. To so invalidi, ki jih je med brezposelnimi prijavljcnimi v Območni enoti Zavoda Republike Slovenije za zapo-slovanje Velenje (šest upravnih enot povezuje) že več kot 1.000; starejši nad 40 let - žal delodajalci teh ne želijo zapo-slovati; dolgotrajno brezposel- 600 brezposelnih v javnih delih lani Lani so v javna deia vključili 600 brezposelnih oseb v 184 programih. Po novem, letos, so to že vključcni v delovno raz-merje. Letošnji cilj pa je še višji: v javna dela vkljuČiti vsaj 700 brezposelnih! V prvih štirih mesecih so jih vključili 281. Podjetniški centri Na tem področju delujejo trije podjetniški centri: za Koroško, Savinjsko in za Velenje, V njih sledijo dvema ciljema: v lokalnem okolju razviti čim več novih programov, kjer bi dobili delo brezposelni in kreiranju novih programov javnih dcl. nju ter prejemniki denarnega dodatka pri centru za socialno delo. Želimo si, da bi se te osebe čim prej dejavno vključile v programe aktivne politike zaposlovanja in ne zgolj pasivno uveljavljale pra-vice na zavodu," pojasnjuje vodja sektorja za zaposlovanje in poklicno svetovanje. Socialna komponen-ta močno prisotna Pomagati želijo tistim najbolj ogroženim ciljnim skupinam brezposelnih oseb, ki bi se jim z vključitvijo v kak program, izboljšal tudi njihov položaj. Tak primer so denimo javna dela. "Ko se brezposelna oseba vključi v javna dela, ne pomeni samo, da si bo pridobila nova znanja, delovne izkušnje ..., ampak to od 1. januarja letos pomeni tudi posebno delovno razmeije, s čimer brezposelna oseba za nekaj časa lahko reši svoj socialni problem, hkrati pa v sklopu izobraževanja pri-dobiva dodatna znanja za kas-nejšo lažje vključitev v delo." Z aktivno politiko že lani aktivno Z izvajanem aktivne politike zaposlovanja so v velenjski cnoti žc lani dosegli in cclo presegli cilje, ki so si jih posta-vili na tem področju. Tak nivo želijo letos obdržati, ponekod pa preseči. Ena od ob'ik aktivne politike zaposlovanja so klubi za iska-nje zaposlitve. Lani je bilo vanje vključenih devet skupin z skupaj 100 udeleženci, letos so v dva kluba, od februarja namreč deluje tudi v Slovenj Gradcu, vključili že sedem sku-pin brezposelnih, s skupaj 80 udeleženci. Tudi v programe izobraževanja in usposabljanja (ti so zelo različni tako po vsebini kot po trajanju, saj lahko trajanju od nekaj ur pa do nekaj let) je bilo lani vključenih veliko brezpo-selnih. "V programe usposab- ni - to so tisti, ki so na zavodu prijavljeni več kot eno leto; mladi brez zaključne izobra-zbe, brez poklica ali brez delo-vnih izkušenj in tisti, ki so slabo izobraženi, teh pa je med brezposelnimi 45 odstotkov. "V ciljni skupini, deležni posebne pozornosti, so tudi sicer težje zaposlivi, tisti, ki imajo poleg slabe izobrazbe še kakšne druge osebne težave ter presežni delavci in prejem-niki denarnih pomoči in nado-mestil pri zavodu za zaposlova- Sklad dela To je novost, ki se je poja-vila lani. Namenjena je trajnim preseženim delav-cem, s katerimi že v času odpovednega roka inten-zivno dclajo: jih usposab-Ijajo, izobražujejo, iščejo možnosti za zaposlitev. Cilj sklada dela je, da se v času šestih mesecev čim več delavcev prezaposli. Sklad dela na tem območju delu-je za Ibvarno usnja Šoštanj. različne programe informira-nja, motiviranja in osebnostne rasti. "Omenila bi še sodelova-njem v vladnem projektu pre-strukturiranja podjetij, kamor se zavod vključuje na področju kadrovskega prestrukturiranja. V območni enoti sta v ta pro-gram vključeni dve podjetji, in sicer TIO Otiški vrh in Smreka Gornji Grad." Ugodnosti za delo-dajalce in invalidska podjetja Delodajalci lahko uveljavlja-jo, če zaposlijo novega delavca, številne denarne ugodnosti. "V celoti dobijo lahko povrnjene prispevke, in to za dobo dveh ali treh let, odvisno od tega na kakšen način so brezposelno osebno zaposlili in od tega, kakšno. Pri tem že opažamo pozitivne premike. Vse več delodajalcev se odloča za zapo-slitev brezposelne osebe za daljši čas," pravi Semetova. Samozaposlovanje je pro-gram, v katerega vključujejo tiste brezposelne, ki imajo svojo idejo, kako se zaposliti v svojem podjetju ali s.p. Ža tako zaposli-tev se je lani odločilo 95 brezpo-selnih. "To je sicer manj kot v preteklih letih, kar pa je razu-mljivo, ker so tista prva leta pod-jetniške zagnanosti že za nami." Zelo razvejano je področje usposabljanja in zaposlovanja invalidov. Brezposelne invalide vključujejo v vse redne programe, zanje pa imajo tudi nekaj takih, ki so namenjeni samo njim. Obenem subvencionirajo invalid-ska podjetja. Teh je na območju velenjske enote od letos 15 (lani 14), v njih dela 1.139 invalidov. "Zavod oziroma država za invali-de zaposlene v takih podjetjih sofinancira plače, različno glede na stopnjo invalidnosti." Kako se vključiti v program? Glede na to, da država namenja izjemno velika sred-stva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, in da je znotraj te ogromno programov, kamor se lahko brezposelni vključijo, da pridobijo nova znanja in izkušnje, s katerimi bi lažje dobili delo, bi bilo škoda, če te možnosti ne ki (iz)koristili. V času svetovalnega razgo-vora pri svetovalcu zaposlitve brezposelni zvedo, kakšne poti in koraki bi bili najbolj primer-ni, da bi po čim krajši poti prišli do čim bolj zanesljive in želene zaposlitve. Koraki, kako bodo ta cilj dosegli, pa so potem različni, odvisni od številnih dejavnikov. Nekomu bo zado-stoval en program, drugi bo šel skozi več programov. Cilj pa je vedno - zaposlitev. ■ Milena Krstič - Planinc AU KDO SPLOH POTREBUJE KADER X? VVelenju se je v sklopu festivala Dnevni mladih in kulture, ki ga prireja Šaleški študentski klub, zgodila okrogla miza o probkmatiki zaposlovanja mladih v Velenju in okolici. Organizator Mladinski servis Velenje je privabil kar nekaj gostov, ki so izpostavili svojo videnje na temo okrogle mize. Tisti petkov popoldne so v sejni dvorani Hotela Pake referirati predstavniki oblasti in predstavniki podjetji. Bilo je 7 gov-ornikov in na koncu nobenega vprašanja iz občinstva. Vtejle žabi nimam namena ugovarjati različnim vidikom in statističnim podatkom, niti najmanj ne mislim komentirati nekaterih samozadovoljnih izjav, problem zaposlovanja mladih je tudipreveč kompkksen, da bi našel edino pravo pot iz brezposelnih zagat. Ker pa me je življenje čisto slučajno uvrstilo tudi medtiste, kijih (trenutno) zaposbvan-je na zadene, ampak zadeva, ker sem eden od predstavnikov generacije X, je moje subjektivno mnenje tudi dovolj objek-tivno, da v tem stolpcu izrišem študentski pogled nanj. Ko študenti počasi končujejo študij, takrat ko študentski žuri postanejo že vsakdan in izpiti le rutina, se v glavah doštudirajočih generacij pojavita besedi služba in dom. Vprašanji: kam po študiju in kje je dom, postaneta tema tihih pogovorov absolventskih omizji. Tehtanje, odločevanje in iskanje boljših možnosti, pa zaznamujejo predsobo nove-ga življenjskega stanovanja. Vsak velenjskih študent enkrat konča študij, zaključi študentsko življenje in se zmagovalno (alipa tudi ne) napotiproti domu. Vrne se v mesto srednješolskih iluzij in ne ve prav dobro, kam sedaj: na Zavod za zaposlovanje, na kavo očetovemu prijatelju, v trafiko po Borzo dela in Salamonov oglasnik, po tujo napotnico ali morda še kam ... Student bega sem in tja in na koncu ne ve čisto točno, če ga sploh kdo potrebuje. Pa ta študent ni osamljen. VSakški dolini pravzaprav ne vedo, kaj in koga rabijo jutri. Kateri so tisti profili, ki bi v mestu priložnosti dobili bodočnost, kdo so tisti mladi strokovnjaki, ki bi Velenje narediti boljše. Pomanjkanje razvojnih vizij, prehod iz generalnih ocen o fx>trebi širitve sekundarnih dejavnost in vzpostavitvi družboslovnega intekk-tualnega pola h konkretnim predlogom, željam in pomtd-bam, je le nekaj stvari, ki na okrogli mizi niso našli svojega prostora. Nihče od predstavnikov oblasti ni znal povedati, kakšne Ijudi mesto rabi, in seveda še manj, kako te Ijudi prepričati, da bodo tukaj tudi ostall Cas planskega gospo-darstva je sicerminil, a tudi "kapitalistični" trgzahteva razvo-jne vizije. Mesto Veknje bi moral biti potrošnik, ki bi znal kupovati mlade kadre, jim ponujati ugodne delovne pogoje, možnosti poklicnega razvoja in solidno življenja. Veknje se mora v bitki s premočno Ljubljano in večjimi mesti postaviti zase, jih premagati s stvarmi, kijih obljubljene dežek v centru moči ne morejo ali ne znajo ponuditi. Katere so te stvari in "kako ustaviti njihov centrski dvojček", pa je seveda stvar skrbne analize in dolgoročnejše persjpektive. Ko bo mesto vedeb, koga potrebuje in zakaj ravno njega, ga bo tudi znab prepričati, dabota tukaj tudi ostaL Ponudilo bo informacije, ponudib bo službo, ponudUo bo družbo. In zgodil se bo Kopemikov obrat: iz potrošnika bo postab blago, kiga bodo mladi z veseljem kupovali. Danes ni tako, v ptobmejskih časih se svet še zmeraj vrti okoli Velenja, kaderXpa ni generacijska, ampak le matematična oznaka za neznanko. Okrogla miza se je zaključila v sproščeni avli in mudilo se nam je na koncertni večer. Vikend je hitro minil in klicala nas je Ljubjana. Vpztek se nas bo nekaj vmilo nazaj, nekaj pa jih bo ostalo tudi v žabjem mestu, mnogi za dlje, neka-teri za zmeraj... ■ Jure Trampuš ljanja iz delovnega razmerja denimo 669 oseb, v programe za pridobitev strokovne izobra-zbe 453... Imamo pa tudi posebne oddelke, kjer se brez-poselni izobražujejo za tiste poklice, ki so na trgu zelo iska-ni, recimo gradbeniki, kuhaiji, natakarji...". V usposabljanje brez delovnega razmerja je bilo vključenih 115 brezposelnih oseb, več kot 700 pa še v Ob tednu gozdov Vrhunec v Logarski dolini Zavod za gozdove Slovenije vsako leto zadnji teden v maju nameni "tednu gozdov." V teh dneh se povsod v Sloveniji zvrstijo številne in raznoli-ke prireditve, ki so predvsem namenjene naj-mlajšim in spodbujanju njihovega odnosa in Iju-bezni do gozda in narave v celoti. Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije se vsako leto v teh dneh še posebej potrudi. Tud-i letos je tako, osrednja prireditev pa bo jutri, v petek, 28. maja, pri "olcarski bajti" v Logarski dolini.na tej prireditvi bodo predstavili knjižico ugank z naslovom "Zdaj te gozd sprašuje" in njene avtoije - učence lani še 4. razreda osnov-ne šole Blaža Arniča iz Luč. Ta zbirka je bila namreč lani nagrajena na natečaju Zavoda za goz-dove Slovenije in Šavinjskega gozdarskega društva na temo "gozd je skrivnost." Nagrado zanjo je obljubilo velenjsko Založništvo Pozoj in obljubo letos izpolnilo. Ob predstavitvi te zanimive knjižice bodo pri-pravili še druge zanimivosti, kamor sodi ogled dela naravoslovne učne poti po Logarski dolini, multi-vizijsko predstavitev krajinskega parka Logarska dolina in še marsikaj, vse skupaj pa bodo začeli ob 10.00. ■ jp 6 KAS iAS NAŠI KRAJI IN UUDJE 27. maja 1999 Medicinski sestri Jožica Bakija in Miiena Rožič 1 I ^B^ 1 ^^ ^t ^ bolnikl. ni 70 medicinskih sester skrbi za zdravje in počutje bolnikov v Bolnišnici Topolšica. Med nji-mi sta tudi nedavna dobitnica zlatega znaka Zbornice zdrav-stvene nege Slovenije Jožica Bakija, oddelčna sestra na in-ternem oddelku in glavna se-stra Milena Rožič. Nismo se dobile v delovni sobi slednje zato, da bi "udarile kakšen čvek". Dobile smo se , da bi se pogovorile o delu me-dicinskih sester, o tem, kaj je dobro, kaj slabo v tem poklicu, kakšen naj bi bil njihov jutrišnji dan. Skratka o temi, ki si za-služi pozornost ob svetovnem dnevu medicinskih sester. Že iz uvodnih besed je bilo takoj jasno, da imata marsikaj skupnega. Obe opravljata svoj posel s predanostjo in ljubezni-jo. Čeprav nista šele pred časom oblekli modrih halj, bi se za poklic medicinske sestre ne glede na njegove slabosti znova odločili. Brez pomisle-ka. Je pa res, da bi ga Jožica svoji hčeri odsvetovala, ker je preveč naporen. "To je delo z ljudmi. Ne z zdravimi, ampak bolnimi. Skrbi jih za zdravje in to se odraža v njihovem raz-položenju, odnosu do nas. Mi moramo biti prijazne, vedno dobre volje, razumevajoče, strpne. To ni vedno lahko, kaj-ti tudi me smo ljudje, z vsemi napakami in težavami, ki jih kljub volji ne moremo vedno pustiti doma, pred vrati bolni-kove sobe. Res moramo biti medicinske sestre človek in pol, zato v svojem poklicu tiste, ki ga opravljamo z ljubeznijo, dobe-sedno izgorevamo." Marsikaj se je od takrat, ko sta začeli svoje delo, spremenilo. Pogrešata več pristnega stika z bolniki. Omejuje ga administra-cija. Na žalost, ugotavljata, se ni družba tega ne prizna. "Za to smo tudi same malo krive. Premalo samozavesti je v nas. Premalo same spoštujemo svo- Jožica Bakija: "Tudi same smo krive, da je naše delo premalo spoštovano in ce-njeno. Premalo smo samo-zavestne." spremenilo vrednotenje njiho-vega dela. Prav tako tvorno so-delujejo pri zdravljenju, a jim Milena Rožič je delo. Ženske kot ženske. Vzgojene tako, da se po-vlečemo nazaj, čepravvemo, da en sam pri tem delu težko doseže uspeh. K temu pripo-more skupina sodelavcev. Morda se niso vse, ki danes opravljajo poklic medicinske sestre, prav odločile, večina pa se je. In te nismo materialisti, živeti pa moramo prav tako kot drugi. naša vzornica je pouda-rila: vse, kar je najboljše za nas, je za bolnika in našega varo-vanca komaj dobro." ■

isMmojenBno KUNTA - KINTE 10 ^ « 9a MUZEJV ERICO J® M I . iNMVItHJALNA ... r. Kf r / V r-aie tp* \ ^ pootfuy ■: predstavitev mesta mednarodni žiriji ^JION-EREJA ** . • • • • i Tokrat si og-lejte, kje bo potovala evropska ko-misija, ki bo prispela v Vte-lenje, 13. juli-ja. Lepo bl bi-lo, če bi v le-tošnjem letu, ko tekmuje Velenje za naj-bolj urejeno evropsko me-sto, vsi name- REZANJE SOSTANJA mm Zemljevid Šoštanja nam izdaja, da je mesto center Sloveriije in od tu vodijo poti na sever, vzhod In zahod. Po Kb-rošlii cesti gremo proti Slemenu in od tam naprej na Koroško. Po Primorski gremo proti Penku, ki nas vodi vse do morja... Tako bi človek mislil, da pride-mo v Velenje po, pa temu ni tako, ker na tej smereh še vedno prevladuje duli revolucije, a o tem bom pisaJ kdaj dru-gič. Geste pa so zavite, ozke, luknjaste, brez pločnikav in kar je še taišnili opi-snih označb za neprimerno cesto, tako da vzbujajo slabo voljo pri tistih ki po njih hodijo aJi vozijo in pri tistih, ki ob njih živijo. Čisto tako pa tudi ni, boste rekli. In res ni vse samo slabo. Kar nekaj sprememb se je v minulem obdobju zgodilo na Primorski cesti in ob njej. Žal je res, da te spremembe mnogi ne opazijo, kajti po Primorski cesti pride-mo v Penk, zdaj pa nas tudi pot v Ijub-]jano raje vodi proti Velenju in naprej na avtomobilsko cesto v Arji vasi. Ni še tako dolgo, ko je bila Primorska ce-sta v celoti prevlečena z novim asfal-tom in zdaj že par let ob njej ni več zlo-glasnega »tabriškega marofa«, ki je do-besedno razpadal na cesto ter taio ne le ka.zil svojo okolico, ampak resno ogrožal mimoidoče in mimovozeče. In zakaj se te pozitivne sprememtie v tej smeri dogajajo? Morda bo kdo rekel, da je to pač bolj cerkvena smer in je zato nedeljska obljudenost tega dela mesta razlog, da se ji posveča več skr-bi, kot drugim koncem Šoštanja. Pa ne gre za to. Zadnja pridobitev na tem koncu mesta me prepričuje, da je tam glavno gibalo pozitivnih sprememb edini večji proizvodni obrat v Šošta-nju. čeprav s svojim obstojem pcrvzro-ča nemalo glavobolcrv neposrednim so-sedom, pa je treba na drugi strani re-či, da le niso gluM in slepi za njihove pripombe, čeprav sem osebno prepri-čan, da se ta tovarna sanacij v prete-klih letih ni lotila zato, da bi ugajala svojim sosedom, ampak gre za fllozofi-jo ambiciozne vodstvene garniture, ki je ne ženejo le dobički njihovih kapi-talskih vložkov, ampak dajo na svoj ugled tudi tako, da urejajo zunanjost in notranjost svoje tcrvarne. Gorenje Notranja oprema, ki ima največ proi-zvodnih kapacitet v Šoštanju, je prak-tičen dokaz za resničnost izreka, ki pravi, da se vse da, će se le hoče! Ob propadlem TUŠ-u imamo tako čisto praktičen dokaz, da je razcvet ali pro-pad proizvodnje bolj kot od svetovnih trendov odvisen od lokalnih ambicij. Organizacijska struktura obeh obra-tov je bila leta 1990 namreč na las po-dobna, v postopku gospodarske refor- osvojili zlato plaketo. Za velenjske nogometaše pa bil zlata vreden ugoden rezultat v Mari-boru. Živalske razmere Dogajanja in razprave pri nas vse bolj spominjajo na zgodbe iz živalske-ga sveta. Po razpravah o Sovi smo zašli na Medvednjak in martinčkanje. Ob tem pa mnogi izpadajo osli. Sumljiva zadeva Župani spodnje in Zgornje Savinj-ske doline so se zbrali v Venišah. Ker je žalski župan zanikal, da so se zbra-li (tudi) zaradi rojevanja regije, je to za nekatere že močno sumljivo. Nad plazove Upajmo, da bomo resnično kmalu sanirali plazove, ki so nastali ob zad-njih (in predzadnjih) deževjih. Sicer bodo sledili novi plazovi. Tudi plazovi novih obtožb in negodovanja. (Ne)srečen datum Evropska komisija bo prišla oce- njevati urejenost Velenje 13. julija. Eni pravijo, da je to nesrečen datum. Drugim je lahko tudi v tolažbo in iz-govor, če ocena ne bo najboljša. Nič ne pomaga V Šoštanju je ozračje še vedno močno onesnaženo. Žal je to tista vr-sta onesnaženosti, ko tudi čistilne na-prave nič ne pomagajo. Razlika Med brezdelnežem in tistim, ki je brez dela, je velika razlika! me, kl jo je prinesla demokratizacija, pa je bila na eni strani prisotna velika želja po osamosvojitvi in uspehu, med-tem ko so se na drugi strani vdali v usodo, ki so jim jo tudi v novi državi krojili na Vrhniki. Se pred kratkim so tudi mene kli-call jezni sosedje in drugi kritični opa-zovalci okolja ter ovajaJi nered na par-kirnem prostoru na vstopni cesti v Gorenje in na travnikih okoli nje. Po-gled je bil res vse prej kot kulturen, še posebej v pomladnih mesecih, ko je razmočeno zemljo brazdalo kolesje osebnih avtomobilov tam zaposlenih. Ker tudi mene pot bolj po redko zane-se na Primorsko eesto, je bilo moje za-dovoljstvo toliko večje, saj je ob tovar-ni kar naenkrat zraslo lepo urejeno parkirišće, zaradi katerega ste lahko prepričani, da je bilo tovarni zgolj strošek, a so si ga zaradi ugleda pri-voščih in tako ne le zavezali jezike kri-tikom, ampak brez veliiega pompa zgradili v Soštanju eno redkih korist-nih pridobitev, saj je naključnim obi-skovalcem, predvsem pa sosedom, pri-hranjen pogled na uničevanje zelenic ob tovarni. To novo parkirišče me je navdalo z optimizmom. Stvari gredo svojo pot, pa če tudi po zakonu narave tn prepri-čan sem, da bo siceršnja stagnacija mesta kmaJu presežena. Pred novim parkirišču še vedno štrli v zrak pro-padli TUŠ, toda vse kaže, da bo zaradi nezadržne ambicioznosti mladih lokalnih politikov, ki postopno prevzemajo krmilo v svoje roke, ta del mesta kmalu postal novo gibalo razvoja. Pridružujem se ti-stim, ki v TUŠ-u ne vjdijo več simbolnega propada Šoštanja, ampak ravno obratno. Tako kot je pred kratkim zapisal moj prija-telj skoraj preroško misel: TTJŠ naj postane »Temelj Uspešnega Šoštanja.« Med te temelje pa mo-ramo uvrstiti tudi Notranjo opre-mo z upanjem, da njihova širitev ne bo ostala le v mejah novega parkirišča, ampak se bodo pribli-žali mestu čez zapuščena in po-zabljena zemljišča TUŠ-a. Recimo z novo upravno zgradbo! ■ Perorez 27. maja 1999 REPORTAŽA ■■■■■ kVAN VAS 13 Era, delniška družba Velenje Biti »apsljia pot m prežlvetje Velenje, od 17. do 21. maja - Bela dvorana v Velenju je bila minuli teden hišni sejem Ere, delniške družbe iz Velenja, na katerem je ta po-slovnim partnerjem in tudi potrošnikom predstavila po-dročje svojega poslovanja. Za uvod v 20. poslovne dneve so pripravili novinarsko konfe-renco, na kateri je predsednik uprave Gvido Omladič spre-govoril predvsem o razvojnih ciljih in o letošnjih novostih. Med drugim je povedal, da sodi Era med večje trgovske sistem v Sloveniji, v katerem se je v zadnjem letu zgodilo kar nekaj sprememb. V pre-cejšnji meri so te posledica do- Med 1500 obiskovalci 20. Erinih poslovnih dnije bil tudi predsednik države Milan Kučan. gajanj na področju trgovine v Sloveniji. V ospredju je seve-da povezovanje trgovin. V Eri Lani je 720 zaposlenih v Eri (s povezanimi podjetji jih je danes približno 1000) ustvarilo slabih 20 milijard tolarjev prometa. Za naložbe so namenili 165 milijonov, dobiček pa je znašal 90 milijonov SIT. sledijo dogajanjem, se vanje tudi vključujejo, "saj se zaveda-mo, da bo ekonomija obsega ti-sta, ki bo v naslednjih letih na-rekovala razvoj posameznega trgovskega podjetja. Ob tem se zelo dobro še zavedamo, da je kakovost izdelkov in storitev oziroma biti odličen edina možna oblika preživetja. Certifikat kakovosti ISO 9002, ki ga je pridobilo hčerinsko podjetje Koplas, je prvi korak sistema Ere k odliko-vanju odličnosti." Nosilka di-stribucijske-ga centra za Stajersko Osnovna dejavnost Erinega poslovnega sistema, ki vključuje tudi štiri hčerinska podjetja, je trgovanje z živil-skimi ter neživilskimi izdelki na veliko in malo. 65 odstotkov v poslovanju predstavlja pre-hrana, ostalo neprehrana. Na področju prehrane, kjer ima 22 lastnih maloprodajaln in 6 franšiznih enot, še na- prej sledijo filozofiji bližnje-ga oskrbovalca. Strategijo usmerjajo predvsem v razvoj trgovske mreže na širšem celjskem območju, snujejo pa je eden njihovih najpomemb-nejših projektov na področju neprehrane uvajanje speciali-ziranih trgovin pod blagovno znamko Adut. V njih najdejo 20. poslovnl dne-vi uspeli Razstavni prostor v Beli dvorani je v času 20. Erinih po-slovnih dni obiskalo 1500 poslovnih partneijev iz Slovenije in tujine. Med vidnejšimi gosti so bili poleg predsednika države Milana Kučana še veleposlanik Velike Britanije, častni konzul Kraljevine Tajske in mnogi tuji poslovni part-neiji, s katerimi sodeluje Era predvsem na nabavnem po-dročju. Kot pravijo, obisk in rezultati pogovorov kažejo, da so Erine strateške in razvojne usmeritve prave, ter da mo-rajo slediti zastavljenim ciljem. Voda je življcnjc. H Dodajte svojo kapljico! 'K 50102-678*99015 n.tnu j 1 unicefi«) Slovenski odbor za l NICHl jo v povezovanju tudi z osta-limi trgovskimi podjetji. V okviru gospodarskega inter-esnega združenja ABC je prav Era nosilka distribucijskega centra za Štajersko, kar pome-ni, da skrbi za združevanje na-bavnih tokov in razvoj malo-prodajne mreže. Podjetja, ki so kapitalsko ali poslovno po-vezana z Ero, so seveda vanj že vključili. Prav tako z njimi izva-jajo nekatere skupne projek-te. Konkreten primer takšnega skupnega projekta, ki temelji na kapitalski povezavi Ere in Doline, je trgovina Prima Cash& Carry na Gorici v Velenju. Adut - najpo-membnejši pro-jekt v neprehrani Po besedah Gvida Omladiča potrošniki vse tisto, kar ne-prehrambenega rabijo v go-spodinjstvu in za dom vsak dan. Trgovine Adut naj bi v prihodnje prav tako povezali v trgovsko mrežo na območju cele Slovenije. Trenutno ima-jo takih trgovin 9, nadzorni odbor pa je upravi naložil, da v naslednjih 5 letih zgradi, uredi 50 takšnih prodajnih centrov v Sloveniji. Na po-dročju neživil ima Era 15 last-nih prodajaln in 6 franžiznih trgovin Adut. "Era ima jasno zastavljeno strategijo, želi biti sodoben tr-govski sistem, kar nam - tako kažejo nekateri kazalci, za zdaj tudi uspeva. Naš tržni delež se povečuje. Še naprej bomo težili k odličnosti ter pristnemu odnosu do kupcev in poslov-nih partneijev," je še poudaril Gvido Omladič. tij Era Velenje je med drugim tudi zastopnica znanega proiz-vajalca biro opreme Herlitz za slovenski trg. Z novim programom so dopolnili ponudbo v trgovinah Adut. Del ponudbe v specializiranih trgovinah vse za dom in gospodinjstvo ADUT. Takšnih trgovin naj bi Era v naslednjih 5 letih odpria 50 širom po Sioveniji. 14 W VAS TV SPORED 27. maja 1999 ČETRTEK, 27. maja SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek 11.55 Druženje in praznovanje, 5/10 12.25 Okolje in mi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Vremenska panorama 13.40 Dih besede, portret Tomaža Pengova 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Znanje je ključ 18.30 Zenit 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Somrak stoletja SLOVENIJA 2 10.30 Dr. Schwartz in dr. Martinova, 8/8 11.15 Nekoč bili smo v maju 12.25 Gospa Bentinck ali neprav- Ijivi značaji, 6/6 13.15 Svet poroča 15.25 Ferdi, 13/13 15.50 Ožja družina, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Finley, 2/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Ekstremne avanture: sever- ne stene 20.25 Filmski triki: zmaj in Pinocchio 21.00 Ples na ulici, 9. del dokum. oddaje 22.00 Poseben pogled: instant d'innocence, iranski film 23.30 Šola oficirjev, 1/2 ■ "X/ 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.30 Nevarne dirke, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Četrtkovi spektakli: odiseja, amer. mini serija 23.00 Dobri slabi fantje, nan. 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev BipM^^kanall i fT im 27 K # P 46 KUUiUl^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, ponovitev glas- bene oddaje 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; MOTNJE HRANJENJA - ANOREKSIJA IN BULIMIJA 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMA- GOVATI; S.E.M. - 71. 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA, 13. del 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI PETEK, 28. maja SLOVENIJA 1 08.30 Ročne ustvarjalnosti 08.45 Tedi, oddaja za mularijo 09.20 Oddaja za otroke 10.20 Cesta bratstva in enotnosti 12.05 Znanje je ključ 12.25 Zenit 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Vremenska panorama 14.40 Alpski večer, 3. del 15.30 Howard Goodall predstavlja zborovsko glasbo 16.00 Gibljive slike 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Oddaja za otroke 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, 18/24 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Polnočni klub 00.00 Festival Brežice Accademie Daniel Israel SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Dr. Finley, 2/8 11.20 Pozabljeni klovn, tv prired- ba dramskega dela 14.15 Ples na ulici, dokum. odda-ja 15.15 Eden od njenih, amer. film 16.40 Človeško telo, 7/8 17.30 Po Sloveniji 18.05 0tokJersey, 9/12 18.30 Simpsonovi, 14/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Babica gre na jug, sloven-skifilm 21.30 Zidak dobre volje, prenos 22.15 Umori, 21/22 23.45 Šola oficirjev, 2/2 01.20 Omerta, zakon molka, 11/11 aiisa, 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Preciosa, nad. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.20 Brez zapor z Jonasom 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nan. 17.30 Preciosa, nad. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Film2: Mož dežja, amer. film 22.20 Divji v srcu, amer. film 00.20 Večna privlačnost, erotični film 01.30 24 ur, ponovitev g^pnngu^^^^ kanall ™ lllll' 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; MOTNJE HRANJENJA - ANOREKSIJA IN BULIMIJA 11.15 VABIMO K OGLEDU 11.20 KAKO BITIZDRAVIN ZMA- GOVATI, S.E.M. - 71. od- daja 11.50 ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA; 13. del dokumen- tarne oddaje 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kon- taktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 LOKALNI UTRIP MISLINJ- SKE DOLINE; informativna oddaja lokalnih skupnosti 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VSE 0 DAVKU NA DODA-NO VREDNOST; TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, svetovalna kontaktna odda-ja SOBOTA, 29. maja SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Trojčice, 9/13 08.55 Otroška oddaja 09.55 Don Kihot, 34/39 10.20 Kino Kekec 11.35 Seinfeld, 18/24 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Homo turisticus 13.50 Prisluhnimo tišini 14.20 Petka 15.35 L'amerique, franc. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Svetčudes, 5/13 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.15 Osamljeni planet: Izrael 21.00 Eurosong'99 00.10 Poročila, vreme, šport 00.40 Življenje z Rogerjem, 9/20 01.00 Mccallum, 3/6 02.00 Gramps, amer. film SLOVENIJA 2 09.50 Zlata šestdeseta 10.40 Štafeta mladosti 11.35 Davov svet, 11. del 12.00 Pearl, 11/22 13.00 Šport 13.55 Košarka NBA action 14.25 EvropskoprvenstvovŠRG, posnetek iz Budimpešte 15.25 Odbojka EL M V Slovenija:Švedska, prenos 18.00 Rokomet: Slovenija-Finska KFzaEPM 19.30 Videoring z Natalijo 20.00 Noro zaljubljena, 5/25 20.30 Frequent flyer, amer. film 22.05 Cik cak 22.35 Sobotna noč: hiša, roku- mentarec, on tour, koncert 00.35 Srhljivo, 5/12 07.00 Jetsonovi, risana serija 07.30 Reboot, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Iz knjige vrlin, risana serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. s. 09.30 Batman, risana serija 10.00 Šport za otroke, nan. 10.30 Računalničarji, nan. 11.00 Morska deklica, nan. 11.30 Parker Lewis, nan. 12.00 1,2, 3-kdodobi? 13.30 1, 2, 3-kdodobi? 13.00 Formula 1, trening 14.00 Mlada čarovnica, nan. 14.30 Dogodivščine družine Robinson, nan. 15.30 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. 16.20 Sinbadove pustolovščine, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Beverly hills 90210, nad. 19.15 24 ur 20.00 Filmski hiti: volk, amer. film 22.15 Teksaški mož postave, nan. 23.00 BartonFink, amer. film 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev ^J kanall 09,00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 LOKALNI UTRIP MISLINJ-SKE DOLINE, informativna oddaja lokalnih skupnosti 10.30 VSE 0 DAVKU NA DODA-NO VREDNOST; TRGOVINA NA DEBELOIN DROBNO 11.30 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 795. VTV MAGAZIN 20.20 GLASBENI LABIRINT 21.20 Z MIRANOM CESARJEM V GOREIN KANJON COLCA 795. VTV MAGAZIN, pon.. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NEDEUA, 30. maja SLOVENIJA 1 08.00 Živahni svet iz zgobd Richarda Scarryja, 2/26 08.25 Tabaluga, 26/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 39/39 09.15 Pika nogavička, 12/21 09.50 Ozare 09.55 Baletno tekmovanje, 2. del 11.00 Podvodni raziskovalec, 1/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pomagajmo si 14.00 Evrosong'99 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, yreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Okolje in mi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Sonja Porle 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Kamniti cvet, balet Kirov 00.40 Okolje in mi SLOVENIJA 2 09.00 Videoring z Natalijo 09.20 Ples na galsbo časa, 2/4 11.00 Zvezde Holywooda: Cary Grant, dokum. serija 11.30 Mladinski pevski festival Celje 12.30 Murphy Brown, 13/26 13.00 Šport 14.35 DP v show plesu, reportaža 14.50 Teniški magazin 15.15 Budimpešta: EP v ŠRG, po- snetek 16.15 Maribor: S pokal z gorskimi kolesi, reportaža 16.45 Lipica: mednarodno tekmo- vanje v dresuri 17.55 Rokomet: finale slov. poka- la Ž ali posentek Giro D'ltalija 20.00 Ščuke pa ni, 1/7 20.55 Stoletje Ijudstva, 4/6 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Pandora'box, nem. nemi f. F 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Mali bogataš, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Vrnitev v prihodnost, ris. s. 09.00 Petelinji rock, risani film 10.30 Beverly hills 90210, nan. 11.30 Melrose place, nan. 12.30 Družinski album, nan. 13.30 Oddaja pred prenosom dir- ke formule 1 14.00 Formula 1, Barcelona, pre- nos dirke 16.00 Nedeljsko popoldne 19.15 24 ur 20.00 Melrose place, nad. 20.50 Fotomodeli, nan. 21.45 Športna scena 22.45 Šola golfa 23.15 Želo 2, amer. film 01.30 24 ur glfc^kanall J T rfKfc 27 iiiir 46 m ■PP** 52 PONOVITVE ODDAJ : 09.00 OTROŠKI MIŠ MAS, ponov. 10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDA- JE DOBRO JUTRO 11.00 794. VTV MAGAZIN 11.20 ŠPORTNI TOREK 11.40 IZ SREDINE ODDAJE DO- BROJUTRO 12,40 795. VTV MAGAZIN 13.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 13.05 VSE 0 DAVKU NA DODA- NO VREDNOST; TRGOVINA NA DEBELOIN DROBNO 14.05 IZ PETKOVE ODDAJE DO- BROJUTRO 15.05 LOKALNI UTRIP MISLINJ- SKE DOLINE 15.35 VIDEOSTRANI 17.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; MOTNJE HRANJENJA - ANOREKSIJAIN BULIMIJA 18.00 GLASBENI LABIRINT 19.00 V GORE IN KANJON COL- CA z Miranom Cesarjem 19.30 KAKO BITIZDRAVIN ZMA- GOVATI, S.E.M. - 71. 20.00 NAJ SPOT, glas. oddaja 21.30 ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA, Z VAROVALNO PREHRANO PROTIBOLEZNI VIDEOSTRANI PONEDEUEK, 31. maja SLOVENIJA 1 09.30 Lahkih nog naokrog 10.10 Oddaja za otroke 10.20 Dober večer 11.10 Navrtu 11.35 Svetčudes, 5/13 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalotedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Zbogom 13, norveški film 15.20 Polnočniklub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, 12/21 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 20/20 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Pogovor SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 OtokJersey, 9/12 12.25 Simpsonovi, 14/50 12.50 Stoletje Ijudstva, 4/6 15.40 Kinoteka: Denevieve, ang. ; film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sestre, 19/24 19.00 Jasno in glasno 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montya Pythona, 4/45 23.00 Brane Rončel izza odra 00.30 Genevieve, ang. film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Preciosa, nad. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 12.45 Športnascena 14.30 Fotomodelia, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nan. 18.15 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2, 3-kdodobi? 21.10 Maščevanje, amer. film 22.45 Damon, nan. 23.10 Dobri slabi fantje, nan. 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev -MJMPttfc^ kan.ll ""^iHlal'P^ »z 09.00 DOBRO JUTRO, informativ- no - razvedrilna oddaja 10.15 795. VTV MAGAZIN, pono- : vitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 GLASBENI LABIRINT 11.40 POPOTNIŠKE RAZGLEDNI-CE; Z MIRANOM CESAR-JEM V GORE IN KANJON COLCA 12.10 TVIZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. BOGDAN TOPIČ, predsed-nik uprave Slovenske raz-vojnedružbe 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI TOREK, 1. junija SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.50 Oaza, 6/6 10.20 Risanka 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Osamljeni planet: Čile 12.05 Komisar Rex, 20/20 13.00 Poročila, vreme, šport 15.20 Odstiranja, dokum. oddaja 16.10 Brez meje - moja vas 16.40 Ouhovni utrip 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivšćine iz živalskega vrta, 12.oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 12/20 21.00 Pro et contra 22.00 Odmevi 22.40 Šport 22.50 lluzije na mreži, dokum. feljton SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, 19/24 11.55 Pariz: tenis grand slam 15.15 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 Saint Tropez, 10/26 19.00 L ingo, tv igrica 20.00 Tenis grand slam, posnetek iz Pariza 21.00 Bojna ladja, 2/2 22.00 Igralka, hongkonški film 00.25 Svetporoča SREDA, 2. junija SLOVENIJA 1 09.30 Sprehodi v naravo 09.45 Najlepše počitnice, 8/12 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, 12.oddaja 11.10 Pro et contra 12.05 Župnik za deset tednov, 12/20 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Obzorja duha 14.15 Ljudje in zemlja 14.05 lluzije na mreži, dokum. feljton 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, 3/12 19.00 Dobrodošli doma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: mladič Rex - mali komisar, avstrijski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan SLOVENIJA 2 10.30 Saint Tropez, 10/26 11.20 Bojna ladja, 2/2 11.55 Pariz: tenis grand slam, četrfinale M, prenos 15.15 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 Wildbach, 1/13 19.00 Kolosreče 19.30 Videoring s Tino 20.00 Tenis grand slam, četrtfina- : le, posnetek iz Pariza 22.00 Net worth, amer. film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. Prevare, nan. Umor je napisala, nan. 13.00 Nevarne dirke, nan. 14.00 Topshop 14.30 Bolnišnica upanja, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nan. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare nan. 19.15 24 ur 20.00 Vez, ki spaja, amer. film 21.45 Hulkove avanture, nan. 22.35 Dharma in Greg, nan. 23.10 Nevarne dirke, nan. 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 796. VTV MAGAZIN, pono-vitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 11.00 IZPRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja TV CENTER TR-BOVLJE 11.30 ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA: TELESNA AKTIV-NOST 11.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOP, glasbena od-daja 20.45 VEČERNI KLEPET, JOŽE I LESKOVAR, skladatelj 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI 21.50 22.10 22.15 22.20 06.00 09.30 10.20 11.10 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 20.00 22.00 22.35 23.10 00.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nad. Umor je napisala, nan. Dobri slabi fantje, nan. Top shop Pop'n'rol Ograje našega mesta, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nad. Prevare, nad. 24 ur Resnične zgodbe: Zdravilo, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Dharma in Greg, nan. Nevame dirke, nan. Milenium, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. BOGDAN TOPIČ, predsed-nik uprave Slovenske raz-vojne družbe 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 796. VTV MAGAZIN, regio-nalni informativni program 20.20 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 20.40 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE, oddaja TV CENTER TR-BOVLJE 21.10 ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA; TELESNA AKTIV-NOST 21.20 796. VTV MAGAZIN, pono-vitev 21.40 NAJ SPOT DNEVA 21.45 TVIZLOŽBA 21.50 VIDEOSTRANI iAS "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. t Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polietna naročnina 3.420 SIT, * letna naročnma 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikoval-ka), Damir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 89817 50, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, tele- fon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotografij in rokopisov ne vraćamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 27. maja 1999 MODRO mm KRONIKA SAS iAS 15 POLICIJSKA POSTAJA ■ POLICIJSKA POSTAJA VELENJE ■ ŽALEC Vlomilca pregnalo vpitje V sredo, 19. maja, malo po polnoči, je neznanec vlomil v trgo-vino Big Bang na Saleški cesti v Velenju, a je ostal brez plena. Samozaščitno osveščena občanka ga je pregnala kar z vpitjem. Z vlamljanjem pa je vseeno povzročil za okoli 15.000 tolarjev gmotne škode. Kaj je pričakoval vlomilec, ki je v isti noči preplezal dvometr-sko žično ograjo Ere Maloprodaja na Cesti Ive Lole Ribarja v Šoštanju, ni znano. Dejstvo pa je, da je vlomil skozi vrata kuril-nice, kjer se nahaja peč centralnega ogrevanja in več drugih upo-rabnih predmetov, a mu očitno ni ustrezalo prav nič, ker ni nič odnesel. Tudi tisti, ki je v sredo, 19. maja, popoldan na Tomšičevi v Velenju poškodoval osebni avto Skoda pa sploh ni vedel, kaj bi pravzaprav rad. Z ostrim predmetom je na strehi in obeh des-nih vratih avtomobila povzročil Vlasti Š. za okoli 100.000 tolar-jev škode. Kaj išče, je vedel neznanec, ki je v petek, 21. maja, na Partizanski v Velenju vlomil v jugo Boštjana K. Odnesel je av-toradio vreden okoli 70.000 tolarjev. Vedel je tudi tisti, ki je v noči na ponedeljek, 24. maja, vlomil v kiosk za prodajo sadja in ze-lenjave na Prešernovi v Velenju. Odnesel je za 37.000 tolaijev pre-hrambenih izdelkov in menjalni denar. Pazite na denar! V petek, 19. maja, med 8. in 15. uro je neznanec, ki je prišel v prostore podjetja Veplas - Dolejši na Šterbenkovi v Velenju, iz nezaklenjenega predala mize Mariji K. ukradel 50.000 tolarjev. Nasilneži v dijaškem domu V petek, 19. maja, malo pred 14. uro, so 18-Ietni Adis B. ter mla-doletna M. I. in P. P., vsi iz Šaleka, nasilno vstopili v sobo dijaškega doma na Efenkovi v Velenju. Z grožnjami so prisilili mladoletnega S.R. iz Turškega vrha, da jim je izročil cigarete, iz sobe pa so ukradli še 3.000 tolarjev gotovine, bančno in domsko izkaznico ter dve sezonski karti za ogled tekem NK Rudar. S.R. in njegov sostanovalec V. A. iz Slovenskih Konjic sta bila oško-dovana za okoli 40.000 tolarjev. Požar v Šaleku V nedeljo, 23. maja, malo po 22. uri, je prišlo do manjšega požara na gradbišču pri osnovni šoli šoli v Šaleku. Zagorel je manjši improvizirani nadstrešek, pod katerim je bilo nekaj grad-benega materiala in oblačil delavcev Cigrada. Posredovali so ga-silci, nastala pa je le manjša gmotna škoda. Do požara je najver-jetneje prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka, saj je kraj nezavarovan oziroma dostopen vsakomur. Sekal na tujem Ze junija ali julija lani, potem pa spet aprila letos, je neznanec v gozdu na Dobrovljah posekal smreke, les pa odpeljal. Lastnike Hema S., Ivan M., Ana H. in Jože M. so oškodovani za kakšnih 1.200.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Hudo poškodovan motorist V ponedeljek, 24. maja, ob 21.25 se je v Šempetru v Savinjski dolini zgodila huda prometna nesreča. 41-letni Marjan M. iz Polzele je vozil osebni avto ob desnem robu parkirnega prosto-ra Blagovnice Šempeter proti križišču z lokalno cesto za Dobertešo vas. Ko je prečkal prednostno lokalno cesto je z njegove deste strani pripeljal voznik motornega kolesa 21-letni Gregor Š. iz Doberteše vasi in prišlo je do trčenja. Motorist je v nesreči utrpel posebno hude telesne poškodbe, z reševalnim vo-zilom so ga odpeljali v bol-nišnico Celje. Vprašanje je, ali bi voznik motornega kole-sa utrpel tako hude poškod-be tudi v primeru, če bi med vožnjo uporabljal varnostno čelado. si je neznanec v Žalcu privoščil čudno zabavo. S fračo je streljal v okna osnovne šole na Šilihovi cesti in pri tem razbil sedem ter-mopan stekel. Povzročil je za okoli 100.000 tolarjev škode. UkradEi so ... Tudi na območju Policijske postaje Žalec so dnevi, ko so vlo-milci posebno navdahnjeni in jim ne zmanjka in ne zmanjka volje do dela. V noči na četrtek, 18. maja, je neznanec iz kioska Dela na Savinjski cesti v Žalcu odnesel več različnih cigaret in podjetje oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. Isti kiosk pa je bil ponovno "napaden" v torek, 25. maja, zgo-daj zjutraj, iz njega pa je izginilo za okoli 150.000 tolarjev ciga-ret različnih znamk. Iz knjižnice osnovne šole Peter Šprajc - Jur na Šilihovi je nekdo odnesel videokamero in šolo oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. V petek, 21.maja, je neznanec s tovornega vozila parkiranega v ulici Nade Cilenšek v Žalcu odnesel televizor in radiokaseto-fon. Janko L. je oškodovan za vsaj 60.000 tolarjev. V isti noči je z nedograjenega vikenda last Jožeta Z. v Podvinu izginila motor-na žaga in črpalka, oboje skupaj vredno kakšnih 70.000 tolarjev. S tovornega avtomobila last Andreja G., parkiranega v Pirešici, pa je med vikendom neznanec ukradel pet povezovalnih trakov in dvigalko nosilnosti 20 ton, vse skupaj vredno okoli 35.000 to-larjev. Odpeljal prikolico Neznanec je v noči na sre-do, 19. maja, z dvorišča pošte v Šempetru, odpeljal neza-klenjeno cinkano avtomobil-sko prikolico z registrsko ta-blico CE 95-51D in firmo Halcom iz Olimja oškodoval za okoli 125.000 tolarjev. S fračo nad šolo V noči na petek, 21. maja, Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, na podlagi 47. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih"^ (Ur. 1. RS št. 44/97) in sklepa Sveta MO Velenje št. 466-0034/97-282, z dne 2.3.1999, objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB ZA PRODAJO STAVB-NEGA ZEMUIŠČA ZA GRADNJO V četrtek, 20. maja, popoldan, je v Skornem pri Šoštanju pričel vidno drseti plaz, pri katerem so se spremembe počasi dogajale že od srede, 19. maja. Še isti dan popoldne, so začeli z ukrepi za stabilizacijo terena. Plaz je ogrožal stanovanjski objekt in gospodar-sko poslopje pri Stropniku ter lokalno cesto Skorno Soštanj, ki so jo zaprli za pro-met. Poveljnik Civilne zaščite Kaj je povzročilo drsenje še ni znano. (foto: T. Podgoršek) Radarji bodo: V ponedeljek, 31. maja, popoldan in v sredo, 2. juni-ja, dopoldan, na območju Policijske postaje Velenje: v Lokoviei, na Kidričevi ce-sti v Velenju, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Po predpisih, tudi brez radarja, pa lahko vozite že prej! v občini Šoštanj Peter Radoja je v torek, ko smo se pogo-varjali z njim povedal, da pričakujejo geologa, ki bo o drsenju in potrebnih ukrepih podal mnenje. Na osnovi tega se bodo lotili ustreznih ukrepov, da zaščitijo teren in z lovilno steno poskrbeli, da bo cesta za promet varna. ■ mkp r EKOLOSKO KIIRILNO OLJE CELJE 063/49-02-440 ECO OIL AKCIJSKE CENE PLAČILO NA 6 ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure I. Predmet razpisa so zemljišča parc. št. 1647/9, travnik, v izmeri 5353 m2, parc. št. 1648/1, njiva, v izmeri 812 m2, parc. št. 1655, zeleni-ca, v izmeri 910 m2, vpisana v vl. št. 2328, k.o. Velenje in zemljišče parc. št. 1654/5, travnik, v izmeri 99 m2, vpisano v vl. št. 309, iste k.o., v skupni izmeri 7174 m2, za gradnjo objekta za izvajanje proizvodne, servisne, obrtne ali skladiščne dejavnosti po PUP za dele mesta Velenje. II. Izklicna cena za komunalno opremljeno stavbno zemljišče znaša 66.155.865,00 SIT. III. Zemljišče, ki je predmet razpisa, se lahko proda celo ali v dveh delih. rv. Uspeli ponudniki plačajo tudi t.i. investi-torske stroške (prispevki za priključke, stroški soglasij, itd.), spremembo namembnosti zem-ljišča, stroške izgradnje priključkov, kakor tudi stroške morebitnih prestavitev obstoječih komunalnih naprav na območju gradnje. V. Del kupnine za stavbno zemljišče izbrani ponudnik poravna na žiro račun Mestne občine Velenje št. 52800-630-10152 najkas-neje v roku 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe, način plačila ostale kupnine se določi v pogodbi. Stroške priprave in komu-nalne opreme poravna ponudnik najkasneje v roku 10 dni pred izdajo gradbenega dovolje-nja za objekt, sicer se zaračunajo z zakonom določene zamudne obresti. Davek na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. VI. Varščina, ki jo morajo ponudniki poravna-ati na navedeni žiro račun, znaša 10 % od iz-klicne cene zemljišča ter se uspelemu ponud-niku vračuna v kupnino za zemljišče, neuspe-lim pa vrne v roku 15 dni po izvedbi razpisa, brez obresti. VII. Ponudbe morajo biti predložene v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje z oznako "JAVNI RAZ-PIS za prodajo nepremičnine za gradnjo ob-jekta" najkasneje do 21.6.1999. Ponudba mora vsebovati: naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeno ceno za zemljišče oziroma del zemljišča, navedbo, za kateri del zemljišča daje ponudbo, plačilne pogoje, fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije za fizične osebe in izpis iz sodnega registra za pravne osebe, ki so re-gistrirane in imajo sedež v RS, potrdilo o plačilu varščine, potrdilo o finančnem stanju ponudnika -BON 1 in BON 2. Prepozno predložene, nepopolne ali nepra-vilno označene ponudbe komisija ne bo upoštevala pri izbiri. VIII. Javno odpiranje ponudb bo dne 21.6. ob 12. uri v prostorih Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Zapisnik o odpiranju ponudb bodo vsi po-nudniki dobili v roku 15 dni od odpiranja po-nudb priporočeno po pošti. IX. Pogodba o prodaji stavbnega zemljišča mora biti sklenjena najpozneje v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o izbiri najboljšega ponudnika. V primeru, da se izbrani ponud-nik v osmih dneh od poziva naročnika k pod-pisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od pogodbe odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Mestne občine Velenje. X. V primeru, da se na razpis prijavi več ponud-nikov, je najugodnejši, kdor ponudi višjo ceno za m2 zemljišča od razpisane in krajši rok plačila kupnine in stroškov priprave in ko-munalne opreme stavbnega zemljišča. V primeru manjših odstopanj prispelih po-nudb imajo prednost dosedanji uporabniki. XI. O izbiri najboljšega ponudnika za prodajo stavbnega zemljišča bo komisija obvestila vse ponudnike v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri s priporočeno pošiljko. Naročnik si pridržuje pravico, da po pre-gledu in ocenitvi ponudb ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom. XII. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko ponudniki dobijo na Mestni občini Velenje, Titov trg 1, Velenje, tel.: 856-151, int. 322, mobitel: 041/ 635-208 pri g. Antonu Brodniku, predstojniku Urada za gospodarske javne službe, kjer je tudi razpisna dokumen-tacija. MESTNA OBČINA VELENJE 16 NAS VAS SPORT IN REKREACIJA 27. maja 1999 NK Rudar Zelijo tretje mesto V prvi nogometni ligi sta do konca prvenstva še dva kroga. Vse preostale tekme bodo istočasno, na isti dan in ob isti uri. Predzadnji krog bo tako tudi za Rudarje v nedeljo - gostiii bodo Primoije, letošnjo prvenstveno sezono pa bodo prvoligaši skleni-li 3. junija, ko bodo Velenjčani gostovali v Kopru. Vsaj na papir-ju ima Rudar dokaj lahka nasprotnika in s tem velike možnosti, da vendarle prehiti Muro in osvoji tretje mesto, kar bi bil gotovo zelo velik uspeh. Pa tudi morebitno četrto ali celo peto mesto bi bilo doslej najboljša uvrstitev. V minulem krogu so rudarji gostovali v Ljudskem vrtu in tekmo izgubili kar z 0 : 3. S tem so se jim vijoličasti obilno oddolžili za jesenskih 2 : 0. Velenjčani so imeli kar precej pripomb na sojenje, zlasti so menili, da jih je sodnik oškodoval že na samem začetku za enajstmetrovko. Če bi jo dosodil, bi bil gotovo razplet drugačen. Trener Brane Oblak ni želel komentirati tekme v Mariboru -očitno je bil nezadovoljen s sojenjem, pa verjtetno tudi zaradi zme-janja gledalcev -, o preostalih dveh pa je dejal: "Proti Primorju in Kopru bomo igrali na šest točk. Res imamo težave z igralskim kadrom, je pa tudi res, da so nogometaši profesionalci, da redno dobivajo plačo, torej se morajo klubu oddolžiti. Brez zadržkov bomo obe tekmi odigrali pošteno, kdor pa namerava več razmišljati o prestopu v drug klub, je bolje, da gre že v soboto, kot pa da bo v nedeljo "statiral." Tega, kar so pokazali nekateri igralci v Mariboru, ne bom več gledal niti trpel. Navsezadnje lahko klub takšne igralce tudi kaznuje. V zadnjem času res težko damo zadetek, saj je v konici napada le Vidojevič, ki ga pokrivata po dva igralca, drugega takšnega napa-dalca nimamo, zato je zame nerazumljivo, da se danes (izjavo nam je dal v ponedeljek - p.p) na treningu brez pojasnila Lavrič sploh ni pojavil, pa sem nanj že računal. Vse je seveda odvisno od nas. Ob prihodu v klub sem ocenil, da je ekipa sposobna za 3. ali 4. mesto. Po vseh poškodbah v zadnjem času bo zato 3. mesto zelo velik uspeh. Na koncu smo seveda lahko tudi četrti ali peti, kar pa bo še vedno uspeh, saj Rudar tako visoko še ni bil. Močno upam, da se to le ne bo zgodilo, prvič zaradi gledalcev in drugič zaradi igralcev, ki v tej sestavi naslednjo sezono gotovo ne bodo več igrali skupaj. Kar zadeva nastopa v pokalu Intertoto, sem v tem trenutku nisem najbolj zagret zanj. Ekipa se razbija, z mladimi ne bi želel igrati, težko pa verjamem, da bi igrali v sedanji sestavi. Marsikateri igralec bi lahko "ble-firal" ali se med tekmami prodajal. Za takšen pokal mora biti moštvo kompletno, mi pa nismo." Predsednik kluba Janko Lukner pred sklepnim delom prvenstva razmišlja takole: "Rudar je imel izreden niz 14 tekem zapored brez pora-za. V zadnjem času moštvo sicer popušča, smo pa še vedno na visokem četrtem mestu in v klubu smo prepričani, da je moštvo še vedno sposo-bno osvojiti tretje mesto, kar bi bil izreden uspeh. V javnosti je več "špekulacij," da nekateri igralci bolj razmišljajo o drugih klubih kot o Niko Podvinski Rudarju, vendar menim, da to ni glavni razlog za slabše igre. Dejstvo je, da nekate-rim igralcem potečejo pogodbe; to so Brezič, Vidojevič, Gajser, Sulejmanovič, Jeseničnik, Jovanovič in Pavlovič (menda je že podpisal predpo-godbo s Croatio -p.p.). Mi smo jim že marca ponudili pogo-je za novo pogodbo, vendar vsi še vedno čakajo na druge ponudbe in se bodo odločili v prestopnem roku po koncu prven-stva. Verjamemo, da bodo vsi ostali nosili barve Rudarja tudi v novi sezoni in da bomo spet sestavili ekipo, ki se bo sposobna boriti za mesta pod vrhom. Na skupščini kluba smo za osnovni cilj postavili uvrstitev v pokal Intertoto. Ta cilj smo s 3. ali 4. mestom dosegli, obstaja pa možnost, da se neposredno uvrstimo v pokal UEFA. Seveda pod pogojem, da bi bila prvak HIT Gorica in da smo mi pred Muro. Tu pa nastaja težava. Nogometna zveza namreč mora prijaviti ekipe 1. junija in zato ni možno čakati na zadnji krog. Mi torej imamo dve možnosti: da takoj prijavimo postavo moštva za pokal Intertoto, ali pa čakamo na razplet zadnjega kroga in morebitno neposredno uvrstitev v pokal UEFA. To pa bi bilo tvegano, saj lahko ostanemo brez obojega, zato se bomo dokončno odločiti v ponedeljek po tekmi s Primorjem. Za oba pokala se seveda ne moremo prijaviti. Razumem, da je lahko nastane težava s sestavo moštva za pokal Intertoto, vendar sem prepričan, da bomo zadevo uredili v zado-voljstvo kluba in vseh, ki prihajajo na stadion ob Jezeru." Dvojni mednarodni spored ob Jezeru!? Ob Rudarju je najbližje pokalu Intertoto Korotan, vendar imajo Prevaljčani težave s pogoji na svojem igrišču. Zato iščejo rezervni igrišče in v Rudaiju so se odločili, da lahko igrajo v Velenju, če se bodo tako odločili. Ce bosta torej v' pokalu Intertoto nastopila Rudar in Korotan, bo 19. in 20. junija ob Jezeru dvojni mednarodni spored. Obe slovenski ekipi bosta namreč v prvem krogu gostili švedski ekipi in teden dni kas-neje gostovali na povratnih tekmah na Svedskem. vos NK Esotech Šmartno So se prestrašili drugega mesta? Nogometaši šmarskega Esotecha so v nedeljo s slabo igro z 0:1 na svojem igrišču izgubili z Jadranom. Moštvo Kozine si je s pametno igro in zmago veijetno že zagotovilo obstanek v drugi Iigi, Smarčani pa so zapravili lepo pri-liko, da bi se povzpeli na drugo mesto. Če bi namreč zmagali, bi na lestvici prehiteli Tabor iz Sežane in Pohorje iz Ruš, ki sta v medseboj-ni tekmi igrala 1:1. Tako so nogo-metaši Esotecha ostali na četrtem mestu, za tekmecema na drugem in tretjem zaostajajo za dve točki, mariborski Zelezničar in Aluminij iz Kidričevega pa sta se jim pri- € bližala na eno oziroma dve točki. Kakorkoli že, v nedeljo so igrali tako, kot bi se bali drugega mesta, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri ekipi Factor. Smarčani so torej prvič v letošnjem prvenstvu izgubili na svojem igrišču. Začetek tekme je sicer pripadel domačim, imeli so pobudo, gostje pa so se opredelili za obrambno igro, saj so v Smart-no prišli po "rešilno" točko. Domači nogometaši goste obram-be igralcev iz Kozine ni uspelo preigrati, streli z razdalje pa so tudi bili nenatančni. V 17. minuti je gostom uspel prvi in edini napad v prvem polčasu, vodstvo pa je na koncu pomenilo tudi zmago. Nepovezana igra domačih je gos-tom seveda ustrezala, edino pravo priložnost pa so Šmarčani zapravi-li v 40. minuti. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Vsega sku-paj so imeli dve obetavnejši Tako so igrali Prva SNL, 31. krog: Maribor Teatanic - Rudar 3: 0 (2 :0 ) Rudar: Dabanovič, Balagič (Grobelšek), Podvinski, Granič, Sulejmanovič, Pavlovič, Gajser (Hojnik), Brezič, Golob (Jeseničnik), Javornik, Vidojevič. Strelci: 1:0- Djuranovič (19), 2:0- Balajič (38), 3:0-Filipovič (53). DrugaSNL, 27. krog: Esotech Šmartno - Jadran ŠepičO: 1(0:1) Esotech: Kališek, Javornik, Mernik, Oblak, Vodovnik, Repovž, Zlodej, Štefančič (Šoštar), Smajlovič, JVtujanovič, Borštnar (Novakovič). Strelec: 0:1- Klarica (17). Tretja SNL, 23. krog: Gerečja vas - Usnjar 0: 0 Usnjar: Čanič, Uršnik, Hrnjič, Fenko, Kraljevič, Mir, Mrkonjič, Novak (Galijaševič), Mujakovič, Muharemovič, Švarc. Finale pokala MNZ Celje: Esotech - Šentjur 2:0 (0:0) Esotech: Kališek, Javornik, Mernik, Pokleka (Podgoršek), Vodovnik (Vedenik), Korun, Zlodej, Omeragič (Štefančič), Smajlovič, Mujanovič, Borštnar. Strelca: 1:0- Mujanovič (77, 11 m), 2:0- Borštnar (80). Sportnik -športnica aprila Izbor najboljšega športnika ali športnice v aprilu končujemo s četrtim kuponom. Tokrat ste vendarle poslali nekaj več kuponov. Največ ste jih doslej namenili teniški igral-ki Katarini Srebotnik, blizu je plavalec Jure Primožič, glasove pa sta dobila še vratar NK Esotech Šmartno Boris Kališek in alpska smučarka Ana Drev. S četrtim in zadnjim kuponom za april seveda lahko na vrstni red odločilno vplivate, zato se potrudite. Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj. r:----------------------1 | Sportnica - športnik aprila I Glasujem za športnico(ka).................................................. I I Naslov glasovalca............................................................ | i ! I .............................................................................................. I L______________________I RK Gorenje Miro Požun se bo vrnil V vodstvu velenjskega rokometnega kluba niso bili zado-voljni z dosežkom v minulem prvenstvu in v pokalu. V prven-stvu so osvojili samo 5. mesto, kar je bilo premalo, da bi znova zaigrali v enem izmed evropskih pokalov. Ostalo jim je drugo upanje - finale slovenskega pokala v velenjski Rdeči dvorani, kjer pa jim je vrata v Evropo dokončno zaprla ekipa Prule 67 iz Ljubljane. Predsednik kluba Franc Plaskan je sezono z enim stavkom takole ocenil: "Ne rečem, da je bila slaba, ni pa bila dobra." Gotovo pa z nenastopanjem v Evropi ni zadovoljen njihov glavni pokrovitelj Gorenje in posledica tega je, da so se v klubu odločili za menjavo dosedanjega treneija Toneta Tislja, ki mu sicer ne oporekajo strokovnosti. S 1. junijem bo trener-sko palico spet prevzel Miro Požun. V klubu so se lotili tudi "očiščevanja" ekipe. Tako se bodo poslovili od igralcev, ki so tudi veliko prispevali k uspehom kluba v prejšnjih letih: Bedekovič je že Celjan, v ekipi pa v naslednjem prvenstvu lju-bitelji rokometa ne bodo več videli tudi Kimčenka, Tometa, Cvetka, Krejana in vrataija Matoviča. Tako bodo vse večje breme morali prevzemati mladi, ki so se kalili že v minulem prvenstvu pod Tisljevo roko. Ne skrivajo tudi želje, da bi se vrnil Iztok Puc, zelo blizu pa so glede dogovora z beloruskim reprezentantom Kurčevim. Omenjena igralca pa želijo tudi Prule. ■ vos NK Usnjar (Le) točka z ogroženim V severni skupini tretje nogometne lige so nogometaši Usnjarja v precej oslabljeni sestavi gostovali pri Gerečji vasi, ki se krčevito bori za obstanek. Izid tekme je bil 0:0, Šoštanjčani pa so z eno točko spet zdrsnili na četrto mesto. Ekipa Starše, ki je njihov največji tekmec za 3. mesto je namreč zmagala v gosteh proti zadnji Kungoti, moštvi pa imata sedaj (spet) enako število točk. V soboto bodo v Šoštanju gostili Dravinjo, ki je s sedmimi točkami manj na 8. mestu. ■ priložnosti; prvo v 74. minuti, ko je Mernik dobro streljal z glavo, ven-dar je gostujoči branilec žogo odbil z golove črte, v 88. minuti pa je Smajlovič dobro streljal, vratar je žogo le odbil, a zanjo ni stekel nobeden od domačih. Pokal za področje MNZ Celje Sredi tedna so Šmarčani na igrišču v Mozirju v finalni pokalni tekmi na področju MNZ Celje premagali Šentjur in osvojili pokal, kar pa je bila le delna uteha za nedeljski prvenstveni poraz z istim nasprotnikom v Šentjuiju. Igralci Esotecha so odpor gostov strli šele dobrih deset minut pred koncem, ko sta bila uspešna Mujanovič z enajstmetrovke in Borštnar. ■ Janko Goričnik Šikijev memorial v Ljubljani .......1 V nedeljo je bil v Ljubljani tradicionalni Šikijev memorial z odlično zasedbo svetovno znanih atletov kot so Freemanova, Jarret, svetovni mladinski prvak Olijare in drugi. Na memori-alu so nastopili tudi trije atleti AK Velenje, in sicer Bahtiri, Stor in Skoberne. Prav slednji si bo Šikijev memorial še kako zapomnil, saj je popravil svoj najboljši čas na 110 m z ovirami kar za dve dese-tinki (14.12), zasedel četrto mesto, lri si ga je delil s svetovno znanim Angležem Tonyjem Jarretom. S tem časom je bil Škoberne naš najboljši tekmovalec v tej disciplini. Ta rezultat ponuja dobre obete pred sobotnim državnim prvenstvom v deseteroboju v Mariboru. Čeplakova ponovno v Grčiji Jolando Čeplak so po lanskem rezultatu v Kalamati ponovno povabili na veliki mednarodni atetski miting. Organizatoiji so imeli pri izbiri tekmovalcev v disciplini 800 m srečno roko. Tek je bil s svojimi preobrati prava poslastica za gledalce. Jolanda je v močni konkurenci z dobrim finišem s časom 2.05.45 osvojila peto mesto. Miting v Celju V soboto je bil v Celju medklubski miting z domačo udeležbo. Krajnc je bil s 49,26 prvi na 400 m, Štor je bil s časom 10,88 na 100 m tretji, Šalamon pa z osebnim rekordom 10,90 četrti. Mlajši pionir Gorazd Krivanek je bil v skoku s palico četrti z rezultatom 240 cm. ■ V. P Mali nogomet -Liga Skale 99 V obeh medobčinskih ligah malega nogometa v Škalah so odig-rali 4. krog. V prvi ligi ni več ekip z vsemi zmagami, v drugi pa sta štirikrat zapored zmagali ekipi Vigo Herbi in Liverpool. Rezultati 4. kroga, 1. liga: Mušketiiji Cigrad Kajuh : Pološport Zlatorog Škale 1:3, Mins No 1 : Texas - KK Zbičajnik 2:0, Kalimero : KMN "Fori" Škale 1:2, Mušketirji - Cigler : KMN Bambino 4:2, KMN Cirkovce : Kamnoseštvo Kozjak 2:0; lestvica: 1. Pološport - Škale Zlatorog 10, 2. KMN "Fori" Škale 10, 3. Kamnoseštvo Kozjak 9, 4. KMN Cirkovce 8, 5. Mušketiiji - Cigler 6, 6. KMN Bambino 4, 7. Mušketiiji Cigrad Kajuh 4, 8. Texas - KK Zbičajnik 3, 9. Mins No 1 3, 10. Kalimero 0. Rezultati 4. kroga 2. liga:Skaza Trans : Panteiji 2:3, Liverpool : Smogovci - Čub 3:1, Zavodnje : Veplas 1:2, Konovo : Okrepčevalnica Mastig 1:2, Flamengo : NK Vigo - Herbi 1:3; lestvica:l. NK Vigo - Herbi 12, 2. Liverpool 12. 3. Flamengo 9, 4.Smogovci - Čub 6, 5. Panteiji 6, 6. Okrepčevalnica Mastig 5, 7. Konovo 3,8. Veplas 3, 9. Skaza Trans 1, 10. Zavodnje 1. ■ 27. maja 1999 SPORT IN REKREACIJA iigSaežSBil—MMi^i NAS MLS 17 Cash&Carry Blagovnica Gorica Goriška 46, Velenje Telefon: 063 855 639 rima Zlatorog Balinanje Slabo so začeli V 1. državni balinarski ligi moštvu Velenje Premogovnik letos ne gre najbolje. Po treh porazih v prvih treh krogih so namreč trenutno na zadnjem mestu, v 3. krogu pa so doma s 6:18 izgubili z moštvom Hoijula. Na posamičnem prvenstvu za članice na področju ŠOBZ je zmagala Štefka Drolc, druga in tretja sta bili Ljubica in Nataša Gregorič, četrta Anka Rednak in peta Slavka Penšek. Na letošnjem prvenstvu šaleške, mariborske in dolenjske območne zveze v natančnem zbijanju so prvih pet mest osvojili Boris Škufca, Uroš Grenko, Ignac Sluga, Mitja Verlič in Dejan Grenko. Katarina Srebotnik Sijajno na prvem pravem grand slamu V prvem krogu enega od štirih največjih svetovnih turniijev za grand slam v teniškem parku Roland Garros v Parizu je Katarina Srebotnik premagala francosko igralko Laurence Andretto kar s 6:1 in 6:0. Sedem let starejša Francozinja je sicer na svetovni lestvici na 155. mestu krepko za Katarino, ki je trenutno 70., na turniiju je nastopila s posebnim povabilom organizatoijev, domačinke pa so vedno nevarne. Ne glede na to jo je Katarina s sijajno igro dobesed-no "zmlela", edino igro pa je izgubila celo na svoj servis. Katarina Srebotnik je bila zelo zadovoljna z igro, zmago in novi-mi 30 točkami za svetovno lestvico profesionalk, posebej pa nad tem, da je izpolnila svoj veliki cilj - to je uvrstitev v 2. krog svojega prvega turniija za grand slam med članicami. To namreč pomeni, da je po Mimi Jaušovec šele druga Slovenka, ki ji je to uspelo. Z novimi točkami se je še bolj približala svojemu letošnjemu cilju, to je uvrsti-tev med 50 najboljših na svetu v posamični konkurenci. Njena nasprotnica v drugem krogu je bila včeraj Španka Arantxa Sanchez, ki je lani celo zmagala na pariškem turniiju. "S Sanchezovo nimam kaj izgubiti, lahko le veliko pridobim, zato bom igrala navse ali nič," je zadovoljna in samozavestna dejala Katarina pred dvobo-jem s slavno Španko. Lokostrelstvo Perhačeva izvrstna v Turčiji V turški Antaliji je bil prejšnji teden lokostrelski turnir za veliko nagrado, ki je štel tudi za točke svetovnega pokala in za svetovno jakost-no lestvico. Nastopilo je 240 tekmovalcev iz 35 držav, za slovensko reprezentanco pa sta izvrstno nastopila tudi člana mozirskega kluba Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač. Bernarda je v kvalifikacijah osvojila 5. in v finalu 6. mesto, na svetovni lestvici je trenutno 7., Dušan pa je bil v kvalifikacijah 6., v finalu 13. in je na svetovni lestvici na 38. mestu. H Namizni tenis Plavanje Na stopničkah Tina Pandža in Maja Sovinek V Ljubljani je bilo preteklo soboto in nedeljo državno šprint-ersko prvenstvo. Več kot 400 plavalcev iz 16 slovenskih klubov se je potegovalo za naslove državnih prvakov v štirih starost-nih kategorijah in absolutni konkurenci. Tekmovanje je potekalo v treh delih: predtek-movanje, finale po posameznih kategorijah in v absolutni konkurenci. Tudi tokrat so se Srečanje po 37 letih plavalci velenjskega kluba izkazali. Osvojili so 1 zlato in 3 srebrne medalje. Tina Pandža je v svoji kategoriji osvojila zlato medaljo na 50 m prosto in srebrno medaljo na 50 m delfin. V disciplini 50 m prosto pa je v absolutni konkuren-ci osvojila celo srebrno medaljo. Srebrno medajo je v disciplini 50 m hrbtno osvojila še Maja Sovinek. Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili v finale med najboljših osem: kaidetinje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29.88, 4. Nina Sovinek 29.35; 50 m prsno: 4. Nina Sovinek 36.97; 50 m delfin: 2. Tina Pandža 30.74 (klubski rekord), 4. Nina Sovinek 31.85; 50 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 32.81; kadeti - 50 m delfin: 7. Jernej Ocepek 29.42; 50 m hrbtno: 6 David Danev 30.90; absolutno ženske - 50 m prosto: 2. Tina Pandža 28.08; 50 m prsno: 6. Nina Sovinek 37.04. ■ Marko Primožič V boju za peto mesto V tretji tekmi 1. kroga končnice državnega prvenstva v 1. namiznoteniški ligi so igralci ERE - Tempo premagali ekipo Učila iz Križ z rezultatom 6:2. V zadnji tekmi so Velenjčani prikazali dobro igro in se bodo popolnoma zasluženo potegovali za 5. mesto. Uroš Slatinšek je tokrat premagal vse tri nasprotnike (tudi Kitajca v vrstah Križanov je premagal z 2:0), Jure Slatinšek je dobil dva posamična dvoboja, Tadej Vodušek pa je premagal veterana slovenskega namiznega tenisa Eda Vecka. V boju za peto mesto so se igralci ERE v soboto že pomerili z ekipo MTS Murska Sobota in v prvi tekmi nesrečno izgubili s 6:4, čeprav so vodili že s 4:1. Prav gotovo bodo v naslednji tekmi dali vse od sebe, da bi premagali rutuniranejše nasprotnike, čeprav tudi poraz ne bi bil tragičen, saj so že z dosedanjimi rezultati igralci ERE presegli sami sebe. Velenjčan Damijan Vodušek se je kot član slovenske mladinske reprezentance udeležil močnega Mednarodnega prvenstva Slovaške (13 držav), kjer je dosegel lep rezultat, saj je bil po koncu ekipnega dela tekmovanja najboljši slovenski igralec. Med posamezniki se je v tolažilni skupini uvrstil v polfinale, v igri dvojic pa se je v paru z Žigo Jazbecem uvrstil med 16 najboljših parov. V soboto je bil v Zagrebu velik namiznoteniški turnir za kadete, na katerem so med 720 tekmovalci nastopili tudi trije igralci iz Velenja. Sestri Ilona in Tamara Jerič sta se po zmagah v predtek-movalnih skupinah uvrstili med 32 najboljših igralk, Miha Kljajič pa je zasedel drugo mesto v predtekmovalni skupini in nato v pred-kolu nesrečno izpadel iz nadaljnega tekmovanja. ■ DK Šaleški teniški klub Velenje Jutri skupščina ob 25 ■ Ketnici Ob 25 - letnici ustanovitve Šaleškega teniškega kluba Velenje bodo jutri, v petek, v restavraciji Jezero pripravili svečano skupščino kluba. nanjo so povabili vse nekdanje in sedanje člane, tekmovalce, trenerje, vaditelje, funkcionarje in predstavnike sponzorjev, začeli pa jo bodo ob 18.00. Grega Tekavec: Zmagovalec dirke po Hrvaški Odmeven mednarodni Tenis- AS v drugi ligi? Ekipa Teniškega kluba AS Velenje je sklenila prvi del ligaškega tekmovanja na prvem mestu in se bo v sklepnem delu potegovala za uvrstitev v 2. državno ligo. Igralci so izgubili le dvoboj s TK Mladost z Rečice ob Savinji z 2:3, nato pa premagali Žalec s 5:0, Laško s 3:2, Ravne II s 5:0 in Litijo prav tako v 5:0. Križovnikova in Halilovič Teniški klub AS je sredi meseca izvedel članski turnir za rekreativce, rekreativke in tekmovalce. Pri članih je Muharem Halilovič v finalu z 9:7 premagal Jožeta Kavtičnika, pri članica je bila Klavdija Križovnik z 9:6 boljša od Nine Jug, pri tekmovalci pa je slavil Nik Ivanovič. Spredaj (od leve): Oto Fijavž, Armando Kuret, Marjan Tomsič, Karel Majdak, Oto Kujan, Janko Petek, Janko Meh; druga vrsta: Feri Markan, Slavko Pistotnik, Leopold ivenčnik, Jože Koren, Slavko Hudarin, Reinhoid Jelen, ivo Rahten in Drago Bizjak uspeh je v zadnjem času dosegel še en vrhunski kolesar iz Velenja. Tokrat je bil to Grega Tekavec, sicer član kranjske Save, ki je zmagal na letošnji etapni dirki po Hrvaški, dolgi 1400 kilometrov, s startom v Vukovarju in ciljem v Dubrovniku, njegova ekipa pa je bila tretja. Grega je sicer absolvent fakultete za šport, srečanje z obema kolesaijema pa naslednjič. ■ Borili se bodo za 2. iigo: stojijo (z ieve) Martinšek, Meh, Kotnik in kapetan Končan, čepijo Kamnik, Pečečnik in Ivanovič, manjka vodja ekipe Trupej Pred nedavnim so se v gostišču Obirc v Velenju zbrali nekdanji Rudarjevi nogometaši, tisti, ki so pripel-jali klub v slovensko ligo. To jim je uspelo po dveh tekmah z Belo krajino, ki so jo doma premagali z 9:1, v gosteh pa izgubili s 3:5. Srečanja na pobu-do Janka Petka se nista udeležila le tedanji Rudarjev strelec Jože Zagorc, bil je nedosegljiv, zaradi boiezni ni prišel Ivo Žižek, navzoč pa je bil tedanji predsednik kluba Ivo Rahten. Spomini na tista leta, ko so bili pravi amaterji, so bili v družbi njihovih žen seveda nad-vse lepi, njim pa so zapeli tudi tedanjo himno: Tre...trese se mreža naših golov. S tem napevom so si dajali spodbudo na avtobusu pred tekmo, slišati pa je bilo tudi, da si želijo več stikov s sedanjim Rudarjem. ■ vos Kdo kupuje v Prima Cash&Carry? Obrtniki, podjetniki, društva in vsi, ki želite dobiti za Vaš denar več, ob pogoju, da vrednostnakupa presega 10.000 SIT. 1 18 W VAS OBVEŠČEVALEC 27. maja 1999 IJIilll VlflJ IJJ m: 497 66 80/ 497 66 81 KINO VELENJE v hotelu PAKA Četrtek 27.5. ob18h in 20.30h ŽIVLJENJE JE LEPO (črna komedija) Režija: Roberto Benigni Vloge: Roberto Benigni (Oskar za glavno moško vlogo) Dolžina: 122minut Dobitnik treh letošnjih Oskarjev (za tuji film, za moško vlogo in glasbo v drami) je v bistvu komedija s pre-tresljivim zapletom in koncem. Dogaja se v predvojni Italiji nekemu sanjaču, ki si želi odpreti knjigarno v malem mestecu. Je preprostež, ki se zaljubi v žensko, sicer zaročeno s kasnejšim fašističnim vodjem, jo ugrabi, odpelje, poroči in ima z njo simpatičnega sinka. Ob začetku vojne je takoj obsojen na taborišče, skupaj s sinkom, seveda. Sinu do-pove, da je vse samo igra, da nabi-rata točke za zmago in da bosta s tem presenetila mamo, ki se je za-radi njiju sama prijavila v taborišče, da bi jima bila bliže. Kako obvaro-vati sinka pred grozotami taborišča in stalno prisotnostjo smrti? Samo na Benignovski način, s smehom. Petek 28. 5. ob 23.15h Predpremiera! MAŠČEVANJE akcijski triler Režija: Brian Helgeland Vloge: Mel Gibson, Maria Bello, Greg Henry Dolžina: 120 minut Potter je dober fant. Ko ga okrade- jo, ga želijo tudi ubiti, vendar čudežno preživi. V tem trenutku se začne njegovo maščevanje. Dober fant se spremeni v slabega fanta. Želi nazaj denar, ne glede na posle- dice. Odličen akcijski triler z neverjetnimi efekti in preobrati, ki ga je produci-ral sam Mel Gibson. Svetovna otvoritev je bila 5. 2. v ZDA. V Sloveniji je začel svojo pot 20. 5. v štirih največjih mestih! V rednem programu Kina Velenje bo od 17. do 21. 6. Petek 28.5. ob18h in 20.30h Sobota 29.5. ob18h in 20.30h Nedelja 30. 5. ob18h in 20.30h Ponedeljek 31.5. ob 19h KVARTOPIRCI kriminalka. Režija: John Dahl Vloge: Matt Damon, Edvvard Norton, John Turturro Dolžina: 120 minut Mike McDermott, mojster igranja kart, želi zamenjati svoj poklic ig-ralca pokra z normalnim življenjem. Ima dekle in študira pravo. Toda manjka mu vznemirljivost in pri-vlačnost skrivnih partij. Ko njego-vega dolgoletnega prijatelja spusti- jo iz zapora, je postavljen pred odločitvijo, ali naj zaradi prijateljeve varnosti ponovno vstopi v svet po-kra? Torek 1.6. ob 20.30h Sreda 2. 6. ob20.30h KO PRIDE JOE BLACK melodrama. Režija: Martin Best Vloge: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Claire Forlani Dolžina: 180 minut V življenje uspešnega medijskega mogotca Parrisha nenadoma vstopi mladenič po imenu Joe Black, ki se zaljubi v mogotčevo hči Susano. Joe Black je dejansko v tem mlade-niču le utelešena smrt, ki želi spo-znati življenje tega popolnega po-slovneža. Nehote pa njuno druženje spremeni oba, tako Parrisha, ki začne drugače gledati na življenje, kot tudi smrt, ki začuti čar življenja. Povsem nedolžna žrtev pri tem je seveda Susana. Ta se smrtno za-Ijubi v mladeniča, nevede, da se bosta morala nekega dne posloviti. Bo temu res tako ? Vsoboto 29. 5. ob 16h, vnedeljo 30.5. ob16h ANASTAZIJA celovečerna risanka. Dolžina: 100 minut Anastazija je deklica, ki je bila nekoč ruska princesa. V času str-moglavljenja ruskega cesarja je s svojo babico zbežala v Evropo, se tam skrivala, borila za preživetje in s pomočjo fanta, v katerega se je zaljubila, premagala vse ovire in sovražnike, ki so jo hoteli odstraniti kot zadnjo iz kraljeve rodbine ter se vrnila na ruski dvor. Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSENAČINE: Torek 1.6. ob19h Sreda 2. 6. ob 19h KO PRIDE JOE BLACK (melodrama) Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko ku-pite vstopnice tudi za teden dni na-prej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje TRNJULČICA - izjemen baletni dogodek V nedeljo, 13. junija, vas vablmo, da se nam pridružite na naši poti v Ljubljano. V Cankarjevem domu si bomo ogledali predstavo Baleta Cullberg, ki velja za najboljšega na svetu. Ogledali si bomo predstavo Petra lljiča Čajkovskega: TRNJULČICA. Koreografija Mats Ek, scenografija Peder Freiij. Vstopnice so I. kategorije, cena 2.550,00 SIT. Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja. Cena prevoza 2.400 SIT iz Slovenj Gradca in 1.900 SIT iz Velenja. Za imetnike Zlatega abonmaja je cena prevoza 50 % nižja. Ugodnost ni prenosljiva. Na voljo je še nekaj prostih mest, zato nas pokličite na tel. 862 002, prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. OB DNEVU IVl L7\DOSTI Mladinski ceoter Smantno ob Paki mmm NULOvtff|°IVJI ^ Šmatno ob Paki Na aaMMMMhfcfc 1M (IT* HIIVIIRRMB* Velenje ^ iBf myolzela f Vabljeni, vstopnine ni! sobota, 29. maj'99, 21.00 GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE razpisuje VPIS NOVINCEV za šolsko leto 1999/2000 - v MALO GLASBENO ŠOLO starost: 5 in 6 let - v PRIPRAVNICO starost: od 1. do 5. razreda osnovne šole - v IZRAZNI PLES starost: od 4. leta dalje -v1. RAZRED SOLOPETJA (sprejemni preizkus za solopetje bo v petek, 4. junija 1999 ob 10.00 uri) starost: od 15. leta dalje Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki). OD PONEDELJKA, 24. MAJA 1999 DO PETKA, 11. JUNIJA 1999 VSAK DAN OD 10.00 DO 13.00 URE IN V PONEDELJEK OD 16.00 DO 18.00 URE. COMPACO] razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA Pogoji: -najmanj V. stopnja izobraze ustrezne smeri -vozniški izpit B kategorije Iščemo mlade in zanesljive kandidate, z veseljem do motorjev. Pričakujemo natančnost, zanesljivost, fleksibilnost in pripravljenost na delo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s 3-mesečnim poskusnim delom in z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih izkušenj pričakujemo v 8. dneh na naslovu: COMPACO d.o.o., Koroška 46, 3320 VELENJE šMtjjHšu ČETRTEK, 27. maia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila|16.00Kdaj(kje,ka||16.30 Poročila; 17.00 IV.mreža - skupna oddaja lokalnih rađijsfdh postaj Slovenije - pogovor s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PfTEK, 28. ma|a: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Stovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7 30 Poročila: 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje;S.OO Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrig 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 1S.00 Kdaj.kje|Hl6.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Nilisidenje. SOBOTA, 29. maja: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforrrtacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Stovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: Ćestittce: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu soro; t&.OO Na svidenje. NEDEUA, 30. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEĐEUEK, 31. maia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infornac^-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec, 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 ioročita; 10.00 Nasvide-nje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeijkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 1. junijo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Siovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Po^čilar f 0.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo SŠ^fr^Smeiko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 2. mmnm 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko po-stajo Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemtedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje 0BVESTIL0 Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 27. maja - dopoldan dr. Mjtrkoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Friškovec Petek, 28. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vrabič in dr. FriškovecSobota, 29. maja in nedelja, 30. maja -dežurni dr. Rus in dr. Stravnik Ponedeljek, 31. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr.Markuš, nočni dr. Vrabič in dr. Lazar Torek, 1. junija - ni podatkov Sreda, 2. junija - ni podatkov Zobozdravstvo: 29. in 30. maja - dr. Adolf Hofer, v dežurni zobna ambulanti, Vodnikova 1 v Velenju (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80. U£m3ska postaja Soštanj: 0d 28. maja do 4. junija - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. Dežurna pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128. KUPIM0: •DV0S0BN0 STAN0VANJE BREZ ST0PNIC - V PRITLIČJU, NA G0RICI, G0T0VINA •0V0S0BN0 STANOVANJE V Š0ŠTANJU •TR0S0BN0 STANOVANJE, V STANDARDU, NA KARDEUEVEM TRGU, V CENTRU •GARS0NJER0 V VELENJU PR0DAM0: •ČUD0VIT0VRSTN0 HIŠ0 V ŽALCU •TRIS0BNAIN DV0S0BNA STAN0VANJA NA G0RICI 0DDAM0: •PISARNIŠKE PR0ST0RE 063. 861-835, 0609/ 624-775, 041/ 620-269 mali OGLASI in ZAHVALE 898 17 51 MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 17. maja do 23. maja 1999 TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA G VELENJE VELIKI V U18. 5. 1119.5. H20. 5. M21.5. W22.5. O ŠOŠTANJ | 1117.5. 27. maja 1999 OBVEŠČEVALEC NAŠ ĆAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI OS, TORZIJSKO, z zavoro, za avto-prikolico, prodam. -b 885-652, po 16.uri. PRODAM RAČUNALNIK 486. -b 857-658. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 2 + 2 in kiperbush, prodam. (Malo rabljeno) b 885-652. GLASBILA DIATONIČNO HARMONIKO, starejšo C, F, B, prodam. -b 881-822. KUPIM V BLIŽINIVELENJA, kupim vikend, ali gradbeno parcelo. -s 865-538. KUPIM MALO RABLJENO PEČ za centralno Feroterm 35.000 ccal. tr 063-882-571. KUPIM DVOVRETENSKI PAJEK, (obračalnik). s 893-432. OSTALO POSODIM do 100.000 SIT. ■b 041-637-322. POSESTI UGODNO PRODAM DORAŠČEN G0ZD v Lokovici. Cesta dograjena v gozd. Naslov v uredništvu. P0DČETRTEK; v centru prodam stavbno parcelo od 426 do 1000 m2.» 063-715-947. KUPIMO STANOVANJSKE HIŠE v Velenju in bližnji okolici od 150.000 do 200.000 DEM, v tolarski protivrednosti. BRE-MIS d.o.o. Stane Breznik. VIKEND, 1 ha zemlje, lahko po par-celah, Lom - Topolšica, prodam. s 483-735. POZNANSTVA MOŠKI, star 58 let, preskrbljen, brez obveznosti, išče žensko, najraje s podeželja. Resne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "LOVEC" RAZNO PRODAM VOZIČEK HAUCK 98, košara in športni del, zelen, prodam. b 852-251, po 13. uri. KAK0V0STNE FIŽOLOVE PREKLE PRODAM. -B 845-192. TELEFONSKO ŠTEVILKO v Šošta-nju, prodam. tt 893-086 DESKE, 20 mm, vsporedno robljene, prodam za 18.000 SIT. ® 881-074. IZVRSTEN JABOLČNIK in domače žganje, poceni prodam. s 863-234 ali 041-547-071. KVALITETNO SENO, cca 1 tono, prodam. s 885-597. LESENA GARAŽNA VRATA 228 X 200 cm, prodam. Cena 6000 SIT. -b 862-089, popoldan 861-643. OTROŠKIAVTO SEDEŽ, prodam za 10.000,00 SIT.« 858-662. RABLJENO STREŠNO KRITINO, 100 m2 in sod 500 litrov, prodam. ■b 882-940. STANOVANJA V ŠOŠTANJU oddam sobo v najem. ■B 882-509. V NAJEM 0DDAM GARSONEJRO, opremljeno, brez sa. ® 041-706-599. PRODAM DVOSOBNO STANOVA- NJE 57 m2. s 041 -706-599. ALI ŽELITE PR00ATI rosttDNU™ mmE? Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2, tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. dhnzije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-1(1 Veselimo se sodelovanje z vamt. Alla kolektiv ZAPOSLITVE PEKA, SLASCICARJA, ZAPO-SLIM.B 063-845-192. STANOVANJSKA OPREMA RABLJENO STANOVANJSKO POHIŠTVO, ugodno prodamo. ■b 851-207. ZELO POCENI PRODAM 9,45 m X 2,54 m predelnih sten, z nadsvetlo-bo, v beli barvi in žaluzije na obsto-ječih oknih. -b 063-854-982. STORITVE ZIVALI PRAŠIČKE, od 20 do 30 kg, pro- dam. -b 709-340. ODOJKE - PUJSKE, 25 do 40 kg, ugodno prodam. e 702-194. PUJSKE, 25 do 30 kg, prodam. ■b 881-764. JARKICE V ZAČETKU NESNO- STI PRODAJAMO. Krajnc, ■đ 472-071. ODOJKE, 25 kg, domače reje, pro-dam po 340 SIT/kg. -b 885-168. MONTAŽA KNAUF MANSARD-NIH STANOVANJ, pregradnih sten in Armstrong stropov. đ 063-743-069 ali GSM 041-685-718. GRADBENO PARCELO NA LEPI SONČNI LEGI, v okolici Mozirja, veli-kost od 500 do 600 m2, prodam. Cena po dogovoru. -b 831-440. ZAZIDLJIVO PARCELO V OKOLICI VELENJA, kupim.n 041-637-322. BAGAT SERVIS ŽALEC. ■b 718-458 ENO DO ENOINPOLSOBNO stanova-nje v Velenju, kupim. •b 041-721-109. V VELENJU ODDAM neopremljeno stanovanje. đ 858-022. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV, Trg Svobode 11, Šoštanj. đ 041-523-896 VOZILA GORSKO KOLO na 21 prestav, oprema Shimano LX, amortizer Rock SHOX, SPD pedala, odlično ohranjen, prodam. -b 862-120 do-poldan ali 831-130 popoldan. APEKAR, letnik 81, reg. do 2000/4, zelo dobro ohranjen, prodam. -b 826-548, od 7 do 8 ure zjutraj. KOMBIIVEKO RIVAL, letnik 90, reg. do 2/2000, prodam. -b 854-534. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Rade Kovačič, Velenje, Goriška c. št. 45 in Biljana llić, Velenje, Kardeljev trg št. 9; Damjan Ramšak, Črnova št. 21 in Ksenija Ploj, Velenje, Kardljevtrg št. 4; Franc Dolinšek, Laze št. 25 in Barbara Vogrin, Prelska št. 31; Klavdija Mikulec, Podkraj pri Velenju št. 40/a in Leon Štruklec, Polzela št. 209; Anita Penšek, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 23 in Darko Urbanc, Skorno pri Šoštanju št. 41/a; Blaženka Bobičanec, Podgora št. 51 in Anton Medved, Podgora št. 51; POGREBNA SLUZBA MORANA, CVETLICARNA, KAMN05ESTV0 TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660, 700 - 06 - 40 Ob izgubi drage mame, sestre, babice in prababice ANGELE TOMINŠEK rojene FECE se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, gospodoma župnikoma za opravljeni obred, govorniku gospodu Valenciju in pevcem. Žalujoči: sinovi Valter, Janko, Maks in Peter ter brat Ivan z druiinami ZAHVALA Po hudi bolezni je svojo življenjsko pot sklenil dragi brat in stric JOŽE GOLOBINJEK iz Gaberk pri Šoštanju 27. 4.1944 - 18. 5.1999 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebna zahvala pa velja družini Krajnc, po domače Lukner, gospodu dr. Lazaiju, go-vorniku gospodu Gorograncu za izrečene lepe poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred ter godbi Premogovnika Velenje za zaigrane žalostinke. ZALUJOCIVSINJEGOVI Andrej Vrhovnik, Velenje, Jenkova c. št. 43 in Simona Predovnik, Velenje, Jenkova c. št. 43. Frančiška Berložnik, roj. 1922, Lepa njiva št. 75; Frančišek Laznik, roj. 1926, Zavodnje št. 69; Jožef Golobinjek, roj. 1944, Gaberke št. 174; Jožef Čas, roj. 1924, Velenje, Cesta na vrtače št. 19; Marija Zorman, roj. 1926, Domžale, Gubčevašt. 13. Upravna enota Žalec Poroke: Janez Zupanc, Griže in Maja Anžel, Griže. Smrf in stm cd Ni/njih ua najhujsi od tisacrili Mcrin in mlcsii. .. PE VRTNARSIVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite. ća vpm v najtezjih trenutkih priskočimo na pomoc^m poskrbimo za vse potrebno pri organizacij: pogrePa Pogoje plačila dcfcjovarjamo posebej POGREBNA SLUŽBA PUP, PUKOPALIŠČE PODKRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128 Janez Brezovnik, star 71 let, Vransko 75; Silvester Ožir, star 46 let, Andraž nad Polzelo 11; Katarina Vrečič, stara 71 let, Polzela 233; Katarina Kupec, stara 87 let, Sv. Lovrenc 14; Jožica Kresnik, stara 39 let, Matke 46/b; Franc Štrajhar, star44 let, Marija Dobje 14; Marija Pucelj, stara 46 let, Črni vrh 10. V SPOMIN JOZICICEH 29. 5.1995 - 29. 5.1999 Solze se posuše, bolečina otopi, praznina pa ostaja. Hvala vsem, ki se z nami spominjate naše mame in babice. INGEBORG, FRANCIN TINA CAS ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, ome in sestre ANE NAPOTNIK 21. 7.1910 - 15. 5.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSINJENI VSPOMIN BOSTJANU SKOFLEKU Pustite, naj enkrat ves zveselim se, iz dna srca zavriščem do neba! Pustite, naj enkrat ves izsolzim se, izpivši kupo grenko vso gorja. Potem naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zemska naj bridkost! Konča naj moj se častni tir, objame naj me večni mir. S. Gregorčič Prijatelji Dnevl mladih in kulture - devetič Zmaga đeskarjev v iieritii letnega baze Devetič zapored so pod taktirko Šaleškega študentskega klu-ba v Veienju stekle akcije pod blagovno znamko DMK. Dnevi miadih in kulture (mimogrede - zdaj, ko je mladi forum ZLSD ob 25. maju na Titovem trgu pripravil Koncert generacij, se bo DMK znebil še tistega, kar nikoli ni nihče nameraval storiti, z Dnevi nadomeščati Dan mladosti, v obliki, kot smo ga poznali v osemdesetih. Tega ne bo počel niti Koncert generacij, no, pa vseeno). So pa tudi tokrat morali skozi budo preizkušnjo, igra-ti igro z vremenom in v primeru slabega zasesti pokrite loka-cije - slabše, v zaprtih prostorih in v maju zatohiih. Igra je bila dobljena le na trenutke, vsekakor pa ne na začetku, v četrtek, ko je stekel literarni maraton in ko se je obenem z neba ulilo kot iz škafa. Uverturo v otvoritveni del so torej pričeli li-terarni zaljubljenci, prišlo jih je več deset iz širne Slovenije in se v osami podali v prebiranje lastnih verzov. Kot angažiranega ob-iskovalca, spremljevalca po dolžnosti pač, me je zbodla ugoto-vitev, da razen maratoncev v literarnem teku ni nikogar več. Pomislek, da so tovrstni ljubitelji v ljubezni do literature sami, sem hitro premagal z izkušnjo, ki so mi jo mesece prej omogočali člani Šaleškega literarnega društva Hotenja, ki so izpeljali ne-kaj odličnih literarnih večerov in, pozor, dobro obiskanih. Ško-da za tokrat. Ko sem iskal tisti del, ki govori o sobotnem festiva-u uličnih giasbenikov, le teh nisem našel, naletel pa sem na ekipo filmskih delavcev. Pred Titovim spo-menikom je padla prva klapa novega slovenskega do-kumentarca, o Velenjski pony generaciji, avtorjev Iva Stropnika in Toma Čonkaša. Uradno otvoritev so začinili udarniki Igralske delovne akci-je pod vodstvom Marka Mandiča. Igralska delovna akcija, ki je nastajala na Gimnaziji Velenje, pa ne samo med Gimnazijci, je s kolažem poezije skušala pokazati, da je poezijo mogoče po-vedati tudi na, oprostite izrazu, okolju in človeku prijazen način. Zadevo sem spremljal drugič in tudi tokrat užival z vse-mi obiskovalci skupaj. Nastopajoči so z izborom pesmi Sheparda, Kosovela, Prešerna, Riblje čorbe, Praprotnika, Brvarja, Radihead (za katere je bilo bolje, da jih poznate; sko-raj pa jih težko ne bi) in interpretacijo res uspeli napraviti, z gle-dalčeve perspektive, živ dogodek. Spusti psa, ustreli besedo, po-vej, da jo imaš rad in stoj za tem! Interpretom (Ajda Valcl, Alma Čauševič, Boštjan Oder, Janko Mandič, Lea Mačkovšek, Mateja Kurež, Miha Kamenik, Mitja Melanšek, Neda Cvjetkovič, Nejc Matjaž, Saša Korenič in Sašo Oštir) je to uspelo. Deskarji v koritu velenjskega bazena Drugi dan festivala smo bili priče trem dogodkom. Okrogli mizi o zaposlovanju mladih, koncertu klasične glasbe v orgelski dvo-rani glasbene šole ter koncertu jazz, blues in folk glasbe v Max klubu. Okrogla miza o zaposlovanju mladih, potekala je v mali kino-dvorani Hotela Paka, pripravil pa jo je Mladinski servis Velenje, se je sicer dotaknila problematike zaposlovanja, predstavljeni so bili tudi svetli primeri (ERICo), ni pa bila to okrogla miza v pravem pomenu, zmanjkalo je časa za razprave, vprašanja ter Ne vem, kje je škrtnilo, vsekakor pa se je župan Srečko Meh v Mladinskem centru na otvoritvi festiva-a pojavil nekaj ur prezgodaj. Namesto pozdravnega govora je tako s tam naključnimi izmenjal misli in joglede o problematiki zaposlovanja mladih, potar-nal nad dežjem in zapustil prizorišče. Literati so med-tem nemoteno brali svoje pesmi. zato na državo naslovil konkretno pobudo, naj ta ponovno raz-misli o politiki subvencioniranja pripravništva. Slednje se je izkazalo kot dobra poteza; to, da so jo nekateri zlo-rabili, pa ne sme biti razlog za ukinitev, temveč je potrebno poostriti kontrolne mehaniz-me. Prisotnim so svoje programe pred-stavili še predstavnica Ministrstva za delo RS, predstavnik Zavoda za zaposlovanje, Ere d.d. Veleiye, di-rektor ERICa in ž u p a n mestne občine Velenje. Na nivoju posamezni-ka je rešitev znana, možnost zaposlitve je toli-ko večja, kolikor je velika sposobnost (iz-obrazba, izkušnje) kan-didata. če se zadovoljite Razprava o zaposlovanju mladih Člani nemške zasedbe Dumbell so v navdušenju nad Zaliko (eno od organizatoric glasbenega dela festivala) svojo skladbo Bad ass Mama, v nastopu (in refrenu) pre-imenovali v Bad ass Zalika! komentarje na izrečeno. Premogovnik Velenje npr. bo do leta 2005 zmanjšal število zaposlenih na okoli 2800, kljub temu bo vsako leto še vedno zaposloval nove delavce, vendar ne več kot 46 letno. Gorenje se na svetovnem trgu srečuje s hudo konku-renco, zato nujna racionalizacija stroškov in močna zaščita že za- Iposlenih, onemogočata dovolj odprt pretok kadrov, to pa pome-ni, da so izredno previdni pri zaposlitvi vsakega novega delav-■ ca. Jože Meh, vodja kadrovske dejavnosti v Gorenju d.d., je s tem, potem le v šolo. Kot že zapi-sano v uvodu, pro-blematika zapo-slovanjamladihje povsod na dnev-nem redu in z njo se ukvarjajo, ven-dar poleg ugoto-vitve, da bo reši-tev težka, njej ob bok ne moremo postaviti pamet-nejše, ali če hočete, vzpodbud-nejše. Za prostor mestne občine Velenje pa le to, temo bi bilo od-preti še večkrat, predvsem pa ugo-toviti trende raz-voja in povedati, v katero smer se bo razvija dolina!? Glasbenih del DMK v petek se je pričel v Orgelski dvorani glasbene šole Fran Korun Koželjski, kjer so se predstavile Tina Zerdin, harfa, Andreja Golež, orgle in Urška Sramel, violončelo. Glasbenice so v solističnih nastopih suvereno odigrale vsaka svoj program, popeljale so nas skozi dela Pescetija, Mendelsona, Ramovša, Tournieija, Bacha, v skupnem nastopu pa so, to je bilo obenem prvič na repertoarju katerega koli slovenskega glasbenega odra, odigrale Tournierjev Nokturno za violončelo, harfo in orgle. Mimogrede in kot zanimivost, nastopajoče so bile edine glasbe-nice (poleg še basista skupine Platfuzz, Uroša Potočnika), ki so med glasbeniki v celotnem festivalu zastopali barve Velenja! Petkov večerni del bi se moral tradicionalno zgoditi v atriju Velenjskega gradu, hladno vreme in dež pa sta nastopajoče prisilila na selitev v Max klub. Lolita je izvrstno, celo vir-tuozno odigrala svoj jazz rock program in težko bi na-šel ta večer nerazpoloženega člana ansambla. Italijanska zasedba z Mr. Luckyem na čelu je občin-stvu ponovno pokazala, kaj pomeni biti zaljubljen v rock in blues. Udarno ter z odličnimi preho-di med piano in forte, ponovno izstopajočimi solističnimi kitarskimi vložki in solidnim vokalom. Večerni del pa so v jutro preve-sili Je bela cesta, skupina iz Ilirske Bistrice. Kaj podobnega smo na ve-lenjskih odrih že slišali, vsekakor pa ne tako ekstremnega. Slovenska interpretacija skladb, ki jih poznamo bodisi iz ri-sank, železnih repertoarjev znanih svetovnih glasbenih skupin in kar je na domačem zeljniku zraslega - vse odigrano v folk maniri in na trenutke z zabri-sano mejo - ali gre pri vsem skupaj že za kič, za-frkljivost ali maligansko veselico. Ampak plesali in ve-selili so se ob Je beli cesti skoraj vsi. Sobota, tretji festivalski dan, tradicionalno namenjen športu in glasbi. Ponovno vremensko poigravanje je onemogočilo turnir trojk v košarki, komajda pa je bila odigrana ena tekma v odboj-ki. Tu organizatoiji res niso imeli sreče. | Odločitev o tem, kje bo potekal sobotni rock kon- | : cert, ali v dvorani ali na prostem, je organizator spre- : : menil kar nekajkrat. Ko je bilo že tretjič odločeno, da : • bo dvoranski, je uredniku Riti, Juretu Trampušu, uspe- j • lo vodstvo še enkrat sprovocirati, in s/cer, da prista- j j nejo na sistem cifra-mož. Odločil je kovanec. j Več oz. vso pa so pobrali pripravljavci scate tekmovanja. Osebno mi je bilo vedno žal, ker je pred leti počilo korito ve-lenjskega letnega bazena, od sobote dalje sem se s tem pomir-jeno sprijaznil. Nova urbana gibanja so v letnem bazenu našla za svoj drugi dom. Ambient s številnimi objekti za skejteije, ne-koliko okorelo grafitirano korito, rap, res številni nastopajoči, množica obiskovalcev, uspeli nastopi - uspešen in iskren napad tukajšnje vojske deskaijev na utrdbe urbanih subkultur drugih tovrstnih sredin. Sobotnemu scate contestui je manjkala le kakš-na tv ekipa mladinskih "šmink" oddaj, baje po tem največ hre-penimo. Sicer to potem ne bi bilo več, kar je bilo, pa vseeno! Ostane še sprehod po večernem rock koncertu na Velenjskem gradu. Pokritih 72 kvadratnih metrov odra je samevalo v večer-nem miru. Strah pred dežjem je šaleške študente prisilii (tako uradno, neuradno cifra-mož), da koncert izpeljejo v Rdeči dvo-rani. 90 nastopajočih in 1000 obiskovalcev, izvrstna časovnica, ki so jo pripravili organizatoiji in tiha žalost, da nismo vsi sku-paj na odprtem. čar vseh dosedanjih koncertov DMK je bil v tem. Izbor glasbenih skupin je temeljil na formuli, da je najboljše že preverjeno, se je pokazal v izboru nastopajočih skupin. Večino teh smo namreč lahko slišali v koncertni ponudbi Mladinskega centra skozi leto, z izjemami sicer. Platfuzz, Agenti, Bambi Molesters, Glasshopper, Azra u mom srcu - Boris Lainer band, nostalgičen povratek tistih, ki se trmasto nočejo sprijazniti s koncem nekega časa, ali pa poslanstvo tistih, ki hočejo tudi na-slednjim rodovom prikazati izjemen repertoar glasbenih legend JPG Mr. Lucky v Max clubu Azre. Za poznavalce vsekakor hvale vredno. Psycho-path, že ne-kaj časa uspešen slovenski rock ansambel, zastopnik slo barv na tujih glasbenih festivalih, so prav tako poželi buren aplavz ter Dumbell, udarna in neumorna nemška zasedba so skupine, ki so zabeležene v vrhunec festivalskih dni. Letošnji DMK je bil deveti. Ne morem se znebiti občutka, da bo potrebno vremenu postaviti ultimat; to pa je, investirati re-cimo v streho na grajskem hribu, kjer imamo enega lepših slo-venskih odrov na prostem, ali prestaviti prireditev v junij. Toliko čarobnega, kot imajo Dnevi mladih in kulture ter grajski hrib sku-paj, človek najde le redko kje. Naslednji festival bo deseti! ■ leši, foto: Jurij Vižentin _ « __ . __ . _ . .--. __ .---. aA