GEOGRAFS I INFORMACIJS 
SISTEM KOT PODPORA 
ARHMRANJU V POSLOVNIH 
SISTE IH 
Jože Hauko, Tomaž Kondrič, Rok Jesenico, Martin Sevšek 
Monolit d.o.o., Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1999-08-06 
Pripravljeno za objavo: 1999-10-07 
Izvleček 
Tehnologija geografskega informacijskega sistema se vse bolj 
uveljavlja tudi v poslovnem svetu. Vse poslovne podatke 
podjetij je možno tudi prostorsko opredeliti. S tehnologijo 
geografskih informacijskih sistemov smo podprli nekaj 
poslovnih segmentov, med drugim geomarketing, ter 
vzdrževanje in projektiranje poslovnih objektov. Izdelali smo 
rešitev v obliki, Id smo jo poimenovali Integ1iran geografski 
informacijski sistem za upravljanje dokumentov. 
Ključne besede: arhiv, geografski informacijski sistem, 
geolcodirana baza podatkov, geomar!ceting, poslovni objekti 
Abstract 
GIS technology is gaining more ground in the business world. 
Almost ali company dala can be given a spatial definition. 
With the use of the GIS technology we supported severa! 
business jields like geomarketing or maintenance of business 
premises and their projecting. We developed the solution 
called The Integrated GIS Document Management System. 
Keywords: archive, business premises, geocoded database, 
geomarlceting, GIS system 
UVOD 
Svet komuniciranja že nekaj časa temelji na računalniški tehnologiji. Pokriva tako 
zajem podatkov, obdelavo podatkov (procesiranje informacij) ter prikazovanje 
informacij. Obdelava podatkov je bila najprej omejena na zahtevne in ponavljajoče 
matematične izračune. Z razvojem tehnologije se je osnovna ideja obdelave podatkov 
razvijala v več smereh. Ena od teh je tudi procesiranje geografsko (prostorsko) 
odvisnih informacij. V svetu se že 30 let zavedajo pomembnosti geografsko povezanih 
podatkov in zahtevnosti njihove obdelave in prikazovanja. Profitne in tudi neprofitne 
organizacije izkoriščajo ta trg v svoje namene, hkrati pa prispevajo k njegovemu 
hitremu razvoju. V Sloveniji je na tem področju še vedno čutiti velike razlike glede 
na stanje v svetu. Čeprav so geografsko odvisni podatki kot tudi tehnologija za 
njihovo izkoriščanje že za velik del Slovenije dostopni (ministrstva, Geodetska uprava 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
Republike Slovenije itd.), pa v slovenske1n informacijskem prostoru še vedno manjka 
kakovostnih sistemov, ki izkoriščajo te podatke. Tu govorimo o geografskih 
informacijskih sistemih (v nadaljevanju: GIS) ali bolj splošno o prostorskih 
informacijskih sistemih (v nadaljevanju: PIS). 
GIS se vse bolj uveljavlja v poslovnem svetu, predvsem v tujini. Naj bodo to 
stranke, dobavitelji, konkurenca, cene ali prodaja: za vsakega od teh podatkov je 
mogoče opredeliti prostorsko povezavo. GIS-i pomagajo uporabnikom izkoriščati 
prostorsko dimenzijo podatkov pri sprejemanju najpomembnejših strateških 
odločitev. Mnogo poslovnih sistemov po celem svetu, med katerimi v veliki večini 
primerov najdemo banke, zavarovalne agencije, podjetja za trgovanje z 
nepremičninami, gradbena ali transportna podjetja že več kot desetletje svoje 
poslovanje opirajo na tehnologijo GIS-ov. Pri tem je najbolj pomembno, da vsaka 
uspešna aplikacija GIS-ov na nekem področju vzpodbudi plaz idej še na drugih 
področjih. Tisti poslovni sistem, ki v uresničitvi teh idej prepozna tržno prednost, se 
skozi postopno integracijo tehnologije GIS-ov v svoj poslovni sistem že v zelo 
kratkem času vključi v trg prostorskih podatkov. V Sloveniji je trg prostorskih 
podatkov na precej nižji ravni kot drugod v razvitem svetu. Predvsem so prostorski 
podatki slabo razviti v okviru posameznih poslovnih sistemov. O tem smo se 
prepričali tudi sami, ko smo se srečevali z nalogami v okviru le-teh. V nadaljevanju 
smo opisali dve nalogi - Geomarketing in Vzdrževanje in projektiranje poslovnih 
objektov. Za obe nalogi smo izdelali rešitev v obliki razvoja geografskega 
informacijskega sistema z integriranim sistemom za upravljanje dokumentov. 
GEOMARKETING 
Večina podatkov praktično vseh poslovnih subjektov se nanaša na prostor. To so 
podatki o prodajnih območjih, ki jih pokrivajo posamezna prodajna mesta, o 
prihodkih po posameznih prodajnih območjih, naslovi kupcev, itd. To in dejstvo, da 
so karte, ki nadomeščajo suhoparne in nepregledne tabelarične oblike podatkov, 
najbolj primerne za vizualizacijo poslovnih problemov, daje geomarketingu novo 
mesto v poslovnem sistemu. Geomarketing je vizualizacija in prostorsko analiziranje 
poslovnih podatkov, ki jih ima vsako podjetje. Tehnologija GIS-ov nam s pomočjo 
možnosti izdelave prostorskih analiz ter s pomočjo predstavitve rezultatov prek 
tematskih kart pri tem izredno koristi. Žal se zaradi preslabega poznavanja te 
tehnologije pri nas vse premalo podjetij odloči za tak način poslovne podpore. Tako 
kot na drugih področjih je tudi v geomarketingu uporaba tehnologije GIS-ov odvisna 
tako od potreb posameznih podjetij kot tudi od znanja in idej, kako to tehnologijo 
uporabljati. Oglejmo si nekaj osnovnih možnosti uporabe. 
Planiranje lokacij 
Optimalno planiranje poslovnih lokacij je predpogoj za uspešno poslovanje. V 
analizi moramo upoštevati lastne zmogljivosti, konkurenco ter zasičenost trga. 
Pomemben podatek so tudi demografske značilnosti. Orodje GIS-ov nam na podlagi 
vseh teh elementov pomaga določiti nova območja prodaje ter na podlagi le-teh 
prodajna mesta. 
Geodetski vestnik 43 (l 999) 3 
(--\ pomočjo GIS-ov lahko prostorsko prikažemo najuspešnejša prodajna območja. 
, .. }Najpomenibncjše tem je, da pri izdelavi prostorske analize in kartografskega 
prikaza vključimo tudi lokacije prodaje, logistične podatke ter demografske podatke 
uaših kupcev . 
.Pircr.aliza cilijnlih skupi:n 
-Dredpogoj za uspešen marketing je poznavanje prostorske porazdelitve ciljnih 
_!_ skupin. Demografski podatki, ki jih uporabljamo za izvajanje prostorskih analiz, 
temeljijo na statističnih podatkih .. To nam pomaga izboljšati poslovne uspehe, saj 
verno, da so nande kupcev v posmmezni regiji odvisne od njihove 
socialno-demografske strukture. Predstavitev s pornočjo digitalnih tematskih kart 
pomaga razložiti socialno-demografske posebnosti posameznih okolij ter jih 
primerjati med seboj. 
VZDRŽEVANJE IN PROJEK'I'IRANJE POSLOVNIH OBJEKTOV 
-[)ocljetja'. ki upvrnvljajo večje število _prostors~rn razpmejenih -~not, so vec~no iskala 
J_ opt!malne res1tve za obclelavo podatkov, k1 op1suJeJO relac1Je med temi enotamL 
Problem je še težJi, če so že enote same strukturirane v več prostorsko odvisnih 
(pod)enot. l\/Inožica enot oziroma podenot je načeloma spremenljiva: lahko se 
spreminja njena velikost ali pa določene lastnosti posamezne (pod)enote množice. Za 
obvladovanje problemov te vrste se ponuja tehnologija GIS-ov. Večina podjetij 
trenntno uporablja računalniško vodene evidence osnovnih sredstev, kar pa ne 
zadostuje za učinkovito vodenje procesov vzdrževanja in prenovitve posameznih 
objektov. Poleg administrativnih podatkov se pri vzdrževanju uporabljajo tudi razni 
načrti, ki so ponavadi del projektne dokumentacije izgradnje in vzdrževanja objektov. 
Ti so na voljo v glavnem v analogni (papirni) obliki, kar povečuje stroške dostopa do 
informacij na načrtih. Poglavitne slabosti takega načina dela so: 
D veliki stroški administracije arhiva načrtov 
• slaba dostopnost načrtov 
o slaba dostopnost spremljajoče pisne dokumentacije 
• veliki Gtroški analize kompleksnejše situacije (prek več načrtov) 
o veliki stroški ažmiranja načrtov (glede na spremembe realnega stanja 
objektov). 
Glavno oviro v procesih vzdrževanja in projektiranja poslovnih objektov predstavlja 
nepopolnost gradbeno inštalacijske dokumentacije, ki se nanaša predvsem na starejše 
objekte ter na objekte, ki so bili pridobljeni po zaključku izgradnje. Tržno usmerjeno 
podjetje se rnora hitro in kakovostno odzivati na potrebe potrošnikov, kar vedno vodi 
v načrtovanje investicij. Tu se pojavi problem izbire optimalne lokacije in predvsem 
problem izbire pravih virov (prave kakovosti objektov), ki morajo biti vključeni v 
izvedbo naložbe. S sprerr1embo trga se pojavijo tudi potrebe po spremembi virov 
prnizvode.ih obratov, kar spet vodi v načrtovanje naložbe. Pri takem načrtovanju 
potrebuje vlagatelj kakovostne podatke o zahtevah trga in predvsem kakovostne 
prostorske podatke o izvedljivosti naložbe. Vlagatelj mora obe vrsti podatkov z 
obsežno analizo povezati v končno odločite,,, ki določeEO naložbo bodisi podpre ali 
Geode,ski vesi,1ik 43 (1999) 3 
pa zavrže. Obe vrsti problemov ( optimalno vzdrževanje in projektiranje poslovnih 
objektov) sta sprožili ideje o računalniško podprtem sistemu, ki bi po eni strani urejal 
digitalni gradbeni inštalacijski arhiv poslovnih enot (mikrolokacij), po drugi strani pa 
bi se v povezavi z dostopnimi prostorskimi podatki (npr. iz državne geokodirane baze 
podatkov) uporabljal kot podlaga za kompleksne analize uspešnosti podjetja na 
celotnem trgu (makrolokaciji). Rezultati teh analiz bi podprli uporabo tega sistema 
tudi za strateško prostorsko načrtovanje naložb. -
RAZVOJ GEOGRAFSKEGA INFORM,ACUSJKJEGA SISTEMA Z INTEGRIRANIM 
SISTEMOM ZA UPRAVLJANJE DOKUMENTOV 
Strokovnjaki podjetja Monolit smo izdelali teoretično in praktično zasnovo geografskega informacijskega sistema, v katerega smo uspešno vključili sistem za 
upravljanje z dokumenti. Omenjeni sistem z učinkovitim izkoriščanjem lastnosti 
GIS-ov pokriva v povezavi s sistemom upravljanja z dokumenti večino poslovnih 
zahtev proizvodnih podjetij, ki uporabljajo prostorsko usmerjene podatke (položaj 
podjetja na trgu, konkurenca, nepremičnine podjetja itd.). Glavne prednosti takega 
sistema so: dinamično ažuriranje in administracija arhiva poslovnih enot, poljubno 
vključevanje dostopnih geolociranih podatkov (priključitev na državne geokodirane 
baze podatkov), podpora pri vzdrževanju obstoječih geolociranih objektih, podpora 
pri strateškem načrtovanju novih objektov (novih poslovnih enot), povezava s 
poslovnim sistemom podjetja. 
Razvoj siste~a je treba zasnovati_ fazno, }rnr pome~i postopno _reše~anje posamezmh sklopov problematike. Zacne se z zaiemom stania objektov v 
grafični (prostorski) in opisni predstavitvi. V naslednji fazi se posvetimo spremni 
pisni dokumentaciji objektov. V popolnosti se sistem zaključi s priključitvijo na 
poslovni sistem podjetja ter po potrebi tudi na državne geokodirane baze podatkov. 
Pri razvoju GIS-ov s sestavino podpore upravljanja z dokumenti so pomembne 
predvsem naslednje ugotovitve: 
o zajem grafičnih podatkov poteka na podlagi projektne dokumentacije 
posameznih poslovnih enot ( digitalne in analogne); 
o dodaten izvor grafičnih podatkov se generira na podlagi zajema realnega 
stanja na objektih (meritve, posnetki); 
o za administracijo GIS-a je odgovoren izvajalec GIS-a. Skrbi za vključevanje 
novih prostorskih vsebin (novih obratov), za vključevanje novih prostorskih 
slojev in za pretvarjanje grafičnih podatkov GIS-a v različne izhodne formate; 
o uporabniku je na voljo vzdrževanje opisnega kot tudi grafičnega dela 
podatkovne baze. Poleg tega je omogočeno tudi vzdrževanje povezave 
grafičnih objektov z opisnimi podatki o objektih; 
D za sodelovanje pri vzpostavitvi GIS-a je treba zbrati skupino strokovnjakov, ki 
v imenu naročnika pokrivajo vsebinski del projekta; 
o prva faza projekta je izdelava pilotskega projekta GIS-a, ki zajema le 
funkcionalno zaključen del celotnega obsega objektov v prostoru. 
Za izvedbo sistema se morajo ustanoviti: ekipa za zajem podatkov, ekipa za 
načrtovanje sistema, ekipa za razvoj sistema. Prvi dve sta sestavljeni iz predstavnikov 
naročnika in izvajalca GIS-a, medtem ko je zadnja praviloma brez predstavnikov 
naročnika GIS-a. Prva operativna faza po izdelavi načrta sistema je zajem grafičnih 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3 
podatkov. V ta namen izvajalec s pomočjo naročnika zbere projektno dokumentacijo 
posameznih objektov. Vsi digitalni grafični podatki (na primer slike v formatu 
AutoCAD) se obdelajo in vključijo v podatkovno bazo GIS-a. Ker so pred zajemom 
grafičnih podatkov že zaključene aktivnosti strateškega razvoja sistema (načrtovanje), 
se na podlagi vsebinskih zahtev naročnika zajamejo še dodatni grafični podatki, ki 
dopolnijo oziroma popravijo morebitno nepravilno vsebino digitalne projektne 
dokumentacije. Za osnovo zajema so ponavadi na voljo načrti na papirnih polah, ki 
se skanirajo z zmogljivim skanerjem v digitalni format (rastrske slike). 
Sledi postopek vsebinske vektorizacije, kjer se na podlagi skanirane vsebine ročno vnesejo grafični elementi (točke, vektorji), ki zagotavljajo grafično predstavitev 
objektov v prostoru. Vektorska vsebina se vključi v podatkovno bazo GIS-a. Hkrati z 
izvedbo prve operativne faze potekajo tudi dela v zvezi z definicijo opisa GIS-a, ki 
opisuje lastnosti objektov ter povezave med objekti, ki izhajajo iz teh lastnosti. 
Povezavo grafičnih predstavitev objektov in njihovih lastnosti predstavimo v 
podatkovni bazi GIS-a s prostorskimi sloji objektov. Vsi objekti z enakimi lastnostmi 
so organizirani v enem prostorskem sloju: položaj posameznega objekta je opisan z 
grafično predstavitvijo le-tega, stanje objekta je opisano z vnaprej omejeno množico 
lastnosti (opisov). Za izkoriščanje podatkovne baze GIS-a izvajalec razvija aplikacije, 
ki omogočajo: 
o pregledovanje in vzdrževanje dokumentov, 
o pregledovanje in vzdrževanje posameznih prostorskih slojev, 
o kombinirane prostorske analize prek več prostorskih slojev, 
D izdelavo različnih izpisov iz podatkovne baze GIS-a (tako analognih na 
papir - kot tudi digitalnih), 
o varno in zanesljivo delovanje GIS-a (zaščita pred neavtoriziranimi vdori v 
posamezne dele sistema ter pred nepovratno izgubo kateregakoli dela 
podatkovne baze GIS-a), 
o hkratni dostop do sistema več uporabnikom na različnih lokacijah. 
Izvedba GIS-a se nanaša na obstoječo informacijsko infrastrukturo poslovnega 
sistema naročnika. Na določeni stopnji razvoja postane GIS-ova integracija v poslovni 
sistem neizbežna, zato se GIS načrtuje v skladu s strategijo informacijske podpore 
poslovnemu sistemu naročnika. 
ZAKLJUČEK 
ožnosti uporabe geokodiranih baz podatkov in GIS-ov v poslovnem svetu je še 
veliko. Tu smo poskušali nakazati le nekaj možnosti uporabe, predvsem tiste, ki 
v nekaterih okoljih v Sloveniji že živijo. Dejstvo je, da razen nekaterih poskusov ta 
del v praksi še ni zaživel. 
Litem tura: 
Baker, S. & K, Market mapping. N.Y McGraw-Hill, 1993 
Kovačič, A., Vintar, M., Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov. Državna založba 
Slovenije, Ljubljana, 1993 
Kvamme, K et al., Geografski informacijski sistemi. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1997 
White, C., McConnell, T., Combining GIS with Document Jmage Management. ArcUser Magazine 
far ESRI SW Users, 1998 
Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 
Yourdon, E., Tehniques 
New York, 1975 
Recenzija: Mmjetka Brilej 
Uroš Mladenovič 
Geodetski vestnik 43 (1999) 3