POSVETOVANJE O PREOBRAZBI LOKALNE SAMOUPRAVE
Če sodimo po precej skromni razpravi na nedavnem posvetovanju predsednikov svetov krajevnih skupnosti, potem, kot kaže, ne bo vecjih sporov okrog reorganizacije zdajšnje občine - večji del bo postal del nove mestne občine, vzhodni del pa najbrž samostojna občina.
Sicer so predsedniki svetov krajev-nih skupnosti - posveta sta se udele-žila tudi poslanca v državnem zboru Janez Jančar in Andrej Lenarčič, medtem ko preostalih treh poslancev, ki so bili izvoljeni v Mostah, ter prav tako povabljenega ljubljanskega žu-pana Jožeta Strgarja, ni bilo - lahko iz prve roke zvedeli. kaj se dogaja z za-konodajo. ki bo urejala prihodnjo lo-kalno samoupravo. Obširen in podro-ben uvod k razpravi je natnreč prispe-val Stane Vlaj iz ministrstva za pravo-sodje in upravo, ki pri pripravi ome-njene zakonodaje sodeluje že več let. Skupina, ki jo Vlaj vodi, je namreč pripravila strokovne podlage za pri-pravo besedila zakona o lokalni sa-moupravi in nekaterih drugih zako-nov, ki so z njim povezani. Kot je znano, se razprava o tem zakonu v parlamentu vleče že nekaj let, ven-dar je državni zbor doslej opravil šele prvo obravnavCTT-Čeprervjtf-že-fcazak), da so politične stranke soglasne v po-gledih na to, kako in do kdaj urediti lokalno samoupravo ob hfcratnem za-konskem   urejanju   mreže   državne
uprave, se je ob tej obravnavi poka-zalo, da ni tako. Ali kot nekoliko razočarano pravi Stane Vlaj, politična razhajanja in pritiski so že precej zma-ličili prvotno besedilo zakona, ki je bilo deležno pohval celo evropskih strokovnjakov za to področje.
Kdaj na volitve?
Poslanci državnega zbora (natanč-neje, večina njih) so, izgovarjajoč se, da ne kaže ljudem ukazovati, kako si bodo uredili lastno upravo, v prvi obravnavi besedila zakona o lokalni samoupravi črtali vse člene, ki so do-ločali, kaj vse določeno območje mora imeti, da bi kot nova občina lahko zadovoljevalo temeljne potrebe občanov. Tako zdaj praktično ni no-benih omejitev, niti tiste - zgrajene na srednjeevropskih izkušnjah - da bi občina 4tela naimani tri tisoč prebival-cev, ne. S tfetn se je povečaia nevar-nost ustanavljanja brez stevila majh-nih. žepnih občin, ki seveda niti pri-bližno ne bodo gmotno zmožne preži-veti in bo zanje morala skrbeti dr-
žava. Kaj bi to pomenilo za njihovo samostojnost, ni treba posebej po-udarjati. Prav zato, da bi krepili sa-mostojnost občin zoper morebitno sa-movoljo državne uprave. so strokov-njaki predlagali dvostopenjski model lokalne samouprave, se pravi občino kot temljno enoto in višje oblike, po-krajine, v katere naj bi se občine združevale prostovoljno. V pokraji-nah bi občine skupno urejale zadeve, ki jih je smotrneje urejati aa višji ravni.
Staoe Vlaj: »Prve analize lokalne samouprave., namenjene pripravi njene preobirazbe, so se začcle v Ljub-Ijani. Leta 11988 je namreč ljubljanska mestna skupščina podprla analizu ta-kratnega komunaJnega sistema. ki jo je vodil Inštitut za javno upravo. Že ta-krat so ugotovili vrsto pomankljivosti. denimo to, da je bila občina država v državi. pravzaprav pomanjšana dr-žava, kar je seveda daleč do lokalne samouprave. Z novo oblastjo leta 1990 so raziskovamja zararla.«
Za zdai. ko se v parla/nentu še bije boj med srra.nkami ptedvsem o tetn,
(nadalj. na 2. strani)
(nadalj. $ 1. strani)
ali naj bodo lokalne volitve, ko zdajš-njim skupščinam poteče mandat, ali naj se jim štiriletni mandat podaljša za kakšno leto, je domenjena le ena stvar: občani naj bi na zborih v kra-jevnih skupnostih povedali, ali se stri-njajo s predlogi za bodoče občine, ki jih bodo v imenu državnega zbora pripravili strokovnjaki. To skupaj s pripombami na omenjenih zborih občanov bo podlaga za organiziranje referendumov, na katerih bo prišlo do dokončnih odločitev. Vse drugo je še bolj ali manj v zraku, kajti druga obravnava zakona o lokalni samou-pravi se bo (najbrž) začela šele v za-četku decembra.
Mestna ohčina
Ko bo pri sprejemanju zakonodaje jasno kaj več, bo tudi v zvezi s tem, kako bo v Ljubljani. jasno več kot le to, da ji ne gre več podaljševati slo-vesa edinega mesta, v katerem živijo medvedje. Nina Jevšnik iz občinskega izvršnega sveta meni, da je zato ak-cija, ki jo je brez vednosti občin spro-žil ljubljanski župan Jože Strgar, pre-uranjena. Na vprašanja. ki jih postav-ljajo občani, namreč preprosto Še ni moč odgovoriti. Za zdaj so se občin-ska vodstva dogovorila, da bodo usta-novili strokovno skupino. Njena na-
loga bo pripraviti strokovne podlage za razprave občanov na zborih voliv-cev o tem, katera območja (krajevne skupnosti) naj bi poslej sestavljala mestno občino, katera bi postala sa-mostojna občina, oziroma se priklju-čila drugim občinam. V izvršnem svetu menijo, je poudarila Jevšni-kova. da mora zakon vendarle pred-pisati minimalne pogoje za ustanovi-tev občine, še pomembneje pa je z za-konom dokaj natančno določiti, kako si bodo občine in republika delile stroške javne porabe.
Petra Zorka iz Novega Polja je za-nimalo, kaj bo s krajevnimi skup-nostmi po novem, vendar določenega odgovora ni dobil: lahko bodo ostale še naprej, lahko le v prehodnem ob-dobju. lahko jih ljudje tudi ukinejo (?), če bodo mislili, da so nekoristne. Se nekaj mnenj razpravljalcev: s preo-brazbo lokalne samouprave ne kaže na vrat na nos hiteti, upoštevati je treba dozdajšnje pozitivne izkušnje delovanja krajevnih skupnosti, bodo-čim mestnim četrtim bo treba pustiti nekatere pristojnosti, volitve župana morajo biti neposredne, Ijudje morajo biti pred referendumi zares temeljito seznanjeni z vsemi možnostmi, čim-prej bo treba sprejeti tudi zakon o Ljubljani kot slovenski prestol-nici...
JM