Poštnina piacana v gotovim. Leto K., št. 44. (nJtrnio" xvra., st. tss a) Ljubljana, torek t. novembra 1937 u^iaga je bil tudi kandidat za poslanca v hrvatskem saboru. Dvakrat je propadel leta 1910. pa je bfl izvoljen v srezu Novigrad—podravski. Poslanec tega sreza ie ostal vse do leta 1925. Takrat se je umakni! iz političnega življenja. Po 6. januarju 1929. se ie pridružil pokojni Jalžabetič jugoslovanskemu nokretu in ie do svoie smrti aktivno sodeloval v JNS. Pri volitvah 3. januarja 1932. je bil izvoljen za senatorja Pokojni Tomo Jalžabetič je bil svojca s eden uglednih članov nekdanje Radičeve politične organizacije, S Stiepanom Radl-čem ga je vezalo intimno prijateljstvo. Bil je pravi tip bistrega seljaka, ki si je v svojem dolgem nesebičnem javnem delovanju nabral bogatega znanja in ogromnih izkušenj ter naobrazbo, kd je daleč presegala Belgijska vladna kriza Bruselj, 1. nov. g. S sestavo vlade poverjeni minister za kmetijstvo in katoliški senator Pierlot bo pričel zaradi današnjega praznika razgovore z voditelji političnih strank šele jutri, pierlot si ne ustvarja nobenih iluzij glede uspeha svoje misije. ker ga socialisti odklanjajo. Jeruzalemski veliki mufti Izgnan iz Sirije Jeruzalem, 1. nov. o. Ker grozi velika nevarnost, da bi vdrle večje skupine Arabcev iz Sirije v Palestino, so bile ojačene angleške vojaške sile ob meji ter je bila velika puščavska cesta zaprta za vsak pro-* met. Na prošnjo angleških oblasti so francoske oblasti v Siriii odredile jeruzalemskemu velikemu muftiju, da mora do sobote zapustiti Sirijo in Libanon. Mislijo, da se bo veliki mufti umaknil v Bagdad. Pri lenlvosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josrfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje oče da uporaba »Franz-Jose-fove* vode odlično regulira funkcije 'revesja. tir » v njegovo sredino. Kljub visoki starosti je ostal do zadnjega telesno, a še bo^j duševno čil in zdrav. Spadal je v senatu med govornike, ki se niso teko lahko utrudili, a tudi drugih niso utrudili. Se letos povodom proračunske razprave je stari čika Tomo vzdržal v senatu vedno do najpoz-nejših nočnih ur in se še o polnoči oglasil k besedi, napovedujoč, da bo govoril do jutra. Vzgojen v tradicijah Radičeve seliačke misli je senator Jalžabetič iskreno in z vso dušo sprejel jugoslovensko idejo. S svojo živo vero v njeno zmagovitost je bil mnogokdaj primer in vzgled mlajšim. Ko so se lani v senatu pričela politična prepiranja so bili vsi poskusi zlomita Tomo Jaižabefci-ča v ooortunizem zaman. Ostal je trdno na liniji iti z vnemo in požrtvovalnostjo je vedno izpolnjeval svoje dolžnosti kot jug oslov en Wilson« skoraj postal pozorišče avtobusne katastrofe. Ko je v omenjenem času vozil s potniki napolnjen avtobus iz Celja po Mariborski cesti proti železniškemu prelazu, so bile zapornice dvignjene Ko je privozil avtobus do železniške proge, je privozila iz Celja v smeri proti Fetrovčam lokomotiva in švignila tik pred avtobusom čez prelaz. Če bi bil privozil avtobus samo nekaj sekund prej do prelaza, bi se bila dogodila katastrofa, ki bi bila gotovo zahtevala več človešldh življenj, ker zapornice niso bile spuščene. Razumljivo je, da so potniki v avtobusu in drugi očividci ostro kritizirali tako brezvestno ogražanje varnosti prometa in potnikov. Huda prometna nesreča na Teharja Ko je stal 22-Ietni, pri g. Koširju v Celju zaposleni mehanik Ivan Hrastnik iz Trnovelj v soboto zvečer s svojim kolesom na cesti tik pri šoli na Teharju, je privozil okoli ogla avtomobil nekega celjskega podjetnika ter zadel v Hrastnika m njegovo kolo. Hrastnik si je prebil lobanjo, zlomil desno nogo pod kolenom na dveh mestih in se poškodoval po desni roki. Hudo poškodovanega Hrastnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pobalinstvo V noči od sobote na nedeljo okrog ene sta opazila 23-letni delavec Anton V. iz Stor in 18-letni, v Westnovi tovarni uskrž-beni delavec Konrad P. iz Celja v Kovaški ulici osebni avtomobil tvrdke Westen, ki je stal na ulizi brez nadzorstva. Stopila sta k avtomobilu in z nožem ra zrezala rezervno pnevmatiko. Nato sta odšla, a sta se kmalu vrnila in razrezala še sprednjo t'l JLJ 1.1 Krvav sppd med orežisištvoiti in pristaši dr« Mačka Beograd, 1. nov. AA. Kmet Stjepan Vre-čič iz Novega Gradca v virovitičkem srezu je prijavil sreskemu načelstvu, da bo dopoldne priredil v Novem Gradcu shod HSS. Ker prijava ni ustrezala predpisom zakona, je sreski načelnik prepovedal to zborovanje. V nasprotju s to prepovedjo sta prireditelja Stjepan Vrečic in nar. poslanec z liste dr. Mačka, Martin Mesarov, iz vasi Gorja v virovitičkem srezu le hotela prirediti ta zbor, na katerega so pripeljali njuni zaupniki n®kaj sto njunih pristašev, med katerimi je bilo neko število oboroženih z revolverji, skrajšanimi puškami in raznim drugim orožjem. Po navodilu sreskega načelnika je vodja orožniške patrole, ki se je mudila v tej vasi, da bi čuvala red. ponovno sporočil Vrečiču in Mesarovu, da zborovanje ni dovoljeno in ju je v imenu zakona pozval, naj prisotnim svetujeta, da ee razidejo. Nar. poslanec Mesarov tega ni hotel storiti, nego je pograbil svoj revolver, oddal strel proti orožnikom in zapovedal svojim pristašem, naj navalijo na orožnike. Pri tem je vzkliknil: »Jaz sem zakon!« Skupina je navalila po zapovedi Mesarova na orož-j nike. Streljala je iz revolverjev in drugega j orožja. Orožniki so se takoj zavarovali in j so v obrambo proti napadalcem rabili ! strelno orožje, zaradi česar so bili trije j kmetje ubiti, nekaj pa ranjenih, med nji-i mi tudi sam Mesarov. ! Pod pritiskom oboroženih pristašev Vre-ciča in Mesarova, so se orožniki umaknili na konec vasi, odkoder so napadalce raz-podili. Po dosedanjih poizvedbah je bilo poSkt>-dovanih osem ljudi, ki jim je bila dana zdravniška pomoč. Na mesto dogodka Je • bil poslan bansk' inšpektor. Sedaj vladala popoln red in mir. Napetost med Rimom in Parizom Veliko nezadovoljstvo v Franciji zaradi nenadnega Ceruttijevega odpoklica v Rim »JUTRO« ponedeljska izdaja 3 o mrtve Ob ugodnem vremenu so množice oba praznika romale na grobove Ljubljana, 1. novembra. Kakor znano, si je Ljubljana tudi letos za praznik vseh mrtvih nadela tisto svečano lice, ki ji daje tako svojevrstno lep in žalosten sijaj Tokrat so Ksi sveti padli na ponedeljek, da so se z nedeljo in z vseh vernih duš dnem strnili v trojico prazničnih dni. To priliko so mnogi Ljubljančani izkoristili, da so v veliko večjem številu, kakor je to sicer navada, pohiteli iz mesta, da obiščejo svoje drage, ki spe na božjih njivah kdo ve kje Mnogo jih je odpotovalo zlasti v Julijsko krajino k živim in mrtvim svojcem na obisk, tako da so imeli na italijanskem konzulatu te dni kar čez vsakdanjo mero živahen promet. Tudi avtobusi so odpeljali čez mejo nekaj izletnikov, namenjenih v Gorico in Trst. V Ljubljani sami pa so ljudje že včerajšnjo nedeljo posvetili v glavnem obiskovanju mrtvih. Proti Sv. Križu so hitele trume svojcev, ki so si pred navalom, kakršnega doživi pokopališče vsako leto na Vse svete same, želeli fihe, samotne minute ob gomili dragih. Že v nedeljo so bili avtobusi proti Sv. Križu polni od jutra do noči. Še neprimerno večji pa je bil promet na praznik Vseh svetih. Mnogo obisko-v al cev je imel tudi Sv. Krištof, kjer je še zmerom nekaj nerazdrtih grobov, a je vendarle največ pozabljenih, iz- gubljenih med njimi, in marsikdo je prižgal lučko ob gomili, ki jo je že zdavnaj prerasel mah. Precej prometa je bilo včeraj še na cvetličnem trgu, davi pa je pripeljalo svoje vozičke samo še nekaj malega cvetličark s periferije, da postrežejo zadnjim zamudnikom. Sicer pa so danes posli na trgu in v cvetličarnah skoraj povsem počivali, čeprav so ljudje še vse dopoldne hiteli po ulicah z velikimi šopki krU zantem v rokah. Takoj po kosilu pa so Ljubljančani v trumah navalili na avtobuse, da bi bili čimprej pri Sv. Križu in da bi si še pred pričetkom cerkvenih svečanosti lahko ogledali lepoto naše božje njive, v katero jo vsako leto odene ljubezen do njih, ki pod njeno rušo spe. Prav na dan vseh mrtvih je poživila svoje delovanje tramvajska družba Za priklopne vozove je stavila v promet skoro vse svoje stare vozove, s čimer je precej pospešila promet na svojih progah Tramvajski vozovi so bili ves dan prav dobro zasedeni in so v vse smeri prevozili več deset-tisočev potnikov, največ seveda v smeri proti pokopališču in obratno. Pokazalo se ie tokrat, kako nujno votrebna bi že bila izpeljava tramvajske proge do Sv. Križa, kar unamo, sodeč po govoricah, do prihodnjega leta že uča-kati. Dvajset let po strelih na Suhem bajerju Na Suhem bajerju so danes ob 11. na posebno slovesen način počastili spomin na žrtve, ki so pod robom golovSkega gozda legle v grobove od pušk avstrijske soldateske. Letos poteka pravkar 20 let, odkar so na tem snsimoCenem in zaničevamem grobišču pokopali zadnjega izmed njih, ki so imeli dovolj poguma, da se iz ljubezni do naroda ta domovine uprejo nasilju. Zato se je k skromni svečanosti Zbralo danes izrecimo mnogo občinstva, Narodna odbrana in nacionalistična omladina pa sta Se g posebno skrbnostjo okrasili grobove. Mimo domačih gostov, med katerimi smo opazili, tudi narodnega poslanca Rajka Turka in zastopnike vseh nacionalnih organizacij, sta prihitela na svečanost tudi oba bivša vojna kurata, ki jima je pripadla dolžnost, da spremljeta žrtve na mo-rišče, pa.ter Sartori iz Celovca, ki je opravljal ta žalostni posel od začetka do konca odkar je v Ljubljani začela besneti avstrijska vojaška justica, in pa trnovski župnik Cegnar, ki je spremljal na Suhi Bajer poslednjega obsojenca, čigar 20 letnico snnrti obhajamo letos, pa mu nihče imena ne ve. Pred zbrano množico je prvi spregovoril šentjakobski župnik g. Janko Barle, ki se je iskreno zahvalil občinstvu, da je bajer, in M je posebej pozdravil še patra-Sartorija. Za njim je trnovski župnik Cegnar obudil nekaj spominov na uro, ko je spremi 1al zadnjega obsojenca pred puške. Vsi trije duhovni gospodje so opravili spominske obrede, pevsko društvo št Jakob-Trnovo pa je zapelo dvoje žalo-stink. Ko je bila slovesnost končana, so ves dan romale na Suhi bajer množice obiskovalcev, da se poklonijo spominu najdražjih žrtev. Počastitev spomina dr. Ivana Oražna Na grobu Ivana Oražna so se ob pol enajstih zbrali zastopniki univerze in di-jaštva, posebno še tisti, ki uživajo podpore iz Oražnove ustanove. V imenu juri-dične fakultete se je komemoracije udeležil dekan Sajovic, medicinsko je pa zastopal prodekan dr. šerko, Zdravniško zbornico predsednik dr. Meršol, Oražnov dom pa upravnik g. Majcen. Srednješolci-na-cionalisti in Savez Sokola so položili na grob lepe vence in sveče. Akademski pevski zbor je zapel »Blagor mu«, nakar je akademik Berden v toplem govoru povda-ril veliko pokojnikovo ljubezen zlasti do dijakov. Z ustanovami, ki jih uživajo ti, si je postavil pač najtrajnejši spomenik. Na koncu je Akademski pevski zbor za- ^V*. ^ JV « ......' ...... - • —1 —- *> - ---J --------------■»■ ▼ tako veliketm številu prihitelo na Suhi i pel še večno lepo »Vigred« Dolge procesije na pokopališča Po 14. uri so se pričele iz mesta proti Sv. Križu valiti po Linhartovi in šmartin-jski cesti tolikšne reke ljudi, da je bila cesta že skoraj za pešce preozka, zlasti tam, kjer se glavnima dohodoma do pokopališča prilivajo novi tokovi iz Bežigrada in Most. Petnajst velikih avtobusov je v presledkih komaj po nekaj minut vzdrževalo zvezo med osrednjimi trgi Ljubljane in Sv. Križem, ž njimi se je kosalo brez števila avtomobilov in kočij, ki razen za birmo samo še za praznik mrtvih pridejo do malo živahnejšega prometa. Pred vhodom na pokopališče je bil tolikšen vrvež vozil in ljudi, da so stražniki samo z velikim naporom. vzdrževali red. Med grobovi so se pretakale množice, da tolikšnih ne zbere nobeni druga svečanost na kup. Tisti, ki nimajo svojih dragih na tej božji njivi, so poromali na grobove, v katerih spe naši veliki možje in žrtve naših nacionalnih borb. Tako so se mnogi pomu-dili za trenutek ob grobnici velikega nacionalnega borca in vodje dr. Gregorja Žerjava, ki so mu mimo drugih tudi predstavniki nacionalne omladine nasuli cvetja na grob. Prijatelji nepozabnega pokojnika so položili krasen venec s traki v državnih barvah. Posebne pozornosti so bili tudi letos deležni nepozabni glasniki naše moderne Cankar, Kette in Murn, ki so jim študentje z vseh naših gimnazij nanosili cvetja in vencev, najlepši venec pa so jim poklonili Preporod aši, ki so prvi dali dijaški mladini vzgled za to plemenito, kulturno skrb. številni spoštovatelji so se tudi letos oddolžili spominu septembrskih žrtev, a svečano kakor vsako leto so nacionalistični omladinci počastili spomin tovarišev, padlih v Trbovljah. Ob njih skupnem grobu so četniki postavili častno stražo, a trume obiskovalcev so se ustavljale ob njem, da vsaj trenutek pomolijo za njih duše. Lepo so četniki počastili tudi spomin svojega velikega vzornika Aleksandra Tomana, četnika Petra Mrkonjiča, ki so mu položili na grob lep venec s črnimi trakovi. Gasilci so lepo poskrbeli za grob svojega ustanovitelja Tanka Barle-ta, ki se mu je šele to pomlad pridružil sveži grob staroste Josipa Turka. H gomili obeh so postavili častno stražo. Nad- vse prisrčno lepo pa se je Ljubljana tudi tokrat spomnila petih mrtvih, ki spe daleč onkraj meje, Bidovca, Marušiča, Miloša. Valenčiča in Gortana. K velikemu križu sredi pokopališča so nanosili množico cvetja in lučk, da je pod križem v resnici gorela naša skupna bolečina in skrb. Pred pričetkom cerkvenih svečanosti so se ob grobovih treh naših največjih glasbenih oblikovalcev, Davorina Jenka, Adamiča in Hubada. zbrali združeni pevci Hu-badove župe. Predsednik HŽ odvetnik dr. švigelj je imel kratek spominski nagovor, nato pa so pevci pod vodstvom dirigenta Venturinija zapeli Jenkovo »Blagor mu« in novo Venturinijevo žalostinko »Usmili se, gospod«, ki je bila tokrat prvikrat izvajana. Med to skromno pevsko slovesnostjo je nad božjo njivo pribrnel aeroplan, ki ga je pilotiral šef ljubljanskega centra Aeroputa dr. Rape. Po nekaj širokih zavojih se je letalo spustilo čisto nizko nad grobove in pilotov spremljevalec je drugega za drugim vrgel dva šopka, prvega na grob tragično preminulemu pilotu Čolnarju, drugega nedavno ponesrečenemu bivšemu podpredsedniku Aero-kluba tovarnarju Zalokarju. Ko je dr. Rape napravil še nekaj bravuroznih, drznih poklonov, da je letalo brnelo tik nad vrhovi cipres, padlim vojakom in žrtvam nacionalne borbe na čast, je vnovič odhitel v višave in se vrnil na letališče. Ob 15. je duhovščina opravila ob velikem križu spominske molitve, pevci pa so zapeli »Usliši nas gospod« ln novo Pre-lovčevo žalostinko »Zvonenje«, ki je bila prav tako šele prvič izvajana. Nato se je vsa množica zgrnila okrog vojaškega grobišča, da prisostvuje še počastitvi spomina padlih. Mimo številnih drugih gostov so slovesnosti prisostvovali tudi komandant divizije, divizijski general Tonič, komandant 16. artilerijskega polka polkovnik Lukanc. komandant žandarmerije polkovnik Barle, zastopnik komandanta 40. pešpolka podpolkovnik šarenbek, zastopnik banske uprave Lovrec, zastopnik ape-lacijskega sodišča dr. Juvanec, zastopnik železniške direkcije inž. Peteržela, predsednik Združenja jugoslovenskih dobro-voljcev prof. Jeras, predsednik Legije koroških borcev Andrejka s podpredsedni- kom šefmanom in tajnikom Marušičem, zastopnika Zveze rezervnih oficirjev Tu-rel in Ahčin, podpredsednik oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov Marinko s tajnikom Vukom in predsednikom krajevnega odbora Mlekušem, zastopniki Zveze bojevnikov in predsednik HŽ dr. Švigelj. V kareju sta bili postavljeni častni četi 40. pešpolka in žandarmerije. Vojaška godba je svečanost otvorila z veličastno žalno koračnico, nato pa so združeni pevci pod vodstvom prvega dirigenta Hž Žarka Prelovca ubrano zapeli »Vigred«. Bivši vojni kurat, trnovski župnik Cegnar se je v kratkem nagovoru spominjal padlih žrtev, posebej še največje žrtve, ki je bila darovana za svobodo naše skupne domovine s smrtjo Viteškega kralja. Bivši vojni kurati Kogej, I^avrič in pater Sartori iz Celovca so opravili žalne molitve, četa vojakov je oddala častno salvo. ki je zamolklo odmevala v pozni popoldan. Združeni pevci so zapeli še Pre-lovčev »Doberdob«, godba je zaigrala veličasten koral, nato pa se je množica počasi začela vračati proti mestu, da so bile v kratkem vnovič preplavljene vse ceste. V prekrasen, skoro pomladno topel jesenski večer so žarele neštete lučke na njivi večnega miru. Spominu padlih iz šentpetrske Sare V šentpetrski župni cerkvi je bila danes dopoldne ob 10.30 za pokoj bojevnikov in žrtev svetovne vojne žalna sveta maša, ki jo je daroval župnik Košmerlj ob asistenci kaplanov gg. Cudermana in Pollaka. Po bogoslužju pa je številno ljubljansko občinstvo pričakovalo duhovništvo in predstavnike organizacij pred spomenikom, ki so ga pred desetimi leti šentpetrski farani postavili ob cerkvi v spomin padlim bojevnikov iz svoje fare. bore. Nato bo svojci ter vsa sokolska družina odšli na pokopališče k Sv. Križu, da počaste spomin svojih nepozabnih. Sokolstvo je položilo venec tudi na grob prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna. padlim župnik viške fare p. Teodor Taivčar je v fairni cerkvi opravil popoldne molitve za umrle. Nato Be je proti vifians&ema pokopališču razvfla dolga procesija. Za križem je stopala Šolska mladina, potem ostali farani. Medtem »e je na pokopališču in v maB starinski cerkvici nabralo vse polno vernikov, ki so pričakovali prihoda duhovništva in skupine viških bojevnikov, »ki so se hoteli pokloniti manam svojim v svetovni vojni padlih faranov ob vhodu na pokopališče prod spomenikom, ki je bil danes ves zasut z jesenskim cvetjem in zelenjem. Procesija se je ustavila najprej pred križem, ki stoji sredi povsem moderniziranega pofaopališča. Tu je po opravljenih molitvah diuhovnišfcva zapel mešani viški pevski zibor »Vigred«. Nato se je pod vodstvom odbora skupine viških bojevnikov Zgrnil?, množica k spomeniku ob vhodu, kjer je odbor svojim padlan tovarišem iz vojnih dnd položil krasen ven9c v znak priznanja za storjeno žrtev na oltar r.ar rodne svobode. Spomine na tiste dni pa je v kratkih izbranih besedah obudil bivši vojni kurat katehet g. Jalen. Skromno svečanost je zaključil pevski zbor, ki je ubrano zapel »Oj, Doberdob«. Smrt na praznik mrtvih Navzlic velikemu prometu se obadva praznika v Ljubljani ni primerila nobena večja nesreča. Ob ugodnem vremenu sta oba dneva potekla res dostojanstveno, mir se nikjer ni kalil. Ni pa praznik mrtvih minil brez vseh smrtnih primerov. Globoko sočutje je v Mostah zbudila smrt železniškega oficijala Antona Ž-idama. Pokojnik je bil star 38 let in je že precej dolgo bolehal na želodčnem raku. Pred letom je bil operiran in so mu vzeli pol želodca, pridružila se je še črevesna jetika, da je siromak popolnoma izhirai. Smrt je bila tr- Jaz Vam varujem kožo! Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NTVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! K spomeniku, ki je bil zavit v črno ter v cvetje in zelenje, med- katerim so utripale prižgane lužice, je prvi pristopil g. župnik s svojo asistenco s katero je opravil žalne molitve za poke; vseh padlih junakov v svetovni vojni. Okrog njih so se razvrstili odborniki skupine bojevnikov šentpetrske fare s predsednikom g. Leopoldom Zupančičem na čelu, cerkvena ključarja in šolska mladina. Po molitvah so združeni pevski zbori pod vodstvom g. Pavla Baloha zapeli žalostinko »Usliši nas, Gospod«. V imenu Združenih šentpe-trskih bojevnikov, ki so svojim padlim tovarišem položili k spomeniku krasen venec nageljnov z narodno trobojnico, je spregovoril tople besede g. Ivan Rozina. Lepo je orisal zasluge tistih, katerim je bil postavljen spomenik kot simbolično skupno zadnje bivališče pod nepoznano rušo na bojiščih. Tiho, a nadvse dostojno spominsko svečanost je zaključil pevski zbor z ubrano zapeto »Oj. Doberdob«, nakar se je občinstvo mirno razšlo. Sokol I. pokojnim bratom in sestram Kakor vsako leto je tudi letos Sokol I. na Taboru priredil dopoldne v spomin svojih bratov in sester in njihovih svojcev v veliki dvorani na Taboru žalno svečanost. Pročelje dvorane je bilo v črnem in v zelenju. Sredi odra je bila na podstavku ptica sokol, nad njo pa venec z državno trobojnico in napisom »Slava svetlemu spominu umrlih bratov in sester«, žalni svečanosti je prisostvovalo lepo število sokolskega članstva in svcicev. Svečanost je otvorila godba Sokola I., ki je pod taktirko br. Verija švajgarja zaigrala švaj-garjev žalni koral »Duš^ padlega borca«. Starosta br. inž. Lado Bevc se je nato v svojem govou spomnil ti rtih bratov in sester ter njih svojcev, ki so umrli po 1. novembru 1936. leta. Prečital je tudi njihova imena, med njimi je omenil zaslužne brate Turka, Bajžlja, Marolta 'n Tratarja. Svečanost je zaključila godba z žalnim koralom »Zbor menihov« iz opere »Dali- pinu rešiteljica, izdihnil je ravno na praznih vseh mrtvih popoldne ob 16. ko »o se številni drugi someščani poklanjali spominu svojih dragih. Zapustil je vdovo. Pokojnik je bil značajen mož, dober tovariš in zvest narodnjak. — V Ljubljani je nadalje umrla gospa Josipi na Šmidova, znana in ugledna hotelirka in posestnica * Bleda. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 14. iz mrtvaške veže na Stari potu Naj bo pokojnima ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Maribor je v trumah romal na božje njive Maribor, 1. novembra. Na Pobrežju in v Radvanju, ob Stross-majerjevi uilici in Studencih na Teznern in povsod drugod so že v nedeljo od ranih ur dalje prevažali natrpani avtobusi množice Mariborčanov, ki so pohiteli na potko-pališča, da počastijo spomin dragih rajnkih. Z globoko pietetoso se ustavljali pred grobovi zaslužnih velimož našega imena ln naše krvi, ki so delali za jugoslovenski Maribor, za osvoboditev naše zemlje izpod tujega jarma. Bogato okrašeni so tali ti grobovi od dr. F. Rosinovega in R. Maistrovega pa do Tomšičevega in dir. Samčevega. žrtvi dela A. Kelnariču so delavci obsuli grob z obilnim cvetjem. Na predvečer Vseh svetih pa je zdrsela po dravski strugi lučfeia. z vencem v počastitev spomina vseh onih, ki so našli v teku leta svoje zadnje počivališče na dnu Drave. Prijazno so brlele lučke na grobovih že v nedeljo. Danes pa so množice še mnogo števiilneje pohitele na grobove nepozabnih svojceiv. vsa pokopališča so oživela, pred pokopališči pa so požrtvov« tele članice ženskega društva pobirale prostovoljne prispevke v prid revni deci. Popoldne je bila ob novem, krasnem spomeniku padlim borcem pietetna počastitev in so združeni pevski zbori Ipavče-ve pevske župe pod vodstvom svojega zbo rovodije Horvata odpeli »Oj Doberdoba in Sbvef, 2. XI. 193& tiSSffi so frajneise so ostrejše so močnejie so trše. »Vigred«. Mariborčani so v veKkem številu z vlaki in arvitotMsi odpotovefi todt v druge kraje na grobov« svojcev. Sokoli na dr. Pivkovem Sokolsko društvo Maribor L je iz&azak* toplo zvestobo svojem« \*rtamovitelju in ljubljenemu stanoofci dr. Ljudevitu Pivfcn in razen tega sestri Veri Sancinovi inna-raščajniku Tomislavu Janšcu. Polnoštevil-no je prispela na grob sokolska družina Maribor L in ohsula grob svojega učitelja in voditelja s svežim, krasnim cvetjem, prav tako tudi groba članice Vere Sanci-nove in naraščajmika T. Jenšca. Vrii Ja-draaafei so odpeli ob grobu velikega Sokol«, in caraanskega junaka žaJostiniki »Oj Doberdob« in »Večnaja pamoai*, br. Stanko Sosič pa je spregovoril toplo občutene besede na našlo vnjega, čigar duh bo tudi os dalje vodil mariborsko sokotetvo. Na celjskih pokopališčih Celje, 1. novembra. Na okoliško, mestno in bolniško pokopališče so romale velike množice, da okrasijo in obiščejo zadnja počivališča svojih dragih. Na okoliško in mestno pokopališče so tudi ves dan vozili mestni avtobusi. Ob 15. so peli združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Na okoliškem in mestnem pokopališču so zapeli Devovo »Vigred« in Pregljevo novo na-grobnico »V hladni noči utrnila...«, na vojaškem pokopališču pa Prelovčevo *Oj Doberdob«. Poleg tega je še pevsko društvo »Oljka« zapelo svojim pokojnim članom pevcem in prezgodaj umrlemu pevo-vodji Mirku Videčniku Bervarjevo na-grobnico »Ob gomili«. Smrt vzorne goriške matere in gospodinje Zagreb, L novembra. V Podsusedu prt Zagrebu je umrla te dni ga. Francika vdova Zavadlav, mati g. Josipa Zavadlava, vrtnarja in gojdtelja. goriških breskev v Podsusedu. V 63. letu je legla po kratki bolezni k večnemu počitku. Presekivša se s sinoma leta 1926 iz gtandreža (občina Gorica), je dosegla ta vzorna družina z vztrajnostjo in marljivostjo jako kpe uspehe v vrtosirstvu in T vzgoji plemenitih breskev v Pocteusedu. Zgubivši kmalu po svetovni vojni soproga zaradi posledic, naflcopanth v vojni ter sina, ki je padel na itaH5ja®Jfei fronti, je junaško in vztrajno prenašala usodne udarce in pomagala do lepih uspehov na novi domačiji. Vedno Je bila dobnotljiva, če je kdorkoli zaprosil kos kruha aH. prenočišče; in teh je bilo vsak dan polno. Po-sobno Primorci se Je bodo s hvaležnostjo spominjali, kajti bOa jtoi je druga mati. Krasni njen pogreb je pdkazaa, kako je bila pokojnica priljubljena tudi na novi domačijL Ob njenem grobu je g Zeljko Vižintin iz Zagreba v lepem govoru očrtal njene vrline in se poslovil še posebno v imenu mnogih Goričancv. Ni jS. bilo usojeno, da bi počivala v domači zemlji na Goriškem. Naj ji zatorej svobodna jugo-slovenska žemljica nudi Sladak večni počitek. Vsi zmanci in spoštovalci bomo vzorni goriški materi obranili časten spomin. Skavti na parketu. Obtoženec prosi za smrtno obsodbo Zagreb, 1. novembra. Znano je, da so mnogi razbojniki veliki strahopetci in da se ravno pri sodnih razpravah, kjer bi morali priznati svoje dokazane zločine, izkažejo v vsej svoji mi-zeriji in figarstvu. Izjema pravega, iskrenega skesanca je posestnik Janko Koubek, ki je te dni stal pred kazenskim senatom v Bjelovaru. Janko Koubek je bil precej imovit posestnik v vasi Derežanih, kjer je posedoval 30 oralov zemlje. To bi mu zadostovalo, da bi pošteno vzdrževal svojo družino. Toda lakomnost po denarju ga je privedla tako daleč, da je postal zaveznik zloglasne razbojniške družbe cigana Ivana Gomana in Tomaža Jakšiča. Začel je pohajati s to družbo na razbojniške pohode in je pomagal oropati kmetovalca Šimna Simunjaka v Sišnjarih. Nedavno sta bila Goman in Jakšič obsojena na dosmrtno ječo. Zdaj je prišel na vrsto še Janko Koubek. Branil se je na prav svojevrsten način. Iskreno skesan je priznal vse podrobnosti. Ko ga je pred posvetovanjem senata vprašal predsednik, če ima še kakšno željo, je Koubek padel na kolena in je jokajoč prosil, naj ga sodišče obsodi na smrt, ker je vešala zaslužil in ker mu na tem svetu ni živeti. Vendar vedno pravični senat ni mogel ustreči njegovi prošnji in ga je obsodil samo na sedem let robije, kar je za poboljšanje več ko dovolj. Pač pa je za vse čase izgubil častne pravice. 'e isidtš &o(fe sllsis Žarnicami ~ nitka vtfvofni vtjaauci Radio elektronkami »JUTRO« poaedefc£a h&Aj* l< Torek, X XL 1937. [OHnuniai inic^cs, ZADNJA PRILIKA ZAMUJENA! Nepotreben, a zaslužen poraz Ljubljane — BSK še vedno na vodstvu, Hašk za petami Nepričakovana zmaga Jedinstva ----— V nedeljo je bito spet BgnSSco jesensko prvenstvo v polnem teku. Središči prvenstvenih borb sta bila Zagreb in Beograd, kjer so po pričakovanju zmagati favoriti, če izvzamemo tesno zmago outsiderja Je-dinstvo, ki mu je uspelo premagati močno sarajevsko Slavijo. Doma je pač doma im dosti lažje se igra, če se ima za seboj svojo publiko in če žoga teče po domačem terenu, žal se pa naša SK Ljubljana tega v borbi z Baskom ni zavedala in nam je pripravila temeljito razočaranje. Na lastnem igrišču si je pustila odvzeti dve točki, dve dragoceni toč&i, ki bi jih krvavo potrebovala, saj vse kaže, da v jesenskem delu prvenstva, ne bo spravila od preostalih dveh tekem proti Gradjan-slkemu v Ljubljana ie oroti BSK v Beogradu nobene več pod streho, z nedeljskim porazom si je Ljubljana spet občutno pokvarila položaj, saj je zdrknila s sedmega kar na deveto mesto, še en poraz pa bo na zadnjem! Res s skrbjo in bojaznih) lahko gleda vsak prijatelj nogometa in SK Ljubljane v bodočnost, saj si po tako mizertni igri, kakor je bila ne-deljsika, tudi v prihodnjih tekmah ni obetati posebnih lavorik, a tudi za spomladno ligaško prvenstvo niso izgledi preveč rožnati. Iz sedmih tekem le štiri točke, to je res borem izkupiček. Bo že treba temeljite remedure! Po nedeljskih tekmah sta ostala BSK ta Hašk še vedno na vodstvu. Bivši prvsfc BSK je po pničakoivanju porazil šibko zagrebško Coneordijo in ostal na vodstvu tabele 2 12 točkami, a m petami mu je spet KaSk, ki je z ianpaaacitnim rezultatom odpravil »mojstra z morja«, ponosne Hs.jcJukovce. Giadjanski je na domačih tleh odpravil pomlajeno Jugoslavijo in se tako pomaknil pred Hajduka, ki ima sicer enako število točk (8), a slabšo razliko golov. Krepko v sredino se je prerinil Baak, ki napreduje od tekme do tekme. Skočil je pred Jugoslavijo in Slavijo, ki sta zdaj za njim. Zeiključek prvenstvene tabele tvorijo Jedinstvo, Ljubljana m Concordia. Vsi trije so po vseh zjnakLh sodeč kandidati za izpad iz lige. Po nedeljskih tekmah ima prvenstvena tabela zdaj takole Moe: BSK HAŠK Grad janski Hajduk BASK Jugoslavija Slavija Jedinsfvo Ljubljana Concordia 6 5 3 3 3 3 3 2 1 2 1 1 2 2 4 4 4 4 4 5 23: 8 20: 9 19:11 14:14 12: 8 10: 8 6: 9 2:13 6:15 10:27 12 11 8 8 6 6 6 5 4 4 Prihodnjo nedeljo igrajo: v Ljubljani Ljubljana : Gradjaosfci, v Beogradu Jugoslavija : Hašk in Bask : Hajduk, v Zagrebu Concordia; Jedinstvo in v Sarajavu Slavija : BSK.' Ljubljana: Bask 0 s 2 (0:1) BASK: Jakšič; Ivkovič, Djenadič; Khsa-rie, Vojnovič, Dimitrijevič; Detlinger, tablic, Spasojevič, Toanaševič, Sarič. Ljubljana; Pogačnik; Hassl, Bertoncelj I; Slapar, Pupo, Boncelj; Janežič, LaL, Jež, Bertoncelj II, Tičar. Proti pričakovanju je prišlo izredno lepo število občinstva na igrišče. Bask sicer ni ioliko potegnil, toda bila je prelepa jesen ska nedelja in ljudi se je nabralo malo nmnj kakor proti Hajduku. V Ljubljani je razmeroma mnogo nogometnega občinstva, ljudje bi radi prišli gledat velike borbe. Igra s Hajdukom je marsikaterega skeptika vrnila na igrišče, v dobri veri pač, da se sme z&aesti na ljubljansko moštvo, da bo vsaj doma zaigralo kot se spodobi. Debati t Baskotm je seveda učinkoval kot mrzel tnš tudi na najbolj vnete pristaše kluba, posebno igra na koncu ni bfla niti naj-Hir.nj propagandna. Igra ja bila do polčasa užitna. Bila Je ^orteLa, precej požrtvovalno so igrali na obeh straneh in so se vrstile lepe akcije, ki »o mogle navduševali. V prvem delu krre je bila Ljubljana enakovreden partner in že bi ne bilo v napadu toliko »mrtva-kov< bi bilo moštvo z lahkoto ie v tem de-ki odločilo borbo v svojo korist P^ tem bi bile izostale seveda vse one nepotrebne in nevšečne robatosti in surovosti, ki so tako sprepletale potek drugega dela igre, in ki so bile le obupen odraz skrajne volje in želje zmagati po vsaki ceni, tudi ee znanje in sposobnosti niso zadostovala-Finish je pripravil domače moštvo ob mnogo simpatijo. Ljnbljana je nastopila v postavi, ki je v zadnjih časih nekako ustaljena. Ni igral Luce in njegova izločitev najbrž ni bila celoti v korist. Drugih moči zaenkrat ni na razpolago, razen če bodo vrgli kak pogled na naraščaj, ki je v prvenstveni tekmi pred glavno tekmo pokazal, kako se igra lep in koristen nogomet. Nemara ne bi bilo preveč tvegano, če bi se tehnično vodstvo kluba odločilo za pritegnitev nekaterih najmlajših sil v prvo moštvo. Kajti v tam prvem moštvu je že toliko senilnega, toliko domišljavo-nespo sobnega, toliko od nekdanjih dobrih časov in lepih spominov še živečega, da je energična gesta z močno metlo že kar prepo-trebna. Primadonstvo je nevšečen pojav, tudi če je nekoliko upravičen, Če je pa zasidrano v sami domišljavosti in se bazira na očitno nesposobnost, potem je odvratno in neizmerno škodljivo povrhu! V tekmi z Baskom se je otioljivo pokazalo, kaj je v moštvu še nekaj sposobnega, kaj je plevel, iz katerega nemara ne bo nikoli več nič. Slato so igrali vsi deli moštva, nobena formacija ni bila kot celota na mestu. V obrambi ee je hotel raztrgati Stanko, dal je svojo pošteno partijo. Pogačniku bi se morda moglo očitati, da je za hip prepozno stekel proti Spasojeviču, ki je tako utegnil v drugič potresti mrežo. Sicer je delal brezhibno. Hassl je bil precejšen minus v obrambi, nekam neokreten m nedorasel brzim akcijam, ki so prihajale z leve strani Baskovega napada- Ker je imel v precej šibkem Slaparju le skromno oporo, je bila desna stran obramba izredno šibka. V srednji vrsti je povsem zadovoljil Pupo, ki je sčasoma le našel v svo-jo staro formo. V drugi okolici ti gotovo prišel vse drugače do izraza. Boncelj je tudi igral izpod običajne svoje forme. V napadu je igral in se boril en sam človek, Pepček v levi zvezi. Dolgo je pošiljal svoje levo krilo s krasnimi predlozbi naprej,' a ko je uvidel, da je vse to zaman, se je obrnil proti desni. Tudi od tam ni bilo čudežev. Bil je tudi edini, M je streljal na goL, toda Baskova obramba ni dovoljevala takega početja od blizu, a kar je šlo na gol iz šestnajstke, je vse postalo siguren Jak-šičev plen. Napad je igral taktično zelo slabo. Napredoval je po sredini in raztezal akcije na široko, na krila, šete pred golom, namesto da bi, narobe, napredoval po krilih, okoli šestnajstke pa zgoščevai akcije proti sredini. S tem je v veliki meri olajšal Baskovi obrambi delo. ki je le redko kdaj dopustila, da je prišlo do res kočljivih situacij pred njenim golom. Ko je moštvo v začetku drugega polčasa prejelo še drusri zgoditek, je povsem izgubilo glavo- Začeli so igrati precej robato, tudi surovariti. menjavah so meata kar mimogrede in nazadnje smo le še po spominu vedeli, na katerem mestu je kdo ▼ za-žetku igTe nastopil. Proti koncu je §e sodnik Pepčka upravičeno izključil, ker se je dal zavesti v obračunavanje z Ivkovičem. Baskovci m potnfiti) da se nahajajo v dobri formi, de Imeto nefeaf dobrih, ekon atgtfbih igralcev v svojem moštvu rn da eo njihovi uspehi v zadnjih časia dokaj stvarni. Odnesli so zasluženo obe točki iz Ljubljane, kar se jim prejšnje čase ni posrečilo. Po začetnih, bolj nerv—znih akcijah, eo se prvi zbrali in povezali vrste v solidne kombinacije. Delali so precej enostavno, semtertja .je zablestela kaka posebno lepa poteza. Odlikovala se je v tem posebno desna stran napada, kjer -sta Detlinger in Cab le kar tako uhajala preko ljubljanskih »ovirs. Spa-sojevič je svojo vrsto lepo povezal. Tonvaše-vič v levi zvezi je bil v prenosih netočen, na manjše razdalje prav prijeten kombina-eijski partner, Sarič zelo uporabno levo krilo. V krilcih so bili Baskovci precej uravnovešeni, ta del moštva je bil v delu menj viden, žeto pa koristen in soliden. Napad je imel v krilski vrsti dobro oporo, ožja obramba nič manj. Najboljši del moštva pa je brez dvoma obrambna trojka. Starina Ivkovič igra sveže in gibčno kot v svojih mladeniških letih, skupaj z Dje-nadičem je tvoril skoroda neprehoden zrid-A JakSič je pobiral žoge, ki eo prihajale do njega, brez vsakih težkoč. Malo poteka Bask oivori proti sitnemu soncu in že v 2. min. je Lj. v napadu ter mora Jakšič pobrati PepČkov lep strel iz daljave. Igra se kmalu raztrga in se prenese v polje, kjer mora sodnik ponovno priskati fouie. V 9. min. tvega Tomaševič nevarno krevljo, pa gre žoga k sreči pol metra. mimo. Pogačnik se je le preveč zanesel na avt! Potem v 11 min. nevaren Baskov napad, ki ga utegne Slapar zaokreniti v kot. Prva lepa prilika se prismeje Ljubljani v 12- in 13. min., ko oblegajo Baskov gol; JakŠida zvabijo ven, ali Dimitrijevič pobere z golove črte tn zavije v kot. Potem Baskov pritisk, toda vse bombe gredo mimo gola. Odslej igra Bask bolj povezano in prenese igro v ljubljansko polovico. V 19. min. ima Lj. zopet lepo priliko: Pogačnikovo žogo podaljša Jež prav lepo do Tičarja na prosto, ta pa si podaljša tja do Jakši-Aa m seveda pokvari. Razvije se težka, ogorčena borba v sicer odprti igri. Naposled prvi zgoditek za goste: v 29. min- dobi Detlinger v sumljivi poziciji lep predložek, se prebije skozi obrambo in neubranljivo plasira 1:0 ca Bask Ljubljana sedaj napada bolj energično, toda napad je pred golom obupen. Skoro bi bil Bask povišal še pred koncem na 2:0. V 41. min. težka Stanetova pogreška — z glavo poda Detlingerju, čabrič je na mah sam pred Pogačnikom, toda ta reši s tvegano intervencijo in žoga gre mimo. V 43. in 44. min. strelja Pupo zelo netočno dva prosta strela, v 45. min- prisodi sodnik strel s kota, toda Janežič se tako veličastno počasi pripravlja, da niti ne pride do kota, medtem sodnik odpiska polčas. V reprizi Bask takoj energično pritisne. Potem se igra odpre in v 6. min. je Lah na čistem pred Jakšičam, pa se mu ta vrže uspešno pod noge. Dolg odbojni udarec gre preko srede, Spasojevič energično starta in je urnejši od Pogačnika ter iz preeejšnie razdalje pošlje mimo Pogačnika v mrežo, igra je odločena z 2:0 za Baska Ze ▼ 9. min. bi bilo skoro prišlo zopet do nesreče. Stanko foula in prosti strel gre precizno pod prečko, toda Pogačnik ga mojstrsko pošlje preko. Sedaj zamenjata mesti Hassl in Jež, kmalu potem gre HaseJ na krilo, Tičar v sredo- Razvije s 2 grda igra z velikimi robatoetm.i in sodnik mora neprestano posredovati. V 22. min. izključi sodnik Pepčka. Slapar gre v napad, Lah na kril«. Igra se povsem brez glave, Bask drži priborjeni naskok in igra oprezno. V 29. min. trčita skupaj Tičar in Ivkovič, sledi majhen obračunček, čigar žrtev je Ivkovič, ki mu sodnik svetuje, naj se ods-trani z igrišča. Lj. sedaj močno napada, v 33-min. ima Hassl na levem krilu krasno priliko, pa je neroden ali nima sreče, in tudi ta prilika v hipu mine. Do konca je potem še obojestransko zelo raztrgana igra. skoro drugorazredna. G. Baugerter iz Švice — tudi to smo morali doživeti — je imel zelo težko nalogo. Rešil jo je zadovoljivo. Bil je natančen v ofsidih, tudi vse robatosti je videl. Sodil je dobro in objektivno. nasprotnik. Pri HaSko je bdi od«wj zlasti napad, kjer sta bila v izredni formi Hitrec in Kacijan. Hašfk je že v 2. minuti zabil prvi gol, v 6. je pa Kragič sa Hajduka izenačil. Do polčasa je prišel HaSk v vodstvo in v drugem polčasu po Kacija. nu, Perišiču, Hštrecu i® Horvatu zvišal na 6 :1. Grad janski: Jugoslavija 3:2 (2:1) Pomlajena Jugoslavija se Je krepfto uprla Gradjanskemu in častno izgubila proti Gradjansikemu. Jugoslavija je prav prijetno iznenadMa Zagrebčane, aaij Je predv-edla svežo ta poletno igro, tako da *1 Ja zabil prvi gol fe v 20. sekundi po Antotkoviču. Vsi ao pričakovali katastrofo Jugoslavije, ki se Je pa naglo znašla in v 30. minuta je Valok tornaftH. predpotča-som Je Lešnik zvišal na 2:1, t drugem pa Pleše Da 3:1, naported > pa 2ečevič zabil dtvgi god za Jugoslavijo. BSK: Concordia 6:1 (6:1) fte iz reaultata Je naevtdno, da je M BSK ves prvi polčas v veliki premoči ta Jb tudi Conoordljl ne tresel polno mreže golov. V drugem poUčaBU se je pa raztrgano moštvo CaDoordie dobro znašlo ta Je biVo Beograjčanom popolnoma enakovreden nasprotnik, na momente oek> boJrj-št, a ni znala izrabiti več zrelih priHk. Jedinstvo: Slavija 1:0 (1:0) Jedtostvo, ki Je v tem prvenstvu dalo šele svoj drugi gol in ima kljub temu že pet točk. je bilo zteeti v prvem polčasu boljše. Edini gol dneva je padea v 37. minuti po Ke&kešu. Slavija je bila proti kancu igre v premoči .vendar se Ji ni posrečilo da bi vsaj izenačila. Prvenstvo LNP Ljubljanska skupina V osmem, prvem povratnem kolu. so se klubi ljubljanske ckupine se dalje prerivali za razvrstitev v tablici. Doseženi rezultati so priredili toliko zmešnjavo v tablici, da ni razen Kranja in Bratstva ostal noben klub na prejšnjem mestu. Svoboda je šla na težavno pot v Kranj in seveda pustila obe piki tain. Na igrišču Ilirije, prej lastnem igrišču, so Slovanovci uprizorili majhno presenečenje, ker so v že tradicionalnem stilu odvzeli Reki obe točki. Na istem igrišču so Hermežani zasluženo in izdatno zmagali nad Marsom. V kratkih poročilih so se dogodki tal«) razvrstili: Slovan : Reka 3 t v Recani so zaigrali kakor menda !e4oe niso tako slabo. Po vsem poteku igre bi bila še večja zmaga Slovana kar na me^tu-S tem seveda ni zmanjševati Slovaoovega uspeha, saj ?! ga ie pošteno priboril. Zabeležil ie obenem prvi dve točki; dovolj dolgo je trajalo, da je napočil ta svečani trenutek. V poteku igre je bil Slovan r teku obeh delov igre precej v premoči. Obramba mu je delala zanesljivo in ni dala slabotnemu viškemu napadu nobene prilike. Slovaroov napad niti ni izkoristil vsega, kar j« imel na razpolago. Razmeroma dobro ee je držala srednja vrsta. Viško moštvo pa je v celoti odpovedala Lahko so zadovoljni, da ni odneslo še večje številke izza Kolinske tovarne. Sodil je g. Skalar prav dobro. Hermes: Mars 4 s t Po majhni domači revoluciji so Siškarji spet nastopili kompletni. Bil je že skrajni čas, saj so v nekaterih poslednjih tekmah že zek) slabo vozili- V tej tekmi so vzeti stvar bolj % resne strani Ze v začetku igre so prišli po Brodniku in Goršiču v sigurno vodstvo, ki ao ga obdržali do konca igre ta ga še povečali. Kljub vsem uvaževanja vrednim naporom Marsovcev, kateriim 90 bih Siškarji pretrda kost, je ostala 9iiuacija kre»pko v rokah Hermežanov. Do kraja igre sta bila še uspešna Brodnik in Ferjan in pri tem rezultatu je ostalo. Sodil je dobro g. ftamemik. Jadran : Bratstvo 4 : 2 V Trnovem ni šlo tako gladko, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Jeseničani so zopet nastopili nekompletni, pa so sprva le dali precej opravka Trnovčanom. Nekaj časa <=® bili v vodstvu 1:0, toda do polčasa so utegnili popraviti domaŠi že na 2:4. Po odmoru eo Trnovčani povišali še na 3:1 in že se je zdelo, da so na varnem, ko je Zavrl pretvoril prost strel precizno in sigurno ter zmanjšal na 3:2. Vnela se je nato borba za rezultat, v kateri je Jadran uspel in postavil na 4:2. En gol za Jadrana je rezul-tiral iz enajstke- Sodil je g. Vrhovnik Kranj : Svoboda 3:0 Kranj. JI. oktobra To nedeljo je v prvenstveni tekmi gostovala tukaj ljubljanska Svoboda. Bilo je precej zanimanja za to srečanje, ker velja Svoboda po svojih poslenjib uspehih M favorita v prvenstvu. Toda na kranjskih Meh ljubljansko moštvo ni afirmiralo. na-"1 >r> dokaj čuden in nediscipliniran Meli Be-biht in Sinkule, sicer do! «"?. -rtebm moSt*a, sta povsem zatajila. Dob^r I? bi! Marc, ki je preprečil ve*j<> n^rgodo V v.?.-padu je bil viden Šlannbefgp ? dn^em krilu. V domačem moštvu je priše! f. ^ebno do | veljave popularni Unterreiter. !u e res »1-r- j žal vse pokoncu. Sam je zabil dva .r povprečni ia morda najšibkejši del moštva. Napad je oživel, ko mu je prispela pomoč od zadaj. Imel je težko stališče v borbi % dobro razpoloženo 'lesprotpo linijo. Ko ?e je pa preril preko te ovire, eo nastajale pred nasprotnim golom zelo kočljive situacije. Moštvo se odlikuje * dobro tehnično podlago, z urnim startom, dobro igro z glavo in se zna primerno plaširafi- Kljub temu, da je bila rekma izrazita borbe za točke, ni nikdar prekoračila meje dovoljene igre, kar je ▼ glavnem zasluga sodnika g. Bobachcrja, bi }e vsak poizkos kršenja pravil zatrl v kaJL V spložnem je bil dober in objektiven. L SSK Maribor : Gra- d janski 6:0 (2:0) Čakovec, SL oktobra Rezultat tekme govori dovolj jasno. Maribor je bil svojemu nasprotniku v vsakem oziru nadmočen. Predvsem je treba omeniti obrambo in srednjega krilca, ki so uspešno razdirali akcije domačinov, a tudi stranska krilca sta bila na mestu. Napad je bil kljub okrnjeni poetavi mnogo bolj povezan ko nasprotni. Mariborčana so prednjačili zlasti ▼ stopanju, pokrivanju in podajanju. Tekma je bila precej razgibana in zanimiva, a farr. Gole so dali: Mik* v 5. in 42. min- prvega polčasa, Vodeb v L Miloš r 10. ter Vodeb v 11. in min. dragega pol- | Celja, da bi rvtfcd rezultat, ostanejo bre« uspeha. V 40. min. izključi sodnik vratarja Atletikov. Sodil je g. Miljan m Zaereba stnopo is objektivno, toda ne brez napak. Ostale nogometne tekme Ženeva: Italija : Švica 2:2. Bergamo: Italija B : Švica 4:L Amsterdam: Francija : Hokmdsfea H Ankara: Reprez. Madžarske : repre*. Ankare 5:2 in Madžarska : Carigrad 3:0. Bvdimpešta: Prvenstvo: Hungaria : Szo-ged 4:1, Boczkay : Ferenczvaros 2A TS-rakvea : Kispest 2:3. Praga: Prvenstvo: Sparta : Vik torta Žižkov 3.-0. Žklemice : Slavi« 2K), VUctoria PV-zen : Nahod 3:1, Bratisiava : Pteen Prostjejov : Kladno 2:0. Trbovlje: SK Litija : Desk 3:1- Kolesarske dirke na Turjak Prvaki: štira, Vrhnika, v glavni skupini Premk, Hermes v juniorski ln Turjačaa Škerlj v turistovsld Turjak, 1. novembra V nedeljo eo ee na Turjaku vršile med-kiubske kolesarske dirke, za katere je vladalo precejšnje zanimanje m je bika tu<£ udeležba prarv častna. Sta rta li so v trah skupinah in sicer jrrniorji na 9 km dok*i progi, glavna skupina na isti progi in naposled še turistovska skupina. Rezultati w bili naslednji: Juniorji: 1. Premk Pavel (Hermes* 19:30. 2. Podmilšček Fran (Sava) 19:35, 3. Gregorič Jože (Hermes) 19:50. 4. Podlogar Fran (Ljubljanice) 20:00, 5. Pančur Janea (Sava) >0:00. 6. Grabner Franc (Lj) 20:00, 7. Lukman Fric (Hermes) 20:04, 8- Kolšin Branko (Hermes) 20:55. Podlogar, Pančar in Grabner so dosegli isti ča« in ie žreb določil njih vrstni red. Glavna skiipina; 1. Karel Stirn (VrhnikaJ 18:22. 2. Garlner Franc (Lj) 1.9:30. 3. Moo-nik Tine (Sava) 20:02, 4. Golob Arrrvmd (Hermes) 20:25. 5. G rum Albin (Lj) 20:30, 6. Stiberuik Fran (Sava) 20:54. Turi6tov6ka skupina: 1. Skrlj Matija (T«e jak) 21:20. 2- Skrlj Henrik (Turjak) 21 :35„ 3. SI oper Branko (Lj) 22:00. 4. Bezlaj Fran (Lj) 23:00. Neodvisni dirkač Abuhiar, ki je <£rrkei izven konkurenca. >* dosegel čas 18r6C. Podrobnejše o teh dirkah Domo še poročali med tednom. Mariborski dogo^sd Maribor, L novemMa O»voritev novega dnevnega zavetišča Prejšnji mestni »vet pod vodstvom dr. Frana Lipolda je po marsejekj tragediji sklenil postaviti spominu nepozabnega kralja Zedinitelja trajen spomenik z gradnjo ffovega šolskega kompleksa v petem, pretežno delavskem meetnem okraju e priključkom novega mestoee-a dnevnegn zavetišča. Dne 1. decembra predlanskim je bHa o- *pr>dar.ckim orodjem elrirrro »n senom Skr* ' »to i»enijo na 100 000 ddn Doronevf^ ' je j ^enj rodiaknila ziot-na roka. k hnt « ajah in prošnjah ves čas na višim. pa tudi obramba je bila j o zanesljiva in odporna Rapid ni nncBl res^ nega odpora in se j? moralo moštvo vrniti s takim porazom. Obramba m mogla zadovoljiti in sta zlasti oba branilca mnogo gre-VrsUjr ie hi' «» n^tboliši mož na po-tju Krik- .t bili T>reveč defenzivni. Valiti Vr;r<).o 'jo-nt na pri«dUr,-a bi trlo krivično. Celfsk o-trboveljsha sfoupinss: Hašk: Hajduk 6:1 (2:1) Prvenstveni tekmfi Hafflc : Harjduk je prisostvovalo 8000 gledalcev. Zagrebčani so zasluženo zmagali s 6 :1 (2:1) čeprav Ja feA Hagčtofc akoeatf no« 6bb Mariborska skupina Železničar : čafecvešSd SK. 1:1 (0:0) Mcribcr. Vreme je bilo pr reaitvi zelo nas ton; *k: in tako je rTišlo na igrišče SK Železničarja nad 600 ljudi. Po končani predtekmi. ▼ kateri je mladina SK Železničarja porazila rezervo pobre-ške Slavi je s 3:0 (2:0). se je pričela glavna bitka. Sodniku g. Hobacherju i« Celja sta se predstavili naslednji moštvi: SK Železničar: Spanger, Frangeš. Anto-ličič, Eferl, Frangeš II, Kardinar, Krasnik, Ronjak, Golinar, Pavlin, Habit. CSK: Lstvanič Behojnik, Vaš, Vaser, Me-| gla, Vrtarič. Krkec, Vamplin, Vukovič, Tekač, Sarič- Velike borbe ta tekma ni prinesla. Potekla je temperamentno, v glavnem pa se Je odigrala v polju. Poeebnih finee ni pokazalo niti eno niti drugo moštvo, borba ni niti se fcrenotek prekoračila okvira izrazite«* lova za točkami. Rezultat sam ne odgovarja poteku igre. saj je Železničar pretežno prevladoval in tako napadal, da bi U Mktffl po antik Celje : Atletiki 2 : 2 (2 : 1) Olje 1. -KTv^r»>hra j V nedelto popotdne je bit? ne itrris^rj ; fri >Skabri kHi< pred 400 gledalei od- ! jrana tekm-3 m-''-t 'o- | kalnima ri^toma ,'K C^jem in Atletiki, ▼ I ir'^r' JI v^-r:' SK ^.'tt.—! »oni 1 ^ o Tekma je hi!.* /ivehiia m z'.asti Objave CeikosloTasko-jugOjUvenskn liga t fragi naznanja, da je bil dr. Janko Kae iz Brezna ob Dravi imenovan za asistenta na otno Pragi. Iskre prvem polčasu. Celje je fcr^to mner tehnie- I Karlove univerze v rnoJtvo. iMKiiad p« je bil v»e | 00_'kitamo! rKj [tol jšp nmto poveran te odkvSen. Trdi kri iv^ri «r- j je l»i! obroiij»»o tormrf obram' «« t po je krepko nvei jviiair«. Napad Atleti- { kov jc igral požrtvovalno in j.' pr1-T-rnvij.\. { nevarne akcije po krilih. Tudi krilska vrsta Atl-t kov m bnla agilrte. >žn obramba pa je igrala preveč nervozno. Atletiki ie ▼ začetku krepko pritiskajo, a obramba Celja je na mestu. Celje se kmalu znajde in preide v lahno premoč, ne zna pa izrabiti dveh lepih prilik, pa tudi Atletiki si pokvarijo stoodstotno šanso V 27. min. se vratar Celja po nepotrebnem preveč oddalji od gola. Sehueh I ie ne mesta in pošlje žogo v prazen gol. Štiri minute pozneje izenači Dobrajc s preciznim stre- j lom iz daljave 20 m tik pod prečko. V 43. min. diktira sodnik strel iz kota proti Atle-tikom. Krivec prevzame foao pred golom ta poviSa na 2:1. Po odmoru je Cslfe apet v lahni premo«, ki je pe ne zna Številčno izraziti. V 21. min. poda Sohnch I- Sogo t* pred golom Celja stoječemu Jungerja, ki prevzame volley in jo pošlje v mrežo ter • taa hosfiol MHrttat Jutri !>o na univerzi v Tvjob ani pro-itoviran za .Vk'urja prava g Ju« ki »•• I.-' . ■ is?'e. et-rt --i/»f Naši dom,<- nrnelniki. •i;i:ii t u' »t«(si godalnega kvarteta«, kater so si pridobili v teku svojega umetniškega udej-stvovanja upravičen sloves, bodo koncerti-rali 5. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani Na sporedu so skladbe Havdna. Ravela in Dvofaka, ki tvorijo višek svetovne kvartet-ne literature. Vso našo kulturno javnost, člane in abanente Glasbene akademije opozarjamo na ta edinstveni glasbeni večer. Vstopnice so v predprodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski dvorani. JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes v torek ob 20. originalni sovjetski velefilm »Ciganska postava« z Lelo Cerno v glavni vlogi. Pri vsakem filmu nov zvočni tednik in kulturni film oz. barvana Sala. Sledi velefilm »Marija Stuart«. Nase gledališče u »JUTRO« poneefeTJS&a _ " 2 XI. Obcm ztmt Zveze emigrantskih društev Slavonski Bred, 1. novembra. Včeraj je imela v Brodu svoje letno zborovanje Zveza emigrantskih društev v Beogradu, ki ima svoja društva po vsej Jugoslaviji. Občnega zbora se je udeležilo veliko število delegatov iz vseh večjih krajev, ki so skupno zastopali 25 emigrantskih organizacij. Iz Ljubljane so bila zastopana naslednja emigrantska društva: »Soča«, »Tabor« in Primorsko akademsko starešinstvo. Občnega zbora sta se udeležila tudi zastopnika osrednjega odbora Jugosloven-ske Matice v Zagrebu ter Saveza nacionalnih udruienj iz Novega Sada. Občni zbor. ki se je začel zjutraj ob 8.30 in se končal pozno popoldne okoli šestih, je vodil predsednik Zveze dr. Ivan Marija Čok. Po izčrpnem referatu zveznega vodstva, iz katerega je bilo mogoče posneti vse uspehe zveznega vodstva v preteklem poslovnem letu, obenem pa tudi vse ovire, ki so se stavile letos na pot delu emigrantske zveze, je sledi'a dolga, skoraj pet ur trajajoča, debata, v kateri je bilo mnogo kritike, ki pa je bila zelo stvarna m je tako doprinesla precej zrn za novo delo. Stavljenih je bilo tudi več koristnih predlogov za bodoče Zvezino delo in so bili sprejeti v splošnem sog'asju, z odobravanjem vseh navzočih delegatov. Volitve niso prinesle velikih sprememb v upravo. Z vezi n predsednik za novo poslovno dobo je spet dr. Ivan Marija Čok, ostali ocLbor pa je sestavljen tako. da so upoštevana vsa emigrantska središča Nemška odllkovastfa Kakor znano, so v Nemčiji nedavno ustanovili posebno odlikovanje, red nemškega orla, namenjeno za priznanje ino-zemcem, ki so si pridobili zasluge za tretje nemško carstvo. Prvi je bil odlikovan s tem redom italijanski ministrski predsednik Mussolini, takoj za njim pa špar.ski general Franco. Sedaj je izšel nov ukaz, s katerim je Hitler podelil to odlikovanje tudi nekaterim drugim državnikom. Med drugimi so odlikovani s velikim križem reda nemškega orla madžarski ministrski predsednik DarSnvi, madžarski zunanji minister Kanya, jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic, pomočnik zunanjega ministre dr. Ivo Fllja in tajnik zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrič, z zaslužnim križcem reda nemškega orla pa med drugimi vršilec do!žn->sti direktorja političnega »oddelka zunanjega ministrstva Mi-loje Smiljanič, ministerialni direktor dr. Milan Lazarevič. upravnik policije v Beogradu Milan Acimovič in viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin. Stovesno je biLa v soboto ob 10. otvorje-na v telovadnici nove škofjeloške šole sadna raastava, ki je živo izpričevalo vsestranske delavnosti sadjarskih podružnic v okraji. Goste, M so prihajali ne le iz Škofje loke, marveč prav tako iz Poljanske in Selške dolina, je sprejemal razstavni odbor, oficielno pa je otvoril razstavo -am predsednik razstavnega odbora, ravnatelj meščanske šole g. Karel Sovre. V daajšiean nagovoru je podčrtal dobička-nosnoat umnega sadjarstva in vzroke, ki so ovirali, da se ni sadjarstvo v škofjeloškem okraju že prej krepkeje uveljavljalo. Iskreno je pozdravil številne predstavnike, med njimi sresfcega načelnika g. Mateja KaMa z referenti, poveljnika planinskega polka polkovnika Ivana Markulja s pomočnikom polkovnikom Marasom, župnika Jerneja Podbevška, župana Metevža Ziherla, zastopnika zaninške občine g. Oblaka, predstavnika okr. sodišča g. Čer-neta, šolskega upravitelja Rojica, predsednika JUU Debeljaka. direktorja banovinske mlekarske šole inž. šabca, nadzornika Zahrastnaka, vodjo orožništva g. Krainerja in -/se predstavnike gospodarskih in kulturnih ustanov z mnogimi saidjarji, ki so prihiteli k otvoritvi. Največ napak srno delali beg v sadjarstvu — je naglasa! g. Sovre — a današnji dan nam je vzorno lep dokaz, da a* loški okraj prebuja, da stepa v ospredje zadružna misel, ki bo k; zala od leta do leta lepši napredek. Spregovoril je še sresikd kmetijski re. ferant g. Hladruk, nakar je bil ogled sejma. Dvorano so opremili spredaj s sliko Nj. Vel. kralja, a sadje je razpostavljeno na mizah, ki so razvrščene v podobi podkve. Okrog 100 amerikanskih zabojčkov pri-kajauje, da imamo pri nas obilo kvalitetnega sadja najfinejših vrst in velike izbire. Na vsakem zabojčku je ime ra®?tav-Ijalca, vrsta sadja, cena in množina ki je v zaboju in ona., ki je še na razpolago doma. Prvi gostje so si sejem ogledovali z največjim zanimanjem in niso štedili z zasluženo pohvalo, ki gre delu naših sadjarjev. Razstava bo odprta do 3. novembra, vsak dam od 9. do 12. fei od 14. do 18. 2e prvi dan je bilo prodano lepo število zabojev. Zopet mila zima? Naraščajoča toplota zalivskega toka preprečuje hud -- IO mraz Kakšna bo letošnja zima? To vprašanje zanima ne samo zimske športnike, ki že komaj čakajo, da bi zapadel sneg in da bi poiskali na podstrešju svoje zaprašene dilce, marveč tudi kmeta, trgovca in delavca, ki mu zima prinaša kruha in zaslužka. Pa tudi tisti, ki se ne hodimo smučat, ne prodajamo drv in ne sejemo ozimi-ne, ugibajo, kakšna bo letošnja zima. kajti v vsakem proračunu se hudo pozna, ali je mraz, ali pa milo zimsko vreme. Sedaj so se oglasili tudi vre-menoslovci s svojimi prerokovanji. Splošno so mnenja, da tudi letos ne bo prave zime, to je take, da bi drevje pokalo od mraza, marveč da je treba računati z milo zimo z malo snega in malo mraza. Temu je baje kriv zalivski tok, ki je vedno boli topel, zaradi česar tudi v Evropi ni več prave zime. Norveški profesor Sandstrom je zad* nja leta raziskoval to stvar in je ugotovil, da je temperatura zalivskega toka v zadnjih letih zares poskočila in da je to povzročilo nestalne zime zadnjih let. Zalivski tok vpliva na vremenske razmere predvsem ob severni evropski obali. Ker pa je tam topleje, seveda tudi pri nas v Srednji Evropi ne more biti takega mraza, ker se mrzli zračni val, ki prihaja k nam s severa, vedno bolj segreva. Četudi vremenske napovedi ne drže vedno do pi-čice, je pa vendar zelo verjetno, da se bomo morali tudi letos zadovoljiti s srednjo zimo brez posebno hudega mraza. Morda bo le tu pa tam kak mrzli prodor iz Sibirije, ki utegne prinesti par mrzlih dni, v splošnem pa ne bo velike razlike v primeri z lansko zimo. Zaradi paprike in hude žene dobil nagrad® Letošnjo Nobelovo nagrado na medicino so priznali madžarskemu profesorju Szent-gyorgyiju. Manj znano pa je, kako je ta madžarski učenjak prišel do tega visokega odlikovanja. To tajnost je sedaj sam izdal. Do Nobelove nagrade mu je pripomogla »ljuta« paprika in sitnost njegove žc-ne. Profesor Szentgvorgvi živ? namreč v domovini segedinskega guljaža, ki slo^i po svoji izvrstni, a ostri papriki. Nekoč mu je žena zopet enkrat servirala za večerio papriko. Madžarski učenjak je sicer velik oboževalec paprike, toda dan za dnem, večer za večerom papriko, kdo bi se je ne naveličal. Baš tega dne je mnogo delal in malo slabe volie sedel k večerji. Napravil je samo par grižljajev, a večji del paprike je pustil na krožniku. Žena. kakor vse ženske, ga je začela oštevati, češ kaj naj po- čne- sedaj s temi ztrodki, ali ni škoda tako lepe paprike itd. kakor pVstop takoj«. Beseda 1 Din, davek S Dia, u šifro ali lajanje naslova S Dčn. Najmanjši mmes 17 Din. Strojepisni pouk V (sferni tečaj za. taJeteit« in iivežbance. Dva oddelka — od po! 7. do 8. in od pol 8 do 9. zveier. Najmodernejši strojepisnima, na raspolago 23 najrazlifnej&Di pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zveier. Šolama najnižja. Pričetek pouka 3 novembra. Cbristofov nčni ravod, Domobranska cesta 16. ■jsm-i Tagotenošti Beseda 1 Difl. davek 3 Din *» šifro *!i dajanje o**lo»a 5 D Ji. Nujir.nisS ineeek 17 Lfco. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir LJubljana, Wolfova uL 1 12-38 Beseda 1 Din. davek S Din. ta šifro ali dajanj« naslov* 5 Dm- Najmanjši tneeek 17 Din. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova nL 14. Telefon 35-10. Ispoeluje vse banftn«. kreditne posia, oaknp ln prodajo hranilnih knjižic aajogodnejže proti takoj čajema plačila. »16 Vložne knjižice posojilnice Radovljica., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«. 28362 16 © 1L A SI B sEzarcg Beseda 1 Din davek 8 Din. ta litro ali dajanje o«elova 5 D»n. Najmanjši tnesei 17 Din. Večje število parcel kompleksov poeeetev. go tdov trgovskih in sta no vanjskib biš ter rB ijm naprodaj gradben, strokov no isobraien poeredovalee KUNAVER LUDVIK Cesta 89. oktobra 6. Telefon 87-33. PooblaSčeni graditelj In sodni eenitelj m nasvete brezplačno na razpolago. 68-20 Hišo št. 75 v Višnji gori prodam. Takob Perušek, narednik zdaj nahajajoč se v Višnji gori. 27739-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din. u g'.fro aii dajanje naslova 5 Dul Najmanjši tneaek 17 Din. Prodam večje število vinskih sodov Od litrov 400 — 1200 Kokaij, Trbovlje. 28256-6 Beseda 1 Dta. davek 8 D» i* šifro sli dajanj« naslova S Bkl. Najmanjši u>*tek 17 Din. Trisobno stanovanje vili v centra me«ta — oddam 1. novembra Jati Knafljeva 13/11. Vpra 27154-81 Sobe išče Beseda 1 Din, davsk 8 Din, u šifro ali dajanje naslova o Duu Najmanjši zneaek 17 Din. 2 solidna uradnika Iščeta opremljeno sobo, s souporabo kopalnice, po možnosti z -*so oskrbo 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Stalna«. 26582-23 a Med mestom In deželo posrednje »Jotrov« mali oglasnik Mojstra slaščičarja prvovrstno moč z najboljšimi priporočili, ki bi hotel iti v Beograd, sprejmem. Ponudbe na Puhlicitas a. • I...... SNSEMRAJ V „ JUTRU"! Obilna Ljnbljaoa Baetna pogrebni tav«4 ZAKAJ samo biološka nega lepote od Schr5der-Schenke ? „ ker so to najstarejše na- jfcf 3*0 ravne In zajamčene uspefine metode za nego lepote. • Nečista polt • Sporijalna prehrana suhe kože • Odstranjevanje gub « • Nega mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih por, ogrcev in neprijetnih dlačic tia obrazu • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE! . Parf. in kozmetika „OMNlA", oddelek 1/2 Zagreb, Gunduličeva ul. 8, polukat TELEFON 97-67 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in se3tra JOSIPINA ŠMID HOTELIRKA IN POSESTNICA NA BLEDU. K večnemu počitku jo spremimo v torek, dne 2. novembra 1937, ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv Križu. Priporočamo jo ▼ molitev. LJUBLJANA, dne 31. oktobra 1937. JERCA ŠMID, mati: AMALIJA, FRANCKA, sestri. 4. br. 1737437 ŽILA DOVODNICA SVETOVNE TRGOVINE! Sodobni gospodarstveniki posluša najnovejša BORZNA POROČILA IN VESTI na kratkih valovih -z RADIO r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva e. 6. RADIOV AL — LJubljana, Dalmatinova »L 15 JOSIP WIPPLINGER — Maribor, Jurčičeva 6. PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA MOZIRJE sporoča žalostno vest, da je gospod Martin šuste? N JEN DOLGOLETNI ATCLEZASLUŽNI NAČELNIK IN ČASTNI ČLAN dne 31. oktobra preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 3. novembrf ob 10. dopoldne. Ej| ■ •'■v:. * s Jit • ; v. »i .*»« V, v« m i mi i"' * OBČINSKA UPRAVA TRGA MOZIRJE sporoča žalostno vest, da je gospod Martin šuste? ČASTNI OBČAN IN DOLGOLETNI OBČINSKI ODBORNIK dne 31. oktobra preminul. Pogreb nadvse zaslužnega moža bo v sredo 3. novembra ob 10. dopoldne. ..f^V.v »• --.■• ?«•« • '»A ijfMf&Ift I . '"v.f "T". ,'/ - - 1 - "' -v Dotrpel je naš ljubi mož, oče in stari oče, gospod MARTIN ŠUSTEH POSESTNIK IN TRGOVEC dne 31. oktobra ob 22. v Mozirju, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 3. novembra ob 10. dopoldne. MOZIRJE, 1. novembra 1937. Rodbine: ŠLSTER, GORICA R, BLAGOJEVIČ »JUTRO« ponedeljska izdaja s Torek. Z XI 193». TEDEN DNI FILMA Prizor iz filma »Lord Nelson«, kjer imajo glavne vloge sami dobri igralci: Madeleine Caroll, Tyrone Power, Freddie Bartholomew in Sir Guy Standing Kino in Silm v naši državi Z večjim obtokom denarja po državi raste tudi obisk kinematografov, ki so pač najpoljudnejše zabavišče občinstva po vsem svetu. Uvoz filmov v Jugoslavijo je vedno večji, od leta do leta raste število kinematografov. Dobili smo čisto poseben poklic posredovalcev in drugih, ki živijo od filma. »Filmski godišnjak« za 1937/38. ki ga je pravkar izdal urednik Vasilij Za-rič, navaja med drugim naslednje zanimive podatke V naši državi je skupno 349 kinematografov s 105.924 sedeži. Samo 48 kinematografov je še brez zvočne aparature. Ali si morete predstavljati, kakšna je predstava zvočnega filma na nemi aparaturi, saj nemih filmov ni več! Seveda so ti kinematografi v nekaterih najbolj zapuščenih trgih, zato pa so na dragi strani v Jugoslaviji mesteca, ki imajo kar po dve zvočni aparaturi, Beograd ima 18 kinematografov z 11.013 sedeži (od tega so trije kini v Zemunu). Zagreb ima 13 kinematografov z 8739 sedeži. Na tretjem mestu je Ljubljana z 8 kinematografi, s i 3396 sedeži. V preteklem letu se je prodaja vstopnic znatno dvignila v primeri s prejšnjimi leti krize. V Beogradu so vstopnice dražje kakor v Zagrebu in Ljubljani, vendar je bilo v Beogradu v lanskem letu prodanih 3,027.300 vstopnic v skupni vrednosti nad 24 in pol milijona Din. V Zagrebu pa je bilo prodanih 2,832.300 vstopnic v vrednosti nekaj nad 18 milijonov dinarjev. Vsega skupaj je bilo v preteklem letu prodanih v Jugoslaviji za 120 milijonov dinarjev kinematografskih vstopnic. V teku leta je prišlo v našo državo 781 filmov tuje proizvodnje. Na prvem mestu je Amerika s 445 filmi, na drugem Nemčija 215. Francija 54, Avstrija 40, Anglija 13, Češkoslovaška 5, Švica 3, iz Sovjetske Rusije pa je bil en sam film, medtem ko zdaj sploh ne dobimo iz Rusije nobenega filma več. Iz Madžarske smo lani dobili 2 filma in iz Nizozemske enega. Francija je lani znatno dvignila uvoz svo- Trfje zvezdniki na eni sliki! Fredric March, Lionel Barrymore in Warner Baxter v vojni drami »Parada smrti« jih filmov v Jugoslavijo ln se tudi leto« čimbolj trudi, da doseže druge države. V ostalem pa ni mogoče oporekati, da francoski film vedno bolj osvaja občinstvo ▼ Jugoslaviji, deloma zaradi precejšnjega znanja jezika v Jugoslaviji, največ pa zaradi originalne vsebine, izvrstne igre in umetniške režije. Število ameriških filmov se je dvignilo samo po številu, zmanjšalo pa se je po dolžini metrov. Kar se tiče naše domače proizvodnje filmov, lahko rečemo o njej, da je naravnost siromašna. Pred petimi leti smo napravili celih 61.728 metrov domačega filma. Od tega so bili štirje veliki in štirje majhni zabavni filmi. Lani pa smo mogli predvajati komaj 19.972 m domačega filma. Pa še tu je vštetih skoraj 3.000 metrov reklame. Centralni Presbiro, Sokol in ministrstvo za telesno vzgojo so izdelali 8595 metrov filma, če še to odštejemo, vidimo, da je naša domača proizvodnja dala lani v prom?t 34 filmov kulturne vsebine v skupni dolžini 7.724 metrov. Sramota je tem očitnejša, ko vemo, koliko dajo za proizvodnjo filmov v drugih državah, ki eo manjše in siromašnejše od nas. Ovire so pač najrazličnejše, državne pomoči in zaščite ni, lastne tvornosti je pa tudi premalo, čeprav imamo 10 tvrdk, ki se bavijo z izdelovanjem filmov. Upor na Elsinori Jack London je naprsal kopico dobrih romanov, ki so ž© doživeli svoje ponovno vstajenje v filmu. Isto je bilo s njegovim »Uporom na Eleinori«, enim najboljših del o življenju na morju. Vsebina filma je pustolovska, seio napeta in prepletena i ljubko ljubezensko zgodbo, ki se odigrava predi boja na življenje in smrt med upornimi mornarji, ki ubijejo kapitana ladje in redkimi poedanci, ki skušajo upor zadušiti. Konča ee s srečnim koncem za tiste, ki eo ostali kapitanu zvesti in za oba zaljubljenca. Film bo nedvomno imel obilo navdušenih gledalcev, saj je vseNneko in režijsko odličen. Glavne vlo^e igrajo Jean M ura t, Win-na Winfried in Andre Berney. Marika Rokkova Kadar pride v Ljubljano kakšen Jtlm s Mariko Rokkovo, »merom je kino poln. Ta ljubka igralka, ki zna igrati in plesati kakor maJokatcra, ima pri nae veliko število oboževalcev. V novem filmu, ki je dobil naslov »Vrtiljak«, bo spet pokazala vse svoje znanje ln temperament. To pot igra, vlogo plesalke brez službe, ki mora svojemu bratu prodajati bencin in prati avtomobile. Toda tn doživi prijetno pustolovščino, ki ee konča s srečntn koncem. Razen nje igrajo v filmn Se Panl Hen-ckele. Georg Alexander, Aribert Mog, ki fe ga nedvomno še spominjate iz >Eksta®e«, in še nekateri dragi dolbri igralci. Vojna v filmu Vojnih fihnoT smo v zadnjih lebih vjdeH precej, toda le malo jih je bilo, da bi bili res verna slika velikega svetovnega klanja. Tak film pa je letošnja Foiova umetnina »Parada smrti«, pri kateri so zaposlili največje ameriške filmske karakterne igralce. Odigrava ee na francoski fronti v času, ko je bila usoda francoske armade v nevarnosti. Glavne vloge imajo Fredrie March, War-ner B aster, Lionel Barrvmore in lepa June Langova. Za velike posnetke so potrebovali oboli 5000 statistov. Film je prepleten x lepo ljubavno zgodbo. Ves 6vetovni tisk je navdušeno pisal o tem velikem filmu, ki postaja vsak dan ak-tualnejši, o filmu, ki ga človek ne gleda ampak doživlja. Te dni ga bomo videli v Ljubljani ►1! Električni svetlomeri bo nemara še prej nego optični pripravljeni, da nam odpovedo v temnih prostorih in pri snemanju s slabotne j-šo umetno svetlobo. Majhen trik nam jih tu v mnogih primerih napravi spet uporabne in zanesljive: če se kazalec električnega svetloinera noče zganiti z ničle, naravnamo merilnik iz neposredna bližino predmeta, ki ga hočemo snemati, proti svetlobnemu viru (oknu, žarnici itd.). Kazalec se bo potem bržkone nekaj premaknil in nam pokazal neki osvetljevalni čas- Ta čas moramo pa početvoriti ali pošestoriti. Predmeti z odsevajočo površino pri normalnem načinu snemanja ne dajejo vedno uspeha, ki si ga želimo. Če pa postavimo takšen predmet, v kolikor je to mogoče, v skodelo ali skledo in nalijemo v to toliko vode, da predmet baš pokrije, tedaj ga dobimo na negativ mehkejšega in z boljšo tonsko lestvico. Filmi za posnetke v naravnih barvah Filmi za posnetke v naravnih barvah so zelo občutljivi za slabo ravnanje. Kaj kmalu dobimo nanje praske in prstne odtiske. Za projekcijo je vendarle dosti bolje, da jih razrežemo in damo vsak uporabni posnetek zase med dve čisti stekli, ki jih ob-lepimo kakor navadne diapozitive. Amaterji, ki so kdaj takšne filme projicirali ne-razrezane v steklenih držalnikih za filme, kakršne imajo povečalniki za male formata, so imeli & tem zelo slabe izkušnje. Filmi za posnetke v naravnih barvah eo zelo občutljivi tudi za toploto, zato ni vsak projektor zanje primeren Iz amaterskega gibanfa Amaterje začetnike in tiste ki se žele izpopolniti v fotografski stroki, ponovno opozarjamo na praktični tečaj, ki ga otvori prihodnji teden Fotoklub Ljubljana Natanenej ši datum bomo še sporočili. V zvezi s tečajem se bodo vršili izleti, *ki»ptična predavanja, razstava del tečajnikov itd. Prijave pismeno na naslov Fotoklub Ljubljana, Lev 6tikova ul., za »Mladiko«, ošabne prijave pa vsak torek in petek zvečer v klubskem lokalu. Prijavnina za člane in dijake mesečno 10 din, za nečlane 20 din. Tečajni večeri bodo vsak teden enkrat, celotni tečaj bo trajal kakšne tri mesece. Ker bo treba zaradi dosedanjih številnih prijav tečajnike razdeliti bržkone v več skupin, naj ee ostali interesenti prijavijo čim prej. V Šoštanju bo predaval pod okriljem podružnice SPD K. Kocjaneič o temi »Po slovenskih dobravah in višavah«, in sicer v petek 12. t. m- Predavanje obsega nad 100 diapozitivov po delih članov Fotokluta Ljubljane in tudi posnetke v naravnih barvah. Opozarjamo na to predavanja, ki se bo prihodnjič ponovilo tudi v Kranju. Odbornike FKL opozarjamo, da bo v petek 5. t. m. seja z dnevnim redom: priprave za mednarodno fotografsko razstavo in drugo. Za amaterjsvo knpžnieo Novembrski zvezek Knappove revije »Fo-to-Beobachler« ima več prispevkov, ki obravnavajo vprašanje snemanja pri umetni luči in ki jih ilustrira bogat in lep slikovni material. Prav mnogi amaterji bi si lahko nadalje vzeli k srcu članek slovitega mojstra dr- P. Wolffa, ki govori o enem najpogostejših vzrokov, zakaj masa amaterjev ne pride tako daleč, kakor bi mogla. »Umetnine brez umetne luči«, »Projekcija senc 6 preprostimi pripomočki«, »Povečal-r.ik na stranskih poteh« so naslovi nekaterih večjih prispevkov, ki dopolnjujejo poleg običajnega mnogovrstnega drobiža to številko. »Der Satraps, domači list tvrdke Voigt-lanaer. izide, kakor je razvidno iz sporočila v novembrski številki, v novi. še lepši in pestrejši obliki. Ta številka razpravlja predvsem o snemanju motivov, ki so ta čas aktualni: noč in megla, pnznoiesen^ki 20zd. notranjosti delavnic, deževni dnevi, dočim nas številne, krasne reprodukrije vedejo že v začetke zimskih radosti. List, ki se s svojim gradivom ne omejuje s rimo na kroa odjemalcev Vo^gUanderjevih fotografskih polreišč-n, si bo s to številko srotovo pridob;l nov h prijateljev in si jih ohrani) za bodoče leto. Posta ni in ostani član Vodnikove dražbe! Razvoj radia v ČSR V malokateri povojni državi beleži ra-diofonija tako lep razvoj, kakor na Češkoslovaškem. Češkoslovaška je bila med onimi državami, ki so takoj spoznale veliko važnost radiofonije ter so temu vprašanju posvečale vso pozornost Leta 1923. je začela poslovati prva češkoslovaška radijska oddajna postaja, danes pa ima že en milijon radijskih naročnikov. Po številu naročnikov zavzema šesto mesto med evropskimi državami. Na 1.000 prebivalcev pride 70 radijsldh sprejemnih aparatov. Sedaj bodo zgradili še celo vrsto novih radijskih oddajnih postaj po 100 kw, med drugimi v MeLniku, Užhorodu in v srednji Slovaški. Uprava radijskih postaj se briga za člmbcljšo izpopolnitev oddajnih programov. Sedaj bo uvedli posebno akcijo za še večje razširjenje kroga naročnikov. Radijske družbe, tvomice radijskih sprejemnikov in država so skupno razpisale celo vrsto nagrad, ki naj pritegnejo še nove naročnike. Draginja na Japonskem Vojna je že sama po sebi nesreča, a Japoncem se utegne njihov napad na Kitajce še hujše maščevati. Po poročilu ameriškega trgovinskega ministrstva je zavladala na Japonskem že sedaj, ko se je na Kitajskem še le komaj prav začela vojna, silna draginja. Zaradi vojne ima Japonska strahovite gospodarske izgube. Cela japonska zunanja trgovina je v zastoju. Pojavlja se vedno bolj občutno pomanjkanje sirovin. Cene se rapidno dvigajo, povsod je začelo primanjkovati najnujnejših potrebščin. Zunanji dolgovi Japonske z vsakim dnem naraščajo zaradi povečanega uvoza, dočim je izvoz silno nazadoval. Morebitni vojaški zmagi na Kitajskem bo po sodbi ameriških krogov sledil srospodarskj nolom na Jnpon«kero. Sirski minister Isgmil Kanceiar kralja Ibn Sauda Sejh Jusef Jaslne je pred tremi dnevi odpotoval iz ' Damaska v Bagdad, a je na poti dobesedno izginil. Posle*injič so ga videli pri Abu Kemalu od tam dalje pa je zmanjkala za njim vsaka sled. Boje se. da ga je na poti zalotila povodenj, ker so b&9 te dni v teh krajih nastale hude poplave Vlada je sedaj odredila, da ga iščejo na vse strani. V poplavljeno ozemlje so poslali posebne ekspedlcije, toda izginulega državnika doslej niso mogli najti. Presenetllivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli gubasti koži Neki dunajski medicinski strokovni list objavi)« poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svel Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih p* celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo. Gube uhajajo od tega, ker 1:oža s staranjem isgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te eleimente zdaj pripravljajo iz •tafcno odbran Hi mladih živali. Čim dobi človejka koža spet te elemente, jo osvežijo j in pomladijo. To so presenetljivi rezultati nstekovanj, izvršenih na dunajskem vseuči-lURd pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. | lA^ateo pravico izkorSčanja odkritja tega profesorja »i je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko naide samo v kremi Tokalon (rožnat® barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane rnojnice m napravlja najtemnejšo hi naj odpornejšo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati »o zajamčeni sli pa se Vam vrne denar. čez drn tn sfra... PROSPEKT Vsej literarni javnosti naznanjamo, da izide v kratkem v naši založbi v dobrem prevoda globoko psihološko in erotično zasnovani tahitski roman slavnega češkega pisatelja... Vsebina romana je nadvse zanimiva, lepa in poučna. Samo čarobni Tahi-ti — otok večne pomladi in svobodne ljubezni, obenem pa edini kraj na svetu, ki s svojo tajinstvenostjo kljubuje razlagam vse ofidelne znanosti — more biti pozori-šče tako visoko romantične zgodbe, utelešenega utešenja hrepenenj dveh ljubečih se bitij, ki sta se vnaprej odrekli dominantnega akorda simfonije svojih ljubezenskih želja. (»Umetniška propaganda«, 1937.) Erotično zasnovan tahitski roman, ljubeča se bitja, ki se vnaprej odreko dominantnega akorda simfonije itd. Kdo bi mogel bednemu, vsega dobrega gladnemu čita-telju naših dni z enim samim prospektom Obljubiti kaj več? AUEHIN — EUWE V deseti potezi je Euve žrfvm"a/ kmeta, ki pa mu ga je pozneje Aljehin vrnil. Razvila se je komplicirana igra, v kateri je Euwe za malenkost boljši. Po 40. potezi je bila partija prekinjena. Kljub enakosti v figurah je težko reči, kdo bo zmagal. f»Slovenski narod«, 25. X.) Takole včasih ena sama beseda lahko na glavo postavi reči. Včasih so kibici pri šahovskih partijah trepetali v negotovosti zavoljo enakosti obeh igralcev v figurah, dandanes pa trepetajo v negotovosti kljub nji. STRAHOTA GLASU Pravijo, da je neki sar godec pretil ali stavil, da bo porušil most s svojo vijolino. Seveda mu ni nihče verjel. Godec pa ie dan za dnem stal na mostu in neprestano igral eno samo noto na eno samo struno. Čez nekaj časa se je začel ribati, se pod vplivom note ziba! vedno močneje in se zrušil... Vsak predmet je namreč zvočen, ima v sebi neki ton, ki odgo\-aria določenemu tonu kakega glasbila. Če se ti posreči odkriti pravi glas kake mogočne stavbe, ga neprestano pona\'lfati. lahko >zaigra'§« vso stz\>bo, to je, jo z igranjem njene note omajaš in porušiš. (Slovenski dom«, 25. X.) Tekst sicer ni povsem jasen, a za silo člo\>ek razbere, kakšne strahotne iznajdbe prihajajo na dan O godcu in o mostu sicer ni naravnost rečeno, kdo se je na koncu zrušil pod težo note, godec ali most ali oba. Če je godec na mostu igral svoj razdiralni koral, je z uničenjem mostu po-gubil pač tudi samega sebe. Ampak kaj le gre »Slovenski dom* pisat takšne nevarne. riskantne reči? Nekega lepega dne se lahko primeri, da se kakšen umazan va ren -ček t dela grede ustavi pod nebotičnikom ali pa. recimo pred mogočno sta\'bo Jugoslovanske tiskarne, zažvižga na prste — med vaienci je dosti mojstrov te stroke — in kaj bi bilo, če bi se smrkovcu posrečilo zadeti prav ton? KRIMINALNI STIL S kladivom so do smrti ptr-'jih neki roparji gostilničarja Janka Šlibarja in njegr^-o ženo v Radohoju nri Krapini Morileso z vso gotovostjo računali, da ima gostilničar veliko denar !a. in so se ga hoteli polastiti. Zločin so odkrili naslednje jutro, ker se vrata gostilne niso dolgo odprla. Obe žrtvi sta bili popolnoma razbiti in povrh še zabodeni. (Slovenski dom«. 28 X.) Takšna je pač bestialnost današnjega propalega sveta. Gredo ljudje, oronajo .tvojo žrtev in io rarbiieio n? drobne kose. Pa mislite, da jim te dc*"y!i? Kii še! Nazadnje gredo in jo še rsbodejo povrh HEROIZEM NA ŠPANSKEM Zvedelo pismo, v krrterem te *nkole izraza p italijanskih legionarj-h na Span-fkem ;