8 - GRAFI ČAR DOGODKI DOGODKI 8 V četrtek, 2. junija 2011, so na Oddelku za teks ti lstvo Naravoslovnotehniške fakul- tete potekali trije vzporedni strokovni do- godki, in sicer: 6. simpozij o novos ti h v grafi ki ↗ z na- slovom Nove ideje! V sklopu simpo- zija je potekala tudi okrogla miza na temo Grafi čni inženir za 21. stoletje, 42. mednarodni simpozij o novos ti h ↗ v teks ti lstvu z naslovom Nove teh- nologije - da ali ne? ter Mednarodna konferenca projekta ↗ Edufashion in skupnos ti Openwear z naslovom Refashioning fashion: novi scenariji obla čil. Organizacija vseh vzporednih prireditev je bila skupna. Dopoldanski program obeh simpozijev je bil združen in je vklju čeval zanimiva plenarna oziroma vabljena pre- davanja, katerim je prisluhnilo ve č kot 80 udeležencev. Po uvodnem nagovoru pred- stojnika Oddelka za teks ti lstvo prof. dr. Francija Sluge, predsednika sveta zavoda IRSPIN Mihe Ješeta in predsednika Sekcije grafi čarjev pri Obrtno-podjetniški zbor- nici Slovenije Bernarda Bucika so sledila vabljena predavanja. Prvo je imela Mar- jana Dremelj iz Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve in je bilo namenjeno predstavitvi projekta – Koncept od zibelke do zibelke – Nov pristop k zasnovi izdelkov. V omenjenem predavanju je bil poudarjen pomemben vidik ohranjanja okolja z na- črtovanjem naravi prijaznih proizvodov. Sledilo je zanimivo predavanje Špele Kern iz podjetja Umanotera z naslovom Oglji čni od ti s v dobavni verigi. Glavni namen pre- davanja je bil opozori ti na pomen oglji č- nega od ti sa, na čine vrednotenja in pred- stavitve glavnih kazalnikov za pravilno oceno relevantne, kon čne vrednos ti , ki je ključnega pomena. Maja Remškar iz Ins ti - tuta Jožef Stefan je imela predavanje z na- slovom Problema ti ka varne proizvodnje in uporabe nanoteks ti la. Omenjeno aktual- no področje nanotehnologije je Remškar- jeva predstavila slikovito in zelo zanimivo ter nam pojasnila tako prednos ti kot sla- bos ti , ki nam jih prinaša to novo podro čje tehnologije. Opozorila nas je tudi na izdajo zelo zanimive in uporabne knjige, katere je tudi avtorica; knjiga z naslovom Nano- delci in nanovarnost je dostopna tudi na spletnem naslovu: www.kemijskovaren.si/ fi les/nano_knjiga.pdf. Dopoldanski del je sklenila Barbara Tišler iz podjetja Slopak, d. o. o., s predavanjam Eko design in mer- ljivi ekoparametri v evropskih usmeritvah. Popoldanski del obeh omenjenih simpo- zijev, tako grafi čnega kot teks ti lnega, pa je potekal lo čeno. Za letošnji grafi čni simpo- zij smo se odločili, da bo vklju čeval pred- vsem kratke predstavitve del mladih razi- skovalcev oziroma študentov 2. bolonjske stopnje. Tako je bil naslov simpozija Nove ideje! upravi čen na najboljši na čin. Glav- na organizatorka grafi čnega dela je bila prof. dr. Diana Gregor Svetec. V poldrugi uri se je zvrs ti lo petnajst kratkih predstavi- tev raziskovalnega dela študentov. Pester nabor zanimivih raziskovalnih sklopov z razli čnih podro čij informacijske in grafi čne tehnologije je razviden iz navedenih naslo- vov prispevkov in njihovih avtorjev. Kot je bilo uvodoma že omenjeno, je bila v sklopu grafi čnega dela simpozija organi- zirana tudi okrogla miza na temo Grafi čni inženir za 21. stoletje, ki jo je vodil dr. Go- razd Golob. Okrogla miza se je za čela s kratko pred- stavitvijo in uvodnimi besedami vabljenih gostov: dr. Davida Ravnjaka iz Papirnice Vev če, Bernarda Bucika iz Obrtno-podje- tniške zbornice, kjer vodi strokovno Sekci- jo grafi čarjev, sicer pa ima svoje grafi čno podjetje, Barbare Sušin iz podjetja Ce ti s, vodje programa varnostne ti skovine, R&R integrirane rešitve, in Ma ti ca Štefana, urednika Grafi čarja in tehnologa grafi č- nega razvoja v podjetju Delo. Izpostavili so pomen znanja, interdisciplinarnos ti in inženirskega pristopa, ki vklju čuje poleg klasi čnih tehnoloških znanj tudi poznava- nje osnov oblikovanja, informa ti ke in or- ganizacije dela, ki ob visoki stopnji fl eksi- bilnos ti in razumevanja sodobnih smernic zagotavljajo prihodnost panoge, stroke in primerno vlogo tudi zdajšnjim študentom SIMPOZIJ o novostih V GraFIki 8 - GRAFI ČAR GRAFIČAR - 9 9 do- in podiplomskega študija. V razpravo sta energi čno posegla predvsem Ivo Oman in Dani Mulej, seveda pa so svoje poglede predstavili tudi nekateri drugi udeleženci. Oman je izpostavil predvsem tradicionali- s ti čno poimenovanje grafi čnih inženirjev, ki se danes ukvarjajo z vsemi mediji, in pomen vodenja ali vsaj sodelovanja pri nastanku medijskih izdelkov in storitev, pri čemer je grafi čna dejavnost danes pogo- sto v vlogi neinven ti vnega neposrednega proizvajalca v procesu, kar ji ne omogo ča prave prihodnos ti . Mulej je poudaril po- men fl ekso- in globokega ti ska, ki prevla- dujeta na podro čju embalaže, ter odprte možnos ti sodelovanja z industrijo, konkre- tno s Cinkarno Celje, od koder prihaja. V razpravi so se dotaknili vprašanja izobra- ževanja na srednji stopnji, saj obstaja re- alna nevarnost prenehanja izobraževanja grafi čnih tehnikov in rast vpisa na progra- me za izobraževanje medijskih tehnikov, zaposlitvenih možnos ti diplomantov prve bolonjske stopnje in njihovih strokovnih naslovov, saj po novem niso ve č inženirji, ter vprašanja zaposljivos ti magistrov in doktorjev znanos ti s premalo delovnih iz- kušenj v industriji. Prevladoval je zmeren op ti mizem, podkrepljen s pozi ti vnimi izku- šnjami in primeri predvsem iz papirniške industrije in z oceno, da je v kriznih časih že dosežena spodnja meja v poslovanju in razvoju, s katere vodi pot le navzgor. Živahno razpravo smo morali zaradi na- daljevanja skupnega dela programa oz. modne revije študentov oblikovanja te- ks ti lij in obla čil prekini ti , zmanjkalo pa je tudi časa za oblikovanje in sprejetje zave- zujo čih sklepov. Grafi čni del simpozija je bil slabo obiskan, kar je velika škoda. Pogrešali smo ve č stro- kovnjakov iz grafi čne in sorodnih industrij. Organizatorji simpozija smo prepri čani, da so lahko predstavljena raziskovalna dela študentov velik izziv slovenski industriji, ki je trenutno v krizi, a ta lahko ob novih ide- jah vedno pomeni tudi priložnost za nov za četek in rast. Tudi v prihodnos ti bomo organizirali takšne in podobne dogodke, saj se zavedamo, da lahko tako naredimo majhen, a pomemben korak, ki bo vlil novo ustvarjalno energijo in zagon v slovensko grafi čno industrijo. Seveda se moramo pri- hodnji č bolj usmeri ti v predhodno ozave- š čanje ljudi o pomembnos ti tovrstnih do- godkov. Brez sodelovanja med akademsko sfero in izdelovalci grafi čnih izdelkov ne moremo pri čakova ti uspešnega razvoja omenjene industrijske panoge. NASLOV PREDAVANJA AVTORJI Metode rastriranja in objek ti vnega vrednotenja kakovos ti slikovnih reprodukcij Renata Beji ć, Nika Bratuž, Janja Plevnjak, Tjaša Vidmar, Tadeja Muck, Aleš Hladnik Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Digitalne tehnike ti ska na recikliranem papirju Silva Grilj, Tadeja Muck, Diana Gregor Svetec Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Uporaba termokromnih ti skarskih barv na embalaži za pija čeM o j c a F r i š k o v e c 1 , Rahela Kul čar 2 , Marta Klanjšek Gunde 3 1 Ce ti s, d. d., 2 Grafi čna fakulteta v Zagrebu, 3 Kemijski inš ti tut Tisk z efektnimi pigmen ti Mirica Debeljak, Diana Gregor Svetec Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo UV-prepustnost ti skanih polimernih folij Anja Plut, Raša Urbas, Diana Gregor Svetec Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Model barvnega zaznavanja ciecam02 Nika Bratuž, Andrej Javoršek, Dejana Javoršek Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Razvoj psihometri čnega modela, zasnovanega na osa-ucs sistemu za uporabo barvnih pretvorb digitalnih slik Andrej U čakar 1 , Claudio Oleari 2 , Aleš Hladnik 1 1 Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo, 2 Univerza v Parmi, Oddelek za fi ziko Uporaba tehnologije sledja o česnih premikov pri uspešnos ti oglaševanja v razli čnih medijih Taja Kaker, Gregor Franken, Andrej Iiskra Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Vrednotenje uporabnos ti spletnih vsebin s sistemom sledenja pogleda Andrej Iskra, Gregor Franken Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Vpliv položaja napisa na čitljivost Nace Pušnik, Klemen ti na Možina Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Papir, nosilec ti skane elektronike Tjaša Vidmar 1 , Tadeja Muck 1 , Marta Klanjšek Gunde 2 1 Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo, 2 Kemijski inš ti tut Karakterizacija površine pasivnih elektronskih struktur Janja Plevnjak 1 , Tadeja Muck 1 , Marta Klanjšek Gunde 2 1 Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo, 2 Kemijski inš ti tut Idejne predloge uporabe organske ti skane elektronike v komercialne namene Anže Setnikar, Matej Pivar, Matevž Nagode, Veronika Pivk, Lu čka Kokole, Vesna Žerjal Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Ideje za aplikacije in integracije komponent ti skane organske elektronike za nate čaj LOPE-C Renata Beji ć, Žiga Kropivšek, Malvina Aurelia Lubec Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Pregled zna čilk za zgoš čen opis lastnos ti vezanega govora v časovnem in frekven čnem prostoru Mihael Lazar Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks ti lstvo Tadeja Muck, Diana Gregor Svetec, Gorazd Golob Katedra za informacijsko in grafi čno tehnologijo Oddelek za teks ti lstvo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Klemen Vadnjal - foto učk lanjš delek za t ta Klanjšek Gunde Oddelek za teks ti lstvo ode, Veronika teks ti lstv a pogleda a pogleda Andrej I Naravoslovnoteh Nace Pušnik, Klemen ti na Mo Naravoslovnotehniška fakulteta, O ronike onike Tjaša Vidmar 1 , Tadeja Muck 1 , Mar vnotehniška fakulteta površine pasivnih elektronskih struktur ovršine pasivnih elektronskih struktur uck 1 , e uporabe organske ti skane elektro uporabe organske ti skane elektr integracije komponen integracije kompone n opis lastn opis lastn vo, a Pivk, Lu tvo ele h ti skarskih barv na embalaži za pija če ti skarskih barv na embalaži za pija če Mojca Friškovec , 1 Ce ti s, d. d., 2 Grafi čna fak isk z efektnimi pigmen ti sk z efektnimi pigmen ti beljak, Diana Gregor Svetec ka fakulteta, Oddelek za t UV-prepustnost ti ska UV-prepustnost ti sk or Svetec za teks ti lstv Mo Mo rmi, Odde amene mene Anže Naravoslovn nske elektronike za nate čaj LOPE-C ske elektronike za nate čaj LOPE-C Renata Beji ć, Žiga Kropiv Naravoslovnotehniška fa ga govora v časovnem in frekven čnem prostoru ga govora v časovnem in frekven čnem prostoru Mihael Lazar Naravoslovnotehniška f ulteta, Oddelek akulte a faku t s ti lstvo tvo Na m02 02 Nika Bratuž, Andrej Naravoslovnotehniška faku ri čnega modela, zasnovanega na osa-ucs siste ri čnega modela, zasnovanega na osa-ucs sist slik lik drej U čakar 1 , Claudio Oleari 2 i , Aleš H 2 tehniška fakulteta, Oddelek z Uporaba tehnologije sledja o česnih pre Uporaba tehnologije sledja o česnih pr ndrej Iiskra delek z Vrednotenje uporabnos ti Vrednotenje uporabnos Vpliv položaja Vpliv položaja Papir, Papir, k za teks ti Renata Beji ć, Nika Bratuž, Jan otehniška fakulteta, Odd Gregor Svetec ek za teks ti lstvo unde 3 tut e rastriranja in objek ti vnega vrednotenja kakovo e rastriranja in objek ti vnega vrednotenja kako Digitalne tehnike ti ska Digitalne tehnike ti sk erjal elek za t ddelek , lteta, O Matev ulteta, šek, M kulte s ti lstvo a teks ti lst eš Hladnik arta Kla ta, Odd Marta a, O tvo armi Kemijski o, 2 Kem del ec ti lstvo ks ti lstvo GRAFIČAR - 9