o na si o kolajno ?\ AVSTRIJSKI skakalec prebil .je Z ELANOVI SMUČMI ZASLUŽIL NA OLIMPIADI BRONASTO KOLAJNO Na 70 m skakalnici v Autransu v Franciji se je zgodilo to, kar nihče ni Pričakoval. Elanove skakalne smuči Planica 68" so bile tiste, na katerih Je odličen skakalec priboril tretje ^ajboljše mesto na zimskih olimpijskih igrah, To je tak dogodek, da bi mora-1 o njem mnogo več pisati. Pa je Elan napravil tak korak, se Je treba posebej zahvaliti trenerju Da drža 'Vne reprezentance za skoke, tov. ^°rjancu in skakalcem^ki so skupaj z Našimi strokovnjaki že mnogo časa prej sodelovali, se posvetovali in pripravljali, Tako smo že v letih 1966/67 osegli z lastno konstrukcijo kvalite-°> ki se pri tako zahtevnih skakalcih, Zahteva, še več, te smuči so bile naj-iti^jle in najvzdržljivejše od vseh °stalih smuči, Niso in niso se lomile, ^ko da so se za njimi začeli ozirati lrk°zemski skakalci. Ne samo da nismo J-fneli dobrih skakalcev, imeli nismo ^reje tudi ne takih materialov, da bi vzdržali. Ko pa so se naši tekmovalci prepričali o najboljših vsebinah vgra^-jenih materialov, so jim začeli zaupati in že v zimi 1966/67 nastopili z njimi na ;&emško - avstrijski turneji in drugih mednarodnih prireditvah. Skakalne smuči, ki naj-, delajo dobro reklamo, vplivajo na zaupanje tudi alpskih smučarjev do drugih smuči, Kot rečeno, je bilo v sezoni 1966/67 izdelanih 25 parov skakalnih smuči. Polovico smo jih dali v testiranje in oskrbeli A reprezentanco, plovico pa jih je plačal 3ZJ. Takrat je Peter Eržen zasedel 2. mesto na olimpijski skakalnici v Grenobl-u« Za tako dobre uspehe smo hvaležni na*-šim skakalcem, kor eno brez drugega n? > ' Malje smo zasle- dovali nemško - avstrijsko turnejo 1966/67 in dobivali poročila, da so naši s smučmi zadovoljni, ker se jim ne lomijo kakor drugim in da so bili skoro vedno pri meritvah na mostu naše smuči najhitrejše. S tem pa so še bolj vzbudile pozornost nase, predvsem v tujini. Na koncu sezono 1966/67 je inštitut povabil v podjetje vse skakalce A reprezentance s trenerjem Lojzetom Gorjancem na razgovor za nadaljne delo. Prisostvovali so še: ing. Jurij Hočevar, direktor ing« Jože Osterman, ing. Robič Andrej, ing. Poter Petriček in jaz* Na tem posvetu smo se dogovorili, kako moramo pripraviti smuči do 15. I 1 11.1967, ker takrat pridejo iz trenin- I ga z umetnih plastičnih skakalnic. Po 15. 11. pa že morajo imeti nove smuči, ker v tem času je že na Pokljuki prvi sneg in začnejo s treningi na snegu. Ko skakalec da smuči na noge, in se jih privadi, jih potem vso sezono ne menja, dokler je zadovoljen’ z njimi. 'f Po tem posvetu se je pričelo z delom za naslednjo sezono 1967/68. Z zadovoljstvom je A reprezentanca dobila v dogovorjenem roku zaželjene skakalne smuči za sezono 1967/68. Poleg naših skakalcev so jih dobili v začetku sezone še: g. Preiml Baldur in g. Cvitar, oba iz Koroške in oba avstrijska reprezentanta. Na sami nemško - avstrijski turneji j® tov. Gorjanc poklonil 1 par smuči 250 cm Italijanu Aimoni Giacamu. Na tej turneji so skakali naslednji skakalci z našimi smučmi: Smolej Stanko, Pečar Marjan, Mesec Marjan, Zajc Ludvik, Štefančič Peter in Eržen ing* Peter, vsi Jugoslavija, Aimoni Giacamo Italija in Preiml Baldur in Cvitar Avstrija, ki je bil predvozač v Innsbrucku in Biscbofsh^f^au. % Na zadnji .^emško - kvstrijski turneji je avstrijskemu skakalcu Preimelu počila naša smučka v konici. Trener Lojze Gorjanc nas je o tem obvestil in šli smo z rezervnimi smučmi takoj v Insbriick. G. Preiml pa je še vedno zaupal smučki, da bo vzdržala tekme v Instšrucku in Bisch i.f sh-lfenu do zaključka turneje, čeprav je bila načeta. To se je tudi zgodilo, v nas vseh veliko zadovoljstvo. V Bischofsh .fenu sem nato zamenjal Preimelu smuči in počene pripeljal do- o c mov, Nato*som dal 1 par v testiranje | Čehu Rydvabu Františeku, drugi par pa j -ruskemu trenerju in proti plačilu Ita- | lijanom 3 pare. Po turneji so naši skakali v Planici, | na Koroškem in v Mariboru. Iz Maribo- j ra nas je obiskal z Lojzetom Gorjancem | avstrijski trener Sepp Bradi, znani obiskovalec Planice še pred letom 194L | Avstrijcem smo dali 5 parov skakalnih J smuči ž željo, da vsak par na olimpi-adi dviga število interesentov za ska*- I kalne smuči< I Moram reči, da smo imeli dovolj skakalnih smuči, danih v testiranje, nato pa smo čakali, koliko teh smuči bo so- j delovalo no, olimpiadi, (nadaljevanje prihodn.) grenobl o FRANCOSKI TRG z 2 MILIJONI SMUČARJEV v povzamemo po reviji "V. POINTS DE NTE" se je v zinraki sezoni 1966/67 avilo z zimskim športom 1,200.000 ^cozov. Bivanje^teh smučarjev na ®nezni odeji pa je bilo več ali manj dolgo: Cca 300.000 teh smučarjev ni bilo na ®mučanju več kakor 1 dan, okoli u*000 smučarjev je preživelo na sne-1 do 2 dni, predvsem je bilo to na Sob°to in nedeljo in kar 800.000 Francozov je smučanju posvetilo v tej se-2°ni več kakor 4 dni. Revi srnuš Ha •ja pa pridaja, da vsi ljubitelji anja niso mogli vsako leto bivati Zasneženih področjih. Zaključuje ^a> da je več kakor 2 milijona Franco-2?V’ ^ se kavij o s tem športom, več 1 manj redno vsako leto« j^sno pa je, da ostane še dosti večji °g bodočih smučarjev, ki se momen— ^ no še niso odločili za ta šport in So o smučanju še slabo obveščeni. Pr; se av okoli teh bodočih smučarjev pa ^ocno trudijo veliki proizvajalci toUČij da si jih pridobijo čim več in ; ing, Jože Osterman SAPPORO zato dajejo na trg smuči take kvalitete, ki odgovarja kupni moči posameznika. JAPONSKA IMA 6 MILIJONOV ORGANIZIRANIH SMUČARJEV Kakor je poznajo, bo prihodnja zimska olimpiada v letu 1970 na Japonskem v mestu Sapporo. Japonska se že z vso vnemo pripravlja na to in bodo tej naj_ večji športni manifestaciji dali najve čji pomen. Ker odločitev, da bo ta olimpiada ha Japonskem, ni bila prav nič lahka, kajti za prireditev olimpi-ade se je borilo več držav in mest, . bodo seveda temu dali največji pomen. Zaradi tega ni prav nič čudnega, da so med argumenti, da se zimska olimpiada vrši na Japonskem navedli, da ima dahneš Japonska že 6 milijonov organiziranih smučarjev. Nekateri podatki pa celo pravijo, da se s smučanjem bavi (toda neorganizirano) 9 milijonov Japoncev. Okoli 370.000 M2 velika država s svojimi 100 milj. prebivalcev, je na sve- I tu poznana bolj po toplih poletnih me-I secih in beleži v teh raeseh zelo lep . I obisk tujih turistov. Mnogo manj pa je poznana po ugodnih smu I carskih terenih in razvitem smučanju* Raztresena gorska področja Japonske pa nudijo od sredine decembra do začetka aprila, priliko za smučarje vseh kategorij. Smučanje pa pridobiva vedno bolj na popularnosti, in se z njim bavi predvsem mladina, to je študentje, ki so močno vzljubili to vrsto športa. Japonska smučarska zveza - The Ski Ass_o ciation of Japan, si prizadeva, da si pridobi čim več smučarjev. Po raznih smučarskih terenih poučujejo zainteresirane začetnike. Tako ima smučarska zveza momentalno na razpolago kar 7.000 smučarskih učiteljev - amaterjev, ki na vseh goratih področjih Japonske po točno določenem sistemu podučujejo tehniko smučanja. SINDIKALNA 'POMOČ IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA 0 UPORABI SKLADA IN DRUGIH FINANČNIH SREDSTEV ZA POMOČ ČLANOM SINDIKATA - Občinski sindikalni svet Radovljica na podlagi skle- ; pa seje, z dne 6. marca 1967 O Sredstva sklada se zbirajo z dotokom redne članarine. O Na sklad za nezaposlene se odvaja redno mesečno 1 fo od redne članarine, ki po delitvi ostane Občinskemu sindikalnemu svetu Radovljica. CELOTNI PRAVILNIK IMA SINDIKAT, POZANIMAJTE SE ZA POTANKOSTI IN OSTALE POGOJE ZA KORIŠČENJE POMOČI. O Redna pomoč zaposlenim iz sklada se izplača tistim članom ZSJ, ki izpol- | njujejo naslednje pogoje: I 1. Da je član ZSJ in da je plačeval članarino najmanj 11 mesecev nepfce- j kinjeno (dokaz članska knjižica)* 2. Da mu delovno razmerje ni preneha- | lo po njegovi krivdi, pač pa le z or- \ radi zmanjšanja obsega proizvodnje, j ukinitve delovnega mesta in likvidacije delovne organizacije. 3. Da je bil vključen v članstvo sindikata v eni izmed podružnic z območja ObSS Radovljica najmanj 6 ne- | secev (dokazilo članska knjižica)* 4. Da je od prenehanja, zaposlitve pre" i teklo najmanj 15 dni in no več kot j 6 mesecev. I 5. Da ima status nezaposlenega in, da i je prijavljen na zavodu za zaposl0'' J vanje. Za vsak teden nezaposlenosti ima čla*1 | pravico do dvojnega znesita Članarine* ki j0 je plačal v enem letu, 'O .V 3 Razen redne pomoči nezaposlenim elan01" j iz sklada, lahko daje občinski sindi- j kalni svet tudi izredno pomdč zapogi*3'' nim in nezaposlenim članom v primerih ; težjih materialno -socialnih razmer* I Do izplačila izredne pomoči imajo p?0'' vico tisti člani, ki izpolnjujejo n»S" lednje pogoje: 1. Da je bil član sindikata v eni iz" med sindikalnih podružnic na obnočju ObSS Radovljica najmanj 6 mesecev 0I1> ali pada te pogoje izpolnjuje elan njegove ožje družine, 2. Da je izčrpal sredstva za redno p0' dporo oz, da za njo nima pogojev, 3. Da živi v težkih socialnih razme* (nizki 0Dy štev.družina, bolezen, ^ 4<* Če dohodek na člana družine ne V*e sega mesečno 150 Ndin. O atemtmi Droce ing. Jože Osterman zaključen je najdražji patentni proces v ZGODOVINI SMUČARSTVA! Pred kratkim nas je znana, strokovna revija »EUROPA ŠPORT" obvestila o za-ključitvi najdražjega patentnega procesa v zgodovini smučarstva, Ker pa ^a informacija, odnosno obvestilo ni važno samo . zaradi tega, ker je bil to ^°lgotrajen in tudi najdražji proces v zgodovini proizvo-dnje smuči, temveč z njim oživel tudi del zgodovine ra ^v°ja smučarstva, oz. proizvodnje smu-C1j bom potek našim bralcem podrobno °brazložil» Kot: podlago sem seveda Vzel podatke iz zgoraj imenovane revije "Europa šport". Pred. kratkim je bila objavljena pisme-na sodba iz patentnega procesa., ki je ^i izmed toženih strank povzročil škodo za 7.6,500.000 Sdin čistih pravdah stroškov. Prav tako pa si predstavljamo, da je s tem druga stranka utr-Pela enake stroške- Skupni stroški tega najdražje ga patentnega procesa v ?godovini smučarstva, so znašali 150 ^Ij. dinarjev, kar je za np.še pojme Zelo veliko. Patentna razprava se je vodila v Zdru-^°nih državah Amerike (USA). Razprava Satna ni zanimiva samo kot pravni problem, temveč je v celoti oživela tudi zgodovine smučarstva, oz. razvoja Proizvodnje smuči. Ta proces ee je vl£ kar štiri leta. Zaradi stalno sprehajajoče se sit\iacije, prav tako pa ^Uc*-i zaradi višine stroškov, zaradi V'- f x-V: daljnosežnih odiočitevs id. so se odlar-šale iz dneva v dan, je ;ogtala ta razprava polna dramatike, do prod kratkim ndokončno izrečeno obsodbe, ki je bila izrečena šele leta 1967» S tom proco— som se je tudi zgodovina modeme gradnje smuči )bogatila z vrsto podatkov, ki bi verjetno pod drugimi okoliščinami ne bi bili nikoli poznani. Prazgodovina tega patentnega procesa je za naše razmere močno zamotana in nam odkriva predvsem razvoj metalne smuči. V času II o svetovno vojne je bil v letih 1942 - 1944 zaposlen pri letalski, družbi UNITED AIRCRAPT CORPORATION kot konstruktor zrakoplovni inženir Henri Bo Gibbons,. Ta ameriška tovarna letal je med drugo svetovno vojno izdelovala neka lovska letala za potrebe ameriške mornarice in je znana pod imenom F 4 Ui Gi-bbons je v zvezi s proizvodnjo teh letal razvil tudi neko vezano materijo, ki jo je označil z imenom "Metalite". Ta "Metaiite" je Sandvich konstrukcija, v kateri so lahke vrste lesa, pokrite in zlepljene s tankimi aluminijastimi ploščami. Ta vezani material pa je pokazal pri izgradnji letal odli. čne lastnosti ter se je spočetka uporabljal samo v proizvodnih procesih te firmei V omenjeni tovarni letal pa je bil zaposlen tudi neki Wayne Pierce jun* To je bil Gibbonsov osebni prijatelj in je pripadal mladim ameriškim smučarskim krogom, ki se je navduševala na vzorih Ernesta Hemingwaja. Po drugi svetovni vojni se je letalska družba ukvarjala z mislijo, da pripravi te svoje proizvodne dosežke ne sa. mo za proizvodnjo letal, temveč tudi za druge civilne namene. G. Pierce jun. je izdelal predlog, da se to uporabi tudi^za izgradnjo smuči. Leta 1945 je sam izdelal nekaj vzorcev smuči in ko so iste dobro prestale preizkušnje je nadaljeval s poiskusi in izdelal nekaj sto parov smuči, katerih jedro je bil "Iviotalite". Istočasno je g, Pierce svojo zamisel izdelave smuči iz "Metalita" prijavil tudi ameriškemu ''patentnemu" uradu. Po prijavi so pretekla doga leta, dokler le ni bil končno leta 1951 v mesecu okto-b^u podeljen tkzv. Pierce - patent Nr. 2,525,618. Kljub patentu pa je tovarna letal- ustavila ndaljno izdelavo smuči. Skupno z g. Pierce jun, je bila namreč mnenja* da bodo smuči po tem patentu izdelave daleč predrage in da za takratne razmere, zelo ozko tršišče smuči ne bo v stanjuy da bi tovarna osvojila rentabilno serijsko proizvodnjo. Zaradi tega je patent počival v enem od oddelkov te velike letalske tovarne* Razvoj smučarstva pa se je vedno bolj in bolj širil in so nekatere tovjirne prišle na izdelavo visoko vrednih smuči, ravno na bazi slično vezanih snovi* Zaradi te izdelave smuči se je patentni direktor tovarne "United Aircraft Corporation" nekega dne spomnil, da ti" či v njih blagajni patent za izdelavo takih smučil Ker tedaj ni mogel več pridobiti vodstva tovarne za nadaljno izdelavo smuči, je zahteval od izdelovalcev metalnih smuči' priznanje Pierce-vega patenta« Poslovnemu vodstvu tovaf" ne je predložil patentni material pri čemer je stremel za tem, da dokaže, do je z vezdm materialom pri modernih smU" čeh oškodovan Pierce-jev patent. Toda vodstvo letalske tovarne napram ±zdel°" valcem metalnih smuči ni poduzelo nobenih korakov. 6 Ob teh stvareh pa se je patentni direktor pogovarjal tudi s svojim kolegom, je bil zaposlen pri konkurenčni ■firmi Lockheed Aircraft Corporation kot patentni svetovalec. Tu se v zade- li naenkrat pojavi g. Georg Sullivan. • Sullivan je dal letalski to—varni Predlog, da odkupi Pierc~ov patent in nato zasleduje pravice iz patenta. Pri_ 0 je do sporazuma! Patentni svetova— ec g. Sullivan je začel študirati no— Vo smučarske konstrukcije in obvestil vse izdelovalce metalnih smuči, ki so P° njegovem mnenju oškovali Piercov Patent - o sporni zadevi. Eden od prvih, ki ga je Sullivan o tem °bvestil, je bil poznani ameriški iz-elovalec metalnih smuči g. Howard d. Ta je tudi zaključil z g. Sulli-Vanom licenčno pogodbo! No> "tudi v Evropi so začeli nekateri Proizvajalci smuči s proizvodnjo so— obnih metalnih smuči in so pri tem ^Porabljali te vezne materiale. G. Su— ivan je predpostavljal to, da mu bo ierde-ov patent pomagal zaščititi u— Porabo teh veznih snovi in sicer pred— vsem pri izdelavi smuči. Zaradi tega svojemu nemilemu zastopniku dal na^ °8> da obdela in razišče proizvodnjo evropskih tovarn smuči. Predvsem tovarni Fischer in Kastle, katerih smu- 1 so ge prodrle na ameriško tržišče, ®^a dobili obvestilo, da sta z izde-°vanjem smuči oškodo—vale Pierce—jev Patent. ^adaljna prodaja teh smuči bi se v USA ^°gla vršiti le, če bi zaključili s ullivanom potrebne licenčne pogodbe, oda nobena od evropskih tovarn ni bi-a Pripravljena skleniti licenčno pogodbo. Kot patentni izvedenec pa je g. uHivan vadel katero pot mora ubrati. Ozil je tožbo proti močni trgovski j firmi, ki je prodajala oz. je imela športno trgovino metalnih smuči evropskega izvora v USA, katera je po njegovem mnenju oškodovala Piercev patent G. Sullivan je tako izzval največji a-meriški trgovski•koncern tvrdke: Sears Roebuck, Iti je tedaj prodajala metalne smuči tvrdke Fischer, Kastle, Vostra in nekaterih drugih evropskih tovarn. T^ožba ni prizadela samo ta prodajni koncern kot izključena prodajalca, tem več tudi glavnega uvoznika teh izdelkov, predvsem pa seveda proizvajalce v Evropi. 'Evropske firme seveda niso hotele naenkrat izgubiti osvojenega ameriškega tržišča in so se morale pričeti braniti! To so naredile skupaj s trgovsko firmo Sears Roebuck. Proizvajalci, uvozniki in prodajni kon cerni so se zbrali in se domenili za skupno akcijo. Najeli so najboljše odvetniške pisarne. Odvetniki so vložili pritožbo v imenu te akcijske skupnosti, v kateri naj bi izdejstvovali, da bi proglasili Piercejev patent za neveljaven. Ob prvi sodni razpravi se je izkazalo, bila je lota 1964, da so q?r— ti partnerji na eni strani akciji skupnost, na drugi strani pa patentni odvetnik g, Sullivan z letalsko firmo. Bližal se je dolg in drag proces. Pro— ces je potekal v Kaliforniji. Odvetniki ene strani so se trudili, da bi proces preložili v Boston, oni z nasprotne strani pa, da bi se razprava Vršila v San Franciscu. Na ta način so hoteli na ogromnem ameriškem kontinentu prihraniti stroške, kateri bi nastali zaradi potratnih letalskih potovanj, udeležbe.na razpravah,zasliševanje prič, mnenja strokovnjakov in vpogled v licenčne listine, itd. Toda, v glavnem nobena od navpdenih strank ni uspela in se je proces vodil v Kalifoniji. V organizirani akcijski skupnosti so poskušali, da bi pridobili čim več proizvajalcev smuči na svojo stran. Toda, visoki in pričakovani stroški tega procesa pa so marsikaterega zas— trašili. Vsaka stranka je morala vede_ ti, da mora obstojati nek odnos med stroški procesa in pa dobičkom od pro daje teh spornih metalnih smuči v A*-meriko. Tako je n.pr. firma Vostra javila, da je boljše, da se s svojimi metalnimi smučmi umakne iz ameriškega tržišča. Firma Arnsteiner - "Blizzard" je datena razpolago dokazni material, bila pa je mnenja, da se je boljše odpovedati trgu z metalnimi smučmi, kakor da bi vodila razpravo, odnosno plar-čevalvlicenčni prispevek. Tako so se dokončno odločili, da vodijo spt>r do kraja le tovarni smuči "Fischer" in, "Kastle" in glavni uradnik "Dartmouth" Ski inc. ter pro-dajni koncern Sears Roebuck. Odklanjali pa so možnost, da sprejmejo zahtevek in plačajo Sulli-vanu licenčni /prispevek, ki je znašal 7 % od prod—ftjne cono smuči. * • < . i. Akcijska skupnost je na obravnavi, ki se je vršila 4. avgusta 1964 .dosegla prvi uspeh. Sodišče je v sodbi odločile, da Kastle_ jeve metalne smuči niso oškodovale Piercevega patenta. Ta odločitev pa je zaslužila veliko pozornosti, ker je bil Kastlejev način izgradnje metalnih smuči sličon veznim materialom podobnem v postopku "Met&lita". Jasno je, da $e jo s to sodbo pomakni- lo težišče argumentacije od veznih materialov, ki so označeni kot glavni po Piercovem patentu (ki ga je -prevzel od Gibbonsa)^ jia druge postranske detajle konstrukcije smuči, ki pa so navedene v prija- vi Piercovega patenta« K temu spada n.pr. sledeča zahtevaš Drsna ploskev smuči bi morala biti širša od zgornje ploskve tako, da so jekleni robniki pomaknjeni izven robu s tem, da obstoja možnost brušenja po obrabi in s tem obnova jeklenih robnikov! Patent pa je vseboval še nadaljne posebnosti, ki sicer za smučarske strokovnjake izglodajo zelo enostavno* Toda "izredno težavno pa je" dokazati V ZDA, da je ta način proizvodnje in u— porabe poedinost.i obstojal že pred letom 1947, ko je Pierce jun. najavil svoj patent. „ 1 — H n O s^anek leta 1964 je potekal, ne da bi ®e proces pomaknil dosti naprej. V le- 11 1965 pa je sodišče odločilo, da zapisi še vrsto prič v ZDA in v Evropi. dxXo se je obsežno manjalno dopiso-Vatlje, iskal s6 je dokazni material in t^ice in odvetniki obeh tožečih strank So prepotovali ogromne razdalje. Tako So stroški do konca leta 1965 narasli skupno 15.780 USA $. To pa je bil s® Vedno le del, ki je odpadel kot S na akcijsko skupnost. Če pa bi °ijska skupnost ta proces izgubila, morala plačati ne samo celotne li-^enČne prispevke, temveč tudi vse stro Nasprotne licenčne stranke. maju 1966 pa je sodišče zaslišalo Her kako *al njo jun, Ta je podrobneje pojasnil je spoznal "Metalite" ?n patentira sebe znan postopek za proizvod- metalnih smuči. Očitno pa je bilo, ^ se je razprava začela zaostrovati ^ onih majhnih razlikah, ki so leta •5 ge bile poznane v takratnih konfekcijah smuči. Akcijska skupnost je vročično iskala material, da bi pri nesla potrebne dokaze, n.pr., da so bili navzven pomaknjeni robniki poznatni že dosti preje. Smučarski muzej v Miirzzuschlagu (Avstrija) je pri tem nudil dragocene usluge. Sodišču so bile predložene 'patentne listine iz Švice, Avstrije, Nemčije in ZDA ter publikacije iz Skandinavije, kakor tudi Vel. Britanije. 6. Septembra 1966 je predložil patentni odvetnik g. Suilivan predlog nove licenčne pogodbe. Bil je pripravljen, da ne bo oviral prodaje smuči, če bi sporne stranke plačale 2,5 % licenčni prispevek. Iz te ponudbe pa se je dalo sklepati, da se je Suilivan v procesu pokolebal in da torej njegove trditve in zahteve le stoje na šibkih nogah. Sama tovarna letal pa se je ze v eni od predhodnih razprav skušala izvleči iz same afere. Sicer pa je bil še vedno izhod procesa negotov, ker je imel material akcijske skupnosti še precej pomanklj ivo sti. Pri izvršenih, obračunih bi se morali prispevki kretati v višini približno 40.000 $. Za akcijsko skupnost nastali stroški pa so dosegli že višino cca 20.000 $. Če bi proces za akcijsko sku pnost propadel, bi znašali stroški postopka še nadaljnih 40.000 razen tega pa bi morali še plačati licenčni prispevek. Ocenjevanja so bila zelo težavna« Dva partnerja- sta bivala s svojimi odvetniki v ZDA. Fischer pa je bil pri svoji odločitvi več ali manj navezan na sebe, ker je material za evropskega ojl vetnika postal močno kompliciran in si ni mogel dovoliti ponovnih stroškov, da bi seznanjal ameriško sodno prakso ter se je odvetniku odpovedal. Akcijska skupnost se je s tem soglasi-la in odklonila Sullivanovo ponudbo poravnave v obliki nove licenčne, pogodbe, S tem Te 'seVeda akcijski procesi •*' .| ’ i prišel v zadnjo in dokončno fpzo.. Spomladi leta '1967 so bile zopet zasliša*-ne priče in strokovnjaki. Advokati Obeh strani so vršili masovni pritisk, da bi že enkrat prišlo do sodne odločitve. Predvsem so pokazali na ameriško sodno prakso, da se civilni procesi vodijo počasi, ker so sodniki preveč obremenjeni s kriminalnimi delikti. Če. pa se take civilno-pravtK? zadeve za. vlečejo, pa'obstoja možnost, da se pre_ pirajoče stranke na koncu sporazumejo, torej še pred sodnikovo odločitvijo. Kljub temu je bil določen dan razprave za 3. april 1967. Sodišče je tedaj odločilo, da se bo g. Sullivan in od letalske družbe naperjena'tožha odklonila. y novih točkah je bila sposobnost uporahe Piercejevega patenta zanikana. Lastnikom Piercejevega 'patenta je bi-, la odbita trditev, da je bil oškodovan patent po Fischerju izdelanih, po Dor-tmouthu pa importiranih in po Searsu pr odanih smuč i. • r «*. \ ‘ - l.• } . -S 'tein je bil največji patentni proces na področju proizvodnje; smuči zaključen . Seveda pa je pametno, da imamo pred očmi vlpgo te. afere in njenih posledic, ki potekajo iz te ali iz drugačne odl£ čitve t r ■ poceni parket Obveščamo člane kolektiva "Elan", da je možno nabaviti jesenov parket po zelo ugodnih pogojih* Cena parketa za člane kolektiva in dos" tava ha dom znese cca 32 Ndin za . V ceno so vračunani sledeči stroški} i -* vrednost lesa - frizov - sušenje lesa frizov - izdelavni stroški - vsi manipulativni stroski in - prevoz do‘proizvajalca in dostava no.,, • , ‘i ‘ .i' '. ' • I dom. . „. , ■ !,f t • ■i r>::. Vsak interesent'naj v nabavnem oddeli?1 dvigne naročilnico za jesenove frize> nato naročilnico odda v razrezu lesa> kjer bo dobil šo nadaljna pojasnila glede kvalitete, dimenzij, rokov izde". lave, plačila itd. .Sitar Rok ZAHVALA ! Ob težki izgubi drage mame i' i ' ‘ MARIJE VREČA se toplo zahvaljujem za sožalja in finančno pomoč sodelavcev« Kocjančič Marica 10 j IVANU V SLOVO r s KO Sa/iO SE USODNI ČETRTEK SKUPAJ VSEDLI ZA DELOVNE MIZE, POLNI MOČI, VOLJE IN DELOVNEGA POLETA TU V TEH ZGRADBAH 'ELANA, XI JE BIL TVOJ IN JE NAŠ DRUGI DOM - - NI NIHČE OD NAS NITI POMISLIL NA TO, DA SMO ZADNJIKRAT SKUPAJ, DA SMO ŠE POSLEDNJIČ S SKUPNIMI MOČMI REŠEVALI VSAKODNEVNE PROBLEME PROIZVODNJE IN S TEM LASTNE PROBLEME. TA DAN SI BIL IZREDNO RAZPOLOŽEN M DOBRE VOLJE DO POL DVE1L KO SO TI NENADOMA POŠLE MOČI IN SI NAM OMAHNIL V NEZAVEST. VSA HITRA POMOČ JE OSTALA BRE-| ZUSPEŠNA. i ' s NAŠ KOLEKTIV, NAŠA TOVARNA TI JE DOLŽNA TOPLE ZAHVALE ZA OBSTOJ, SAJ SI BIL MED DESETIMI USTANOVITELJI TAKRATNE ZADRUGE IN SI VSA TA LETA DO DANES POSVETIL TVOJE SPOSOBNOSTI IN ZNANJE DELU, VODENJU IN TEHNOLOGIJI. VELIK DELEŽ IMAŠ PRAV NA RAZVOJU PODJETJA DO DANAŠNJE RAZSEŽNOSTI o I * KOT TEHNIK SI SI IZPOPOLNIL ŠELE PRED NEKAJ LETI SVOJO BOGATO DOLGOLETNO PRAKSO IN BIL SI NA PODROČJU PROIZVODNJE SMUČI NAJBOLJŠI STROKOVNJAK. NE SMO V DRUŽINI, TEMVEČ TUDI V ELANU SE. BO POZNALA GLOBOKA VRZEL IN TO PRAV ZDAJ, OB BODOČI RAZŠIRITVI TOVARNE, KO BI BOLJ KOT KDAJ, POTREBOVALI TVOJE POMOČI, TVOJIH NASVETOV, TVOJEGA SODELOVANJA. NAJBOLJ PA TE BOMO POGREŠALI KOT ČLOVEKA, PRIJATEIJA IN TOVARIŠA. KOT DOBER DRUŽINSKI OČE JE BILA TEŽA BREMEN ZA OSKRBOVANJE MNOGOŠTEVILNE DRUŽINE NA TVOJIH RAMENIH, VSI ŠE NISO PRESKRBLJENI IN1 NAŠA PRVA DOLŽNOST NAJ BO, DA VSAJ DEL TEH BFFMEN PREVZAMENO NASE IN POMAGAMO NESREČNI DRUŽINI, OTROKOM DO KRUHA, ŠE ENKRAT DRAGI IVAN SI BIL NA SVOJI ZADNJI POTI V ELANU„ ČE BI ZIDOVI IN STROJI MOGLI JOKATI, BI ZA TEBOJ TOČILI SOLZE. ZAPUSTIL SI JIH, KOT SI ZAPUSTIL NEPRESKRBEJENE OTROKE, ŽENO IN SORODNIKE, ZAPUSTIL SI NAS ZNANCE, PRIJATELJE IN SODELAVCE i NI NAM LAHKO OB ! TEM SLOVESU. DRAGI IVAN, KAR TI ŠE MOREMO ŽELETI JE MALO, VENDAR ISKRENO: POČIVAJ V MIRU, TVOJ JAZ PA BO OSTAL VEDNO MED NAMI SODELAVCI 11 ZAHVALA OB TRAGIČNI, PRERANI IZGUBI NAŠEGA DRAGEGA OČKA, MOŽA IVANA FINŽGARJA SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO KOLEKTIVU, VODSTVU IN POSAMEZNIKOM, KI SO GA SPREMILI NA ZADNJI POTI IN NAM V NAJTEŽJIH TRENUTKIH NUDILI POMOČ. , . , ' ' DRUŽINA FINŽGAR I . . •- . . - • . .. Zgošča, 27. 3. 1968 23 LET DELA JE VLOŽIL V ELAN Pokojni Ivan Finžgar se je rodil v Lj_u bljani, 19, 5. 1913 in je svoja otroška leta preživel v Kropi. Izučil se je mi zarja v Radovljici pri Pogačniku. Kot pomočnik je bil zaposlen pri očimu Fi-nSgar Rudolfu - starejšemu. Po vojni je 24* 9. 1945 skupno z očetom, Rudijem in i/iihom ter šestimi drugimi, bil med ustanovitelji takratno zadruge z#o.z. "Elan" pod vodstvom Rudija Finžgarja, ki je bil predsednik in direktor Elana do leta 1958. Ivan je v tem obdobju imel odgovorna delovna mesta v lesnem obratu in sicer; 10 let je bil v smučarsko-lesnem obratu kot ob-ratovodja. Po zgraditvi prvega dela današnje hale A leta 1955 se je obrat smuči ločil v 3 lesne obrato: smučarij&j splošno lesni in reke-tarno. Konjuktura je bila v reketarni, kjer je pokojni 1" van prevzel mesto obratovodje. V letu 1957 je proizvodnja badminton reket narasla na 3.000 kom dnevno. Po letu 195$ je prevzel najodgovornejše mesto odde1-kovodje smučarije, kar je opravljal do leta 1961f Nato je obiskoval srednjo te hnično šolo lesne stroke na Bledu in diplomiral kot lesni tehnik, rned študijem pa je opravljal posle tehnologa smu čarskega obrata. To delo je vršil do zadnjega dne, ko ga^iredi največjih naporov tehnoloških izpopolnitev proizvod nje dne 21'« 3. 1968 nenadna smrt od kapi iztrgala iz naših vrst. SINDIKALNO ŠPORTNO DRUŠTVO EL_AN i l FINANČNO POROČILO ing. Bojan Marinšek Sindikalno športno društvo ELAN obsega 5 sekcij in 2 podsekciji, ki so vse aktiv- | ne in vključujejo veliko število članov našega kolektiva« V tem poročilu navajamo} a) porabljena sredstva v letu 1967 b) saldo c) predračun za leto 1968 Ad a) Porabljena sredstva v letu 1967 znašajo: 1. šahovska sekcija z balinarsko podsekcijc 2. brodarska sekcija 3. nogometna sekcija 4. . s.trelska sekcija 5. smučarska sekcija s sankaško sekcijo Skupaj 24.268,68 Ndin ■Ad hi) Saldo znaša 6.870,96 Ndin. Sorazmerno veliki saldo je posledica tega, ker zavestno že več let varčujemo z denarjem z namenom, da bi nabavili za našo smučarsko ekipo tudi smučarske hlače. Če bi nam to uspelo, bo naša ekipa ki zavzema sam vrh med sindikalnimi ekipami v državi, zadovoljivo opremljena. Pripominjamo pa, da bomo s klubskim dovoljenjem krili samo del stroškov te nabave (cca 50 a/o) ostalo bodo krili člani ekipe sani. Poleg tega pa se bo deti teh sredstev, izkazanih v saldu, porabil za tekmovanja v spomladanskih mesecih (šah, balinanje in nogomet). c) Zelo aktivna šahovska sekcija in balinarska podsekcija bo letos potrebovala 200 Ndin od lanskega leta in to zato, ker so vsa h j er Ji teinovanja omejena na področju občine Radovljica, Brodarska sekcija letos ne namerava po^ večati obsega .treningov niti ne pr^ čakuje bistvenega povečanja števila članov. Enako volja za strelsko in nogometno sekcijo. 671.34 Ndin 8.803,70 « 502.34 " 2,330,25 " 11.961,04 " 13 Največji skok porabe sredstev (3.500) predvideva smučarska sekcija s sankaško podsekcijo iz sledečih vzrokov: sekcija želi vključiti večje število mladinej - sankači bodo v letošnji sezoni ponovno oživeli delo in - predhodno omenjena nabava smučarskih hlač. Predračun za leto 1968 .smo zaradi primerjave dopolnili vsotami iz leta 1967, ki so navedene v oklepajih? še s predračunskimi 1» šahovska sekcija z balinarsko podsekcijo 1.200,00 (1,000,00) 2. brodarska sekcija 7.500,00 ‘(7.500,00) 3. nogometna sekcija 600,00 ' (500,00) 4. strelska sekcija 2.500.00 '(2.500,00) 5. smučarska sekcija s sankaško podsekcijo 10.000,00 '(6c500,00) Skupaj 21.800,00 (18C000,00) rs . : V kolikor bi vodstvo sekcije uspelo realizirati vše n&loge in se udeležiti vseh predvidenih tekmovanj, bo vsekakor moralo izredno varčno razporejati navedena sredstva za leto 1968i ' ;o gibljivi del OD ZAHVALA IZPLAČANO ZA MESEC,. MAREC 1968 SMUČARIJA 119 i Ob nepozabni izgubi drage mame, SLO - TELOVADNO ORODJE i 124 se lepo zahvaljujem vsem za iz- KOVINSKI OBRAT / 121 1° rečena sožalja. Posebno pa se SEDLARSKI OBRAT 122 1° zahvaljujem sindikatu in sodela- OBRAT PLASTIKE 129 1° vkam za, podarjeno cvetje. i SKUPNO LESNI OBRAT 120 PODJETJE 121 1» Ma.ida Tone i c O 14 marca Boža Mali .STANJE DELOVNE SILE 31. marca 1968 V podjetju* vključno z obratom družbe-prehrane, je zaposlenih 606 delavcev, °d tega: moških 331 žensk 275 ^ inštitutu pa je zaposlenih 19 delavcev, od tega: moških žensk 16 3 ribanje delovne sile v marcu 1968 ^ delovno razmerje je bil sprejet pri Podjetju ŽIL3H Rudolf - električar KV - na delo vno mesto električarja v pomožnem obratu podjetja pa soodšlis FILIPOVIČ Cveto - delavec NE - zaposlen v razreza lesa, po sporazumu; ZUPAN Irena - delavka NK, zaposlena v skladišču gotovih izdelkov, po sporazumu; ^INZGAR Ivan — tehnik, zaposlen v tehnološkem oddelku, umrlj & GRM Janez - ekonomist, zaposlen v prodajnem oddelku, JLA.; MULEJ Janez - delavec NK, zaposlen v skladišču gotovih izdel-„ kov, JLAj MERTELJ Marjan - tehnik, zaposlen v ko vinskem obratu, JLA; POGAČNIK Marjanca - uslužbenka, zaposlena v prodaji, po preteku pogodbe za določen časj OPALK Pavla ml. - delavka NK, zaposlena v skladišču gotovih izdelkom po preteku pogodbe za določen čas« ROJSTVA Rodili so se! DRAGAN' Antonu sin KOSER Vinkotu sim PRAŠIČEK Janezu sin POTOČNIK Pavelnu hči PLEMELJ Vereni hči 15 PA Ri s njihov jezik že kar nekam obvladal. da četrt stoletja je zbrisalo ne sa®0 spomine, temveč tudi še tisto malo francoščine. Res je, da sem še'kar h1" tro obnovil nc:a j vsakodnevnih fraz in da sem se kasneje vsaj običajne stvari tudi zgovoril, res pa je tudi> da včasih nisem znal naprej. NemšČice pa tam ne razumejo ali pa nočejo g0'?0' riti« Naša pot je bila planirana v 16 ■I gi polovici iger od. 12. do 18. febru— arja, s potjo vred 9 dni. Tja z vl‘-..kon^ nazaj pa s servisnim Elanovim kombijem« P^vi del olimpijskih iger smo z velikim zanimanjan gledali še doma na malih ekranih. Kako bo zgledalo v resnici? Zaradi boljše zveze smo odpotovali iz ^fcbiža, kamor nas je potegnil naš kom- • bi. Bila je še trda zima.- Fantje od ; servisa so imeli poleg osebne prtljage j s seboj še kup smučarske opreme. Oble— j ceni smo bili zimsko - športno, kar | ftas je v Padski nižini preko Benetk, | kjer je bila že skoraj pomlad^ knr | dušilo. Najraje bi potovali v kratkih I hlačah. Padla je tudi šala, Če ima J s seboj kopalne hlače. Dolgočasno | Padsko nižino je oživljalo mesto za j mestom. Gardsko jezero je vplivalo na | nas kot neka osvežitev. Čeprav smo od— | Potovali zgodaj zj.vxtraj, smo do teme Prišli do Milana in pozno zvečer v To— j. rino. Tu pa je zopet zavel hladnejši* I 2rak, bližali smo se objemu Alp in po- j čutili smo se zopet bolj domače. Naša |. slivovka nam je med potjo vlivala dob— | r° voljo in točno opolnoči smo prekora^-J Čili italijansko — francosko mejo. Ko*- | ^sen bo prvi vtis s francoskimi obmej— j. Takoj smos§ člani prve grupe odpeljali nimi organi? Nič-slabega, lep pozdrav, j 35 km oddaljeni Chamrouss, na‘prizorišč. ki, ker potujemo na Olimpiado in zope 1/ smo bili sami. Malo smo podremali in ob 3 uri pcr.oči smo izstopili v Chambe-ry-ju. Lepo urejeno večje mesto je rar-vno spalo in dvourno č altan j e v čakalnici do zveze za Grenoble, še 60 km, nas je ločilo od mesta olimpijskih prireditev. V lepem motornem vlaku smo hiteli olimpiadi nasproti. V istem kupeju je bil tudi en potnik z istim namenom kot mi. Pripeljal se je iz Bolgarije. Sprevo dnik je bil nadvse ljubezniv, takoj za njim pa revizor, ki mu je sproti dajal navodila, kako naj opravlja svojo dolžnost. Izrednev vestnost, natančnost in vljudrtost, ki je pri nas redka. Začelo se je rahlo svitati, mesto se je približevalo in prvo kar smo v daljavi zagledali, je bil visoki oder s plapojajočiai olimpijskem ognjem. To je bilo za nas, nepozabno. Na novi, krasni železnici postaji, ki je bila vsa v znamenju Olirr-, piade, sta nas čakala Janez in Janko« dva. člana'iz prve. grupe in nas odpeljala na stanovanja, kjer naj zamenjamo prve ude le ž-ence.-Našli smo jih še v postelji-. Dan je tam eno uro pozneje kot pri nas, vsaj v tem času. Prisrčen stisk rok. ko- panje in zajtrg, nas je zopet osvežilo. Potni listi, vprašanje, če smo športni j \ U alpskih disciplin na tekmo v veleslalonu za moške. Prvi dan nas je spremljala m<~-I gla in vidljivost ni bila dobra* Zonimi-| vo. Na cestah, kjer so vozili samo avto-I busi in službeni vozovi, se je naš kombi 1 gibal svobodno, neovirano in prometriiki j na vsakih 50 m so nas lepo službeno pot-dravljali. Prva tekma se je začela. • (se nadaljuje) •‘»»mm II D U o MOŠTVENO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE ZA POKAL MivRŠALA TITA . ZA LETO 1968! Jožef Pres+rl Za to tekmovanje je bilo tudi letos gorenjsko območje razdeljeno na tri skupine: I. jeseniško, II. kranjsko in JU* radovljiško. Za območje občine Radovljica je organizacijo izvedlo vodstvo šahovskega društva Lesce« Tekmovanje je bilo v prostorih Družbenega centra Lesice dno 12, marca 1968 popoldne, z udeležbo sedmih ekip. Vsaka ekipa je štela 4 igralce in 2 rezervi ter je igrala z vsako nasprotno brzopotezno na gong s tempom 5 sekund za eno potezo« Pregled tekmovanja z vsemi rezultati - tabela:-, . Zap. št. Ekipa (moštvo) ■■ 1 Z 2; a p 3i • 4. 1 t 5. ► .6» iv' ! ročke Me sto l. PARK HOTEL Bled i£J 0 0 1 2 0 1 4 VII. 2. JNA Bohinjska Bela 1. 4 m 4 2 4 1 2% 17* II. 3. JNA Bohinjska Bela II. 4 0 1 i 1 2 8^ V. 4. ELAN Begunje na Gorenjskem 3 2 : 3 3^ tl J. 2 i:4 r. 17 HI. 5. VERIGA I. Lesce 2 0 H i lil 1. . j 4 11 r IV. 6. RADOVLJICA 4 3 3 2*' 3 as 4 I. 7. VERIGA II. Lesce 3 H 2 1 C 0 0 11 j 62 VI* — Pregled uspeha in rezultatov članov našega kolektiva - tabela: Zap. št. Priimek in ime Kat. Nas protne ekipo V I. R V II. PH JNA I. JNA & 1. PRESTRL Jožef -i ; ■ II. 1 0 1 1 0 1 2. JERALA Vinko IV. 1 0 1 1 1 0 3. » KOPAČ Tomaž IV. i' i 1 1 1 1 4. RESMAN Andrej IV. i 2 1 1 0 0 1 18 Zmagovalec skupine ekipa Radovljice, je postala za to leto občinski prvak in se s tem uvrstila v nadaljnje tekmovanje za prvaka Gorenjske# Naša ekipa je po dolgem času zopet enkrat nastopila v najmočnejši postavi. Imeli smo tudi nekaj spodrsljajev, kar nas je pač veljalo boljšega mesta na tabeli. Pohvaliti pa je odlično igro tov. Kopač Tomaža, igralca naše ekipe na tretji deski, ki je največ prispeval h končnemu iBpehu. Tekmovanje je za nami, naš rezultat pa je kar dober. O Franc Sajbic elan v tatrAh V Tatranski Lomnici v Visokih Tatrah je sodeloval štiričlanski Elanov servis, kamor je bil povabljen od Slovaške smučarske zveze na tekmovanje VEL»Iffi. CENA SLOVENSKA (Grand Prix de la Slovaquie). Servisna skupina je uspešno opravila svojo nalogo in je vzbujala vsesplošno zanimanje. Bila je vseskozi v središču pozornosti pri tekmovalcih, publiki in novinarjih. Nedvomno je s svojo udeležbo mnogo doprinesla k ugledu Elana. ^ slalomu za moške, kjer je nastopilo 73 tekmovalcev, je zmagal Francoz Bo— ^on Michel, naša predstavnika Gašperšič Miran in Smitek Janez pa sta zasedla 18.in 23. mesto. V veleslalomu za moške je med 46 tek- j movalci zmagal Binder iz ZRN, naš Ga- | šperšič pa je dosegel odlično 9. mes- | to, tako da je bil v kombinaciji celo I h L AN Č ESTIT A našim smučarjem OLIMPIJCEM' za odlične uspehe in afirmacijo jugoslovanskega športa v svetu, predvsem: LUDVIKU ZAJCU MAJDI ANKELE ' • • . . . # ' /' • BLAŽU JAKOPIČU HOKEJISTOM in drugim! Posebno pa smo ponosni na tisto tekmovalce, ki so z našimi smučmi dosegli vrhunske uspehe in s- tem afirmirali tu di 'Elan vsej svetoVni javnosti'. Kolektiv 19 J.K* j ZA KRATEK CAS j REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. Beduina: Razsodnik - .kadi je rekel takole: "Ce ste pojedli kruh skupaj v enakih de_ lih, potem ste pojedli 3 x 8 = 24 delov (osem je bilo hlebcev)*. Na vsakega torej pride po 8 delov* Tistiy ki je imel 5 hlebcev, je imel 3 x 5 = 15 delov, sani jih je pojedel 8, dal pa jih je 7. Oni, ki jo imel 3 hlebce, je imel 3x3=9 delov in je prepustil bogatinu en sam del, ker je tudi on pojedel 8 delov. Torej je treba denar razdeliti v razmerju 7:1. Prvi dobi 7 cekinov, drugi pa samo 1". 2. Polž: Polž je prilezel na 5 m visok zid v treh dneh. Trtji dan namreč, ko prileze na vrh nidu, ne zleze več nazaj. NOVE UGANKE - 1. Pot knjižnega molja Knjižni molj si utira pot skozi tri zvezke nekega romana, ki stoje lepo v vrsti v knjižni omari. Da prevrta en ovitek, potrebuje en dan, skozi natisnjene strani enega zvezka rije tri dni. Koliko časa potrebuje, da pride od prve strani prvega zvezka do zadnje strani tretjega zvezka? Glej sliko! 2. Raztrgana veriga Kmetu se je raztrgala veriga v pet de, lov. Vsak del je imel po tri člene. Nesel je verigo h kovaču in mu naročil, naj jo tako popravi, da bo razklenil čim manj členov. Kovač mu jo je res popravil in je v računu navedel: "Razklenil štiri člene, itd...." Kmet računa ni hotel povarnati, ker se je skliceval na dogovor. Trdil je, da bi kovač ne bil smel razkleniti štirih, členov in da bi zadoščalo manj. Kako to? Glej sliko! Rešitev križanks iz prejšnje številke! 1. METLA, 6. ALJASKA, 13. AREAL, 14. i PRAVDNIK, 15. ČE, 16. HEKTAR, 18. AERQ ; 19. EVA, 21. PRIMAT, 23. TUR, 24. KAT$ | 26. ČČ, 27. MAN, 29. ND, 30. NEAL, 32* j KITARA, 34. KRIVOVERKA, 37. OSARIJ, 3®*l AUDE, 40. IN1, 41. SIN, 42..SK, 44. PolJlj 46. ZET, 4«. KONVOJ, 51. NOS, 52. KItk 54. DAIREN, 56. JT,,57. IDEJNOST, 59» RILKE, 61. RAPALLO,‘62. ANTAR. Prejeli smo 12 rešitev, od tega: 10 pravilnih in 2 nepravilni Izžrebani so bili* I I I. nagrada CERAR Anton 30 I II. nagrada BIZJAK Milica 20 j. III. nagrada SVETINA Alojz. 10 20 NAGRADNA KRIŽANKA 1 O Cm 3 4 5 6 7 8 9 10 11 lllll 12 13 14 15 16 17 IS 18 19 -— 'Ipilli? 20 21 22 tu 23 24 ' ! :: . . 25 26 Z7 Z8 29 30 31 •i, r ; ■ >V 32 33 34 r . j - 35 )6 .. r i ■ • * • 37 38 i •s Je T« >i..... vodoravno* 1 * ' u ’ -1« rodoljub, 7. Poljska mejna reka,. 11. mavec, 12. ministrski predsednik, 14. obuvalo k srbski narodni nosi, 16 ,, madžarski pesnik (piši ARANY), 17. tovarna* avtomobilov v Mariboru, 18. veliko me-sto v Siriji, 20. kvaliteten egiptovski bombaž, 22* ?ačetnici siov. pesnice (u— mrla po vojni}, 23. geometrijska črta, 25, Janez Bliweis, 26. levi pritok 28, gmota, torrrina, 29. poklon, iz-raz naklorgenosVi, 30. eden največjih Nemških pesnikov (Mazia), 32. Ijubijah- ' sko predmestje, 34. želeaniška Postaja v Rimu, 36. izpovedni pecinik, 37. pristanišče, 38. več ge me-ato v Sibiriji, Jugozahodno. NAVPIČNO: 1. Grški politik, ki je zapustil državo, 2. judovsko moško ime, 3. rastlinska bodica, 4. love.c na potočne živali, 5, okrajšava za "opus", 6. vrsta polnomastnega sira, 7. narkoza, 8, merska enota za silo, 9. glavno mesto Islanda, 10* površinska mera, 11. mejna reka med Hrvaško in Slovenijo, 13. kemični znak za erbij, i*>. prvina, 19. žensko ime, 21. del odplačanega dolga, 23. tropsko drevo, 24. italjansko moško ime, 27. ime angleškega filmskega igraloa Boga-rda, 29. popularna angleška filmska igralka (Diana), 31, oziralni zaimek^ 33. naj večja-afriška reka, 34, kemična oznaka za talij, 35. Zevsova ljubica. Marija Čemažar NAJLONSKA ZANKA - zapadno nemški kriminalni film 15* 4. 1968 ob 18 in 20 uri VRNITEV IVAN HODA - angleški zgodovi— rjski barvni CS film 17» 4. 1968 ob 18 uri 19» 4« 1968 ob 20 uri 21» 4. 1968 ob 16 in 20 uri GALIA - francoski film 17. 4, 1968 ob 20 uri 20, 4. 1968 ob 18 uri DIVJI SAM - ameriški barvni CS film 18, 4, 1968 ob 20 uri 20, 4, 1968 ob 20 uri 21, 4, 1968 ob 14 in 18 uri VSTANI IN STRELJAJ - francosko italijanski kriminalni barvni CS film 23, 4, 1968 ob 20 uri 2/'r. 4, 1968 ob 18, uri 28, 4, 1968 ob 18 uri ameriško italjanski ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri J12UE NA KAVČU - ameriški barvni film 26, 4, 1968 ' ob 20 uri 28, 4, 1968 ob 14 uri V SENCI PIŠTOLE -barvni CS film 25, 4, 1968 27. 4, 1968 28. 4, 1968 i GOLI IN MRTVI - ameriški vojni barvni I film j 27, 4, 1968 ob 20 uri j- POD ZELENIM ZASTAVAM — italjanski bar-i vni film { 30, 4, 1968 ob 18 in 20 uri i 1. 5, 1968 . ob 18 uri I CHARADE - amreiški barvni CS film | 1. 5. 1968 ob 16 in 20 uri I 2, 5. 1968 ob 16 uri J TOM JONES — ameriški barvni CS film I 2, 5* 1968 ob 18 uri | PR0KLET0 IMETJE - ameriški barvni CS I film | 2, 5, 1968 ob 20 uri 4, 5, 1968 ob 18 uri I 5, 5, 1968 ob 20 uri ŠERIF IZ D0DŽ SITIJA - ameriški barvni I CS film 3, 5, 1968 ob 20 uri I 4, 5, 1968 ob 20 uri 5, 5i 1968 ob 16 uri NALOGA ESKADRILE 633 - angleški barvni j vojni CS film 5. 5, 1968 ob 18 uri | BOGINJA LJUBEZNI - ameriški film 7, 5, 1968 ob 20 uri I 8, 5, 1968 ob 18 uri | ZLATI NABOJ - italjansko španski baTV-' I ni CS film 8, 5, 1968 ob 20 uri | 10. 5, 1968 ob 20 uri | 11, 5, 1968 ob 18 uri I' 12, 5, 1968 ob 16 uri REV0LV0RAŠ 1AC0 - ameriški barvni veS" j tern film 9, 5, 1968 ob 20 uri 11. 5, 1968 ob 20 uri I 12, 5, 1968 ob 20 uri