CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCiALISTIClE ZVEZE ĐEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 16. DECEMBRA 1966 — LETO XX, ST. 48 — CENA 50 Gleolj gor kakor dol. V znamenju splošnih prizade- vanj in praktične realizacije se je rodil na primer stabiliziran sendvič. Stabilizacija mesa, ki je bila v zadnjem času večkrat ne- varno nestabilna, je namreč avto- matično povzročila stabilnost sendviča. Zdaj je recimo pri Riu za 20, drugje za več ali manj sta- rih dinarjev stabilnejši. Stabil- nejši pa so tudi ljudje, ki jedo stabilizirane sendviče. V skraj- nem primeru sploh ni važno, za koliko smo kaj stabilizirali, am- pak so važjie tendence stabilizi- ranja. Te pa so zelo žive in jih je vedno več. Ce bodo vse priodr- le, smo lahko prepričani, da bo- mo dosegli to, kar je ali pa bo najvažnejše, in to je — stabiliza- cija. Za zdaj, se ml zdi, je še najbolj stabilna Jíístna stabilnost, in še ta samo, će ga človek nima pod карк}. Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SV i T v Vietnamu sc še vedtio nadaljuje- jo ameriška bombardiranja. V zad- njem času so se osredotočili pred- vsem na hanoiska predmestja in na pristanišče Haiphong. Toda protile- talska obramba je bila ves čas zelo aktivna, zato se ameriška letala niso mogla najbolje približati svojim ci- Ijetn in so imela spet precejšnje iz- gube, ki jih seve Američani zanika- jo. Še bolj pomemben dogodek v južnovietnaniski vojni je priliod pr- vega uradnega predstavnika juž.no- vietnamske vojske Nguyena Van Tiana v Hanoi. Tu so ga svečano sprejeli in predstavili tujim diplo- matskim predstavnikom. Vse kaže, da se tako oblikuje nov organ, ki bi ga mogli svetovni javnosti predsta- viti kot novo skupno vlado, saj bi zastopale veéino prebivalcev obeh predelov Vietnama. Kiesingerjeva vlada, ki smo od nje pričakovali takojšen odjek in ponovitev nacističnih teženj, se je previdno lotila politike s polnimi usti gesel o miru in mednarodnem sodelovanju. V svoji deklaraciji na- vajajo želje, da bi uredili vprašanje meja s Poljsko, da bi se pomirili s češkoslovaško, ostali prijatelji s Sovjetsko zvezo in tako dalje. Se- veda so veliko besed posvetili tudi izboljšanju odnosov z ZDA. Zanimi- vo je, da niso pozabili niti Francije! Toda volk dlako menja... Kaj naj Kiesingerju verjamemo kaj več, ka. kor smo mogli verjeti Hitlerju? Če- tudi se Kiesingerjeva vlada sklicuje na nova načela svoje politike in za- vrača Hitlerjeve namene, je vendar- le zrasla iz njih. Španija s svojim referendumom ni spremenila svojega bistva, četudi so obljubljale ustavne reforme ne- kaj več prostosti in demokracije. Toda delitev oblasti, ki jo je pred- videl ustavni spreminjevalec, je sa- mo v korist utrjevanja še večje dik- tature. Tega so se zavedali pred- vsem španski študenti, ki so nasto- pili protj. referendumu, toda oblasti so jih preganjale s Španiji znanimi metodami. > Varnostni svet, ki obravnava vprcu- sanje Južne Rodezije, se še ni zedi- nil. Ne morejo se odločiti, ali naj hi bile sankcije proti režimu lana Smitha zgolj formalnega značaja, ali naj bi bile dejansko povezane s silo. Nesporazjimi nastajajo pred- vsem zaradi odnosov z Južnoafriško unijo, kjer predvideva Velika Brita- nija, da bi našla še delček zaslombe, v kolikor bi uspela, da se Smithu stopi le rahlo na prste. Na zadnjem plenumu CK KP SZ so dobra dva clni obravnavali refe- rat generalnega sekretarja Leonida В rein j èva. Četudi pripisujejo zad- ujenni plenumu velik pomen, še do- slej nihče natanko ni zvedel, kaj naj hi plenum obravnaval in sprva sploh niso kazali volje, da bi kaj o plenu- mu sporočili v javnost. Zdaj priča- kujejo, da bodo po razpravi objavili vsebino zaključkov z zadnjega ple- numa. z leve proti desni: Antonija Pahole, Jakob Strašek, Jože Cepin, Marija Doblšek, (poleg nje gostilničarka g. Hackl), Martin Senica, Friderik Berglez. Peter Moravec, SUvo Žohar, Stanko Pačnik, Jože Senica, družina Aleksander in Marija Konec z otrokoma Zlatkom in Aleksandrom, ki se je rodil že v Celovcu. PTICE SELIVKE M TUJEM ljudje se selijo z dela na delo, želje in sanje se otaplja|jo v vsakdanjih sjkrbeh Občinski odbor SZDL in Občinski sindikalni svet Celje sta se od- ločila, da se tesneje povežeta z ljudmi s svojega območja, ki živijo v tujini'. Ker so druge možnosti bolj ko ne težke, smo ubrali svoje- vrstno pot, da bi postal Celjski tednik posrednik med domovino in domačimi v tujini. Tokratni obisk je samo uvOd, prav tako tudi se- stanek, ki bi naj bil Ž7. 12. To številko pošiljata oba foruma vsem v tujino na svoj račun, a v prihodnje upata, da se bodo ljudje v tujini naročili na časopis, ki bo potlej v posebni rubriki objavljal vse, kar bi bilo pomembnega za naše ljudi, ki delajo v tujini. Četudi sem se odpravil na pot z vrsto po- mislekov, me je čista cesta kmalu razpoložila. Mejne formalnosti so minile resnično mimo- grede in po avstrijski cesti sem nadaljeval pot, ne da bi opazil kakšno bistveno spre- membo. Malo pred Lipnico sta me ustavili dve svojevrstni prikazni: ena dolgolasa, druga bradata. Bila sta holandska študenta, ki sta se že šest mesecev potepala po svetu. Povedala sta, da sta vso noč prepešačila od Maribora in potem sta utrujena zakinkala. V Feldkirche- nu sem ustavil, ker je bil tu moj prvi po- stanek. Žalostno sta izstopila, a žalosten sem bil tudi sam, kajti vso pot sem opažal, da hitijo v Jugoslavijo kolone avstrijskih avto- mobilov. In zares: starejša ženica, ki sem jo ogovoril, mi je povedala, da imajo praznik, da so vse delavnice zaprte in še to, da ta- petništva Hans Moser ni v njihovem kraju. Ce hočem zvedeti kaj več, moram povprašati na policiji. Prijazen policaj, ki se je verjetno dolgoča- sil, mi je povedal, da bo Feldkirchen, ki ga iščem zelo verjetno na Koroškem. Zato pa mi je povedal, kje je Kalsdorf in da je Mathias Wabl, katerega sem iskal, tamkajšnji šolski upravitelj in župan. Kmalu sem našel šolo in ko sem starejšo žensko povprašal, če je pri njih zaposlena Stanislava Steiner, mi je z na- smeškom povedala, da je bila pri njih samo štiri dni in da je odšla neznano kam. Torej, moj strah se je začel uresničevati. Imeli smo namreč naslove, ki so jih naši de- lavci pustili na zavodu za zaposlovanje pred odhodom, a na zavodu so mi še pred odho- dom povedali, da bom komaj koga našel na navedenem naslovu, ker se naši ljudje pogo- sto premeščajo. Domačim smo sicer pisali, naj nam pošljejo zasebne naslove svojih ljudi v tujini, a teh smo dobili tako malo, da je bilo vsako iskanje prepuščeno slepi sreči. Praznik. Zaprte delavnice in podjetja. Ljud- je na izletih. Ljudje odšli na druga delovna mesta, ne da bi zaipustili naslov! Kaj zdaj? Pregledal sem spisek in posvetilo se mi je: največja možnost so trenutno gostišča. Prvi naslov: Marija Sarlah, Hauptbahnhof Restauration, Graz. Mlada natakarica mi je povedala, da Marije ne pozna, vendar naj pHjvprašam v kuhinji. Popeljala me je k šefu strežbe. Marija Šarlah? Iz Jugoslavije? Ne poznam, a lahko vprašam. Odšel je v kuhinjo in čez nekaj minut se je vrnil s pojasnilom, da nihče ne ve zanjo. Spet zadetek v prazno. Naslednja možnost: Gizela Kravarič v gostilni Graschi v Wetzels- dorfu. Gospa Graschi je žalostno odmajala z glavo: »Bila je pri nas, a ni znala dovolj nemško. Nismo se mogli sporazumeti. Bila je zelo marljiva, toda prejšnji teden se je vrnila domov!« Razočaran nad prvimi neuspehi sem sedel za mizo in si naročil kosilo. Med kosilom sem si podrobno ogledoval spisek naslovov in načrt mesta Gradca. Malo upanja mi je osta- lo. Toda imel sem še en naslov, ki mi ga je poslala mati Antonije Pahole. Riesstrasse 35. Ulico sem kmalu našel, a številka 35? Kar nisem mogel verjeti. Ogromno poslopje blizu graške bolnišnice z naslovom: »Haus der Barmherzigkeit« (Hiša usmiljenja). Kaj poč- ne dekle v tej hiši? Morda tu res samo sta- nuje? Je tudi tu zaposlena? Strežnica pri vratih, ki sem jo vprašal za Tončko, se je nasmehnila: »Takoj jo bom poklicala!« In prišla je Tončka, v enaki obleki kakor dekle, ki jo je šlo iskat. Torej tudi tu dela. Pozdravila sva se in kar ni vedela, kam bi me popeljala. Po hodniku so se sprehajali obiskovalci, ki so prišli obiskat svoje znance in sorodnike. Sami stari bolehni ljudje. »Tu pomagam. Strežem bolnikom, jih umi- vam in negujem. Hrano in stanovanje imam brezplačno, mesečno pa dobim 867 šilingov. Tri mesece sem že tu, toda želim si kaj boljšega.« Pogledal sem v bližnjo 'sobo. Urejena je bila lepo in čisto, a na posteljah so ležali onemogli starčki. Verjel sem ji, da bi rada kam drugam, saj je še polna življenja. Mimo naju je prišla majhna drotjna ženica, ki se je predstavila za Marijo Pečnik, rojeno v Zre- čah. V Gradec je prišla že v mladosti in zdaj živi v domu. Pohvalila je Tončko in po- klicala celo sestro Suzano. V uniformi usmi-' Ijenke mi je še razmeroma mlada sestra pri- povedovala o Tončki, kako je pridna in kako si vsi želijo, da bi še dolgo ostala. Z milim, nežnim glasom je govorila skoraj šepetaje: »Bili sta še dve, a sta odšli, a za njima nam ni žal. Za Tončko bi nam bilo.« Tončka me je spremila do bližnjega gosti- šča »Hinterbrühl«. Tamkaj naj bi se po ve- čerih sestajali Slovenci in drugi Jugoslovani. »Malo popijemo, se pogovorimo in zaplešemo, kadar je godba.« Tokrat ni bilo tam nikogar, ki bi ga Tončka poznala. Dogovorila sva se zvečer. Morda jih bo tedaj kaj več. Za ma- no je bilo prvo srečanje. Vsaj nekaj, četudi sem imel tesne občutke. Toda odgovorni urednik mi je naročil, da moram poiskati najmanj pet ljudi. Lepo, toda kje? Kolikor se tudi sicer veselimo praznikov, sem ta dan praznik preklinjal. Na spisku sem imel še Jožefo Golež. Zaposleno v vrtnariji v Puntigamu. Morda. Poskusil bom srečo. Vrtnarijo sem našel, a lastnik mi je pove- dal, da ni več pri njem, ker gre čez zimo domov in pride spet spomladi. Pohvalil jo je kot. pridno delavko in zatrdil, da ima pri njem vedno spet delo zagotovljeno. Potem se je spomnila njegova hčerka, da Joschi še ni odpotovala. Lastnik je telefoniral in kmalu se je oglasila. Bila je plašna in ni vedela odgovoriti nič natankega. Zatem sem zaslišal drug ženski glas, malce strožji in v nekaj trši slovenščini. Povabili so me v hišo. Bilo je blizu in bil sem iskreno presenečen. Pogovor je pokazal, da so to Jožičini sorodni- ki, da je on, Franz Göbhart, ravnatelj gra- škega učiteljišča, ki ga zelo dobro poznajo v Mariboru, saj je lani gostoval s svojim razredom, priredil likovno razstavo in kon- cert v Mariboru, o čemer je Večer obširno poročal. V prisrčnem pogovoru sem zvedel, da je Jožica zelo zadovoljna, saj ji stanova- nja sploh ni potrebno plačati, pri lastniku vrtnarije ima brezplačno hrano in dobi še okoli tisoč šilingov mesečno. Četudi je iz- učena vrtnarka, ni dobila v Jugoslaviji dela, zato je tudi odšla v Avstrijo. Cez zimo bo zdaj doma, a spomladi se bo spet vrnila. Pozno zvečer sem se poslovil. Bilo je še prezgodaj, da bi se vrnil v gostišče »Hinter- brühl«, zato sem malo postopal po graških ulicah. Gledal sem v izložbe in primerjal cene z zaslužki — naših ljudi. No, že res, če preračunamo šilinge v dinarje, potem to ne- kaj pomeni. Ce pa gremo s tisočakom kupo- vat, nam ga kaj hitro zmanjka. Kupna moč naših ljudi je potemtakem majhna. Ob pol sedmi sem se oglasil spet v omenje- nem gostišču. Šel sem skozi vse tri sobe in gledal po obrazih. Tončke ni bilo nikjer, niti nikogar drugega, ki bi bil podofcen Slovencu. Med ljudmi je bilo tudi nekaj nenavadnih obrazov, ki mi niso ugajali. Tvegal sem, da bom razočaral urednika in opisal samo sre- čanje z dvema. Rajši, kakor da bi ostal v zakajeni gostilni z bobnom in harmoniko in nenavadnimi obrazi. Kako sem prenočil, niti ni pomembno, a zastonj ni bilo. Odpravil sem se na Stein- berg, kjer bi naj bila dva naša. Enega sem dočakal, ko je z majhnim avtobusom pripe- ljal otroke iz šole. Drugi je prišel šele ka- sneje iz svoje sobe. Menda je okleval. Jože Cepin in Jakob Strašek delata namreč v Kin- derdorfu (Otroška vas). Opravljata vse, kar jima pride v roke. Hrano in stanovanje ima- ta brezplačno, na uro pa prejemata deset ši- lingov. Seveda lahko delata poleti tudi po štirinajst ur, pozimi pa po deset. Strašek je nadvse zadovoljen, saj je tu že dve leti. »Ostal bom, dokler bom mogel. Domači so me razočarali. Rad bi si prihranil toliko, da si bom kasneje kupil v Sloveniji m.ajhno do- mačijo, saj se k svojim ne morem več vrni- ti.« Cepin je bil drugačnega mnenja. »Saj ni slabo, le strahotno dolgočasno je. Morda bom našel kje kakšno drugo zaposlitev, кјч;г bo (Nadaljevanje na 4. strani} Jožefa Goiež stanujt pri družim Pranza Göbharta, direktorja graškega učiteljišča, ki ga dobro poznajo predvsem v Maribora, kjer je že gostoval s svojim razredom in pripravil razstavo li- kovnih del ter koncert, o čemer je Večer ob- širno poročal. Organizirano zaposlovanje v tujini Zmanjšan obseg zaposlovanja doma je po- gojil vedno bolj pogoste odhode naših ljudi na delo v tujino. Ta pojav pa je terjal od naše družbe, da je omogočila načrtno in or- ganizirano usmerjanje zaposlovanja v tujini, saj povzroča nenačrtno zaposlovanje samo te- zagotavljajo organiziranega zaposlovanja, tem- neč je potrebno tesno sodelovanje družbenih sil. In v tej zvezi so veliko koristili prav Zveza sindikatov, Socialistična zveza in Zavodi za zaposlovanje. Glede na to, da je v zadnjem času največ možnosti za zaposlitev v Avstriji in da se tudi zave, predvsem tistim, ki odhajajo na delo v tujino na slepo. Jugoslavija je sklenila meddržavne spora- zume o zaposlovanju s Francijo, Avstrijo in Švedsko, a z nekaterimi dragimi državami se še dogovarjajo. Toda pogodbe same še ne naši ljudje najbolj zanimajo za zaposlitev v tej državi, moramo povedati, da je postalo sodelovanje med avstrijskimi sindikati in na- šimi sindikalnimi vodstvi zelo tesno. Avstrij- ska sindikalna zveza (ÖGB) zastopa gospo- darske in socialne interese vseh zaposlenih v Avstriji. Z delodajalci (podjetniki) sklepa ko- lektivne pgodbe, s katerimi določijo urne, te- denske ali mesečne zaslužke delavcev v raz- nih gospodarskih vejah. Na urejanje delovne in socialne zakonodaje vpliva ÖGB s svojim zastopstvom v parlamentu. Poleg vsega tega pa nudi svojim članom tudi pravno zaščito v primera sporov iz delovnih razmerij in jih, če je potrebno, zastopa tudi pred sodiščem. Za gostujoče delavce, ki so člani avstrijskega sindikata, organizira ÖGB v raznih krajih informacijske centre, kjer dajejo v določenih dneh informacije in nasvete v naših jezikih. Govorilne ure za naše delavce v raznih cent- rih so: DUNAJ — Wien 4, Operngasse 9: vsak pone- deljek od 17. do 19. ure; GRADEC — Südtiroler Platz 13 (Viktor Gombocz): dnevno od 8. do 16. ure; LINZ — Volksgartenstr. 40/III, soba 59: vsako soboto od 8. do 12. ure; CELOVEC — Bahnhofstr. 44/11: dnevno od 8. do 16. ure (slovenski), vsak prvi ponede- ljek v mesecu od 8. do 12. ure (srbskohrvat- ski); ŠPITAL ob Dravi — Lutherstr. 4, Gewerk- schaftshaus: vsak prvi i»etek v mesecu od 15. do 19. ure; BELJAK — Kaiser-Josef-Platz 1, ÖGB Se- kretariat: vsak dragi petek v mesecu od 15. do 18. ure; SALZBURG — Auerspergstr. 13/III, soba 17: vsako drago soboto v mesecu od 9. do 12. ure; BADEN pri Dunaju — Wassergasse 31 a: vsak prvi torek v mesecu od 8. do 12. ure. Avstrijski sindikalni zastopniki menijo, da se naši delavci v Avstriji ne poslužujejo do- volj ugodnosti, ki jim jih nudi ÖGB in prav zato smo objavili tudi razpredelnico, ki jih bo napotila v ustrezne urade. Posebej moramo opisati tudi tesno sodelo- vanje med uradi za zaposlovanje. V Avstriji so to Arbeitsamti, pri nas Komunalni zavodi za zaposlovanje. Med obema sliižbama so- sednih držav se je razvilo plodno in iskreno sodelovanje, ki zagotavlja urejeno zaposlova- nje vseh tistih, ki odhajajo na delo v tujipo s posredovanjem teh ustanov. Vsi dragi, ki odhajajo v tujino na slepo srečo, naletijo najpogosteje na nevšečnosti, kakršnih ne bi imeli, če bi ubrali redno pot. Naši delavci, ki odhajajo na delo v tujino, morajo vedeti še pred odhodom, kje imajo zagotovljeno delo ter kakšni so osnovni po- goji zaposlitve. Za vse te pogoje lahko izve delavec pri Komunalnem zavodu za zaposlo- vanje ali tudi neposredno od delodajalca, ki si mora od pristojnega Arbeitsamta oskrbeti zagotovilo (Einzelzusicherang), ki jamči ka- sneje delavcu, da dobi dovoljenje za delo. Z ustreznimi dokumenti se mora delavec še pred odhodom zglasiti pri ustreznem Komu- nalnem zavodu za zaposlovanja, da dobi še potrdilo o posredovanju. Šele z vsemi temi dokazili ima delavec zagotovilo, da bo prišel na zagotovljeno mesto in da ne bo imel v tujini nepotrebnih nevšečnosti ali da bi se moral celo vračati v domovino. To mu pre- preči nepotrebne izdatke in v primera vrnit- ve z dela v tujini zagotavlja tudi pravice do dela doma oziroma ugodnosti v primera nezaposlenosti. Ta možnost jim zagotavlja, da imajo ob povratku z dela v tujini pri pristojnem Ko- munalnem zavodu za zaposlovanje enake ugodnosti in pravice do denarnega nadome- stila v času nezaposlenosti kakor delavci v domovini. Toda za take primere morajo de- lavci skleniti s pristojnim zavodom za zapo- slovanje pogodbo, ki določa višino prispev- ka, katerega mora delavec plačevati na na- slov: Komunalni zavod za zaposlovanje, Ce- lje, zbirni račun prispevka za zaposlovnje št. (Kgnto Nr.) 507-840-981-003. Na hrbtni strani položnice pa naj navede namen naka- zila. O vsem dragem, kar bi zanimalo naše- de- lavce v tujini, se bomo pogovorili na sestan- ku ali pa bomo odgpvarjali na konkretna vprašanja v rubriki, ki bo odslej namenjena delavcem v tujini v Celjskem tedniku. Komimalni zavod za zaposlovanje Celje VABILO NA SESTANEK OBČINSKI ODBOR SZDL IN OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE VABITA VSE DELAVCE, KI DELAJO V TUJINI, DA PRIDEJO NA SESTANEK DNE 27. DECEMB- RA 1966 OB 10. URI V ZGRADBI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V CELJU, GLEDALI- ŠKA 2, I. NADSTROPJE, SOBA ŠTEVILKA37. NA SESTANKU BI SE POGOVORILI o VSEH ZADEVAH, KI ZANIMAJO NASE LJUDI V TUJINI, ZATO BODO NA SE- STANKU TUDI PREDSTAVNIKI KOMUNALNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNO ZAVAROVANJE. Fantje v Celovcu gospodarijo sami. Na stene si lepijo dekleta iz revij v pričakovanju, da bo katera »stopila s stene«, a v bolj stvarnih trenutkih ribajo pod (Martin Senica) in gospodinjijo (Silvo žohar). Socialno zavarovanje v tujini Naši državljani, ki so zaposleni v tujini, so prav tako zavarovani pri našem social- nem zavarovanju za bolozen, nesrečo, inva- lidnost in pokojnino. Veljavni predpisi loči- jo več kategorij teh delavcev, po teh vidikih uživajo posamezne kategorije svoje pravice po tehle načelih: 1. Delavci, ki so zaposleni v državali, s ka- terimi so bile sklenjene konvencije: V drža- vah, s katerimi je sklenjena ustrezna pogod- ba (konvencija), so urejene pravice naših delavcev v pokojninsko-invalidskem in zdrav- stvenem zavarovanju po določilih in besedilu konvencije. Take konvencije je Jugoslavija do sedaj sklenila z Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Holandsko, Luksemburgom, Italijo, Švico, Poljsko, Cehoslovaško, Madžarsko in Belgijo. Sklenjena je tudi konvencija z Av- strijo, ki pa še ni bila ratificirana, to se pravi še ni stopila v veljavo. 2. Delavci, ki so zaposleni v tujini pri tujih delodajalcih: Med njimi je ločil take, ki so pri njih zaposleni na podlagi mednarodne pogodbe od takih, ki so zaposleni na podlagi napotnice oziroma napotila našega pristojne- ga organa, to je Zavoda za zaposlovanje de- lavcev. Obojni so obvezno zavarovati v Ju- goslaviji, če niso vključeni v obvezno zava- rovanje v tuji državi. V večini tujih držav so obvezno zavarovani tako zdrastveno kot tudi pokojninsko, da bi se jim pa vštevala (Nadaljevanje na 4. strani) To številko sta vsem delavcem z našega območja, ki so zaposle- ni v tujini, brezplačno namenila ObSSin ObO SZDL Celje. V pri- hodnje bomo v Celjskem tedni- ku od časa do časa pisali o živ- ljenju naših delavcev v tujini, od- govarjali na njihova vprašanja (delovna doba, zavarovanje, cari- na in pd.) kakor bomo tudi ob- javljali poročila tujih firm, ki iščejo našo delovno moč. Zato prilagamo naročilnico za naš list, v katerem boste poleg drugega zvedeli tudi kaj o svojem doma- čem kraju. Letna naročnina za Celjski tednik je: 84,00 öSch, 13,00 DM ali tudi druga valuta v vrednosti 3j20 USA dolarja. SOCIALNO ZAVAROVANJE V TUJINI (Nadaljevanje s 3. strani) njiiiqya delovna doba iz te zaposlitve v našo pokojninsko dobo, morajo urediti v naši dr- žavi tako imenovano podaljšano zavarovanje. Za tako zavarovanje morajo vložiti posebno izjavo in os'talo dokimientacijo o zaposlitvi v tujini na Komimalni zavod za socialno za- varovanje, na katerega območju je bil dela- vec nazadnje v Jugoslaviji zaposlen. Zavod pa potem izda posebno odločbo, s katero za- gotovi podaljšano zavarovanje in odmeri pla- čilo prispevka za pokojninsko-invalidsko za- varovanje. Osnova za odmero tega prispevka je povpreček mesečnega osebnega dohodka, ki ga je delavec dosegal v zadnjem koledar- skem letu svoje zaposlitve v Jugoslaviji. Ta znesek se pozneje vsklajuje vsako leto z gi- banjem osebnih dohodkov v Jugoslaviji tako, da se »valorizira« po enakem količniku kot se valorizirajo pokojnine. V teh primerih bo gotovo veliko takih oseb, ki so že dalj časa zaposlene v tujini, pa si predhodno niso uredile pokojninsko-invalid- skega zavarovanja pri nas, so pa lahko vskla- dile svoj pravni položaj z našimi predpisi na ta način, da so si oskrbele do 31. 12. 1966 tako imenovano naknadno odobritev za zapo- slitev, če pa so bili v tem času v Jugo- slaviji so si pa to oskrbeli pri Republiškem zavodu za zaposlovanje delavcev. V tej kategoriji je tudi nekaj delavcev, ki so zaposleni v državah, kjer niso obvezno socialno zavarovani. Ti so obvezno zavarova- ni v naši državi, vendar samo tisti, ki so zaposleni na podlagi mednarodne pogodbe (ti so zavarovani od dneva zaposlitve dalje), Oetali pa so prav tako obvezno zavarovani, vendar le, če imajo že omenjeno napotilo, oziroma, če si ga preskrbijo, brez napotila pa ne morejo biti zavarovani. Osnova za nji- hov prispevek, ki ga sami plačujejo, je čisti rhesečni dohodek znesek osebnega dohodka v zadnjem letu pred odhodom v tujino (ki se vsako leto valorizira), če gre za osebe, ki so zaposlene na podlagi mednarodne po- godbe. Za tiste delavce, ki so pa zaposleni na podlagi napotila, veljajo za prispevek pav- šalne osnove, ki so posebej določene glede na strokovno izobrazbo in se gibljejo od 25.000 do 68.000 starih dinarjev. 3. Posebne skupine naših zavarovancev v tujini so še: a) delavci, ki so jih poslale v tujino naše delovne organizacije, b) delav- ci, ki so zaposleni pri naših delovnih organi- zacijah, ki poslujejo v tujini, c) delavci, ki so zaposleni v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov, ki so zaposleni v tujini v jugo- slovanskih ali mednarodnih organizacijah in č) osebe, ki so odšle v tujino na strokovno izpopolnjevanje. Za vse tokrat ne bomo posebej opisovali pravic iz socialnega zavarovanja, v kolikor pa bi kdorkoli želel zadevne podatke, bomo odgovorili na konkretna vprašanja v prihod- njih številkah Celjskega tednika v prostoru, ki bo namenjen našim delavcem v tujini, vajo zdravstveno varstvo družinski člani, ki Končno še moramo omeniti, da lahko uži- ostanejo v Jugoslaviji, le če so »podaljšano zavarovani«. Za te je potrebno obvezno pla- čevati prispevek za zdravstveno varstvo v pav- šalno določenem znesku 4.500 starih dinarjev, ne glede na število družinskih članov. Ta di mene je že nekdo napadel z nožem. Dosti prispevek je mogoče plačevati tudi v naši va- luti. Možno je še, da bivajo družinski člani za- varovancev z njimi v tujini. Ti pa uživajo glede zdrastvenega varstva enake pravice, kot so določene za samega zavarovanca. Komunalni zavod za socialno zavarovćmje Celje Ptice selivke na tujem (Nadaljevanje s 3. strani) bolj živahno, kjer se bo kaj več primerilo. Včasih se sicer srečamo v gostilni nad Lend Platzom z domačimi. Tedaj se malo povese- limo, a sicer je strahovito dolgočasno.« Izmenjali smo še nekaj vljudnih besed in potem sem odhitel. Začelo je narahlo snežiti. Mene pa je še čakala pot iz Gradca v Celo- vec. Hribi. Le kako naj pridem čeznje z let- nimi gumami. Snežne verige? Ce ne bi nič jedel in spal, bi si jih še mogel kupiti. Zim- ske giune? Podobno. Naj bo, kar bo. Morda bo nadaljevanje bolj srečno, če je že bil za- četek slab. Mimogrede sem se še tretjič oglasil v za- sebnem uradu, kjer naj bi bila zaposlena gradbeni tehnik, Simona Gumzej. »Ne, Simo- ne ni več pri nas. Odšla je!« Kam? Menda nekam v Nemčijo. No, tja me ne spravi nihče, pa četudi bi mi plačali z zlatimi dnev- nicami! V Strassgangu sem poiskal Antona Antoliča. Moral sem malo počakati, ker je bil na ko- silu. Prijazen sodelavec, Avstrijec, se je med- tem zapletel v pogovor o fotoaparatih, ko je zagledal ropotijo, ki je visela čez moje ra- me. Povedal je, da on slika s Praktico in da ima tudi teleobjektiv. Medtem je prišel Tone. živahen in domiseln mladenič. »Delam kot mizar. Sicer v prodajalni prodajamo i2^o- tovljeno pahištvo, a je vedno potrebno kaj popraviti, spremeniti ali preurediti. Za hra- no in stanovanje plačam 1200 šilingov, zaslu- žim pa jih 2500. Saj ne bi bil tu, a doma nisem dobil ustreznega dela. Sem tudi pol- kvalificiran avtomehanik in včasih pomagam še kaj pri avtomobilih. Kupil sent si avto. Morda si bom še kaj.« Tone mi je povedal, da je bil prejšnji ve- čer nekoliko kasneje v gostilni Hinterbrühl in da je bila tam tudi Tončka, ki je poveda- . la o mojem obisku. »Kar prav ste storili, da ste odšli, ko nas niste našli,« mi je dejal. »V tej gostilni se prav radi stepejo, saj se med gosti večkrat pojavijo razni izzivači. Ta- raje grem v kakšno bolj mirno gostišče.« četudi mi je odstvetoval potovanje v Celo- vec, ker je začelo močno snežiti, sem ven- darle vztrajal, saj še ni bila zaključena moja naloga. Spotoma sem se ustavil še v Lannachu v gostišču Hackl. Tam sem našel Marijo Dobl- šek. Gospa Hackl mi je pripovedovala o njej in rekla: »Če je še kje v Jugoslaviji tako pridno dekle, lahko takoj pride k nam!« Go- spod Hackl pa mi je razkazal prostore in ni mogel prehvaliti vljudnosti uslužbenke na celjskem zavodu za zaposlovanje, ker jim je vse tako lepo svetovala, kaj morajo storiti in si je vzela toliko časa, da jim je pomagala urediti vse potrebno z avstrijskim konzula- tom, kajti Marija še ni bila stara osemnajst let. Vzeli so jo k sebi kot nečakinjo. Nadaljeval sem pot proti Celovcu. Sneg je padal v vedno večjih kosmih in počasi se je jel na cestišču nabirati tanek sloj. četudi je bilo hladno, sem bil ves preznojen, ko sem prispel na sedlo Pack (1.166 m). Tu so mi svetovali, da lahko brez skrbi pot nadalju- jem. Toda na Griffner Bergu bi mi kmalu postalo žal, da sem sploh odšel na pot. Avto je drsel postrani in samo sreča je bila, da sem spet zagledal pred sabo cestišče. Pod klancem sem moral obstati in mniriti živce. V Celovcu sem srečal kar celo vojsko Te- panjčanov in Konjičanov, ki so iz Konusa odšli v Knochovo usnjarno. Fantje živijo po svoje, nekateri so zadovoljni, drugi godrnja- jo in razmišljajo o možnostih za boljšo zapo- slitev. Nazadnje sem se zadržal še pri dru- žini Konec z dvema otrokoma, mlajši ^e bil rojen v Celovcu! Postregli so mi z malico in bi me še kar zadrževali, toda meni se je mu- dilo, saj sem se bal večerne vožnje. Poslovil sem se od naših in od Avstrije ter jo primahal čez mejo pri Dravogradu. Vesel in zadovoljen. In četudi mi je sredi dravo- grajskega mostu spustila guma, sem si veselo žvižgal, ko sem montiral rezervo in se vima- zal do ušes. Blagor mu, ki se maže z doma- čim blatom. Herbert Savodnik Delo na črpalki VRANSKO: Graditelji ben- cinske črpalke hite z delom, da bi pred mrazom in dežev- jem končali vsaj z gradbenimi deli. Že letos bi radi usposo- bili črpalko, tako da bi že v prvih dneh prihodnjega leta lahko nemoteno obratovala. Tekmovanja in pripravd Med najbolj aktivnimi športniki v preteklem tednu so bili vsekakor smučarji, ki jim je naklon jena zim. лка sezona tokrat omogočila izved- bo že druge smučarske prireditve na Celjski koči. Tokrat so se v sla- lomu merili mladinci in pionirji. Tekmovanje je spet pokazalo, da med celjskimi smučarji raste nov li^dcj* dolirih smučarjev. Na smu- čišču na Svetini pa je bil v nedeljo končan prvi del šestdnevnega teča- ja za smučarske vaditelje, ki se ga udeležuje 13 vaditeljev. Dva celj- sak smučarska učitelja pa sta odpo- tovala na seminar smučarskih uči- teljev v Kranjsko goro. Omeniti mo- ramo še vest, da so najboljši smu- čarji SK Celje in funkcionarji od- potovali na tradicionalni večdnevni trening v Bad Gastein. Precejšnjo aktivnost so v pretek- lem tednu pokazali tudi košarkarji, ki so pričeli svoje letošnje občin- sko prvenstvo. Med desetimi ekipa- mi je prav gotovo ponovno velik fa- vorit ,za osvajanje prvega mesta lanski zmagovalec ekipa Old boys. Ob tem moramo še omeniti, da je ekipa KK Celje v prvem kolu le s t&žavo zmagala. Nekateri najboljši košarkarji Celja so namreč pristo- pili k Žalcu, ki ima resne namene plasirati se prihodnjo sezono v prvo slovensko ligo. Če k vsemu temu dodamo še ak- tivnost kegljačev, ki so pred dnevi končali svoje ekipno tekmovanje z zmago KK Celje in živ-žav na dr- sališču v Mestnem parku, moramo priznati, da je športno življenje v poznih jesenskih dneh v Celju prav tako razgibano kot skozi vse leto. Saj poleg vseh, ki smo jih na- vedli, tudi drugi ne počivajo. Le da je njihovo delo usmerjeno zgoj v pripravo za pomlad, oziroma po- letje. Tako so skoraj vse celjske te- lovadnice vsak večer zasedene za- radi vadbe rokometašev, atletov, plavalcev in ostalih športnikov, ki si v sicer utesnjenem prostoru na- birajo predvsem moči za novo na- poi*no sezono. Upajmo, da bodo vse te priprave koristile in rodile še MJIGA - DOBRA (iPRIJATElJICA v Šentjurju zelo uspešno deluje knjižnica, ki so jo pred meseci tudi lepo obnovili. Pred dvema letoma je knjižnico prevzela od prosvetnega društva Delavska univerza. Odtlej je pridobila veliko novih braJcev, ljudje pa se shajajo tudi v čital- nici, kjer imajo na razpolago šte- vilne revije in časopise. Knjižnica je odprta ob ponedeljkih in petkih popoldne, včasih pa tudi ob nede- ljah, če ljudje to želijo. Knjižnica ima zdaj okrog tri tisoč knjig, ki jih sproti obnavljajo, saj kupujejo vse nove izdaje. ČLOVEK, KAJ JE TO? IZ TEHNIČNIH ÎIAZLOGOV NISMO MOGLI V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVITI ODGOVO- RA UPRAVNEGA ODBORA KME- TIJSKE ZADRUGE LAŠKO V ZVEZI S SESTAVKI POD TEM NASLOVOM, ZATO PA BOMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI OBJA- VILI CELOTNO BESEDILO NJI. HOVEGA ODGOVORA! Razpisna komisija Finomehanike Celje ponovno razpisuje pro- sto delovno mesto DIREKTORJA I Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima srednješolsiko izobrazbo ekonomske ali srednje smeri s 3 letno prakso v organizaciji in vodenju, — ali, da je VK finomehanik s 3 letno prakso, — ali, da je KV finomehanik s 7 letno prakso. Kandidate vodimo k sodelovanju v našem podjetju. Proš- nje z ustreznimi dokazili o kvalifikaciji in praksi oddajte do 2. 1. 1967 na upravo Finomehanike Celje, Kocbekova ulica 3. S POSLOVALNICAMI V CELJU •VESNA Odeje in blazine iz najboljšega gosjega pu- ha vam bodo zagotovi- le mehko, toplo in pri- jetno zimo. Oh, ikako čudovite re- či imajo pri"VESNI! DROGERIJA četudi mi je ušla, sem jo od vseh strani ovekovečU s fotoapara- tom, ki sem ga kupil v DROGERIJI. In, pomislite, kupil sem ga na njihov kre- dit! VOLNA Kako je bilo na Po- horju? Božansko. In to pred- vsem zato, ker sem ime- la s seboj pletenine, ki sem jih kupila v VOL- NI! Prav zdajle grem ku- pit še en pulover! BABY Mamica, kako sem ve- sela, da si mi kupila tako topel plašček pri BABY! Ko bi mi lahko kupila še tistega druge- ga, prosim? Kupil ti ga bo očka za novo leto! Prekrasno! Znižano zavarovanje motornih vozil zaf ¡invalide, Svet delovnega kolektiva zavarovalnice v Celu je v novembru zni- žal stopnjo režijskega dodatka za zavarovanje motornih vozil vojnih in mirnodobskih invalidov. Na znižanje so upravičeni vojni in mirno- dobski vojaški invalidi I. do IV. skupine, nadalje vojni in mirnodobski vojaški invalidi V. in VI. skupine, ki imajo telesne okvare spodnjih okon- čin. Razen teh so upravičeni na znižanje stopnje režijskega dodatka še invalidi dela, katerih invalidnost znaša 80 ali več odstotkov ter invalidi dela, ki imajo najmanj 60% okvare na spodnjih okončinah. Znižana stopnja tega dodatka velja za zavarovanje osebnih motor- nih vozil in motoeiklov. Znižana stopnja režijskega dodatka znaša 10% brez upoštevanja stalnega dela dodatka 4 N-din ter velja za nova zavarovanja takoj, za že obstoječa zavarovanja pa od prve zapadlosti premije v plačilo. TEČAJNIK Miha Veter je sedel na kovček in ga zaprl, si obrisal nos in se odpravil na vlak. Tovarna ga je poslala na tečaj. Kar je bil zaposlen, so bili vsi z njim zado- voljni. Hitro se je znašel v oddelku za hitro evidentiranje in nekega dne je di- rektorju šinila v glavo misel: — Kaj če bi poslali Miho na trimesečni tečaj za evidenco! Naj pošteno obvlada svoje področje, če ga že toliko zanima. Tako ga vsaj ne bodo vznemirjali prob- lemi. Na tečaju je Miha hitro obvladal vse predmete in se zopet pojavil na svojem mestu. V kadrovskem so bili v zadregi. — Za zdaj, so pričeli tuhtati, — nima- mo nikakršne potrebe po evidentiranju. Imamo dva, ki opravljata ta posel po tvojem odhodu in povsem ustrezata. Ni- sta sicer, kot pravimo, kakšna eksperta, toda boljših niti ne potrebujemo. Kaj če bi poskusili v gostinstvu? Tu pri njih ravno dobro škriplje. Miha Veter je sedel prt direktorju mestnega gostinstva in ga poslušal: — Evidentiranje?! Čudovita stvar. Po- sel bodočnosti! Imamo jih kolikor ho- češ, niso veliki strokovnjaki, ampak ne- kako vozijo. A ti bi nam bil nujno po- treben kot direktor nekega podjetja. Da bi vodil, dragi moj, kakorkoli! — Toda jaz . . . se pravi, še nikoli ni- sem, se je branil Miha. — Nič: toda jaz! Ti boš vodil, dragi moj, kaj pa! Miha je hitro napravil red v podjetju in čez nekaj mesecev zopet sed^l pred direktorjem. — Odlično, Miha, bravo! Samo to lah- ko rečem, dragi moj. In še nekaj: odlo- čili smo se, da te pošljemo na tečaj za gostince. Skoda bi bila, če bi takšen ta- lent pustili veneti in oveneti. Zaupno mu je položil roko na ramo. — Veš, je rekel, i— tu so neke finese, ki jih je treba temeljito preštudirati. Potem boš na konju; potem boš moja desna roka. Miha je zopet sedel na kovček, ga za- prl in odšel na tečaj. Hitro je obvladpl vse predmete in se pojavil pri svoji levi (KOZERIJA) roki — direktorju podjetja. — Zelo sem zadovoljen, je rekel direk- tor. — Vedeli smo, koga pošiljamo. Zamislil se je za trenutek in se ugriz- nil v spodnjo ustnico. -- Le, dragi moj pojavila se je ne- kakšna neprijetnost. Pri nas je v gostin- stvu krenilo na bolje. Imamo dobre lju- di. Niso, kot bi rekli, kdo ve kako stro- kovno podkovani, toda za zdaj boljših niti ne potrebujemo. — Potlej pa nič, je rekel Miha, — poskusil bom kje drugje. — Drugje? Kaj še, dragi moj! Da bi takšnega spustili iz rok? prav sinoči me je vprašal tisti trgovec: »Kdaj se vr- ne tvoj Miha s tečaja? Pri nas v trgo- vini se je nekaj zataknilo. Zlata bi bil vreden!« Takoj stopi do njega. Caka te direktor, dragi moj! In Miha je šel. — Primer za zgled. Vsi v podjetju so ponosni nanj. Tako rekoč rojena spo- sobnost. — Življenje je dejstvo, ga je pred ča- som prepričeval tisti direktor. — Na tečaju za trgovske delavec se boš naučil mnogih detajlov, ki jih tu niti ne vidimo. Lahko boste krasno uskladili teorijo in prakso. Globo zamišljen je Miha zopet sedel na svojem kovčku in zrl v točko pred seboj. S tečaja so sporočili, da Mihe Vetra ni bilo. Zdaj ga iščejo vsepovsod. V teh zimskih dneh bi ga nujno potrebovali na delovnem mestu ekonomista gradbe- ne enote, ki je nenadoma prenehala de- lati. L. P. LJUBNO OB SAVINJI SPREJET UREDITVENI МШ Ker še ni izdelan urbanistični pro- gram za območje celotne občine Mozirje, na Ljubnem ob Savinji pa je velika potreba za gradnjo indivi- dualnih stanovanjskih hiš, je občin- ska skupščina Mozirje naročila izde- lavo ureditvenega načrta za ta kraj. Na nedavni seji je po predhodmi jav- ni razpravi sprejela odlok o uredit- venem načrtu. Ureditveni načrt za- jema celotno naselje v površini ne- kaj nad 16 ha, kjer je predvidena nasditev 1.250 prebivalcev. Pri izde- lavi ureditvenega načrta so upošte- vali, da je Ljubno ob Savinji turi- stični kraj in da se bo v tej smeri razvijal tudi v prihodnje. Poleg iz- popolnitve nezazidanih površin v okviru sedanjega naselja je z odlo- kom predvidena tudi nova zazidal- na površina, ki se razteza od seda- njega naselja proti severu. Na tej površini je za zdaj predvidena grad- nja 48 individualnih stanovanjskih hiš. To bo zadostovalo le za nekaj časa, medtem pa bo možno izdelati zazidalno dokumentacijo za druge površine. Predvideno namreč, da se bo stanov£mjska izgradnja na Ljubnem ob Savinji širila z izgrad- njo individuabiih stanovanjskih hiš. Pri zazidavi sedaj predvidenih po- vršin pa so nastopile tudi že neka- tere težave, ker so lastniki zemljišč zasebniki in jih nočejo odstopiti za gradnjo. Zato bo potreben pritisk javnega mnenja na te lastnike, če hočemo, da se bo Ljubno ob Savi- nji razvijalo in da bo s tem tudi rea- liziran ureditveni načrt, kar je ver- jetno želja vseh prebivalcev Ljub- nega ob Savinji. —er Krvodajalci na Planini Planina slovi že vrsto let po uspe- lih krvodajalskih E^kcijah. Tudi prejšnjo nedeljo so pripravili Pla- ninci odvzem ikrvi. Uspeh je bil lep, saj je darovalo kri 98 prebivalcev; posebej pa so se izkazali krvodajal- ci iz Šentvida in okolice, medtem ko Dobjani neikioliko manj. Kljub 'temu. da je bil odvzem krvi manjši kot v prejišnjih letih, so prebivalci Planine in njene okolice polkazali, da se za- vedajo, kako dragocena so življenja, ki jili bo rešila njihova kri. Vsem krvodajalcem se za njihovo huma- nost zahvaljuje odbor Rdečega kri- ža. J. K. Letovalo nad sto otrok Z območja laške občine ni nikoli letovalo toliko šolskih otrok kot le- tos. Za to si je prizadevala zlasti ob- činska zveza DPM, ki je preko upra- viteljev 16 osnovnih šol izbrala za letovanje preko 100 otrok. Vsem je bilo letovanje na morju ipotrebno iz zdravstvenih razlogov. Največji problem pri organizaciji letovanja so bila predvsem finančna sredstva, ker starši glede na nizüce osebne dohodke niso mogli prispe- vati več kot nekaj nad 200 tisoč sta- rih dinarjev. Tako je občinska skup- ščina prispevala milijon in pol, dru- štvo prijateljev mladine pa je mili- jon starih dinarjev zbralo v občin- skih družbenopolitičnih organizaci- jah in podjetjih. Razveseljivo je, da so v večini delovnih organizacij po- kazali veliko razumevanje in sred- stva pravočasno zagotovili. Večje zneske so prispevali občin- s'ki odbor SZDL, občinislki sindikalni svet, pivovarna Laško in papirnica Radeče, manjše zneske pa ostale de- lovne organizacije. T. K. ZDRAVSTVENA POSTAJA V RADEČAH POTREBMI NOVI PROSTORI Po združitvi zdravstvenih ustanov v laški občini deluje v okviru osred- njega zdravstvenega zavoda še zdrav- stvena postaja v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah ter reševalna postaja in zobozdravstvena ambu- lanta v Laškem. Samoupravni organi združenega zdravstvenega zavoda so se z vso vnemo lotili nalog, ki so se poraja- le ob združitvi in je tako uspelo premagati številne težave. Kljub te- mu ostaja še vrsta nerešljivih prob- lemov, ki izvirajo predvsem iz po- manjkanja sredstev. Med drugim gre tudi za 20 milijonov starili di- narjev prevzetih obveznosti iz prejš- njih let, ki se nanašajo na odplače- vanje anuitet. V precejšnje breme so zdravstvenemu zavodu tudi šti- pendisti, ki jih je 13 in bodo z nji- mi v prihodnosti zasedli delovna mesta. Zdravstveno osebje dela v za silo urejenih prostorih samo v zdravst- veni postaji Laško in Rimske Top- lice, vtem ko so prostori v Radečah neprimerni, zaradi česar je delo ze- lo težavno. Akcija za zbiranje fi<- nančnih sredstev, namenjenih novo- gradnji prostorov, ki so jo pričeli pred leti, ni bila uspešna, zato je problem vsako leto večji. Ne kaže. da bi iz teh virov dobili potrebna sredstva, zato bo nujna pomoč ob- čine v kakršnikoli obliki. Za rešitev bi se morale zavzeti delovne orga- nizacije in občani z območja kra- jevnili vsikupno&tL ki gravitirajo k zdravstveni postaji Radeče. Morda bi bilo prav, če bi se za re- šitev tega problema izrekli z refe- rendumom o samoprispevku. T. K. Zamenjali nad polovico izkaznic v občini Mozirje je bilo doslej iz- danih že 5.600 osebnih izkaznic ali dobra polovica vseh izkaznic. Raču- najo, da bodo izdali v občini nekaj nad deset tisoč izkaznic. Z zamenja- vo bodo predvidoma končali do kon- ca meseca januarja 1967. Da stran- kam ni treba hoditi po nove oseb- ne izkaznice na sedež občine, izpol- nijo priglasnice kar na krajevnih uradih. Tam lahko osebne Ì23kazni- ce že po nekaj dneh tudi dvignejo. Mladina ne dobi zaposlitve Vključevanje mladine v šole in po- klice, ki konča šolsko obveznost, po- staja v mozirski občini vedno bolj pereče. O tem je pred nedavnim raz- pravljala tudi občinska skupščina. V šolskem letu 1965/66 je končalo šolsko obveznost 257 učencev. Za na- daljnje šolanje na srednjih in po- klicnih šolah se je odločilo 48 fan- tov in deklet ali 19 %. V industriji in drugih dejavnostih se je zaposlilo le 8 o/o. Problem zaposlovanja mladih ljudi se je zlasti pojavil po gospo- darski reformi, ko večina delovnil; organizacij v občini zmanjšuje šte- vilo zaposlenih. Dosti boljše pa je stanje vključevanja mladine v uk. V letošnjem letu se je vključilo v uk 55 učencev ali 21 %, od tega na ob- močju občine 36. K temu je precej pripomogla tudi ustrezna davčna politika občinske skupščine. Da bi pospešili razvoj obrti v občini in s tem povečali tudi število vajencev, je občinska skupščina priznala za vsakega vajenca 15 oziroma 20 od- stotno davčno olajšavo. Na kmeti- jah je ostalo 9 odstotkov vseh fan- tov in deklet, kar dokazuje, da se določen odstotek kmečke mladine postopoma, pa čeprav počasi, le od- loča za kmečki poklic. Zelo zaskrb- ljujoč pa je podatek, da je ostala skoraj četrtina vseh fantov in de- klet, ki je končala šolanje, doma in ni dobila zaposlitve niti se ni mogla vključiti v uk ali nadaljnje šolanje. Občinska skupščina si bo skupaj z zavodom za zaposlovanje prizadeva- la, da v okviru danih možnosti tem mladim ljudem poišče možnost za- poslitve ali pa tudi nadaljnje šola- nje. _ er SZDL v konjiški občini Razprava o pripravah na letne konference SZDL in na voltve v pri- hodnjem letu je bila osrednja točka dnevnega reda nedavnega posveto- vanja predsednikov krajevnah orga- nizacij SZDL konjiške občine, ki je tokrat v Vitanju. Potem ko so se odborniki SZDL iz vseh krajev ob- čine senzanili z ravzojem in na- predkom tega, po velikosti tretjega naselja v konjiški komuni, so ob- ravnavali naloge, ki jih čaikajo v prihodnjih mesecih. Iz poročil in razprav je bilo razbrati, da so pri- prave na letne konference že v te- ku ki da bodo z njimi začeli že v drugi polovici novembra, tako da bi jih lahko končali do novega leta. Tudi današnjo malo anketo smo posvetili predsednikom kra- jevnih organizacij SZDL, ki smo jim zastavili enako vprašanje, kakor prejšnjim: kolikokrat je krajevna organizacija Socialistič- ne zveze v zadnjem obdobju aktivno sodelovala pri reševanju problemov svojega kraja in katerih? S tem zaključujemo našo malo anketo o dejavnosti organizacije SZDL. »Naša krajevna organizacija je v tem letu na primer — skupaj z organi kra- jevne skupnosti — reševala problem otro- škega varstva. Končno smo za otroke ven- darle primerno uredili stavbo nekdanjega okrajnega komiteja Zveze komunistov in na Otoku je zrasel vrtec, na katerega smo res lahko ponosni. V vsem tem ob- dobju pa smo sodelovali tudi pri sklicih in vsebinskih pripravah zborov občanov in pri izbiri kandidatov za svet krajevne METOD PAHOR, krajevna organizacija SZDL Otok, Celje: skupnosti in njegove komisije. Imeli smo več razprav o mladini in načinu, kako jih tesneje povezati v družbeno dogajanje, zavzemali smo se za uspešno delovanje društva prijateljev mladine in organizaci- je tabornikov, pa seveda, reševali še mno- ga druga vprašanja družbenopolitičnega značaja. Precej smo se tudi angažirali pri raz- ličnih organizacijskih zadevah, kot je vključevanje novih članov, pobiranje čla- narine, priprave za konferenco in drugo. Zavoljo aktivnega prizadevanja odborov in podružnic, z dobro organizirano pover- jeniško mrežo smo kljub stalni fluktuaci- ji in naseljevanju novih prebivalcev vklju- čili v organizacijo nad 85 odstotkov vseh vpisanih volivcev«. IVAN ZDOLŠEK, predsednici KO SZDL Planina: »Ce bi pošteno povedtl, bi rekel, da je bilo letos največ akcij, kar ponmim. So- cialistična zveza je bila na Planini in v okoliških zaselkih pobudnik večih akcij, ki mnogo pomenijo za te kraje. Tu gre za vodovode, zatem za ceste, za ureditev mrtvašnice.« »Ne bi našteval vseh, ker smo imeli več akcij, temveč bi povedal le, da je ^ SZDL na našem območju v zadnjem ob- ^doSju zelo delavù^., Letos smgnjed <Јгц-' gim organizirali ih izvedli delovno akcijo v Drešinji vasi. Gradimo avtobusno po- STIPE CABRILO, i tajnik KO i SZDL v ' Petrovčah:1 stajališče. Za pomoč smo naprosili tudi delovie organizacije, kjer so naši občani zaposleni, žal nam niso pomagale, še na naše prošnje odgovorili ni^! (Razen EMO). S sredstvi krajevne skupnosti, zatem občanov samih in občinske skupščine bomo nekako le uspeli po- stajališče urediti, razen provizorija, ki bi obvaroval čakajoče pred vetrom in dež- jem. Prihodnje leto pa bomo že na po- mlad začeli urejevati in asfaltirati cestišče v Drešinjo vas. Mislim, da je najpomembnejša spre- memba v delu naše osnovne krajevne or- ganizacije v tem letu izpopolnjeno ob- veščanje članstva o aktualnih vprašanjih komune in širše družbene skupnosti. Or- ganizirali smo šest javnih razprav in tribun, na katerih smo govorili o zazi- dalnem načrtu našega območja o zamr- zovanju cen, zaposlovanju in drugih vpra- JAKA MAJCEN DOLGO POUE CEUE šanjih reforme, sprejeli smo tudi pro- gram krajevne skupnosti in podobno. V tem času smo opravili tudi dodatne vo- litve v občinsko skupščino in imeli štiri zbore občanov, ki smo jih zelo konkretno motivirali pa so zato verjetno tudi vse- binsko veliko bolje uspeli. Eetos smo se zelo zavzemali za to, da bi na našem ob- močju uredili otroško varstvo, saj pre- biva tu 7000 prebivalcev in imamo eno samo otroško varstveno ustanovo. No, na proble msmo opozorili občinsko skupšči- no, toda ustavilo se je pri denarju^ Da bi omilili postopanje otrok v času, ko so starši v službi, smo na četrti in drugi osnovni šoli organizirali oddelke za var- stvo učencev. Organizacija pa ima nekaj organizacij- skih težav, saj ponekod nimamo stalnih poverjenikov, ki pa so seveda najboljša vez med članstvom in vodstvom krajevne organizacije. Poverjeniki morajo imeti med članstvom primeren ugled in misli- mo, da bi med njimi bilo lahko tudi več mladih ljudi. KONRAD PEVEC, predsednik KO SZDL, Žalec: Na enajstih sejah odbora smo v glav- nem razpravljali in pripravljali organiza- cijo za izboljšanje zunanjega vioeza na- šega mladega mesta. Tako smo letos uspeli urediti in asfaltirati nekatere uli- ce. Za prihodnje obdobje pa smo skleni- li, da bi najprej uredili in asiaftirali ce- sto proti Vrbju, zatem ulico do Zdrav- stvenega doma in do Hmezadovih blokov. V prihodnjih dneh bomo predlagali zbor občanov, na katerem bi apelirali na vse občane mesta Žalca, naj tudi oni prispevajo v obliki samoprispevka dolo- čena sredstva za urejevanje ulic, tako kot to delajo v drugih krajih, sami Žal- čani pa smo doslej najmanj prispevali. TV od 18.12. do 24.12. Nedelja, 18. 12. 1966: 9.05 Poročila (Ljubljana); 9.10 Disneyev svet — ponovitev (Ljublja- na); 10.00 Kmetijska oddaja (Za- greb); 10.45 Tisočkrat zakaj — od- daja za otroke (Beograd); 11.30 To- mek in pes — film za otroke (Ljub- ljana); Športno popoldne in ponav- ljamo za vas; ____Pokaži, kaj znaš — posnetek javne odaje (Ljublja- na); 18.30 Poročila (Beograd); 18.35 Karavana — reportaža (Beograd); 19.05 I. štivičič: Dialogi —- serijska mladinska igra (Zagreb); 19.54 Med- igra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik Cak (Ljublja- na); 20.50 Leningrajski akademski ansambel (Beograd); 21.50 Zgodbe za vas — serijski film (Ljubljana); 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana); Ponedeljek, 19. 12. 1966: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ru- ščina (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Po- stoj, l^dor mimo greš? (Ljubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.50 Ruščina (Zagreb); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 Anglešči- na (Beograd); 17.25 Darila dedka Mraza — propagandna oddaja (Ljubljana); 17.35 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Süvest- rova kuharska oddaja (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beo- grad); 19.40 Kaleidoskop (Beograd); 20.00 rv dnevniik (Beograd)T"20.30 A. Strindberg: Mrtvaški ples — TV drama (Zagreb); 22.00 Biseri glasbe- ne literature: izraelska pianistka Mariana Vrešner — odd. st. Sara- jevo (Zagreb); 22.15 Srečanje s pes- nikom: Saša Vegri (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana); Torek, 20. 12. 1966: 18.20 Reportaža o JLA (Ljublja- na); 18.40 Torkov večer z Božom Grošljem (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.40 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film »Mandy« (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana); Sreda, 21. 12. 1966: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 An- gleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Za- greb); 16.10 Osnove splošne izobraz- be — ponovitev (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Ljubljana); 17.35 Po- ročila (Ljubljana); 17.40 N. Kuret: Obuti maček — lutkovna predstava (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža studia Sarajevo (Zagreb); 19.05 Zabavno- glasbena oddaja (Beograd); 19.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik Cak (Ljubljana); 20.35 Slavko Osicrc: Maska rdeče smrti — balet (Ljiubljana); 21.35 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 22. 12. 1966: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 An- gleščina — ponovitev (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd); 14.50 TV v šoli — pono- vitev (Zagreb); 16.10 TV v šc^i: Po- stoj, kdor mimo greš? (Ljubljana); 17.25 Poročila (Beograd); 17.30 Jaz, vojak — oddaja ob Dnevu JLA (Beo- grad); 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Člo- vek, znanost in proizvodnja (Beo- grad); 19.10 Uvertura za diskoteko (Beograd); 19.40 TV prospekt (Za- greb); 19.45 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Rezerviran čas 21.15 Ekran na ek- ranu — ñlmski mozaik (Zagreb); 22.15 TV dnevnik (Beograd). Petek, 23. 12. 1966: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 An- gleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.45 Angleščina — ponovitev (Za- greb); 16.10 Osnove splošne izobraz- be (Beograd); 17.55 Poročila (Za- greb); 18.00 25 minut z... — odda- ja za otroke (Zagreb); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Brez pa- role — mladinska oddaja (Ljublja- na); 19.30 Ljubezenska lirika (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik Cak (Ljubljana); 20.35 Voj- ni zločinci — švedski dokumentar- ni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 24. 12.1966: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Ljubljana); 17.15 Zviti Pe- jo — lutkovna oddaja (Skopje); 17,35 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beograd); 17.50 Reportaža (Skopje); 18.10 Vsako soboto -— pre- gled TV sporeda (Ljubljana); 18.25 TV obozrnik (Ljubljana); 18.45 O našem govorjenju (Ljubljana); 19.10 Komorna glasba (Skopje); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Neznani kraji — serijski film (Ljubljana); 21.00 Hu- moristična oddaja (Beograd); 22.00 Po sledovih plesnih korakov — IV. oddaja (Ljubljana); 22.15 Bonanza — serijski film (Ljubljana); 23.05 Zadnja poročila (Ljubljana). RADIO - CELJE Nedelja, 18. decembra: 11.00 napoved časa in programa, 11.05 pogovor s poslušalci, 11.20 obvestila, 11.30 nedeljsko razvedrilo, 11.45 na- ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 Rudi Lešnik: Najdaljša noč. V dneh od 19. do vključno sobote 24. de- cembra se bo spored radia Celje začel vsak dan ob 16.00 s posnetkom z nove Jugotonove plošče ter čestitkami in pozdravi poslušalcev. Vtem ko bo celjska kronika vsak dan ob 17.00, bodo obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: ponedeI]ek, 19. decembra: 17.25 športni pre- gled, 17.40 M. Ravel: Ciganka; torek, 20. decembra: 17.25 mladinska odda- ja, 17.40 glasba z izposojenih plošč; sreda, 21. decembra: 17.25 iz dela celjske občinske skupščine, 17.35 glasbena medigra, 17.45 iz delovnih kolektivov; četrtek, 22< decembra: 17.25 radijs¡ki feljton, 17.40 za ples in razvedrilo; petek, 23. decembra: 17.25 deset minut Z zdravnikom, 17.35 za vsakogar nekaj; sobota, 24. decembra: 17.25 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — drugi del. MJ MŠA ШШШ DEDISČIM RES PROPADE? Pretekli teden je na zavodu za spomeniško varstvo v Celju, nena doma prišla vest, da se je zrušil del severnega zidu graščine Tabor v Višnji vasi pri Vojniku. Graščina, ki je že vsa leta po osvoboditvi služila za stanovanje, je zadnja leta čedalje bolj očitno kazala znake razpadanja. V zidovju so nastajale razpoke, omet je odpadal v velikih ploskvah, strehe in žlebov ni nihče popravlj al, skratka, z graščino se je dogajalo vse tisto, kar se danes dogaja z veli ko večino srednjeveških feydalnih objektov na naših tleh. Poglejmo si samo nekaj primerov. Zavod za spomeniško vaistvo v Ce- lju si npr. že dolgo prizadeva, da bi pristojni organi popravili dobesed- no razpadajočo graščino Zalog pri Žalcu, O tej graščini in o njenem stanju je v pismih bralcev v »Delu« dne 28. 9. 1966 spregovoril tudi prof. Mirko Vivod iz Celja, vendar vsaj v tisiku nismo zasledili nobenega od- govora na postavljena vprašanja. Natančneje povedano, odgovor je vendar prišel. Zavod je bil pred ne- kaj dnevi obveščen qd stanovanj- s'kega podjetja v 2alcu, da namera- vajo stanovalce iz graščine odseliti, dbjekt sam pa porušiti, ker je že tako dotrajan, da ga ne kaže več popravljati. Takih primerov bi lah- ko našteli še več. V našem tisku je bilo že veliko govora o stanju gradu Lemberk pri Dobrni. Omet odpada, eno izmed stopnišč se je podrlo, stropi so nagniti in kjer ni stanoval- cev, so vrata sneta s tečajev in skur- jena. Posamezniki po lastni presoji in v lastnem interesu podirajo drev- je znotraj dvorišča in odstranjujejo kovane ograje, baročna kapela pa je spremenjena v hlev. še in še bi lahko naštevali. Grad v Podsredi, čigar osnova je nastala v 12. stoletju in ki danes predstav- lja enega najlepših še ohranjenih srednjeveških gradov na Sloven- skem, je do kraja zanemarjen. Del strehe in nekaj stropov se je že udrlo, vsepovsod zamaka, grajska kapela je izropana itd. Nekdanjo ojstriško grajsko pristavo pri Graj- ski vasi je eden izmed domačinov pričel podirati, da bi tako prišeldo gradbenega materiala za lastno hi- šo, v graščini pri Polzeli so nökda- rijo kapelo z baročnimi freskami spremenili v ropotarnico in drvar- nico itd. Ob vsem tem se nam z vso ostrino postavlja vprašanje našega odnosa do kulturne dediščine na naših tleh. Medtem ko drugi narodi z veliko skrbjo in znatnimi materialnimi sredstvi dragocene stare spomeni- čas je opravil svoje. Del graščine Tabor, ki je ni dolga leta nihče po- pravljal, se je pred kratkim porušil. ške objekte ne le korektno ohranja- jo in vzdržujejo, marveč najdejo ce- lo sredstva za njihovo prezentacijo, se pri nas sprašujemo ali bomo na- šli poti in načine, da ohranimo vsaj tisto, kar se nam je iz preteklih sto- letij ohranilo najlepšega in najdra- gocenejšega. Poglejmo samo bližnjo Češko. V letih po osvoboditvi so tam do kraja uredili skoraj 300 gra- dov in grajskih objektov. Preuredili so jüi deloma v muzeje, deloma v razne domove in druge namene. Na celjsikem območju v vseh letih po osvoboditvi ni bilo mogoče pristopi- ti k reševanju niti enega samega gradu ali grajskega objekta. Stavb, ki so bile do leta 1941 še vse več ali manj redno vzdrževane, povečini že 25 let ni nihče popravljal, in če jih je, je šlo v najboljšem primeru za popravilo dotrajane strehe in zame- njavo kritine. V te stavbe so se po osvoboditvi pretežno vselili ljudje, ki si niso mogli najti stanovanja drugod in jim je bila potreba po rednem vzdrževanju grajskih,objek- tov deveta skrb — kolikorkrat bi to seveda sploh zmogli. Mnogokrat so po mili volji odstranjali stare dra- gocene peči, uničevali parket in dru- go opremo, opravo pa, kolikor je je ostalo, so uporabljali v najrazlič- nejše namene. Naneslo je, da je za- vod našel staro intarzirano baročno mizo, ki je služila za pranje. Razum- ljivo, da je bila popolnoma uniče- na. Pustimo naštevanje. Preveč bole- če je, ko ob vsem tem žalostnem stanju pravzaprav ni videti pravih perspektiv, da bi se situacija popra- vila. Prišli smo že talko daleč, da smo npr. prisiljeni tolerirati, kako je neiki zasebnik spremenil celotno nadstropje gradu v Podčetrtku v kurjo farmo, saj ddkler je tam kur- ja farma, se vsaj ni bati za V2;diiže- vanje strehe. Neikoliko na boljšem so danes samo objekti, v katerih so trenutno domovi za onemogle ali pa razne bolniške ustanove. Toda celo pri teh Objektih se ves čas obstoja spomeniškega zavoda v Celju ni niti enkrat samkrat zgodilo, da bi tre- nutni lastniki oziroma uporabniki teh spomenišikui objeiktov poklicali na pomoč pooblaščenega strokov- njaka, kadar je šlo za kakšne adap- tacije ali popravila. Odveč je postavljati vprašanje, kdo je za takšno stanje odgovoren. Spomeniški zavodi, ki so bili usta- novljeni zato, da bdijo nad našo spo- meniško dediščino, ostajajo ob vsem tem brez moči in če kdaj ob kakšnem konkretnem primeru, po- vzdignejo svoj glas, je to glas vpijo- čega v puščavi. Navsezadnje pa niti ne gre za ugotovitev, kako se je moglo zgoditi, da je prišlo tako da- leč. Gre za to, da skupaj začutimo zavest odgovornosti, saj nikakor ni- smo absolutni in gospodarji kultur- ne dediščine, ki smo jo prejeli od preteklih rodov, marveč člen v zgo- dovini, ki je dolžan zaupano nam dediščino zapustiti prihodnim rodo- vom prav takšno, kakršno je prejel. To je moralna obveza, ki jo čutijo ne le vsi narodi vzhoda in zahoda, marveč celo narodi mnogih držav v Afriki in Aziji, ki so bile ustanovlje- ne šele v zadnjih letih in ki kljub svoji nerazvitosti in revščini name- njajo dobršen del svojega nacional- nega dohodka prav za ohranjevanje spomenikov svoje preteklosti. Če smo čakali 20 let, to naše moralne odgovornosti in naših obvez ne zmanjšuje, marveč jih prej poveču- je. Ni opravičila, da ne bi našli so- razmeroma nizkih sredstev, potreb- nih za vzdrževanje in obnovo tiste- ga, kar je bilo nekoč- ustvarjeno z naprimerno večjimi napori in žrtva- mi. Pri vsem tem pa niti ni potreb- no, da vse to počnemo zato, ker že- limo biti »kulturni«. Čas bi že bil, da ugotovimo, kako mnogi spome- niški objekti (sem lahko prištejemo tudi stara mestna in naselbinska Graščino Zalog pri Žalcu so že pred leti inekoliko podprli, da bi tako vsaj za nekaj časa odvrnili pretečo nevarnost rušenja. jedra, ki niso v nič bolj zavidljivem položaju in ki jim vsak kroji usodo po svoje) predstavljajo ne le veliko kulturno marveč tudi veliko mate- rialno vrednost. Če vzamemo, da je recimo v enem gradu danes nasta- njenih deset družin, potem to pome- ni, da bi potrebovali ca. 100 milijo- nov S-din, če bi hoteli tem družinam zagotoviti nova, približno enako ve- lika stanovanja. Se ob tem ne vpra- šamo, če bi nemara le ne bilo cene- je žrtvovati nekaj denarja, da bi se ti objekti lahko redno vzdrževali? In če vemo, da je stanarina v teh objektih tako nizka, da nikakor ne zadošča za kritje vzdrževalnih po- treb, kaj bi ne bilo mogoče teh sta- novanj v nekem določenem zapored- ju drugo za drugim počasi asanirati in potem zaračunavati ustrezno viš- jo najemnino, ki bi za tekoče vzdr- ževanje objekta v nekem doglednem času vendar pričela zadoščati? če so zdaj objekti v takem stanju, da bodo zanje delno potrebna večja in- vesticijska sredstva, je to samo na- ša skupna krivda, ki je ne moremo nikomur naiprtiti. Vemo, da je tre- Tak je pogled na razpadlo grajsko pristavo Ojstrica, ko je neki zaseb- nik porušil nosilni stolp, da bi pri- šel do gradbenega materiala. ba vsako napako plačati, in plačati bomo morali tudi to, če nočemo, da bo škoda postala nepopravljiva in da nam bodo zanamci naprtili oči- t€)k kulturnega barbarstva. Narod brez kulturne dediščine je kaikor človegoji: srednja šolska izobrazba in 2 leti prakse na ustrez- nih delovnih mestih. Osebni dohodek za delovno mesto pod 1 po dogovoru, za ostala delovna mesta po pravilniku o osebnih dohodkih. Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi in zahtevani praksi je vložiti osebno pri Kreditni banki Celje, Vodnikova 2. Razpis velja 15 dni po objavi, razen za delovno mesto pod 1 do dopolnitve.« Cestno podjetje v Celju razpiisuje prosto delovno mesto Vodje gradbene operative POGOJ: Diplomiran gradbeni inženir z l(Wetno prakso, ali gradbeni tehnik s 15 letno prakso v cestni službi. Nastop silužbe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o OD. Vsi ostali pogoji po dogovoru. Ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. |17|ČASPPIS0V IZHAJA V SFRJ ____VENDAR lE EDE\ TUDI VI STE VABLJENI V CELOVEC letošnji spektakl poln lepote, raz- košnih barv in atraktivnega drsa- nja je bogat, kot še nikoli. Rezervi- rajte si sedeže v enem od udobnih IZLETNIKOVIH avtobusov, ki bo- do vozili v Celovec non-Stop. Prijave sprejemajo poslovalnice IZLETNI- KA — v Celju, Mozirju, Velenju, Krškem in Krapini. IZLETNIK VABI Ш DRSALNO REVIJO ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 17.—24. decembra 1966 Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3/11 (Savinjsko nabrežje) tel. 28-71 VELIKO SILVESTROVANJE v Rogaški Slatini priredi Zdraviliško gostinsko podjetje v obratih Slovenski dom in Pošta. —- Rezervacije pošljite na naslov podjetja. TIRISTIČNE OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je v vseh krajih dovolj prostih mest. Potrebne so le re- zervacije za hotel Celeio, Evropo in Pako ob sobotah. Za novoletne praznike pa že zdaj sprejemajo rezervacije v vseh turističnih kra- jih. PREVOZNOST CEST Vse ceste na našem področju so redno vzdr- ževane in prevozne. Zorana je tudi cesta na Celjsko kočo, Svetino in Goro Oljko. PRIREDITVE — SILVESTROVANJA Silvestrovanje prirejajo prav v vseh krajih na našem turističnem področju, seznam sil- vestrovanj berite v Turističnem uradu Celje. V hotelu PAKA v Velenju je vsak večer ra- zen ponedeljka mednarodni barski program, GIACOMO VATOVEC succ TRST, Via Torrebianca 19 — najstarejša tržaška slovenska izvozna tvrdka prodaja po najugodnejših cenah: pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedil- nike, hladilnike in stroje za umivanje posode. CANDY - REX - ZOPPAS - CASTOR - IGMS - - L\DESIT - C. G. L - TRIPLEX - SABIAM MOTORNE KOSILNICE IN DRUGI POLJEDELSKI STROJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. OBIŠČITE NAS ALI NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE! POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA! Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste. HOTEL EVROPA CELJE — TELEFON 20-18, 20-19 VABI NA VELIKO SILVESTROVA- NJE 1966-67 V VSEH PROSTORIH HOTELA. CENA REZERVACIJE PO OSEBI 15 N-DIN. CENA MENU-JA 40 N-DIN ALI PROSTA KONSUMACIJA (SKUPAJ 55 N-DIN). IZŽREBANIH BO 10 NAGRAD. GOSTE BOSTA ZABAVALA DVA ORKESTRA. Rebalans proračuna občine Celje v torek je občinska skupščina v Celju razpravljala In sprejela rebalans proračuna. Občinska skupščina pa želi s spremembami seznaniti tudi vse občane, zato <Л- javljamo gradivo, ki so ga odborniki potrdili. Sprememba proračuna občine Celje za leto 1966 je pravzaprav konkretizacija že v septembru sprejetega sklepa občinske skupščine o 12,5 odstotni proračunski omejitvi. S to spremembo se bodo dohodki in izdatki proračuna naše občine zmanjšali za 2,965.693 N-dinarjev, ali 8,8 odstotka. Najpomembnejši izpad dohodkov je še vedno pri prispevkih iz osebnega dohodka — za 13,4 od- stotka — in to predvsem zaradi odliva prispevka iz oseb- nega dohodka na ostale občine in tudi zaradi zmanjša- nja delovne sile. Dohodki od davkov bodo predvidoma preseženi za 1,3 odstotka, medtem ko bo pomembnejše zmanjšanje dohodkov tudi pri taksah in to za 20,2 od- stotka. Ob rebalansu izdatkov proračuna je občinska skup- ščina upoštevala, da bodo proračunski potrošniki, ki imajo poseben družbeni pomen, najmanj prizadeti. Zato so z rebalansom zagotovili sto odstotna sredstva za de- javnost osnovnih šol, medtem ko bi sredstva za šolski sklad II. stopnje zmanjšali za 12,5 odstotkov. Ta izpad pa naj bi nadomestili iz sredstev, ki jih gospodarske organizacije prispevajo za strokovno šolstvo — to je 1 oziroma 1,5 odstotka od osebnih dohodkov. Zmanjšanje sredstev za predvojaško vzgojo znaša le 3 odstotke, to pa predvsem zaradi že porabljenih sredstev za taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje. Sredstva za kulturno prosvetno dejavnost se zmanjšajo za 12,8 odstotkov, za dejavnost socialnega varstva pa je zmanjšanje za 8 od- stotkov. Kljub temu, da je naša občina v primerjavi z ostalimi občinami v republiki na enajstem mestu pri porabi proračunskih sredstev za to dejavnost, so potrebe vedno večje. Povečali so se izdatki za oskrbovance v do- movih in izdatki v mladinskih domovih, poleg tega pa so morali poravnati iz sredstev tekočega leta še neporav- nane obveznosti preteklega leta v višini 2,350.068,00 N-di- narjev. Sredstva za zdravstveno varstvo so omejili za 9,3 odstotka, drugače pa je s komunalno dejavnostjo. Tu znaša omejitev 19,4 odstotka. Nekatera dela bo zato tre- ba odložiti za kasnejše obdobje. Naša skupščina je v primerjavi z denarjem, ki so ga za to dejavnost potro- šili v drugih občinah v naši republiki, na četrtem mestu. Za delo državnih organov je zmanjšanje teh dohodkov za 11,1 odstotek. Z rebalansom pa so zagotovili sto od- stotna sredstva občinskemu sodišču, predvsem zaradi novih sodniških delovnih mest in pa prenosa pristojno- sti. Po trošenju sredstev za delo državnih organov smo v naši republiki na zadnjem mestu z 12,3 odstotki celot- nega proračuna. Občinski upravi so se zmanjšala sred- stva za 12,5 odstotka. Tudi v tej potrošnji je celjska občina med zadnjimi v republiki, saj je na 59. mestu. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti so zdaj zmanjšana za 11,9 odstotka, za dejavnost družbenih organizacij pa za 12,5 odstotka. Za to dejavnost gre v naši občini le 1,8 odstotka vseh proračimskih sredstev, medtem ko dajejo druge slovenske obŽine v povprečju 2,5 odstotka proračunskih sredstev. Za 12,5 odstotka so zmanjšana tudi sredstva za ne- gospodarske investicije, s tem, da znotraj negospodar- skih investicij nekaterim postavkam zagotovijo sto od- stotne zneske, druge pa so zmanjšali za več kot 12,5 odstotkov. Takšno zmanjšanje je bilo mogoče izvršiti le z refundacijo nekaterih obveznosti (iz naslova stanovanj- ske izgradnje) od stanovanjskega podjetja. Občina daje za negospodarske investicije 11,9 odstotkov vseh prora- čunskih sredstev in je s tem na sedmem mestu v re- publiki. Sredstva za negospodarske posege so zmanjšana za 11,9 odstotkov. Sto odstotne zneske je bilo treba zagotoviti za regres za mleko, nekoliko bolj pa so zmanjšali sred- stva za avtobusne vozovnice. Nekoliko se je povečala postavka za plačilo obveznosti iz preteklih let in to predvsem zaradi kasneje dospelih računov iz leta 19c5. Nerazporejeni dohodki oziroma proračunska sredstva pa so z rebalansom zmanjšali za 31,2 odstotka. Res je, da bo to zmanjšanje v glavnem prizadelo vse dejavnosti, res pa je tudi, da prav na tem področju proračunske potrošnje še vedno ni vseh tistih prizade- vanj, ki jih je pred nas postavila gospodarska in druž- bena reforma. Ugotoviti moramo še, da bo mogoče za- gotoviti več sredstev tistim proračunskim potrošnikom, ki jim gre posebna družbena skrb, le s temeljito selek- cijo proračunske potrošnje. REBALANS DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE CEUE ZA LETO 1966 REBALANS IZDATKOV PRORAČUNA ZA LETO 1966 KREDITNA BANKA CELJE S SVOJIMI ENOTAMI V CELJU, ŽALCU, MOZIRJU, VELENJU, ŠOŠTANJU, SLOVENJ GRADCU, DRA- VOGRADU, RAVNAH NA KOROŠKEM, PREVALJAH, MEŽICI, RAD- LJAH OB DRAVI, SLOVENSKI BISTRICI, SLOV. KONJICAH, RO- GAŠKI SLATINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU, BREŽICAH, SEVNICI IN LAŠKEM objavlja ПОУО veliko nagradno žrebanje ZA VEZAAIE VLOGE NAGRADE: AVTO FIAT 5 .superavtomatičnih pralnih strojev 10 koles 2 fotoaparata »KIJEV« 3 motorne koMlniee televizor 10 tranzistorjev 3 mopedi 3 šivalni stroji 2 peči na olje Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo pri kateri koli naši poslovni enoti v času od 20. de- cembra 1966 do 15. aprila 1967 vložili in vezali najmanj ^00 N- din ,za dobo nad 24 mesecev ali 1000 N-din za dobo nad 12 mesecev. VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 7—7^^lo, Žrebanje bo v začetku meseca maja 1967 Želite svoje stanovanje, svoj dom? KLJUC vašega novega doma hrani KREDITNA BANKA CEJE in njene poslovne enote! Po- sebno namensko varčevanje za gradnjo individualnih hišic, sta- novanj v blokih ter obnovo stanovanj je rešitev vašega proble- ma. Večja kot je hranilna vloga, večji je delež Kreditne banke, s katerim je soudeležena pri gradnji, nakupu ali obnovi vašega doma. Delež lahko doseže tudi 300 odstotkov... Premislite: ključ za rešitev vašega problema je hkrati tudi ključ vašega doma! KREDITNA BANKA CELJE S SVOJIMI POSLOVNIMI ENO- TAMI V CEUU, 2ALCU, MOZIRJU, VELENJU, ŠOŠTANJU, SLOVENJEM GRADCU, DRAVOGRADU, RAVNAH NA KORO- ŠKEM, PREVALJAH, MEŽICI, RADLJAH OB DRAVI, SLOVEN- SKI BISTRICI, SLOVENSKIH KONJICAH, ROGAŠKI SLATI- NI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU, BREŽI- CAH, SEVNICI IN LAŠKEM. v Žalitev Pošteno povedano, jaz, Pepe Kogol, nisem prefinjen značaj. Nikoli me niso zanimali stihi pesnikov, moji idoli so bili ho- kejski šampioni. Zato sem tudi sam začel igrati hokej. Moj prijatelj Goblon je prav tako postal hokejist, samo da ga je igral v drugem klubu, pa sva se večkrat srečavala na le- du kot nasprotnika. O hokeju imava s prijate- ljem enako mišljenje: kdor ho- če šport brez bušk in brazgotin, naj igra ping-pong, preferans ali pa naj keglja. Za hokej so potrebni čvrsti mladeniči, ne strahopetci. Na tekmah najinih klubov sva s prijateljem imela izredno priložnost, da sva pokazala na- jin čvrst značaj, da nisva scrt- Ijanca in mehkužneža. Takoj v začetku sem se zaletel v Gob- lona s tako silo, da je podrl ograjo, za njo pa nekega gle- dalca. Za ta uspeh so me iz- ključili iz igre za dve minuti. Toda ko sem se vrnil na led, me je Goblonov udarec s pali- co stal obrv in dva zoba. Zdaj je sodnik njega izložil za dve minuti. Prav kmalu sva eden druge- mu polomila palici, pa sva bila skupaj izključena za pet minut. Ko sva se spet vrnila na igri- šče, sva se znova lotila drug drugega: jaz sem Goblonu raz- bil brado, on pa je z laktom preiskusil trdnost moje nosne kosti. Sodnik je ugotovil obo- jestransko agresijo in naju po- slal na hladno — spet za pet minut. Tako so minevala najina tek- movanja. Doktor Buhte je imel z nama mnogo dela, skoraj vsa- kič nam je moral 'dati nekaj dni bolniške. Oba z Goblonom sva paradirala po našem mestu in kazala svoje velecenjene bu- ške ter brazgotine. Mali dečki so naju občudovali in sanjali o tem, da bodo tudi oni nekoč postali športniki. Midva sva bi- la vesela, da so naju otroci imeli za vzornika, da bodo tudi naši nasledniki takšni, da ni strahu za bodočnost hokeja, da bo še veliko Kogolov in Goblo- nov, ki jih ne bo strah modric, bušk, brazgotin in mavčevih oblog. Nekoč sva se z Goblonom srečala, na nekem plesu. Malo je manjkalo, pa bi se bila spo- prijateljila. Toda ne! Bila sva vendar iz različnih klubov. Po- zdravila sva se čvrsto, krepko, kot se hokejistom spodobi. Pri roki ni bilo palic, bili pa so sto- li, ni bilo leda, toda bil je par- ket, ni bilo paka, toda bili so kozarci. Toda glej! Ne jaz ne Goblon bi ne imela nič proti, če bi na- ju izločili iz igre za eno, dve ali pet minut. Tako se spodobi in taka so pravila. Toda občinski sodnik je brez športnega duha. Obsodil naju je na pet tednov zapora zaradi huliganstva. Ka- ko čudna so merila raznih sod- nikov! Miroslav Svandrlik Poletje je čas, ko nam je pre- vroče, da bi storili tisto, za kar nam. je bilo pozimi prehladno. Noben zdravnik ne prepriča ženske tako hitro za shujševalno dieto kot kopalni kostum od la- ni. v TEKSTILNA TOVARNA V PREBOLDU V SAVINJSKI DOLINI JE MENDA NAJ- STAREJŠA TEKSTILNA TOVARNA NA BALKANU. TRŽAŠKI PODJETNIK JO JE ZAČEL GRADITI LETA 1838, OBRATO- VATI PA JE ZAČELA LETA 1842. POGON- SKA MOC TOVARNE JE BILO TAKRAT VELIKO VODNO KOLO, KI JE POGA- NJALO PREDILNICO IN TKALNICO. S TOVARNO JE POD OBRONKI HRIBOV NASTAJAL PROLETARIAT, KI JE DO- ŽIVLJAL TU PRAV VSA OBDOBJA KA- PITALISTIČNEGA IZŽEMANJA OD ČA- SOV, KI JIH JE OPISOVAL KARL MARX PA DO REVOLUCIJE LETA 1941. LETA 1910 JE V TOVARNI IZBRUHNI- LA ENA PRVIH STAVK V TEH KRAJIH. TE STAVKE SE SPOMINJA DELAVEC FRANC BUKOVEC, KI JE V TEJ TOVARNI DELAL POLNIH 52 LET. PRI- SLUHNIMO KAJ PRAVI O TEM: B ilo je pozimi leta 1910. V tovar- ni sem bil takrat že deseto leto, star pa sem bil štirindvajset let. Cisto prav ste slišali. Delati sem začel, ko mi je bilo štirinajst let. Trdo de- lo je bilo, toda bil sem žival. Krivic je kar mrgolelo okoli nas. Kazni so kar deževale. Res niso več uporab- ljali telesnih kazni, kot pred deset- letji, toda če so ti vzeli za najmanj- ši prekršek po 30 krajcarjev do cele krone, se je to pri nizki plači hudi- manovo poznalo. V tovarni je bilo tiste čase okoli štiristo delavcev. Bili smo sami do- mačini, edino nadmojster Sulhoff je bil tujec. Mislim, da je bil češki Nemec. Tovarna je bila v rokah nem- ške družbe Stocker—Hoffmann et Com. Delali smo v eni smeni in to ves dan. »šiht« se je pričel ob šestih zjutraj do šeste ure zvečer. Opoldan smo imeli eno uro prostega za kosi- lo. Kar zračunajte, to je enajst ur dnevno. Mojstri in drugi šefi so nam od- trgovali od zaslužka kolikor se je le dalo. Gledali so nas postrani kot uboge pare, ki si tako in tako ne mo- rejo pomagati. Ob vsaki priložnosti, če je bila potreba ali ne, so nam grozili s »cesto«. No in tisto zimo leta 1910 smo se predilci in natikači zmenili, da se bomo gospodi postavili po robu. Res ne vem, kdo je bil pobudnik, toda zdi se mi, da so nas podžgali ru- darji. Veliko smo slišali o štrajku trboveljskih »knapov«. Iz naših kra- jev je veliko mož hodilo v jamo tja čez v Zasavje. Njihov zgled in nji- hove bodrilne besede so predramile tudi nas. Sklenili smo torej, da se bomo uprli oblastnosti naših delodajalcev. Sestavili smo deputacijo, ki smo jo poslali k direktorju tovarne. Le-ti so zahtevali zvišanje plač in pa od- pravo nepotrebnih kazni, ki so po- segale v naše, že tako borne žepe. Delavski odposlanci so zagrozili, da bomo ustavili delo, če našim željam ne bodo ugodili. Direktor najbrž ni naših zahtev je- mal resno. Ni se dosti zmenil za grožnje: —• Storite kakor hočete, je dejal. — Prav, pa bomo, so rekli naši zaupniki in odšli. Predilci in natika- či smo zapustili stroje in svoja de- lovna mesta ter šli. Delavci v dru- gih obratih so delali naprej. Težko je bilo prepričati ljudi, da bi se nam priključili. Bali so se za svoj borni košček kruha. Stavka je trajala polnih deset dni in ker je bila zima, je bilo to še po- sebej težko, da smo ostali brez de- narja. Vsako jutro smo prihajali v tovarno, šli v naš obrat, pregledali stroje in oprezovali za morebitnimi stavkokazi. Nobene škode nismo de- lali, ker smo vedeli, da stroji niso krivi za naše nadloge. Ko smo opra- vili naš vsakodnevni ogled, smo se pred tovarno zbrali v gručo in zape- li. Največkrat smo povzeli tisto: ... Pozimi pa rožice ne cveto... Med stavko so prišli v tovarno tu- di žandar ji, pa se nismo dosti zme- nili zanje. Direktor nas je sicer po- dil in priganjal'k delu, toda nismo ga ubogali. Ubrali smo še eno pot. Pisali smo lastniku Hoffmannu v Trst in mu razložili naše zahteve. Vrnite se na delo, sam bom prišel v tovarno in vse uredil!, je odpisal. Mi pa nazaj: napisanim obljubam ne verjame- mo, hočemo slišati vašo živo častno besedo! In res. Hoffmann je prišel. Začel se je besedni boj okoli naših zahtev, nazadnje pa je Hoffmann le moral popustiti. Sestavili smo skupaj po- godbo, ki sta jo podpisali obe stra- ni. Zgodilo se je nekaj, zaradi česar .je bilo menda naše tovariše iz osta- lih obratov le majčkeno sram, da se nam niso hoteli pridružiti: Hoff- mann nam je plačal v celoti tistih deset dni, ko smo stavkali. Moral je. Ker smo bili tako enotni, ni mogel drugače. Ne vem več, če imam prav, toda mislim, da je bila ta stavka ena izmed prvih v Savinjski dolini, vsekakor pa prva plačanastav- ka. Г K. — J. K. Po 40 semestrih NOBENEGA IZPITA Akademska kariera nekega hanno- verskega študenta arhitekture se je pred dnevi hočeš ali nočeš končala. Ni se sicer zgodilo, da bi omenjeni študent sam vrgel puško v koruzo — o ne! Njemu je morala atmosfera univerzitetnih predavalnic ugajati, saj je presedel^nič več in nič manj kot štirideset semestrov na visoki šoli za arhitekturo v Hannovru. Tu- di kak učenjak ni postal, kajti zato mu je nekaj manjkalo, nekaj, kar mu po dvajsetih letih univerzitelne- ga študija ni uspelo: izpiti. Po pravi- ci povedano ni opravil 45-letni štu- dent niti enega izpita na fakulteti. Sadovi njegovega prizadevanja seve- da niso izostali, pred dnevi so mu nadaljnji študij prepovedali. Nič čudnega ob tem uspehu. Študent arhitekture se je leta 1947 vpisal na fakulteto in se je moral leta 1953 prvič zagovarjati, ker je dobil opomin, češ kdaj bo začel opravljati izpite. Krivdo je pripisal finančnim težavam in slabemu zdravstvenemu stanju in obenem obljubil, da bo v prihodnje, intenziv- neje študiral. Pri tej obljubi je pa .tudi ostalo — več kot eno desetletje. Na vprašanje novinarjev, od česa je lahko tako dolgo živel, je bivši študent arhitekture dejal, da je živel od male najemnine hiše njegove ma- tere in da mu je sestra pomagala. Čeprav bi še rad trgal hlače v uni- verzitetni klopi, je sodišče, kjer je iskal pravico, mnenja, kot rektor: študent je izgubil možnost akadem- skega študija in pika. P. Kandorfer NASVET MATERE ... o tem ljuba hči, poišči na- svet pri očetu; on se je veliko bolj pametno poročil kot jaz. NASVET SOPROGE ... človeško telo se sestoji 76 odstotkov iz vode. Skrbi, da bo pri tem ostalo, dokler bom zdo- ma. K stvarem, s katerimi lahko tudi otroci po mili volji ravnajo kakor hočejo, spadajo tudi star- ši. Če hočete reči nekaj, kar naj bi otroci ne slišali, recite ta- ko, kot bi govorili prav njim. Človek, ki se pritožuje, da ne dobi vsega kar zasluži, naj si raje čestita. Za napredek se moramo zahva- liti človeški navadi, da živimo preko svojih zmožnosti. Če kdo začne: Saj ne boš je- zen če ti povem ... bodite pre- pričani, da boste res jezni. Pozimi pa rožice... ZANJ: Preoblečeni steklenici. Kos lepega frotirja, pisan trak, malo spretnosti... DARMM.A vso SRECO IN TOLE V SPOMIN! Darila! Koliko veselja je z njimi. Ponavadi celo več takrat, ko daje- mo! Ni treba, da so dragocena; celo bolje je, da niso. Morajo pa biti prisrčna in pokažejo naj naš odnos do tistega, ki ga bomo obdarovali. Najlaže je seveda ustreči otrokom, čeprav je tudi tu treba skrbno iz- brati. Različna starost, različne ig- račke. Kocke, konjički na kolescih, majhni vozički in podobno so da- rilo za olroka do drugega leta sta- rosti. Med tretjim in četrtim letom jim bomo kupili punčko, medved- ka, lesena kladiva, tablo in kredo, majhen komplet kuhinjskih potreb- ščin — v teh starostih namreč zelo radi pomagajo — boben itd. Slika- mic« pridejo na vrsto nekoliko ka- smcjc, prav tako so tudi domine, »Človek ne jezi se« in podobne igri- ce primerne šele za šolske otroke. Najtežje je vsekakor z »njim«. Gumbi, kravate in srajce so običaj- na darila. Predlagamo nekoliko spremembe. »Oblečeno« steklenico z njegovim monogramorh, etui za očala, šal, ki smo ga spletli na skri- vaj. Ker je minilo obdobje, ko je smela gospodinja postaviti na mizo samo kompleten servis, lahko prija- teljici podarimo eno samo lepo sko- delico, dva kozarca, dve brisači, ste- kleno figurico iz prodajalne s stek- 1*И1, srebrno žličko in podobno. V posodo lahko naložimo kaj sladke- ga, vse skupaj lepo okrasimo in sto- rili bomo veliko veselje! PRIJATELJICI: Lepa skodelica z žametno pentljo, v skodelici nekaj čokoladnu! bonbonov, kak okra- sek ... ^ i JÈÌ Tako! Silvestrovali bomo doma! Ko smo na dru- žinskem posvetu ugotovili, da bi naju Silvestrova noč kje zunaj prikrajšala za najmanj 20 tisočakov — Sil- vestrov menu okrog 7 tisoč za enega, potem pa še vse ostalo — sva se odločila za drugo možnost. Silvestro- vali bomo doma! Seveda ne bomo sami! Povabili bomo dva, tri pri- jatelje z njihovimi zakonskimi družicami, pa morda še starše, če ne bodo kako drugače preživeli zadnjega dneva v letu in — družba je sestavljena! Kaj pa zdaj? Najin dom mora biti tisti večer, drugačen kot običaj- no. Za to bo posikrbela novoletna jelka, ki jo bom postavila v kot pri oknu, pa tudi nekatere druge drob- narije. Na lestenec bova obesila venec iz smrečja ali iz borovih vej in nanj pripela raznobarvne sveče in okraske, ki bodo ostali od novoletne jelke. Smrekove vejice bom zataknila tudi za slike, tiste sklede in skodele, ki ponavadi prazne stojijo v vitrini, pa bom napolnila s smrečjem in mahom in vtaknila v sredino debelo svečo. Sploh bodo na Silvestrov večer v glav- nem gorele sveče; lepše in slovesneje bo, pa še dim, ki ga bodo k pristne j šemu vzdušju prispevali naši možje iz cigaret in pip ne bo tako občuten. Sveča ga bo namreč »vsrkala«. Pa še nekaj sem se spomnila. Kolikor bo gostov, toliko ,lepih sloržev bom izbrala iz zelene zaloge. Prebarvala jih bom s srebrno bronzo, okrasila s pentljo in položila na prtiček h krožniku. To bo tudi novoletno darilce za najine goste. Lahko bi ga sicer zamenjala sveža cvetlica, majhna serviet- ka, lepo zavit bonbon, ali kaj podobnega. Tako, to smo opravili! Zdaj pa miza! V mnogih družinah bodo nanjo pri- nesli koline in to je prav gotovo najbolj čudovita re- šitev. Gospodinja se bo ob tej priložnosti postavila tudi z domačo potico in svojim najboljišim pecivom, gostom pa bodo postregli s .pristno domačo kapljico. S toplo večerjo pa je veliko dela in ponavadi se potem zgodi, da je gostiteljica vso noč vprežena v nešteto drobnih opravil. Naslednje jutro je zato dvakrat bolj zbita kot običajno in prav malo lepega ji je pustil Silvestrov večer. Zato se bomo rajši odločili za hladno večerjo. Pripravili bomo pošten, pladenj obloženih kruhkov najrazličnejših oblik — kruh bomo malo .pre- pekli, da se bo bolje »držal« — na oval pa naložili narezek iz najrazličnejših vrst hladnega mesa. Vse bo treba seveda primerno okrasiti in pri tem lahko spro- stimo vso svojo domišljijo. Seveda pa je za to treba imeti dovolj časa, zato je prav, če se bomo priprav- ljanja mize lotile že zelo zgodaj popoldne, če pa bi vendarle radi postregli s čim toplim, bo to obara iz kokošje drobovine, ki jo bomo servirali v jutranjih urah. Odlično zdravilo proti mačku! Na mizi seveda ne sme manjkati peciva, ki ga bomo za to priložnost spekli že ^prejšnji dan, servirali pa ga bomo h kavi in punču, medtem ko je treba k vinu postreči s slanim pecivom — paličicami, prestami, slanimi keksi in, po- dobno. Najbolje je, da vsa jedila zložimo na mizo, ki jo postavimo tako, da si bo vsak lahko postregel sam. Za to lahko porabimo kuhinjo, ki jo seveda primerno uredimo. To, da bo na mizi najboljši prt, je seveda razumljivo, pa tudi porcelan, ki ga le nekajkrat na leto potegnemo iz omare, bo našel tu svoje mesto. Pijačo moramo imeti bolj pri roki. če je na raz- polago servirna mizica, bo prišla zelo v poštev. Sicer pa lahko »preoblečemo« dva kuhinjiska stola in nanju naložimo vse potrebne steklenice in kozarce. Morda bi postregli tudi s kakšnim cocktailom. Na primer: Martini pripravimo iz kozarčka vermuta, dveh ali treh kozarčkov gina, nakar oboje dobro premešamo in do- damo pijači led. Serviramo s koščkom limonine lupine ali z olivo. Na palubi: dva kozarčka гнта, kozarček serija, kavna žlička limoninega soka. Pijačo dobro zmešamo z ledom in jo precedimo v kozarce. Ameri- cano: dva kozarčka vermuta in kozarček bi tra vlije- mo v večji kozarec. Dodamo kocko ledu in košček li- monine lupine. Napolnimo s sodavico. In še brezalko- holni cocktail Eggnog: jajce, velika žlica sladkorja, ščepec soli, ščepec vanilijevega sladkorja, mleko. Jajce stepemo s soljo in sladkorjem, zlijemo to v visok ko- zarec in ga napolnimo z mlekom. Ponudimo dobro premešano. Torej, za pijačo in poln želodec smo poskrbeli. Kaj pa bomo počeli? Najprej dva resna nasveta: uga- snili bomo televizor in odstopili njegovo mesto, do- bremu, staremu radiu in gramofonu! Moški bodo kvartopirili ob drugi priložnosti, nocoj bodo za spre- membo ljubeznivi! Prav gotovo vsakdo pozna kakšno družabno igro. Le na dan s spretnostimi! Sicer pa — med dobrimi prijatelji tudi besed ne zmanjka. In ko bo polnoč, bomo odprli steklenico penečega vina. To bo storil mož, da si ne bom pokvarila svečane obleke. Kajti, v hiši imam goste, ki me lahko, tako za spremembo, enkrat vidijo brez predpasnika! Na novega leta dan se ne bom lotila parketa. To bom storila kasneje in prav nič mi ne bo žal, če.bom morala po njem nekoliko odločneje potegniti. Takrat jim vendar nisem mogla ponuditi copat in vsi so mi bili zato hvaležni! Le sosedje, ki stanujejo pod nami, morda ne, toda upam, da mi bodo oprostili! Ce ni pri hiši svečnikov, si pomaga- mo z lepo oblikovanimi steklenica- mi, ki se potikajo v vsakem stano- vanju. Praznični nasveti Novoletna jeîka se ne bo tako hitro osipa- la, če jo bomo hranili v hladnem prostoru in jo dva ali tri dni pred okrasitvijo posta- vili v vedro vode, ki smo ji primešali glice- rin (na liter vode, dve do tri žlice glicerina). ,če je sveča predebela, jo stanjšamo tako, da jo damo — samo konec seveda — za ne- kaj trenutkov v vročo vodo, nato pa Jo bomo lahko poljubno oblikovali. Smrekove storžke najprej operemo in nato večkrat potopimo v nasičeno solno raztopino. Ko se posušijo, so taki, kot bi pravkar padlo nanje ivje. * Ne dovolimo otrokom, da sami prižigajo »rakete« in svečke. Vata se še prehitro vna- me. * Tla pod novoletno jelko zavarujemo z moč- nejšim papirjem, ki ga zakrijemo s smreko- vimi vejicami. Coctail Giannini pripravimo tako, da vzamemo za kozarec pijače sok polovice limone, 30 g ruma, žlico sladkorja. Dobro zmešamo,.ponudi- mo hladno, kozarec pa okrasimo s kolobarčkom limone. V goste gremo Povabljeni smo na domače SiL vestrovanje. To ni čisto običajen obisk, zalo velja tudi nekaj pra- vil. Nič hudega ne bo, če bomo prijateljici, gostiteljici, nekoliko pomagali pri pripravljanju šte- vilnih drobot. Če pa bo to le odklonila, smemo kaj prinesti s s seboj: steklenico dobrega vina- zavitek doma narejenega peciva, sadje in skromno darilo. Pozvonili bomo točno ob dolo- čeni uri, pohvalili lepo urejen dom, in korajzno spili aperitiv. Ponujenega se ne bomo branili kot majhna punčka, saj bi mor- da s tem, lahko ustvarili ví¿5, kot da nam vsebina pladnja ni všeč. Prtiček bomo uporabili, saj je temu namenjen. Na mizo pa ga bomo potem položili nepo- ravnanega. Kozarca ne prijema- mo z rokavico in če že po nesre- či kaj polijemo, tega ne brišemo Z robcem. Sploh je najbolje, če ostanemo mirni, pa bodo taki tu- di qstali. Ne govorimo preglasno, ker imajo naši gostitelji ponava- di tudi sosede. Pijmo zmerno in pazimo, da ne bo soseda sedela pri praznem kozarcu, i Tudi otroci - predvsem oni Da, tudi otroci bodo praznovali, zlasti oni! Novoletna jelka je njihov praznik, tega ne bi smeli pozabiti, četudi je v teh dneh še toliko skrbi! K sreči so najmlajši z malim zado- voljni in bodo mnogi navdušeni že ob lepi, svetleči se novoletni jelki in skromnem darilcu. Doma bomo novoletno jelko okrasili že kak dan pred Silvestrovim. Takrat bo več časa in se bomo laže posvetili njiho- vemu velikemu veselju. Okrasili jo bomo skupaj in ko bo vse na svo- jem mestu, bomo počakali dedka Mraza. Za ta visok obisk se bomo seveda tudi oblekli slovesneje, pa četudi se dedek Mraz ne bo pokazal. Darila, namenjena otrokom, mora- jo biti lepo zavita, saj znajo otroci to neverjetno hitro opaziti. Lahko so skromna in poskusimo z njimi zadeti vsaj eno izmed mnogih otro- ških želja. Na otroško praznovanje lahko po- vabimo tudi sosedove otroke, pri- pravimo jim majhno pojedino in za vsakega simbolično darilce. Res, ne- kaj več denarja, pa tudi nekaj pa- rov veselih oči več! Če bo dedek Mraz obiskal šolo ali vrtec, v katerega hodi naš naj- mlajši, mu bomo seveda .omogočili, da se bo sprejema udsležil. Za to priložnost ga bomo naučili novo pesmico in mali junak jo bo ponos- no povedal bradatemu, velikemu prijatelju. Ni treba, da bi otroci kupovali novoletna darila svojim učiteljem ali vzgojiteljem. Razložimo jim, da je veliko boli primerno, če se mu za skrb vsi skupaj oddolžijo s šop- kom rož, saj bo tudi »tovarišici« to veliko bolj všeč. Tisto popoldne, ki.smo ga določi- li za otroško praznovanje, pustimo skrbi in težave, poskusimo biti otro- ci in zavedajmo se, kako velikega pomena je zanje ta dan. OTROKU: Igrača primerna starosti otroka je hkrati posoda, v katero damo nekaj slad- karij... SOPROGI: Takšnole darilce^ je vrhvsega še malce hudomušno, češ, var- čujmo za frizerja, toda soproga bo darila gotovo vesela. Domiselnemu soprogu ne bo težko izbrati darila zanjo, a da ne bo treba pregloboko seči v »reformirani žep«... ZGODBA AMERIŠKEGA PILOTA, KI MORDA UŠEL IZ PEKLA Dieter Denkler, po rodu Nemec, je 195? odšel v Ameriko, kjer je postal pilot. Bil je eden izmed tistih, ki združujejo militarističnesa duha z denarno vnemo in iščejo potešitve svoje človeške neznanosti v uniče- vanju ljudi, v barbarski vietnamski vojni. Svojo avan- turo bi bil skoraj plačal s smrtjo, a je ni in tako ga štejejo danes Američani kot prvega pilota, ki se mu . je spomladi 1966 posrečil pobeg iz severnovietnamske- ga ujetnštva. V priliodnjih številkah bomo objaviM najzanimivejše odlomke iz njegove obširne pripovedi. USODNI POLET Ponoči 1. februarja nisem mogel zatisniti očesa. Bil sem nemiren, kajti ob šestih zjutraj bi inorai po- leteti proti ciljejii Severnega Vietnama. Za seboj sem imel že tri tedne poletov; vsakokrat smo se vračali na letalonosilko Ranger, zasidrano nekje v južnoki- tajskem morju vsega kakšno uro poleta od obale. Le- tali smo ob treh ponoči in ob šestih zjutraj, vseskozi, vsak dan. Letala s nam polnili z bombami in munici- jo, študirali smo zemljevide. Na Ranger ju ni bito nikoli miru. Le piloti, ki so se vračali, so bili tiho. Bili so vznemirjeni in bledi. Metali so se na postelje, kajti vsega je bilo preveč. Delali so se, kakor da spijo, dokler v resnici niso zaspali. Polet L februarja ob devetih dopoldne naj bi bil moj prvi polet čez Severni Vietnam. Vedel sem mar- sikaj: da imajo radar in rakete; da je nevarno in vroče. Vedel sem tudi, da je možnost, da umrem, to- liko večja. Najraje bi bil govoril s svojvna tovariše- ma v kabini, vendar ju nisem hotel motiti, kajti ukvarjala sta se z enakimi mislimi. Ranger je vso noč plula proti severu, proti tongkinškemu zalivu. Ob pol šestih sem vstal in zajtrkoval. Potem je bilo vse kot sicer: navodila, vremensko poročilo, cilj, ki sem ga moral vrisati v zemljevid. Motorji so brneli oglušu- joče. Obšel sein svoje letalo — bilo je sito kakor jaz — bomb in vsega, kar je potrebno. Čeprav ima samo en motor, ponese več bomb kakor tip B 25; skratka, močna mašina. Ko je bila ura devet, so nas, kot vedno, s katapul- ti pognali z letalonosilke. MAY MAC NEER ZlATA knZlltA - 9 - — Vi, kapetano Sutter, je rekel — ste moj prijatelj. Kot pri- jatelj vam svetujem, vam in vašim belim prijateljem, pustite to! Spet se mu je zmračil obraz. Glas mu je zazvenel svareče: — Rumeno kamenje ni dobro. Nevarno je. Rumeno kamenje je last Velikega duha, ki prebiva v planinah. Rumeno kamenje je čarovnija zlega duha. Vsak, ki stegne roko po rumenem kame- nju, mora umreti. Veliki duh je strašen. On požre, vsakega, ki sc dotakne rumenega ka.menja. Indijanec je umolknil in dostojanstveno sedel k ognju. Suttef, njegovi gosti in delavci, so nekaj časa nemo zrli v ogenj. Vsi so poznali slikovito mešanico predstav in resnice v indijanskih govo- rih, toda vseeno so starčeve besede zapustile močan vtis. Vsak si je po svoje razlagal pomen indijančevega svarila. Nazadnje je eden od gostov le pretrgal gluho tišino. — Ali rdeči prijatelj ve, kje prebiva Veliki duh? Preprosti Indijanec ni zaslutil, da je v vprašanju vse kaj dru- gega kot zanimanje za prebivališče indijanskih bogov. Zato je pri- kimal in ponosno pripovedoval: — Njegovi wigAvami so v jezeru, ki je polno rumenega kame- nja. Jezero je daleč zgoraj med planinami. Vsak, ki tvega pot tja- kaj, se nikoli več ne vrne. Rekel sem, rumeno kamenje je zli čar. Drugi dan je Sutter peljal svoje goste nazaj v trdnjavo, kjer so se urednik in prijatelja vkrcali na jadrnico in se vrnili v San Francisco. Kemble je v svojem časniku objavil članek, v katerem je opisal vse podrobnosti o svojem potovanju in poudaril, da je' zlata verjetno le malo. Na koncu sestavka je opozarjal ljudi, naj se držijo svojega poklica, naj se ne pustijo zvabiti na tvegano pot pustolovščin. Toda majhna iskrica je neozdravljivo ogrela človeška bitja. Njen blišč je šinil skozi vse vasi in mesteca v Kaliforniji. Zlato! Ob Rio de los Americanos so našli zlato! Le skloniti se je treba in za- jemati polna prgišča. Ogenj pohlepa se je širil. Zajel je ladje v pristaniščih, zanoril traperje in lovce v gozdovih, dvignil delavce na Sutterjevi farmi na pot, se zajedal dalje proti Oregonu, oplazil pionirje zahoda, ki so na vozovih prodirali iz Nove Anglije in iskali zemljo za naselitev. Plamen je zajel ves svet. Zakladi in bogastvo čakata v Kalifor- niji! Slava, sreča, pustolovščine, svobodno življenje in neizmerno bogastvo. Kar čez noč! Zlato, zlato, zlato! III. CE ŽVIŽGA VRAG... Konec maja 1848 je'novica o zlatu prišla na ušesa županu v Montereyu. ГГ^ Iproslavljeni mornariški oficir, Walter Colton, - 10 - sprva govoric ni resno jemal. Mislil si je, da je Monterey, ki leži devetdeset milj južno od San Francisca, našel nov vir čenč. Tudi drugi meščani so se norčevali iz novic o zlatu. Tako je španski kavalir med smehom pripovedoval svoji se- nioriti: — Pravijo, da so našli zlato na Rio de los Americanos. Toda ljudje pravijo tudi, da so videli sinka seniora Martineza igrati se z belim krokarjem. Kaj vse ne pravijo ljudje. To na pri- mer, da je sova sinoči v nepravem času zvonila v cerkvenem stol- pu večemico. Govorijo. Kaj vse ne govorijo. — Potem je v Monterey privršal tujec kot bi padel z neba. Na trgu je ljudem kaza-l zajeten kos rumene kovine. Stari senior Roderiguez je odšepal domov in si stvarco ogledal pod povečeval- nim steklom. Eni so se lotili kovine s kladivom, drugi so ga ovo- havali, župnik pa je hotel, da bi ga topili. Naposled je starejši gospod postavil grudico rude na vrh svoje z zlatom okovane palice in zavpil: — Seniores, tole, kar nam je tujec prinesel, je čisto zlato. Nobene razlike ni! — Kljub vsemu večina montereyskih meščanov ni verjela. Tu- jec je pobasal svoj kos svetleče kovine, nakupil v trgovini razne rečj/in izginil kot je prišel, župan je sklenil zvedeti resnico in poslal oglednike na sever k Rio de los Americanos. Ko se je eden izmed mož vrnil, ga je na trgu pričakala množica meščanov. Mož je stresel ščepec zmc iz svoje usnjene vrečice. Najbližji so po- hlepno tipali rudo. Vsi dvomi so splahneli. Drugi da^i je bilo mestece prazno. Walter Colton je načeloval občini žensk, otrok in starcev, takih občanov pač, ki niso zmogli ježe in pešačenja. Kovač je zapustil nakovalo, kmet plug, pek je bil že kdo ve kje, testo pa mu je doma med tem zlezlo čez korito. Ladje so se osamljene zibale v pristanišču. Mornarji so pobegnili z njih na suho. Američanka, lastnica edinega hotela v Montereyu je na hitro zmetala nekaj najpotrebnejših reči na vprežni voz, pognala vprego in se poslovila s tolikšno naglico, da je pozabila pobrati celo noč- nine od svojih gostov. V mestni ječi sta obsedela dva nepridiprava sama, pa še ta dva sta kovala načrte, kako bi jo pobrisala. župan je sve to opazoval z rastočim nemirom v srcu. Zdaj je moral sam sekati drva, nositi vodo od vodnjaka in si kuhati, kajti vsa služinčad se mu je raz'bežala. Vedel je, da tako ne bo šlo več naprej. Odločil se je tudi sam za pot. — Pozneje, se je tolažil, bom poslal vladi izčrpno poročilo. — Drugo jutro je župan Colton imel opravek okoli hleva. Po cesti je videl prihajati starega Škota, ki je hodil ves zvit, ko da bi -11-^ bil hudo bolan. Colton je reveža pobaral: — Je kaj narobe, prija- telj? Vas zdeluje mrzlica? — Škot je še bolj zlezel vase: — Ne. Nimam mrzlice. Čisto nekaj drugega je. Pred dobro uro sem videl na dlani nekega dedca kos zlata, ki ni bil nič manj- ši od tele moje pesti, primojdunaj! Ko sem videl tisto one, ki pa ni bilo moje, me je pri priči zgrabilo v žolču kot kuga. — Mož je odkolovratil naprej in se opotekel za prvi hišni vogal. Colton je zrl za njim in pozabil zapreti od presenečenja razkre- čena usta. Potem pa se je glasno zakrohotal, naložil voz s hrano in orodjem. Prijatelji, kapetan Marcy, gospod Botta in gospod Wilkinson so tudi že bili nared. Vpregli so štiri mule in pognali vprego. Vsi so dvomili v živinčeta, v te trmaste in vožnje neva- jene živali. Toda mule so bile še edini kopitljači, ki so jih še mogli dobiti. Do San Josea, mesteca, ki je premoglo misionsko postajo, so štirje prijatelji pripotovali brez težav. Ko pa je družbica imela kraj za hrbtom in se bližala gričevju onstran reke San Joaquin, jim je naproti pridrvela čreda divjih konj. Nemudoma so možje zgrabili vsak svojo mulo za povodec, da bi živali ne popadla želja po dirjanju s čredo mustangov. Konji so šinili mimo in družbica je brez škode nadaljevala pot po hriboviti pokrajini., ki je bila z vsakim korakom bolj divja. Med hribi so srečali skupino mladeničev, ki se jim je že v očeh poznalo, da jim po želodcih neusmiljeno prede pajek. Mlade- niči so obkolili voz in prosjačili za ščepec hrane. Colton je ustavil vprego, segel po zavitku hrane ter jim jo razdelil. Ko so se uma- zanci in razcapanci odteščali, so z ramen sneli popotne bisage. V njih je bilo toliko zlata, da se je štirim možem na vozu zavrtelo pred očmi. Bilo je zlata za celo premoženje. Fantje so se hoteli oddolžiti z zlatimi zrni, toda Colton je plačilo odklonil. Pri reki, kjer so štirje možje naleteli na zlatokope, se župan Colton ni mogel več upreti glasnemu čudenju. Ti ljudje so bili od lakote preščipljeni kot ose i nodeti v beraške cunje kljub kupom zlata, ki so ga našli, županova družba je torej prispela v zlato deželo. Postavili so si šotor blizu taborišča v bližnji globeli. Ljudje so tam ispirali pesek, pri čemer so uporabljali preproste lesene latvice. Njihov dnevni izplen je znašal nekaj dekagramov zlatega prahu ali kot zrnca drobnih koščkov. Coltona ni prav nič mikalo, da bi do kolen brodil po blatu gorskega žleba. Z železnim drogom se je lotil kamnitih plošč v skalovjii. Imel je srečo. V raz- pokah je našel drobne žilice žlahtne kovine. Nekaj dni kasneje je drvižba odpotovala globje v notranjost dežele v skrito dolinico med hribi. Naleteli so na precej čuden. — 12 — nevsakdanji tabor. Ko so si ga od blizu ogledali, so videli, da tu taborijo Indijanci. Naposled je iz enega izmed šotorov pokukal, bradač, ki se je srčno razveselil belih rojakov. — Ime mi je Murphy, se je predstavil. — Mi hočete narediti veselje in obedovati z mano? — Posedli so vsi skupaj v senco košatega drevesa. Murphy je ukazal visokorasli Indijanki naj postreže. — Indijanka je moja žena. Poglavarjeva hči je. Njeni pod- ložni sorodniki kopljejo zame zlato. — — Koliko pa plačate Indijancem za njihovo delo?, je vprašal monterevski župan. Murphy je svoje sobesednike zvito ošvignil z živahnimi očmi. — Plačujem? Saj jih vendar hranim in jim dajem tople odeje za noč, ko se v teh hribih shladi. Vsak dan moram zanje zaklati par volov. Rdečkarji se redijo in so zadovoljni. Z Indijanci nimam nobenih sitnosti, ker ne trpim ruma v taborišču. Oni dan je nek capin prinesel sodček. Sporočil sem mu, da ima točno pet minut časa, da odnese svojo kramo, ali pa mu bom razbil vse v treske. Alkohol ni za Indose. — Colton mu je zavoljo poslednjega dal prav. Kot sodnik je imel dostikrat opravka z Indijanci, ki so se pri belcih nalokali žganja. Naši štirje znanci se niso dolgo motali v Murphyjevem tabo- rišču. Krenili so naprej iskat nova najdišča. Spotoma so zadeli ob možakarja, ki je kot mesečnik taval okoli kotanje, ki je bila porasla z grmovjem. Colton je ustavil vprego: — Hoj, prijatelj! Ste kaj zgubili? — Mož, ki je bil nekoč častnik na ladji Savannah, je tarnal: — Če sem kaj izgubil? O, presneto, da sem res! Maloprej sem tole pocinkano posodo napolnil z zlatom, potem pa mi -je zdrsnila z ramen in zadela ob ta prekleti pisker in... Zlato se je raztrcslo po vsej vrtači in zdaj se mučim, da bi ga spet našel. — Colton in prijatelji so se spravili z voza, da bi nesrečnežu pomagali. Pocinkano posodo so sicer našli, zlata pa niti zrnca. Ko so se spet oddaljili od nesrečnega mornarja, je župan resno podvomil če bo nckadnji časnik spolh kaj našel. Najbrž se mu je zmešalo in zlata v posodi sploh ni imel. Nekaj dni pozneje so popotniki iz Montereya potovali po pre- lepi, precej ozki dolini. Coltonu se je zdelo, da se zgoraj v pečinah nekaj premika. Da bi se prepričal, če ga oči ne varajo, je Colton splezal po strmini navzgor. Zdaj je že lahko natančno videl stare- ga Mehikanca, ki je živahno klesal v granitno steno. Mož se je pošteno mučil s trdo skalo. Pot je kar curkoma lil z njega. Povelja v prazno v zgodnjih jutranjih urah je general Pavlov poklical Boldina v glavni stan. »Nič točnega ne \'cm, toda nekaj hudiče- vega se dogaja. Pravkar je telefoniral ge- neral Kuznocov iz Grodnega. Pravi, da so Nemci prekoračili mejo Ч' široki bojni črti. Bombardirali so Grodno in glavni: stan. Tudi Golubov iz 10. in polkovnili San- dalov iz 4. armade sta telcionirala. Sama neljuba poročila. Nemci bombardirajo vse. V okolici 50 kilornetrov so prekinjer vse telefonske in telegrafske xvez':N<. Nekaj časa kasneje jc poklical Timo- šeriko: »Tovariš Boldin, opominjam vas, da ne smete ukreniti ničesar proti Nem- cem, ne da bi vam mi naročili. Povejte prosim tovarišu Pavlovu, da jé tovariš Stalin prepovedal artilerijski ogenj proti Nemcem!« ' / Boldin je bil ogorčen in je dopovedoval Timošenku, da so sovjetske enote v umi- ku, da gorijo mesta, da je zmeda na bo- jišču popolna, a nič ni zaleglo. Tiniošen- ko je A'ztrajai pri svojem. Kasneje mu je sicer dovolil, da se z letalom odipelje v Bjalistok. Cetu4i je nemško letalo pre- vrtalo njihovega z dvajsetimi izstrelki, je sovjetskemu pilotu vendarle uspelo, da je pristal kakšnih 35 km vzhodno od mestu. Toda kmalu po pristanku je priletelo de- vet nemških letal, ki so nemoteno odvrgla bombe na letališče. Boldinovo letalo, in nekaj vozil so uničili in spet v miru od- leteli. Vsaka minuta je bila dragocena. Boldin je hotel nujno v glavni stan. Ni bilo avto- mobilov. Vzeli so majhen tovornjak in se odpeljali — vsega skupaj dvanajst mož. Ko so se približevali Bjalistoku, so srečali osebni avtomobil, ki je prevažal dve žen- ski in neke dragocene rastline. Boldin jih je ozmerjial, da bi mogli v tem času pre- važati kaj bolj pametnega. Toda v tistem hipu so jih že napadla nemška letala. S strojnicami so kosili po njih. Boldin, nje- gov pribočnik in kurir so se rešili. Druge so strojnice pokosile. Ko so letala odle- tela, je Boldin pogledal proti osebnemu avtomobilu. Ženske, otroci in voznik so bili mrtvi; samo zimzeleni listi so se spo- kojno pozibavali skozi okna avtomobila. Bil je dan obupa. V Bjalistoku je vla- dala zmeda. Na kolodvoriLSo Nemci bom- bardirali vlak, ki je bil poni žena in otrok. Bilo je na stotine mrtvih, šele proti ve- čeru je Boldin prispel v glavni stan de- sete armade. General Golubov je dvignil pogled z zemljevida in začel: »Trda je, zelo trda, Ivan Vasiljevič. Mo- ji možje se borijo kot junaki. Toda kaj tudi morejo proti tankom in letalom? Na- cisti korakajo vzravnano in ničesar ni, kar bi jih moglo zadržati. In to prvi dan vojne! Kaj vse še lahko pričakujemo!« Tedaj so uspeli urediti zvezo z Minskom. General Pavlov je poklical Boldina in mu naročil: »Ponoči naj 10. arm.ada izpelje protinapad!« Boldin je ugovarjal in doka- zoval, da 10. armade praktično' ni več. Pavlov je sicer trenutek okleval, nato' pa je zaiključil: »Takšna je zapoved, vi pa skrbite, da jo uresničite!« Boldin takrat ni mogel doumeti, kaj naj., bi pomenila takšna nestvarna povelja. Še-* le dolgo po vojni mu je postalo jasno, da, so takrat generali izdajali povelja v toli- ko, da so mogli javljati Moskvi, da sO ne-; kaj ukrenili. Zgodovina priznava, da so ' Nemci že pred poldnevom 22. junija uni- čili 1200 sovjetskih letal, od'tega 800 na tleh. Sovjetski generalni stan si ves dan ni mogel ustvariti prave podobe z bojišča. Povelje, ki je prišlo iz Moskve, dokazuje, kako malo so vedeli tam o dejanskem po- ložaju: — Enote se morajo z vso močjo, \n Vsemi sredstvi vreči na sovražne etió'íe"in' jih pregnati tja, od koder so prišle čez Sovjetsko zvezo. — Obveščevalna služba in ' le- tala morajo odkriti, kje so k me sovražne letalske in zenieljs; na^ kar jih morajo sovjetski bonii....... tež- kimi bombnimi napadi razbiti na najbolj občutljivih mestih. Sovjetska letala mora- jo uničevati sovražne koncentracije v glo- bino do 150 km na nemškem ozemlju.' Prihodnjič: V MOSKVI JE MIR NE BÎ HOTEL NIKOLI VEC V VIETMAN, Bili smo trije piloti v treh letalih in naša naloga je bila, da bombardiramo križišče dveh važnih poti za oskrbovanje, ki so ga ščitili z radarji — nekako se- verovzhodno od mesta Vinh }iedaleč od laoske meje. Leteli smo daleč narazen in v tričetrt ure smo preleteli Severni Vietnam. Leteli smo v višini 3.000 metrov. Okrog desetih smo bili v bližini cilja. Tedaj je eden izmed tovarišev vzkliknil: »Sem nad ciljem! Sem nad ciljem!« Tudi sam sem zagledal cilj in zakričal: »Napad! Napad!« V tistem trenutku pa se je zgodilo. Letalo se je streslo in krmilo mi je ušlo iz rok. Videl sem, kako je del desnega krila enostavno odletel. Prizadeval sem si, da bi obvladal motor; še enkrat je zaropotal in utihnil. Hotel sem odvreči ves tovor, toda če že, potlej tako, da hi zadel cilj. Ko sem bil nad ciljem, sem ga odvrgel. Bil sem začuden, ko sem videl, kako so bombe letele točno proti križišču obeh cest. Še bolj me je čudilo, da sem to sploh opazil; ko da ne bi imel nobenih drugih skrbi. Letalo je bilo v položaju, ki ni obetal, da bi ììioglo kmalu doseči džunglo pod seboj. Hotel sem se rešiti ognja, toda ne, da bi izskočil in visel s padalom v zraku. Gotovo bi streljali name. Želel sem je, da bi prišel tam čez, na drugo stran gor- skih verig, vseeno kam, kajti vsepovsod je ležala džungla. Upal sem, da nama bo z letalom vendarle uspelo preleteli tja čez in da bosta tovariša opazila, da sem moral zasilno pristati. Vse, kar ni smelo priti sovražniku v roke, sem odvrgel iz kabine. Če bi me dobili z dokumenti, bi točno vedeli, kje je zasidrana letalonosilka in katere objekte hodo še bombardirali. Jadral sem nizko nad grebeni, nenadoma pa sem. pod seboj z.agledal vas. Bilo je vsega nekaj hišic. Ljudi ni bilo videti. Najbrž so se skrili, ker so mislili, da jih bom napadel. Potem je bila tu zopet džungla. Od- vrgel sem rezervni tank, da se letalo oh pristanku ne hi vnelo in da ne bi sam zgorel. V tanku je bilo še kakih L300 litrov goriva in od trenutka, ko so me za- deli,, sem preletel še kakih 240 kilometrov. Zdaj sem se dotaknil tal; desno krilo je povsem odletelo in nato je letalo s truščem treščilo ob tla. Pod seboj sem zagledal velikanski kup zemlje; kosi letala so leteli čezme. In potem se spominjam samo še tega, da son ka- kih sto metrov od letala ležal vznak in gledal krošnje dreves in oblake. V levem kolenu sem čutil neznosno bolečino; iz levega ušesa sem krvavel, usta pa so bila polna zemlje. Ne vem, kako se je vse to zgodilo. Mor- da sem bežal od stroja, ker sem se bal eksplozije. Mislil sem, morda sem že v Laosu, morda poteka me- ja prav čez grebene. PRIHODNJIČ: PET METROV OD SMRTI Sovjetski državljani gradijo barikade v za ščito pred Nemci NEDAVNO JE BEBA LONČAR, KI SNE- MA V ITALIJI, IZJAVILA ČASNIKAR- JEM, DA VECINA JUGOSLOVANK PRO- DRE NA TUJEM LE, CE SE SLAČIJO. MEDTEM KO SE ONA (BEBA) TRUDI USPETI S TALENTOM. NE DVOMIMO o BEBINEM TALENTU, NE VEMO PA, CE TALE POSNETEK POMENI OB- LAČENJE? PRASTARI EX-KANCLER ADENAUER NI BIL NAKLONJEN TVORCU NEM- ŠKEGA GOSPODARSKEGA ČUDEŽA ER- HARDU, PRAV TAKO ŽE EX-KANCLER- JU. NA SLIKI JU VIDIMO NA DAN ER- HARDOVEGA PADCA. STARI ADENAUER ŽUGA SVOJEMU NASLEDNIKU, KOT BI DEJAL: - ALI TI NISEM POVEDAL, CE NE BOŠ PRIDEN . .. — NAD CESTNIM PREDOROM BLIZU LOS ANGELESA V ZDA JE NEZNAN »UMET- NIK« CEZ NOC NASLIKAL NA STRMO STENO IZZIVAJOCO »UMETNINO«. DRUGO JUTRO STA TRČILA PRED PREDOROM DVA AVTOMOBILISTA. UMETNIJO SO PREPLESKALI Z BELO BARVO, SODELOVALI PA SO ALPINI- STI, GASILCI IN PLESKARJI Ш UPO- RABILI 150 KILOGRAMOV BARVE. / PRED 22 MESECI JE V VIETNAMU PADEL NJEN MOŽ WILLIAM IN OSTA- LA JE Z ENOLETNIM SINČKOM SAMA. DOLGO JE POTEM OKLEVALA, CE NAJ VZAME ZA MOŽA POROČNIKA KIST- LERJA, TODA PREGOVORIL JO JE, CES DA GA NE BODO POSLALI V VI- ETNAM, KER JE ŽE SODELOVAL V AKCIJI V DOMINIKANI. TODA KO SE JE PONOVNO POROČILA, JE ŠEL TUDI DRUGI MOŽ V VIETNAM. MEDTEM KO JE V BOLNIŠNICI PRIČAKOVALA DRUGEGA OTROKA. SO JI SPOROČILI, DA JE POSTALA PONOVNO VDOVA. V INDIJI IMAJO VELIKO TEŽAV Z VERSKIMI FANATIKI, KI POGOSTO NAPADAJO VOJSKO Ш POLICIJO, KI JIH HOCE POMIRITI. DA BI SE UBRA- NILI PRED KAMENJEM IN PALICAMI, SO SE INDIJSKI VOJAKI OBOROŽILI KOT NJIHOVI PRADEDJE, S ŠČITI, PALICAMI, PODLOŽENIMI JOPICI TER MREŽAMI CEZ OBRAZ. MOŽ NA SLIKI JE ANGLEŽ. NI SE ZA- ŽGAL, DA BI PROTESTIRAL PROTI VOJNI V VIETNAMU. MOŽAKAR JE IZ- UMIL UČINKOVITO KEMIČNO SRED- STVO ZA GAŠENJE, PA SE PUSTI Z.\- ŽGATI IN HIP NATO POGASITI. IZ- UMITELJ WAINWRIGHT JE OČITNO PREPRIČAN, DA NJEGOVA NAPRAVA NE MORE ZATAJITI. ODLIČNA REKLA- MA, NI KAJ RECI. ŽIVA MINA 60 MILIMETRSKA MINA JE ZADELA JUŽNOVIETNAMSKEGA VOJAKA VAN LLONGA V RAMO, SE ZARILA POD KOŽO, NE DA BI POŠKODOVALA RE- BRA IN PUUCA. ŠE VEČJA SRECA V NESREČI JE BILA, DA MINA NI EK- SPLODIRALA. NA ZGORNJIH SLIKAH VIDIMO MINO V VOJAKOVEM TELE- SU, NA SPODNJI RANJENEC PO USPE- ŠNI OPERACIJI. MAGIČNI LIK VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. avtor Du- najskih sonetov, kjer čutimo jedko satiro na prvaštvo v politiki in kulturi ter prvi odločni razglas svobodomiselnega prepričeva- nja; 2. preja; 3. naprava za gašenje 4. fer- ment sline; 5. prostrana, ravna površina. VODORAVNO: 1. grafični znak za višino In trajanje tona v glasbenih delih; S. ugleden turški sultan; 10. mlečni izdelek; 11. preso- jevalec; 13. ime svetovnoznane filmske igral- ke nemega filma; 14. okrajšava za »mister«; 15. izguba teže; 16. redka kovina, ki skupaj z železom daje kamenčke za vžigalnike; 17. izraz za športno ponašanje; 19. vzdevek ame- riške filmske igralke Elisabeth Taylor; 20. vzdrževanje, plačevanje preživnine; 21. naj- pomembnejša rastlina za prehrano ljudstev v Aziji; 22. plenarno zasedanje; 23. staroslo- vanska črka; 24. otipavanje; 26. avtomobil- ska oznaka Venezie; 27. medena rosa na list- ju; 28. sovražniki dela; 30. moško ime; 31. zračni tokovi, ki nastajajo zaradi neenakega segrevanja raznih delov zemeljske površine; 32. naslov kalifa in vladarja manjših islam- skih držav. NAVPIČNO: 1. obljudenost s prebival- stvom; 2. manj kvalitetna volna; 3. pod; 4. dva različna samoglasnika; 5. skritost; 6. ke- mični znak za element erbij; 7. geometrijski pojem; 8. prebivalci sosednje države; 9. zelo bogat človek; 10. pred leti dober slovenski judoist; 12. hrvaški pisatelj, ki je napisal ro- man Mrtvi kapitali; 14. vojaška vaja; 17. mu- slimansko pokrivalo; 18. egipčansko sončno božanstvo; 25. znojna kaplja; 27. velika ame- riška filmska družba; 29. kemični znak za element berilij; 30. okrajšava za »id est« (to Je). KRIŽANKA CEIISÜI TEDNIK «i:DNISTV0 in UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - URE JUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI LHEDNIK Drago bar. — Časopis ie ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950- :5'4) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga UST.\NOVlLE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: 2UiTod za InformatlvDo aložbo CelK, TISK IN KLÌÈMMIi »Cdjald tiak«. ~ CENA; posameziu itevilk« 50 par (50 din), letna naročnina 2U (2 00Ü) dio^ polletna 10 (1.00) din. Tujina 40 ( 4.00). TKKOĆl KACUN: !И7-*.Ш.___ _