GEOGRAFSKI OBZORNIK JEZERSKO - KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE Bojan Popovič UDK 551.584(497.12 Jezersko):615.834 JEZERSKO - KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE Bojan Popovič, Gimnazija Šentvid, Prušnikova 98, 61000 Ljubljana, Slovenija Rezultati raziskovalne naloge kažejo, da je klima Jezerskega, ki je blažilna v času od maja do oktobra in jo karakterizirata majhno število meglenih dni in majhna verjetnost po- letne soparnosti, primerna za izvajanje klimat- ske zdraviliške dejavnosti. Na Jezerskem je bil med letoma 1952 do 1980 provizorični sanatorij za zdravljenje očesne tuberkoloze, ki je deloval na predpostavki, da ima kraj zdravilno klimo (3, 4). Toda kljub nekaterim raziska- vam (2) doslej še ni bilo dokončno dokaza- no (vsaj z današnjega aspekta), ali je kli- ma Jezerskega resnično primerna za kli- matsko zdravilišče. Zato je bil osnovni namen moje naloge to trditev po sodobnih metodah potrditi ali zanikati (3). Pogoj za to pa je izdelava t.i. bioklimatske analize, ki obravnava vpliv klimatskih značilnosti kakega kraja na človekovo počutje in zdrav- je (5). Kot bioklimatske pokazatelje sem uporabil t.i. enostavne bioklimatske mere, s katerimi se vrednoti povprečna razporedi- tev biotoplotnega učinka (3). Ta obravnava vpliv klime na toplotno-vodno regulacijo človekovega organizma (5). Eden najpomembnejših enostavnih bioklimatskih mer je OHLADITVENI IN- DEKS (H). Ta poda v eni sekundi izgublje- no količino telesne toplote na m 2 telesne površine (t.i. konvektivno oddajanje toplote), (5). Konvektivno ohlajanje pogojujeta tempe- ratura in veter (npr. nižja temperatura in močnejši veter pospešujeta ohlajanje). Zato je vrednost H odvisna od temperature zraka in hitrosti vetra, ki ju vstavljamo v enačbo za H (5, 6). Vsaki vrednosti H ustre- za po t. i. Schmidtovi skali določen razred človekovega občutja (npr. vrednostim H med 630 in 920 J/m2s ustreza blago oz. ugodno občutje: med 920 in 1260 J/m2s hladno občutje itd.), (5). V bioklimatskih analizah je po- membno tudi vrednotenje soparnosti, ki se UDC 551.584(497.12 Jezersko):615.834 JEZERSKO - CLI MATICA L SPA-RESORT Bojan Popovič, Gimnazija Šentvid, Prušnikova 98, 61000 LJubljana, Slovenia The results of the research work show the climate of Jezersko - which is appeasing in the period from May till October and which is characterised by the low number of foggy days and the low probability of stiffing heat in summer - as suitable for the spa-resort activity. določa s PARNIM PRITISKOM VODNE PARE V ZRAKU (e) in t.i. EKVIVALENTNO TEM- PERATURO (T^J. Parni pritisk se računa s t.i. psihrometrično enačbo, vrednosti tega indeksa nad 16 hPa pa že označujejo učin- ke soparnosti. Enačba za T«.q pa poleg parnega pritiska upošteva tudi temperatu- ro zraka in je zato za vrednotenje sopar- nosti bolj korektna mera (3, 5, 6,). Medna- rodni kriteriji za klimatsko zdravilišče dopuščajo le 25 dni v letu z vrednostmi T„q nad 49°C (1). Klimatska in bioklimatska ocena temelji na obdobju v letih 1974-83 ter primerjavi z letom 1969 (3). Rezultati raziskave ohladitvenega indeksa in vrednotenja po Schmidtovi kla- sifikaciji so prikazani na sliki 1 (na absci- si so dekade, na ordinati pa dnevi v deka- di). Do konca februarja se pojavlja na Je- zerskem v glavnem hladno ali mrzlo občut- je. Prevladujoče hladno občutje se zavleče nato vse do konca aprila. Z majem se zač- ne obdobje blagega oz. ugodnega občutja, ki prevladuje vse do konca oktobra. Izjema so poletni meseci, ko se pogosto pojavlja tudi toplo občutje. V začetku novembra nastopi nagel prehod iz blage v mrzle kate- gorije občutja, ki so nato prevladujoče do konca leta. Preglednica 1 prikazuje potek maksi- malnih vrednosti parnega pritiska ob 14 uri. Vidimo, da te v poletnih mesecih lah- ko presežejo mejno vrednost 16 hPa. Toda povprečne vrednosti kritične meje ne prese- gajo, zato lahko označimo soparo na Jezer- skem bolj kot izjemo, posebno ker jutranje vrednosti e niso nikoli višje kot 16 hPa. Zato predlagam, da bi bilo treba redno 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK spremljati vrednosti e in ter po potre- bi prestaviti dejavnosti na jutranje ure, ko se soparnost nikoli ne pojavlja. Potek maksimalnih vrednosti T«,«, (preglednica 1) je podoben poteku e. Če- prav vrednost T«.q poleti čez dan lahko presežejo 49°C, se to dogaja bistveno manj kot 25 dni v letu, kar zadovoljuje mednaro- dne kriterije. Kot posebno značilnost klime Jezer- skega bi omenil izredno majhno število meglenih dni, saj je raziskava pokazala, da se pojavlja megla v povprečju le 11-krat na leto, kar je bistveno pod kritič- no mejo (50 dni), (1). V splošnem lahko na podlagi opisa- nih rezultatov ocenimo, da klima Jezerske- ga kaže vse indikacije zdravilne klime. Zato menim, da bi bilo treba uvesti na Jezerskem še dodatne meritve, ki bi omogo- čile uporabo t.i. termodinamičnih modelov in s pomočjo teh še bolj poglobljene biokli- matske analize. Bila bi namreč velika škoda, da tako idealnih učinkov klime Jezerskega ne bi v celoti preučili in jih tudi izrabljali (obširneje o rezultatih in zaključkih v 3). Preglednica 1: Absolutne maksimalne vred- nosti parnega tlaka v hPa in absolutne maksimalne vrednosti ekvivalentne tempe- rature v "C za leto 1969. Ura merjenja Parni tlak Ekvival. temp. Mesec 7.00 14.00 21.00 7.00 14.00 21.00 Januar 7.2 7.2 8.4 5.1 8.1 6.1 Februar 7.4 7.9 7.1 4.2 5.0 4.2 Marec 8.5 8.7 7.0 4.9 10.0 5.4 April 9.6 8.9 10.0 8.8 19.0 9.8 Maj 13.7 14.1 14.8 16.2 22.9 16.2 Junij 13.8 14.8 15.5 15.1 20.1 16.1 Julij 17.8 18.0 19.8 16.3 24.0 18.6 Avgust 16.5 19.2 17.8 14.8 21.7 18.4 September 14.3 17.1 14.9 12.8 20.6 13.7 Oktober 11.6 13.7 11.9 9.5 15.6 10.4 November 12.7 12.5 13.2 12.6 12.9 12.6 December 5.2 6.6 6.7 2.1 3.5 5.0 1. Begriffsbestimmungen für Kurorte, Erholungsorte und Heilbrunnen. Bonn, 1972. 2. Furlan, D., Košir, D. 1976: Klima Jezer- skega in njena klimatsko-terapeutska vrednost. Meteorol. zavod SRS. Ljubljana. 3. Popovič, B. 1991: Jezersko - klimatsko zdravilišče. Tipkopis na IGU, Ljubljana. 4. Stergar, S. 1956: Razvoj sanatorijskega zdravljenja očesne tuberkuloze v LR Slo- veniji. in naši prvi rezultati. Zdravstveni vestnik 4. LJubljana. 5. Vida, M. 1990: Medicinska meteorologi- ja. Ljubljana. 6. Zaninovič, K., Pleško, N. 1983: Biomete- orološki indeksi u ocjeni termičkog kom- fora Zagreba. Bioklimatske karakteristike Zagreba, Rasprave - Press 18. Zagreb. Slika 1: Pogostost pojavljanja posameznih razredov občutja po Schmidtovi klasifika- ciji po posameznih dekadah leta 1969. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 dnevi Mrzla občutja Hladna občutje Blago, ugodno občutje Toplo občutje 23