t*oSbtfna tia&tna v gotovini Posamezna številka 3 din. UVAJA fizkulturha ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega* tedna: CESTNO KOLESARSKO PRVENSTVO LRS Leto V. — Štev. 19. LJUBLJANA, 8. maja 1949. Eaj živi tovariš Tito, organizator vseh naših zmag? naš vodja in učitelj! Kakor vsako leto, bodo tudi letos ponesli iz vseh krajev naše države fizkulturniki maršalu Titu za njegov rojstni dan častilke vsega delovega ljudstva Jugoslavije. Spet bodo oživele ceste in ulice, vaške in gozdne poti, po katerih bodo tekli fizkulturniki, mladinci in pionirji, delavci in kmetje iz najbolj oddaljenih vasi, iz mest in velikih idustrijskih cetrov, iz kmečkih zadrug in rudarskih revirjev, noseč v štafetnih palicah maršalu Titu pozdrave, čestitke ter zaobljube in obveze delov-hih kolektivov, da bodo v borbi za petletni plan izpolnili vse naloge. Letošnja Titova štafeta ne bo samo vsakoletna manifestacija delovnih množic, ki na ta dan izražajo svojo ljubezen do maršala Tita. Letošnja Titova štafeta bo spet nov in silen udarec vsem tistim, ki danes z brezpri-merno podlostjo, katera prekaša celo register predvojnih hitlerjevskih in današnjih zapadno-imperialističnih agencij, sramotijo našo državo, naše narode, naše najvišje državno in partijsko vodstvo ter maršala Tita. Delovno ljudstvo Jugoslavije bo tokrat ponovno pokazalo vsemu svetu, kako je trdno odločeno, da si pod zastavo Partije, pod vodstvom herojskega Centralnega komiteta KPJ in na čelu z maršalom Titom z lastnimi silami zgradi lepšo bodočnost — socializem, pa naj bodo ovire še tako velike in klevetanja slabičev ter lizunov iz tabora Kominfonrma še tako podla. Da bo izvedba te manifestacije čim boljša, da bodo vse globoke težnje in želje našega ljudstva dobile organiziran, širok in mogočen značaj, je potrebno, da se na sedežih okrajev takoj organizirajo štabi Titove štafete, v katerih bodo združene vse množične organizacije, od Fronte, LMS, sindikatov in ZB, pa do vseh fizkul-turnib organizacij, zlasti pa telovadne organizacije. Letos bodo v Sloveniji potekale 4 štafete zveznega značaja. Prva je štafeta LRS, ki bo krenila v soboto, dne 21. V. ob 6. uri 50 prav z vrha očaka Triglava skozi jeseniške in kranjske tovarne v Ljubljano ter od tu dalje do Samobora, kjer bodo štafetno palico Slovenije prevzeli hrvaški tekači. Poieg te štafete bodo prinesli tekači pozdrave maršalu Titu še iz STC-ja io Koroške. Četrta štafeta zveznega značaja pa je štafeta Vojnega letalstva. Poleg omenjenih zveznih štafet pa so še 4 proge republiškega značaja. Prva bo šia v petek, dne 20. V. ob 8. uri 3? od izvirov nafte pri Dolnji Lendavi preko Maribora, Dravograda, Mozirja in Gornjega grada v Ljubljano. Druga bo krenila iz najboljše slovenske kmečke zadruge Osojnikova zadruga pri Ptuju v soboto, dne 21. V. ob 7. uri 26 preko Majšperka, Konjic in Celja v Ljubljano. Tretja bo šla s se-verozapadne Primorske — iz Bovca (odhod dne 21. V. ob 5. uri) čez Tolmin, Solkan in Ajdovščino. Četrta štafeta pa bo potekala skozi zgodovinske kraje naše NOB, iz prvega osvobojenega slovenskega ozemlja (odhod dne 21. V. ob 6. uri 25 iz Črnomlja). Pot bo vodila skozi Kočevja, Bloško Polico, Planino in preko Vrhnike v Ljubljano. V vseh krajih so priprave za izvedbo letošnje Titove štafete že v polnem teku. Letos bo število tekačev in pretečenih kilometrov znatno večje kakor je bilo prejšnja leta. Tako bo n. pr. v okraju Ptuj letos dolžina pretečenih km 150 km, dočim je bila lani samo 50 km. Letos okraji kar tekmujejo med seboj, kateri bo imel več priključkov in lokalnih prog na glavne proge! Vsaka najmanjša vas hoče biti deležna te časti, da bo tpie: 1. Moder (KI) 43.15. 2 Debe-(K!) 42.55. 3. Kopitar (KI) 40.50. :ok s palico: 1. Kralj (Litija) 300. MLADINKE: •AčSr&ma&fi* 364 ogla: 1. Baumkirbner (L) 8.50, 2. nc (K) 7.97. 3. Kač UO £80^ Nedelja velikih presenečeni Pretekla nedelja je bila v znamenj u hudih medsebojnih borb, pa tudi presenečenja tokrat niso izostala. Največje presenečenje je nedvomno napravila tržaška Ponziana, ki je z lepo igro premagala kandidata za 1. mesto Crveno zvezdo in ji tako odvzela dve dragoceni točki. Z učinkovito zmago nad Hajdukom, si je Partizan povečal iz-glede. da osvoji častni naslov. Zaradi presenetljive zmage Sloge nad letalci iz Zemuna, je položaj v spodnjem delu lestvice še vedno nejasen. V II. ligi je najbolj presenetila uč inkovita zmaga Metalca nad vodilnim Sarajevom. Hud poraz je doživel Proleter v tekmi s Podri-njem. Odred pa Je moral kloniti Spartaku z enim golom razlike. Ponziana : Crv. zvezda 2! č (1:1) Sodniku Beleslinu iz Subotice sta se najstorici predstavili v naslednjih ustav.'ih: Crvena zvezda: Lovrič, Stankovič, Ka-aniu. Palfi. Djurdjevič. Djajič. Zivano-ie, Mitič, Tomaševič. Takač. Vukosav-jevič. Ponzianas Seealla. Valca-ressi, Rigttii, Drainarin. Carli*. Pertot, Benvenuti. Jresclli. Maluta. Polacli. Tomasini. Začetni udarec je izvedla Ponziana, oda žojro je dobil Takač, ki jo je poslal neposredno bližino nasprotnikovega a. toda oster strel Mitiča je Segalla branil. Crvena zvezda je s hitrimi pro-iori prešla v začetno rahlo premoč, to-ia to prednost so Tržačani kmalu na-iomestili z borbenostjo in požrtvoval-tostjo, s čimer so igro izenačili in celo . nadaljnjimi veščimi prodori rahlo prc-ladovali r.a igrišču. Igralci Ponziane io igrali vse bolj povezano hi v nekaj laporednih napadalnih akcijah po obeli idličnih krilili izdatno zaposlili ožjo ibra-rabo Beograjčanov, zlasti vratarja uovriča, ki je moral nekajkrat odločno loseči v igro. V eni izmed napadalnih ikcij 1’ontiiane je dobil žogo Pertot, ki ie spretno preigral oba branilca, nato ia poda! p rs o temu Toinasroiiu. ki je silovito streljal v mrežo, vendar sodnik -uradi offsidea gola ni priznal. Ta ne-jričnkovani polet Tržačanov je nekoliko imedel igralce Crvene zvezde, ki mka-ior niso mogli uveljaviti svoj način ■n-e. V 13. minuti .io Ponziana izsilila iot, ki ga je streljal Benvenuti in po iekaj potezah jo slednjič dobil žogo jonovno Benvenuti# ki je prisebno Pjar iiral žogo mimo Lovriča v gol. IS ena cini isneli je Tržačane 6e, bolj opogumil, iteviLno občinstvo pa jih -jc ,P # 1 ;>«" -ih prodornih akcijah se boli bodrilo. >ralci Crvene zvezde so skušali na sak način izenačiti, vendar so bili vojih zaključnih akcijah l>red golom leodločni ali bolje rečeno neprecizni v treljanju. Naslednje minute so potekate • znamenju obojestranskih napadalnih :kcij, v katerih so se zlasti odlikovali rržačani. posebno va je treba pohvali il .dlič'10 levo krilo Tomasmna iti Poneha. ki sta z lenimi in uspešnimi •embinacijskimi potezami navdušila gle-Irice. V 35. minuti je uspelo Crveni vezdi izenačiti: Mitič, ki se je v tem renutku nahajal na desnem krilil, je z. so naglico prodiral in slednjič poslal ;ngo v paraboli pred: gol in žoga sc le našla tudi v mreži, kajti vratarja Sc-:allo, ko je hotel v odločilnem trenutku idvrniti nevarnost, sta ga nasprotna gralca zrušila. Že v drugi minuti drugega polčasa je Kitič ostri) streljal na sol, tooa zo„a :e te k sreči odbila od vratnic v polje. Jr vena zvezda je izvedla nekaj hitrih jreilorov vendar sta oba branilca z vra-ariem Segallom na čelu, uspešno od-•račala nevarnosti. Požrtvovalna ln borzna igra Tržačanov je odslej dalje vse >oli prihajala do izraza, dokler ni v S. minuti Prcselli izkoristil nesporazum ned obrambno trojico in dal zmagoviti -Oi za svoje barve. Sledili so še nadaljuj obojestranski prodori, v katerih so tiieli posebno Tržačani nekaj ugodnih iriložnosti, da bi rezultat povečali. yen-lar je ostal rezultat do konca igre lespremenner. Zmaga Tržačanov nad pretendentom za ir ve mesto Crveno zvezdo je povsem i'■pričakovana, hkrati pa zasluzena. > si »ralci Ponziane so dali zg.ed, kako so e treba boriti za zmago, saj so z oti-jčnim startom, s skrajno pozrtvoval-,ostjo in borbenostjo popolnoma onemo--of.jii skupno 84 telovadcev. Največ telovadna društva moramo stremeti, točk šporeda so izpolnUi pionirski od-da obogatijo njihov program tudi športna in planinska društva, ter strel- ...». zato ,= „« rdv2S««—*•" ■» fizkulturne organizacije, da prično s moramo uspeh tudi spomladanskemu in je-formiranjem telovadnih, planinskih, senskemu krosu, Titovi štafeti, tekmo-sportnih društev in vodov, kakor tudi vanju za fizkulturni znak, množična strelskih družin na podeželju, kamor tekmovanja, športnim dnevom itd. in se bo lahko množično vključevala sjcer tako po množičnosti kakor tudi kmečka mladina. Se posebno pažnjo v don-j organizaciji. Vse te priredi- delki, ki so nastopali petkrat. Ta pojav je vsekakor pravilen. Začeti je bomo vzgojili nove fizkulturnike. Med nastopajočimi je bilo opaziti precej dobrih telovadcev, kar je dokaz, da je dosedanje delo rodilo že ni človek. Da danes razpolaga s takšnim delovnim poletom in s takšnimi sposobnostmi, je posledica gojitve redne in vsestranske telovadbe, ki jo goji že preko 40 let. Te letnice naj bodo pred očmi našim fizkulturnikom in dejstvo, da le vsestranska in splošna vadba vodi do takšnega uspeha. Izvedba posameznih točk je bila dobra. Razne hibe in pomanjkljivosti bi lahko izostale, ker so nastopajoči telo- dobre sadove. Z nadaljevanjem po tej vadci sposobni izvesti še boljše. Ne- pa moramo posvetiti razvoju fizkulture na državnih posestvih in kmečkih obdelovalnih zadrugah. Se posebej se obvezuje Telovadno zvezo Slovenije, da ustanovi na področju vsakega, krajevnega ljudskega odbora, oziroma vsa^ce zadruge, ki posiajajo ZV^Z osnovni gospodarski centri našega po- * ^ cleželja, najprej telovadni vod, ki bo sčasoma prerastel v telovadno društvo. Vse fizkulturne organizacije so dolžne, da posvetijo vso pozornost tve hiorajo biti manifestacija moči našega fizkulturnega gibanja istočasno pa tudi sredstvo za širjenje fizkulture in vzgojo novih kadrov. 9. ORGANIZACIJSKA UTRDITEV Organizacijska krepitev športnih zvez je ena najvažnejših nalog v tekočem letu. Športne zveze morajo postaviti v pravem smislu besede orga- poti bo društvo kmalu razpolagalo s prav dobrim kadrom telovadcev. Med starejšimi pionirji in mladinci so se pokazali prav izraziti telovadci. Celotna akademija je bila prav dc>- koliko gre na račun začetnikov, ki so nastopili prvič. Obisk je bil zelo dober. Pristojni so sledili sporedu z velikim zanimanjem ter tudi pravilno ocenjevali nastope bro pripravljena, razen nekaterih posameznih oddelkov. To je najboljši točk, ki še niso bile dovolj izpiljene. Posebno dobro so bili starejši pionirji in članice. Največ priznanja pa je žela vrsta članov, ki dokaz, da si ljudstvo želi te vrste fiz-pripravljeni kulturnih nastopov. Med gledalci je bilo pravo navdušenje. Spored je bil pester ter je nudil vsakomur užitek. so nastopali na bradlji. To niso bili Posebne^ so ugajale vaje starejših pio- Bne 39. marca 1949 je bil v Ljub- strokovno usposobljenega fizkuiturne-Ijani III. plenum Fizkulturne zveze ga voditelja. raznim masovnim prireditvam in dru- nizacijska vodstva za svojo športno gim oblikam dela, s katerim bodo do- panogo, zato se ne smejo pečati samo Slovenije. Na osnovi poročila o delu fizkulturne organizacije v preteklem Vzgojno delo v fizkulturni organizaciji mora biti vedno neločljivo po- segle na vasi večjo fizkulturne aktivnost. letu in po ugotovitvah na osnovi dl- vezano z izvajanjem njenega strokov- skusije, je sprejel plenum sledeče sklepe in poveril Izvršnemu odboru FZS, da jih podrobneje obdela in objavi. Fizkulturna zveza Slovenije se je v preteklem letu znatno okrepila, posebno v organizacijskem pogledu, s tem, da je izvajala linijo II. Kongresa FISAJ-a. Osnovne so bile Telovadna, Strelska, Planinska, in 9 športnih nega programa. Fizkulturnik! se morajo vzgajati na dobro pripravljenih z upravno administrativnimi pnsii, temveč z vsemi problemi razvoja športov. Vse športne zveze bodo morale veliko večjo pažnjo posvetiti kvalitetnemu razvoju svoje panoge. V letošnjem letu moramo ustanoviti športni zvezi za težko atletiko in hokej na ledu. sicer vrhunski telovadci, pač prisotne navduševala njihova Posebno pozornost pa je vzbudil tov. Hočevar Ciril, ki je izvajal še prav težke prvine, kljub temu, da mu je danes že 53 let. Pokazal se je kot mla- pa je nirjev na partizanske napeve in vaje sarost. članic, ki so pokazale izredno lepo izvedbo. Tudi ostale točke — ruski plesi mladink in mladincev, vaje na gredi in druge so bile prav lepe. S to prireditvijo je društvo doka- 6. USTANAVLJANJE FIZKULTURNIH AKTIVOV. V mestih in industrijskih centrih je vadbenih urah, športnih treningih, pri- treba zaradi pravilnega razvijanja reditvah, zletih itd. Zato moramo stre- osnovne športne aktivnosti pristopiti meti, da postanejo telovadni vodniki, k hitrejšemu ustanavljanju fizkul- športni trenerji, inštruktorji itd. tudi turnih aktivov, ki morajo delati v vzgojitelji v pravem smislu besede, saj vseh podjetjih, ustanovah in šolah, bo edino na ta način naša organiza- Zato se obvezuje Telovadno zvezo cija lahko prispevala svoj delež k Slovenije, da omogoči fizkulturnim boljšati naš dosedanji sistem dela, po- vzgoji socialistično mislečega človeka, aktivom preko svojih društev pravil- stavlja tudi sledeče naloge: S : %§.:* dosten in čil telovadec, ki se lahko zalo, da je z organiziranim delom in kosa z marsikaterim mlajšim. On si je dobro voljo lahko doseglo prav dobre z lahkoto tudi priboril zlati fizkulturni znak Poleg tega je predsednik TD in uspehe. Z nadaljevanjem bo društvo doseglo še boljše uspehe. 10. PLAN DELA ZA LETO 1949. Plenum je sprejel plan dela FZi-1949. leto. Letni plan, ki mora iz- BčtS^iteS F.Oe-EZlL/A- 3. PROPAGANDNO DELO. Propagandno delo, posebno pa fiz- z' e n? terenu pa je vzklila iz prejšnjih Hzkulturnih družtev množica telo v,; ,,ih, športnih in planinskih društev, kakor tudi strelskih družin. Znatni uspehi so bili doseženi tudi pri -rganizaciji raznih množičnih prireditev. V posameznih športnih panogah, pa lahko ugotovimo znaten kvalite-en dvig. 7,a pravilno oceno našega dosedanjem dela moramo ugotoviti, da sta se v njem neprestano pojavljali dve ,isk"u lokalnega značaja, osnovni slabosti. Prvič, da se je uveljavljal v našem fizkulturnem pokretu še vedno vpliv sovražno razpoloženih clemrrtov, ki skušajo širiti stare kapitalistične metode na fizkulturo in no delo s tem, da skrbi za njihove a) materialne pogoje (rekviziti, fizkul- bomo zgradili v tekočem letu večje Uspel kros kranjskih namiznoteniških igralcev V preteklih dneh Je tudi namiznoteniška sekcija v Kranju izvedla svoj pomladanski kros. Vdeležba na krosu je bila 100%, kajti razen zdravniško upravičenih so t”kli vsi člani sekcije. Vsega skupaj le nastopilo 47 tekmovalcev. To je lep uspeh sekcije, ki je poleg uspehov v svoji panogi, dosegla tudi dobre rezultate na drugih področjih fizkulture. Kros telovadnega društva Ljubljana IV. Telovadno društvo v Mostah je pretekli teden organiziralo kros po vodih, ki je glede na to, da se je članstvo teka udeležilo skoraj stoodstotno povsem uspel. Po vadbenih urah so pionirji, pionirke, mladinci in mladinke ter vsi ostali odhajali na polje pri aerodromu, kjer so se pomerili med seboj v tej disciplini. Na progah je bil vrstni red tekmovalcev naslednji: Med pionirji, katerih je teklo 33, je zmagal Puc Miha, dočim je med 47imi pionirkami zmagala Stopar Andreja, druga je bila Mohar Marija, tretja pa Ograjšek Metka. Med mladinci si je prvo mesto priboril Modic Peter, kateri je na Slovanovem kvalitetnem krosu zasedel šesto mesto. Drugi je bil Švigelj Andrej, tretji pa Kranjc Jože. Mladinke so se razvrstile takole: 1. Bogataj Bernarda, 2. Sušnik Vera. 3. Cerar Fani. mladink je teklo 22, mladincev pa 18. Med 17imi članicami je zmagala Vojska Majda pred Leder Danico in množični razvoj fizkulture Ogrin Marijo. Članov je teklo 12, prvi je bil Štrus Milutm, drugi Lipicar G ostovanje kranjski h mladincev v Radovljici Pred kratkim ,ie v Radovljici srosto-vala ekipa mladinskega prvaka Slovenije Udarnika iz Kranja, k.ier ,ie odigrala ligaški namizno teniški dvoboj z domačimi mladinci. Dvoboju ^ prisostvovalo precejšnje šit-evilo gledalcev, ki so izpopolnili majhen prostor in z zanimanjem sledili poteku iger. Mladinci Udarnika, ki so nastopili z enim , rezervnim igralcem, so v tem dvoboju zmagali z rezultatom 5:3. Ta ^ rezultat predstavlja uspeh za domačo ekipo, katero tvorijo mladinci, ki so šel© letos pričeli trenirati namizni tenis. Rezultati dvoboja so naslednji: Gramatčjkov - Hrvat 2:0: Jankovič - Robič 2:0: Prihoda. - Janc 0:2: Gramatčikov-Rnbič 2:0; Prihoda. - Hrvat ‘0:2: Janko- vič - Janc 2:1; Prihoda - Robič 1:9; Gramatiko v - Janc 2:0. (P rvo i men orani so člani Udarnika, drugi pa Radovljice). * Odbojka Borec s Železničar 3:0 Ob lepem sorv?n&m vremenu je v sredo 27. aprila, gostovala moška odbojkaška ekipa ljubljanskega Borca v Mariboru in brez večjih težav premagala ekipo inoriborskeg« Železničarja z rezultatom 3:9 (15:5, 15:11. 15:13). V drugem, posebno pa v tretjem setu je hita igra domačinov povsem enakovredna in celo boljša, sat so vodili z rzultatom 11:2, toda zaradi nesporazumu In boljše teti-' utice gostov so morali i domačini prepustiti zasluženo zmago Borcu. Sodil je dobro tov. Moran. i-udim lame ucavimu, v.* v vv, v,... ^ p , - kulturni tisk mora v bodoče veliko turni prostori, strokovni kader) in or- število lokalnih fizkulturnih objektov. Dr(5rgp°’ ^‘^rtekmovanja je glede na ' obravnavati obstoječo problema- gamzira množična tekmovanja akti- Gradbeno aktivnost moramo usmeriti udUpX daieč zaostajala. ' ___ .... . , . 1,-rm Kivl-n turni ntVivi moralo Pred- ....J,,,™ no 1-oroHnir. n-imitirnit. UCleleZDO aaiec iduaiajoia. tiko. FZS je dolžna, da v tem pogledu uredi predvsem fizkulturno glasilo »Polet« kakor tudi fizkulturne rubrike v se obvezujejo fikuiturni odbori na te"-renu, da v bodoče posvete veliko večjo skrb fizkulturnim rubrikam v vov. Fizkulturni atkivi morajo predstavljati pravilno organizacijsko ob- predvsem na izgradnjo primitivnih objektov, kakor telovadišč, igrišč za liko dela s pomočjo katerega bomo cdbojko, košarko, tenis, lahko atletske republiškem časopisju. Enako nenehno dobivali nove aktivne fizxui- sleze> popravilo planinskih in telovad- turnike v naša društva. 7. VKLJUČEVANJE PIONIRJEV V FIZKULTURO. 4. FORMIRANJE OBLASTNIH FIZ-KULTURNIH ODBOROV. Fizkulturna vodstva morajo v pove- ni material in delovna sila, temveč se zavi z Zvezo pionirjev skrbeti za ma- lahko zgradijo z dobrovoljnim delom šport, ter vnašati v njega predvsem brezidefnosl in apolitičnost. Spričo tega izgubljajo posamezne naše orga-ritsrije svoj pravi vzgojni karakter Drugič, da naša fizkulturna organizacija še vedno ni postala v pravem smislu besede množična organizacija, ker se s fizkulturo še vedno premalo baviio naši delovni ljudje, predvsem pa delavska in kmečka mladina. Na podiagi take ocene dosedanjega dela postavila III. plenum FZS pred vse fizkulturne organizacije naslednje naloge: 1 ZAOSTRITEV POLITIČNE BUDNOSTI. V bodočem delu morajo vse fizkulturne organizacije znatno bolj zaostriti svojo budnost in ndstranjati vse sovražne elemente, ki očitno ali pod talno rovarijo in razbijajo enotno fizkulturno organizacijo, ali pa izkrivljajo nieno pravo vzgojno vsebino. Prav tako kakor na vseh drugih področjih moramo tudi v fizkulturi postaviti jasno merilo, kdo ima pravico vzgajati mladino in kdo ima s tem tudi pravico biti funkcionar v fizkulturnem pokretu. 2. VZGOJNO DELO V ORGANIZACIJI. Poostren odnos do sovražnikov v fizkulturni organizaciji pa ne pomeni, da bi sektašili proti onim starim strokovnim delavcem, ki želijo iskreno sodelovati v našem novem fizkulturnem gibanju nasprotno, dolžni smo, da z njimi veliko delamo, jih seznanjamo s cilji novega fizkulturnega po-kreta ter dvigamo njihov politični in kulturni nivo. Prav tako pa moramo skrbeti, da nenehno vzgajamo mlajše kadre, ki se bodo strokovno usposabljali na raznih fizkulturnih tečajih. S sovnejše vključevanje pionirjev v naših fizkulturnikov. fizkulturo. Pionirji se morajo vključe-Obvezuje se IO FZS, da skladno z no- vati v telovadna društva. Skrbeti moramo, da bodo pionirski voditelji, ki . .. . .. . .. - so določeni od mladinske organizacije razvoj fizkulturne organizacije, ^financ- TD Borut s SŠD Konus 0:5 V ponedeljek. 2. maja le bila v Slov. Konjicah odigrana nogometna lektna med TD Borutom iz Gotovel.j in domačim moštvom. V zanimivi igri je uspelo domačinom s tehnično boljšo ter koristnejšo igro nadvladati nasprotnika z rezultatom 5:0. Pri gostih je zadovoljil edino napad, ki na je bil izoliran od obrambe ter netočen b) Za uspešnejše delo je treba iz- v streljanju na gol. Sodil je z ... ... . širni napakami tov. Anezkovic iz_ Slov. Konjic. Borec : Polet 3:2 V drugi, zanimivejši in napeti igri* j© uspelo gostom premagati jeznega lignša Polet s 3:2 (13:15. 15:8. 9:15. 15:12, 15:7). V prvem setu je ugledalo, da bo Polet brez muke premagal nasprotnika, saj so vodili z 10:2. Ljubljančani so se hitro znašli, vendar so morali preipiro PoletU ' nih domov, gradnji smučarskih skakalnic, plavališč, strelišč itd., kjer ni potreben plansko ugotovljeni gradbe- vo teritorialno razmejitvijo LR Slo- polniti v planu predviden številčni Z. J. venije na oblasti, pripravi formiranje oblastnih fizkulturnih odborov. Z ozirom na to, da bodo morali oblastni kovno tako usposobljeni, da postanejo fizkulturni odbori razvijati predvsem dobri fizkulturni vodniki pionirjev. delo s pionirji, sčasoma tudi stro- ni plan, založniško dejavnost in tisk, letni koledar prireditev in plan vzgoje kadrov. Ptujski okraj je med najboljšimi v Sloveniji Ptuj, ! aprila. Ob začetku tega meseca so ptujski fizkulturniki začeli letošnjo sezono pomladanskega krosa. Dosedanji rezultati kažejo, da je ptujski okraj v izvedbi pomladanskega crossa med najboljšimi v Sloveniji. Do sobote, 23. t. m. je tekmovalo že nad 2500 fiezkuiturnikov, kar se približuje načrtu. Med prvimi devetimi krosi so bili krosi v Humu, Ormožu, Brodnem vrhu. Ptujski gori, Hajdini, Ptuju in na ormoški gimnaziji. Med telovadnimi društvi so izvedla kros TD Središče. Ormož in Podlehnik. Tudi gojenci predvojaške vzgoje v Podlehniku, Ptuju, Ormožu. Veliki Nedelji in v Središču ter Okrajni magazin v Ptuju Obrtna šola in Sadjarska šola ter ptujska gimnazija so že tekmovali. Najbolj masovno je izvedla kros ptujska gimnazija, kjer je teklo okrog 600 mladincev in pionir jv, t. j. 85«/o vseh dijakov. Prav tako je bila dobra udeležba na gimnaziji v Ormožu, kjer je bilo nad 200 tekmovalcev. TD Ptuj je že izvedlo^ cross, ki pa zaradi premajhne udeležbe* ni uspel. Društvene kolesarske dirke Dne 23. aprila je priredil kolesarski klub »Prekmurje« društvene kolear-ske dirke, katerih se je udeležilo 45 vozačev, in sicer 11 turistov, 10 mla- Mladinci (8 km): 1. Virag Karel, 2. Zver Ljudvik, 3. Baligac Stefan. Članice (4 km): 1. Veres Berta, 2. Pozderec Anatazija in 3. Marič Hedv. Pionirji (4 km): 1. Puklavec Jožef, 2. Koter Ignac. 3. Mlinarič Stefan. stiti set Poletu z rezultatom 15:13. V drugem setu na so tehnično nadigrali domačine in dobiti set,s 15:8. V tretjem sefu so gostje popustili in izgubili s 15:9. Četrti 'in peti set »o nasprotniki odločili v svojo korist predvsem zaradi Jošta in V it ek a. ki sta pokazala proti koncu slabo igro. vendar jih kapetan moštva, ki -sa ni z.našel na teremi, ni zamenjal z dobrim igralcem. Metnim mladincem šedivi.iem- ki se je izkaza: proti drugim nasprotnikom kot eden na i boljših igralcev. Pri Borcu e-e je odlikoval Šumak II. a pri Poletu Škof. Sodil j« zelo dobro in objektivno tovariš St-araiina. Košarka Gostovanje košarkašev »Poleta« v Lendavi V nedeljo dne 2. 5. L 1. je gostovalo kombinirano moštvo SSD »Polet« v Dol. Lendavi in igralo proti drana-čemu moštvu SSD »Nafta«. Kot -eh-nično in boli vigirano moštvo je zmagal »Polet« f- rezultatom 61:18. Mlado moštvo SSDotNafta«, ki je s to tekmo . „ - ------ . - , pričelo sezono, obeta v tej panogi Okraj Celje - okolica je tušev Sarajeva v Kranju športnih iger mnogo uspeha. Da pa se košarka pri SSD Nafta ne more razviti v polni meri, so krivi zgolj sebični in nepravilni odnosi nogometašev do košarke, kateri podcejnu-jejo to športno panogo in zavirajo njen nadaljnji razvoj. Kljub vsem zaprekam, katere po-že takoj v začetku v. prvih minutah stavljajo tamkajšnji nogometaši ima- zp/i m o 7 inoaii 1 n pil1imi.il T P, 11111 RO Z, d* J J priuogandi prisostvovalo okrog 60 obi-skavolcev. Tečajniki so z zanimanjem poslušali nasvete trenerie. Ta jim ie najprej na kratko razložil osnovna pravila igre. nato pa so prešli na praktični del igre. Tečaj se ie vsak dan zončal s trening tekmo, ki ie pokazala, kaj so posamezni tečajniki v tem tečaju pridobili. Gramatcikov. s 7870 udeleženci na spomladanskem krosu desetkrat prekoračil lansko število Po Se nepopolnih podatkih ie dos-le.j sodelovalo na sporni a da nskem krosu 7 STO udeležen or v in to :H.')9 v Cel.ie-m oslu. 4411 pa v oikra.in Cel.ie^okoliea. S tern ie hil plan od TZS 7a omen.ieria okraja prekoračen. V primerja vi 7, udeležbo na spomladanskem krosu 1!)4K se ie število ude* I c žen ve v po d ese tn rilo! Udeležba do posameznih oddelkih ie naslednja: Visoka zmaga nogome- 7:0 Pretekli ponedeljek je v Kranju gostovala nogometna ekipa Sarajevo. 7, a nastop odličnih Sarajevčanov, ki premočno vodijo v II. zvezni ligi, je vladalo v Kranju veliko zanimanje. Kljub delavniku se je na igrišču zbralo rekordno število 2(8)1) gledalcev. takim načinom dela bomo zgradili P o- dincev, 5 članic, 8 pionirjev in 11 ma-litično ih kulturno razgledanega in Stran 2 nZKUirtiSNlTfchik lih pionirjev. Rezultati: > Turisti (43 km) 1. Zorko Ivan, 2. Mali pionirji z navadnimi kolei (1 km): 1. Puklavec Alojzij, 2. Baligac Stefan (ki je imel 100 m pred ciljem defekt in je v teku prišel vseeno drugi na cilj). 3. Mesarič Ivan. Mali pionirji z malimi kolesi (600 m): 1. Sarjaš Marija, 2. Virag Anton. Rokomet w Kranju Tudi v Kranju se ie v zadnjem času pričel širiti rokomet. Na to ua bi morali še dolgo čakati, če ne bi v Kranj puripotoval inštruktor rokometa Kru-žič ki ie od Rokometen zveze Hrvat- lgre so si gostje z odlično tehniko za- - - . ,veliko zanimanie ter trotovi! j terensko premoč. S * kramo toč- jo elani košarke \eiiKo zanimanje ter nhni kombinacijami in z n&pehtni drib- žele doseči nadaljnji razvoj, večjih linjri so z lahkoto prodirali skozi vrste ^^g^ov in zajeti še več članov. bili -B“ prvega polčasa obvarovati svoja vrata z 41 kosi, Senčar z 10, Marinič Z 8 pionirji — »808 pionirke 2469. mladinci pred golom. Selc ob 31) minuti je gostom ter Klipšteter z 2 košema, pri »Nafti« - 14(8, mladinke — 565. člani — 356 in uspelo doseči prvi gol. Ostro streljano Lebar z 8 koši, ter Novak in Va- članiee - 224 žogo je domači- vratar izpustil iz rok. M ^^ritv^! ^v^gni^^v^eHJLlg omenjanja' vredno bi bilo, da me- mu stanju* ker v število 78dl niso zajeti polčasa je ba1 11 1 ,, D, " preipre- rodajn 1'iorum, kakor je Zveza v Ljub- uileležDnei iz centrov za predenja ko viS.1 Tmači bronileo S- ijani posveti več pažnje tej panogi Iz riltoikatoii, podruSe8 kGo°pvav"tako vil žogo z foko Prtoojcno onHjstm^TOv. tudi manjšim krajem kakor je to slu- izvedi i svoj kros s preko 1500. udeleženci. 1 Tezultat pUvega potoasa fe no- čaj v Dol. Lendavi, da opomin tam- stavil Lovrič L. ki .i© s 10 metrov poslal ostro ix>Ivisoko 7.02:0 v mrezo^ izvedli svoj kros s preko 1500. udeleženci. V s mka,kor j p ir raj e vreden mnlomarnri odnos odgovornih -čin i tel je r do pravoča.s-nesra statističppEra ohve>Čan.ia na OTO Celje in okolica — saj hi sicer s številom lUtofi udeleženci znatno prekoračili predvideni ni a n Visok porast nn letošnjem s-pomladan V dnurem polčasu se slika na toriju ni prav nie spremenila Rnstie so y tem arwsw». jrs Plod take isrre Sarajevčanov so bin ske-m kresil nas pretpričuj-e. da v območju £Hv1- p.ni; ki so jih dovSeirli v drugem r* ~ 1 4 ~ ^1. ^.1 : „.1^1*; 1 K . , ___.• i- n-nlnv i«a hil čaj V kajšnjemu nogometnemu društvu ter jih seznani, da tudi košarka služi isto kot. nogomet v razvoju in napredku naše masovne fizkulture. K. A. mesta Celje in okolica dobiva fizkultura l0|;.asn štreleo prvih dveh golov je in šport vse glohja korenine. ’• — Gruškovnjak Martin, 3. Kocbek Jožef, ske poslan v hloveniio. da tudi pri nas • vzbudi zanimanje za to lepo športno Progo je prevozilo 7, ostali štirje so panoao Tridnevnemu tečaju, ki ga ie odstopili zaradi okvare koles. vodil v Kranju, je kljub pomanjkljivi Ali si že poravna naročnino S Lovrič T. ki ie tudi na tej tekmi PO-kazal svoje izmed n e strelske sposobnost i. Zadnji u-ol ie hil avtogol Razpotnika i j iP žoko resnično porinil v lmstno mrežo. S tem ,1e postavil končni rezultat 7:0 za Sarajevo. Moštvo Sarajeva je s svojo 12'ro na loj tekmi dokazalo, da upravičeno sipa d a m©d najboljša 11020-mtetna moŽ-tva v državi. 15 sisrelski oeganfaaciji se dvigalo novi kadri V letošnjem letu, ko stojimo med mnogimi tu- in inozemskimi tekmovanji, je Strelska zveza Slovenije že zgodaj začela s tečaji ter tekmovanji izbirnega značaaj. Namen teh tekmovanje je oceniti sposobnosti izbranih strelcev-tekmovalcev in to ne samo suho računsko na podlagi doseženih rezultatov, temveč tudi njihove moralne in fizične sposobnosti. Tekmoval-cem-strelcern, ki so pokazali na teh tekmovanjih vsestransko sposobnost, se bo dala možnost vrhunskega treninga. Prvo tekmovanje, na katerem bodo sodelovale ekipe LRS, bo troboj Slovenija—Srbija—Hrvatska, ki bo v Ljubljani v drugi polovici maja. Za tem se bodo tekmovanja vrstila tja v pozno jesen z zaključkom na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. Na teh tekmovanjih in tečajih, ki jih vodijo naši slovenski kot državni reprezentanti, so pridobili strelci-za-četniki zelo veliko tehnike in znanja, katerega s pridom in uspehom prenašajo v svoje okraje oziroma družine. Marsikdo si pred tem ni znal pomagati, ko se mu je začela roka tresti, ko se mu je začelo pred očmi megliti ter je bil uverjen, da ni sposoben za streljanje še manj pa za tekmovanje. S Vizjak Jule, DOZ, Ljubljana, 86, 5. Jager Rudi, Celje, 85, 6. Tratar Karl, Storžič, 83, 7. Belčič Franc, DOZ, Ljubljana, 80. Tekmovali so iz stoječega, klečečega in ležečeva stava, v vsakem stavu. 5 metkov na razdaljo 150 m z Man-licher puško kratko na tarčo 1 m premera. Kot že razvidno, so se mladinci bolje odrezali z vojaško puško kot člani. Omeniti moramo, da mladinci kot Tržan, Jere, Kuštrin, Rems in Goršič niso začetniki, ker so že lansko leto zastopali LRS na državnem prvenstvu, vendar le z malokalibrsko puško. Ker pa letos zaradi pomanjkanja malokalibrske municije z isto ne bodo tekmovali, so pričeli vaditi z vojaško puško in to z lepimi uspehi. Do sedaj so vadili izključno z Manli-cher puško, a kmalu bodo pričeli z Mauser puško. Razlika med temi puškami je ta, da je za sprožitev Mauser puške dovolj pritisk prsta-kazalca dva kilograma, medtem ko je za Manlicher puško potrebno od 5 do 12 kg ter je za njo potrebno že precej strelske kondicije. Ce upoštevamo dejstvo, da z Manlicher puško pod istimi pogoji naši strelci-mojstri dosegajo 140 krogov od Zgornja) slika prikazuje pravilno držo puške leže s pomočjo jermena, spodnja pa pravilno držo v stoječem stavu teorijo se vse te napake lahko odpravijo, posebno pa še tedaj, ako bo strelec treniral z voljo, tako voljo, da hoče spoznati vse svuj-e napake in sposobnosti. Mojstri postajajo strelci šele po letih, ko so pretehtali samega sebe do potankosti, do zadnje nap'ake, ki pa se kljub temu pojavljajo iz leta v leto v drugih oblikah. Napak je misliti, da bo postal dober strelec kar čez noč, čez mesec ali leto. O teoriji strelstva, o orožju in mnuiciji o privatnem kot športnem življenju tekmovalca in nebroj drugega so napisane debele knjige, vendar se teorija kot tudi praka vedno še izboljšuje. Naša strokovna literatura je o strelstvu zelo skromna. Zato širimo svoje znanje ter izkustva na tečajih ter tekmovanjih, ki so za strelce neobhodno potrebna. V soboto, dne 23. in nedeljo, dne 24. aprila 1949 je SZS priredila izbirno trening-tekmovanje za člane in mladince okrajnega razreda. Tekmovanja se je od obstoječih 28 okrajnih strelskih odborov udeležilo samo 11 z 30 tekmovalci: 45 mladinci in 35 člani. Vsekakor je viden uspeh mladincev, ki so po plasmanu zasedli vseh prvih sedem mest ter mnogo prednjačijo pred člani. Rezultati so naslednji: 1. Tržan Slavko, Celje, 116, 2. Jere Anton, Litostroj — Ljubljana, 115, 3. Kuštrin Mihajlo, Univerza, 112, 4. Novak Jože, Storžič, 105, 5. Fabjan Tone, Gozd. tehnikum, 101, 6. Bolta Ivan, Črnuče, 100, 7. Razpet Janko, Gozd. tehnikum, 99, 8. Rems Fedor, Elektra, 95, 9. Goršič Jože, 95, 10. Novak Feliks, Sostro-Dobrunje, 87. Člani: 1. Jelnikar Janez, Zagorje, 96, 2. Ravnikar Leopold, Zagorje, 86, 3. inž. Bernik, Elektra — Ljubljana, 86, 4. 150 možnih, moramo ugotoviti, da so doseženi rezultati naših mladincev zelo lepi. Vsekakor bodo tovariši: Fabjan, Novak Jože, Novak Feliks in Bolta, ki so se šele letos pričeli ba-viti s strelstvom, s časom postali vredni nasledniki naših slovenskih prvakov. Pogoje imajo vse, vendar ne bodo smeli popustiti, ker v naših mladinskih vrstah se iz dneva v dan pojavljajo novi talenti, ki bodo ostro posegali v borbo za prva mesta. Teden pred članskim in mladinskim izbirnim tekmovanjem je bilo izborno tekmovanje za članice in mladinke. Tekmovale so z malokalibrsko puško iz vseh treh stavov na razdaljo 50 m. Teh tekem se je udeležilo 42 tekmovalk. Novost tekmovanja je bila ta, da se niso prvenstveno upoštevali krogi, temveč grupe zadetkov, mirnost roke, ostrina očesa ter priroden talent. Za tovarišice, ki so se začele šele letos bavitt s strelskim športom, je bila to zares težka preizkušnja, vendar so jo vse zelo dobro prestale. Končni vrstni red tekmovalk je sledeč: 1. Skapinova — ECZ, 2. Rataj Marinka — Elektra, 3. Kodela Draga — DOZ, 4. Kastelic Joža •— Elektra, 5. Hlebs Draga — DOZ, 6. Tomšič Anica — Slovenski poročevalec, 7. Lenart Rezika — Poljčana, 8. Černigoj Sonja — DOZ, 9. Ažman Ančka — Elektra, 10. Meglič Pepca — Golnik, 11. Čeligoj Roza — Postojna, 12. Radulovič Slobodanka — Polje, 13. Bratuš Vladimira — Univerza, 14. Fister Vilma — DOZ, 15. Kopač Mila — DOZ Itd. Zanimivo je, da se je povzpela na prvo mesto tov. Skapinova, ki je šele letos začela gojiti streljanje. Kakor je dobra v streljanju z malokalibrsko puško, tako je odlična tudi na vojaški Manlicher puški ter bo lahko tekmovala v moški članski konkuerenci. Na tem izbirnem tekmovanju je prvih 17 članic oziroma mladink določenih za nadaljnji trening pod strokovnim vodstvom ter bo končno izbranih 5 najboljših. Ta petorica bo zastopala LR Slovenijo na državnem prvenstvu in bo nedvomno resno posegla v borbo za prva mesta. Kot gledamo z veseljem naše uspehe, nikakor ne smemo preiti preko grobih napak, ki so v strelski organizaciji najbolj očividne. Najstrožjega obsojanja so vredni okrajni strelski odbori Poljčane, Trebnje, Novo mesto in Jesenice, kjer puške še danes ležijo zaprašene po skladiščih Narodne milice, a organizirane strelske družine po terenu zaradi malomarnosti odgovornih funkcionarjev teh pušk še do danes niso prejele. Da bi se potrudili in poslali delavoljne tovariše na tečaje in trening-tekmovanja, pošiljali po ročila o delu in problemih ali vsaj odprli kuverte in prečitali navodila SZS kot je bil to primer v Mariboru, toŽ§e za te nevestne tovariše preveč. Da bi pritegnili zainteresirane tovariše ter delo razdelili, tudi to jim je preveč. Dolžnost aktivnih strelcev po teh okrajih je, da prevzamejo iniciativo organizacije v svoje roke ter pričnejo takoj z aktivnim delom. S teoretičnim predavanjem med praktičnim prikazovanjem na strelišču samem bo naše delo imelo največ uspehov. Cim bodo strelci uvideli korist teh predavanj povezanih s prakso, se jih bodo veselili ter uspešno, izpopolnjevali svoje znanje. Z organizacijo strokovnih tečajev pod dobrim^ vodstvom bodo uspehi strelskega športa zasigurani, a obenem se bo dvigala obrambna moč naše domovine. Planinc Franc Mladina univerze se pripravlja za študentske igre v Beogradu Koncem meseca maja se bodo pričele v Beogradu študentske igre, ki bodo trajale do srede junija. Tega tekmovanja se bodo udeležili študentje in študentke iz vseh jugoslovanskih univerz, Tekmovanja bodo v vseh glavnih letnih športnih panogah. Zmagovalci v posameznih disciplinah bodo dobili naslov univerzitetnega prvaka FLRJ za leto 199. Mladina posameznih univerz v vseh ljudskih republikah ima sedaj izbirna tekmovanja v raznih športnih panogah. Tudi mladina ljubljanske univerze se pridno pripravlja na te igre in je imela že več tekmovanj v posameznih panogah športa in to: v odbojki, table-tenisu, streljanju, krosu in lahkoatie-tiki. Ta tekmovanja so bila za prvenstvo ljubljanske univerze za 1. 1949 in so iz njih izšli novi prvaki za to leto. V lahki atletiki sta bili dve tekmovanji, izbirno na letnem telovadišču v Tivoliju in finalno na Stadionu ob Tyrševi cesti, ki je bil obenem tudi otvoritveni atletski miting Enotnosti. Pri obeh tekmovanjih je bilo opaziti, da vodstvo tekmovanja ni bilo kos svoji nalogi, da bi to tekmovanje tako potekalo, kakor smo navajeni to pri lahkoatletskih prireditvah. Vodja tekmovanja tov. Jagodic je naredil vse kar je bilo možno, da bi to tekmovanje potekalo čim boljše, toda brez dovoljnje-ga števila izprašanih lahkoatletskih sodnikov to ni bilo mogoče. V bodoče naj na tako obsežna tekmovanja pošlje Lahatletska zveza Slovenije svoje sodnike. Tekmovanja v lahkoatletiki se je udeležilo okoli 80 tekmovalcev in tekmovalk. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, če vzamemo, da je to na začetku sezone in upamo, da bodo dobro zastopali v tej športni panogi našo univerzo na študentskih igrah. — Odlična sta metalca brata Miillerja v krogli in disku, v krogli je mlajši Bogdan dosegel celo večjo daljavo nego starejši brat in je gotovo sedaj naš najboljši metalec krogle v Sloveniji. Dober je Zupančič na 110 m zapreke, kljub slabi progi. Na 800 m nas je na obeh tekmovanjih presenetila Šebenik Rozalija, ki je na tej progi postavila čas, ki jo uvršča med najboljše tekmovalke v tej disciplini. Sekcije SD Enotnost tekmujejo med seboj Uprava SD Enotnosti je razpisala v mesecu aprilu tekmovanje med svojimi sekcijami in klubi. Pri tem se je uprava opirala na izkušnje zagrebškega študentskega društva Mladost, ki je s tekmovanjem — kot stalnim načinom dela v športnem društvu, dosegla zavidljive uspehe, tako v množičnosti, kot v kvaliteti svojega članstva. Znano je, da je tekmovanje,, najširša socialistična oblika dela, z uspehom prodrlo v vse panoge družbene dejavnosti, na drugi strani pa si v športu in fizkulturi — razen seveda na nastopih — šele krči pot. Iz teh razlogov in smatrajoč, da je tekmovanje med sekcijami v športnem društvu v vrsti točk popolnoma realno in predstavlja močan vzvod za poživitev športne, propagandne, organizacijske itd. dejavnosti, je uprava SD Enotnosti sprejela tekmovanje kot Stalno obliko dela v društvu. Fizkultura v naši socialistični državi ni sama sebi namen, njen smoter je vzgoja zdravih, krepkih, Partiji in domovini predanih državljanov — od tod razumljivo sledi v tekmovanju poudarek na ideološki vzgoji članstva: katera sekcija oz. klub bo imel več ideoloških predavanj in večji odstotek udeležbe — tako se glasi prva točka tekmovanja. Druge tekmovalne točke obsegajo propagandne nastope na vasi, pomoč množičnim organizacijam, tekmovanje za fizkulturni znak, vključevanje novih kolektivov v društvo, vestno čuvanje inventarja in društvenega premoženja, izboljšanje prireditev itd. Tekmovanje je zajelo domala vsa področja dejavnosti našega društva. Ob koncu vsakega meseca bo uprava na osnovi doseženih rezultatov podelila najboljši sekciji ož. klubu prehodno zastavico. Klubu oz. sekciji, ki bo zastavico v teku sezone največkrat osvojil, bo uprava za nagrado priredila izlet na morje in podelila zastavico v trajno tast. V mesecu aprilu je osvojil zastavico plavalni klub, ki je vključil v svoje vrste okoli, 60 novih plavačev. Jože Špan bo zastopal ljubljansko univerzo v skoku v daljino in teku čez zapreke Prvenstvo ljubljanske univerze v streljanju je bilo na strelišču na Dolenjski cesti. Razveseljivo je, da se je tega tekmovanja udeležilo 118 tekmovalcev in 8 tekmovalk. Streljali so na daljavo 150 m z Manlicher puško stoje, kleče in leže. Med tekmovalci je dosegel največ točk stoje Čretnik, leže Zupančič, kleče Ognjanovič. Tekmovalke so tekmovale samo leže in je daleč pred vsemi dosegla prvo mesto Visočnik Dana. Namizno-teniško prvenstvo je bilo v telovadnici državne gimnazije v Nun- ski ulici. Tega tekmovanja se je udeležilo okoli 30 tekmovalcev. REZULTATI POSAMEZNIH TEKMOVANJ Atletika: Izbirno tekmovanje na letnem telovadišču v Tivoliju: Moški: 110 m zapreke: 1. Zupančič 17-4. ICO m 1. Dolenc 11.6 (Enotnost). 2. Zupančič 11.8. 3. Orepinšek 11.9. 200 m: 1. Rožman 24.0 (Enotnost), 2. Dolenc 24.0 (Enot.). 3. Kolenc 26.0. 800 m: 1. Jovan 2:04.2. 2. Gams 2:13.6. 3. Radelič 2:137. 1500 m: 1. .Jovan 4:28.9, 2. Kovačič 4:31.2. 3. Mejak 4:32.6. 5000 m: L Kovačič 16:46.4. 400 m: 1. Kolenc 56.4, 2. Žvokelj 56.5, 3. Lončar 59.5. Skok v višino: 1. Čop 1.55 m. 2. Jovanovič 1.55 m. 3.-4. Zupanc in Ognjanovič. Skok v daljino: 1. Crepinšek 6.11, 2. Zupančič 6.07. 3. Čop 5.91. Troskok: 1. Župeve 11.34 m. 2. Ognjanovič 10.98 m, 3. čop 10.72 m. Krogla: 1. Muller Bogdan 12-06 m. 2. Furman 11.22 m. 3. Goljar 10.75 m. Disk: 1. Muller Bogdan 36.91 m. 2. Furman 35.36 m. 3. Novak Janez 31.60 m. Ženske: 100 m: 1. Habicht Meta 15.8, 2. Kregelj Dragica 16.0. 3. Kopriva Tosja 16.0. 290 m: 1. Habicht Meta 33.2. 2. Kregelj Dragica 33.5. 3. Šebenik Rozalija 33.8. 800 m: 1. Šebenik Rozalija 2:44.5, 2. Žele Milena 2:50.9. 3. Habicht Meta 2:55.0. Skok v višino: 1.Kregelj Dragica 1.15 m. 2. Žele Milena 1.10 m, 3. Šebenik Rozalija 1.10 m. Krogla: 1. Jug Boža 8.02 m. 2. Kopfiva Tosja 6.75 m, 3. Habicht Meta 6.74 m. Disk: 1. Jug Boža 28.34 m. 2. Šebenik Rozalija 19.80. 3. Habicht Meta 18.70 m. Finalno tekmovanje na Stadionu ob Tyrševi cesti Moški: 100 m: 1. Koleno 11.9. Žvokelj 12.L 3. Lončar 12.2. HO m zapreke: 1. Zupančič 17.3, 2. Prančič 20.5, 3. Pajenk 23.6. 200 m: 1. Oberšek (Enotnost) 23.9, 2. Kolenc 25'. 1. 400 m: 1. Alič 54.7. 2. Kolenc 55.2, 3. Žvokelj 56.4. 400 m zapreke: 1. Lončar 1:08. 1500 m: 1. Oberšek (Enot.) 4:12.2. 2. Jovan 4:25.0, 3. Radelič 4:39.2. 1500 m za šesteroboj: 1. Vidrih 4:55.8. 2. Hafner 5:08.3, 3. Goljar 5:17.1. 5000 m: 1, Kovačič 16:45.1, 2. Vozlič 17:41.1. Skok v višino: 1. Kravanja (Enotnost) 1-60 m. 2. Jovanovič 1.55 m, 3. Tratnik 1.55 m, 4. Ognja-novič 1.50 m. Skok v daljino: L Špan 6.13 m, 2. Ognjanovič 5.61 m, 3. Vilhar 5.40 m. Krogla: 1. Mtiller Janko 11.99 m, 2. Furman 11.17 m, 3. Goljar 11.10 m. Kopje: L Miiller Janko 42.70 m, 2. Fakin 38.60 m, 3. Goljar 37.30 m. Že ns k e : 100 m: 1. Cerar Zvonka (Enotnost) 14.7, 2. Menard Boža )Enotnost) 15.8. 3.—4. Habicht Meta 16.0, 3.—4. Rojc Zlata 15.0. '800 m: 1. Šebenik Rozalija 2:39.0. 2. Žele Milena 3:06.0. Skok v daljino: 1. Cerar Zvonka (Enot.) 4:32 m. 2. Menard Boža (Enotnost) 3:50 m. 3. Križanič Anica 3:45 m. Krogla: 1.—2. Sima Sonja (Enotnost) 8.50 m, 1,—2. Jug Boža 8.50 m, 3. Kopriva Tosja 7.40 m. Prvenstvo v streljanju s puško na 150 m: Moški: Stoje: 1. Čretnik 30 točk. 2. Povh 24 točk. 3. Jagodič 23 točk. Kleče: 1. Ognjanovič 33 točk. 2. Rnkče-vič 30 točk. ,'i. Erklavee 26 točk. Leže: 1. Zupančič 40 točk, 2. Rakčevič 39 točk. 3. Čretnik 39 točk. Prvenstvo v namiznem tenisu Polfinale moški: Kovačič : Šubert 3:0, Popadič : Podlesnik 3 : 0. Finale: Kovačič : Popadič 3:1 (21 :10, 16 : 21. 21 : 10. 21 :17). V dvojicah: Finale: Popadič—Kovačič : Podlesnik— Moran 3:0 (21 :18. 21 : 17. 21 :14) Savo Kozine. VSEM OKRAJNIM (MESTNIM) TELOVADNIM ODBOROM Največjo oviro za uspešen razvoj fizkultumega dela na vasi predstavlja veliko pomanjkanje strokovnega kadra. Zato je naša prva naloga, da vaškim telovadnim vodom in društvom omogočimo pravilno delo s tem, da usposobimo čim večje število pred-njakov. To je važno zlasti za one predele, kjer je fizkultura slabo razvita. V to svrho razpisuje TZS 14 dnevni tečaj za vodnike vaških vodov in društev, ki se bo pričel dne 16. maja v Ljubljani v Narodnem domu. Vsi tečajniki naj se zglase v ponedeljek 16. maja ob 8. uri v Narodnem domu in naj prinesejo s seboj živilsko nakaznico, 1 odejo, brisačo in ves ostali pribor; telovadno opremo ter pisalni pribor in papir. Poimenske prijave naj pošljejo OTO najkasneje do ponedeljka 9. maja t. I. Telovadna zveza Slovenije. RAZPIS Kolesarska zveza Slovenije razpisuje republiško cestno prvenstvo Slovenije za leto 1949, ki ga priredi dne 15. maja 1949. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in zdravniško pregledani tekmovalci člani Kolesarske zveze Slovenije. Start ob 8. uri v Mariboru pred stadionom SSD Železničarja na Tržaški cesti. Cilj istotam. a) Prvenstvo članov — dirkalna skupina — na progi Maribor—Cei.ie— Maribor, 128 km — turistična skupina — na progi Maribor—Slov. Bistrica— Maribor. 30 km. b) Prvenstvo članic — dirkalna skunina — na progi Maribor—Fram—Mraibor. 20 km — turistična skupina — na progi Maribor— Fram—Maribor. 12 km. c) Prvenstvo mladincev — dirkalna skupina — na progi Maribor—Kotnice—Maribor. 72 km —- turisitčna skupina — na progi Maribor—Fram—Maribor. 20 km. pod 20 let. d) Prvenstvo mladink — turistična skupina — na progi Maribor— Hoče—Maribor. 10 km. Tekmuje se po pravilih za kolesarska tekmovanja KSJ. Prijave sprejemaj Kolesarska zveza Slovenije. Ljubljana Tabor 13, najkasneje do 12. maja 1949. Zmagovalci posameznih kategorij dobijo naslov prvaka Slovenije za 1. 1949. Prvo trije plasirani v vsaki kategoriji častne in praktične nagrade. Vsi tekmovalci vozijo na lastno odgovornost. Sanitetna služba in prva pomoč bosta delovali vzdolž proge in na cilju. Prostesti se morajo vlagati 1 uro po končanem tekmovanju. Prireditelj si pridržuje pravico gornji razpis po potrebi spremeniti. Komite za fizkulturo pri vladi LRS ponovno poziva vse, ki vršijo posle trenerja oz. inštruktorja kot profesionalci oz. amaterji v vseh fizkultur-nih organizacijah, da pošljejo do 10. maja 1949 na Komite za fizkulturo pri VLRS v Ljubljani. Župančičeva ulica 11 naslednje podatke: 1. Ime in priimek. 2. Kje opravlja posle trenerja oz. inštruktorja. 3. Ali vrši posle kot amater ali kot profesionalec. 4. Točen naslov. 5. Kratek opis dosedanjega dela na fizkulturnem polju, iz katerega mora biti razvidno, katere tečaje je dovršil oz. obiskoval in katere izpite ja položil. Komite za fizkulturo VLRS OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS V zvezi s tekmo Železničar — Maribor : »Sobota« dnt 24. aprila 1949 je disciplinski odbor izrekel: Tov. Fišinger Pavel, član SSD Železničar — Maribor se po čl. 19 v zvezi s čl. 33 in 16 III. odstavek disciplinskega pravilnika kaznuje s prepovedjo igranja za dobo 8 mesecev od 24. aprila do 24. decembra 1949. Tov. Matos Jože, član SD Sobote, se od dneva objave do nadaljnjega suspendira na podlagi poročila službujočega odbornika. V zvezi s tekmo »Udarnik« : »Branik« z dne 10. aprila 1949 je disciplinski odbor NZS izrekel, da se tov. Cotič, član SSD »Udarnika« kaznuje zaradi storjenega prestopka, nad igralcem »Branika« Hrenom po čl. 19, v zvezi s čl. 39 disciplinskega pravilnika s prepovedjo vršenja funkcij in igranja za dobo 8 mesecev šteto od dneva objave. V zvezi s tekmo »Proletarec« : »Jadran« z dne 24. aprila 1949 se od dneva objave do nadaljnjega suspendirajo SKRBANJA Jože, REPOVZ Danilo in RUPNIK Franc, člani SSD »Proletarca« — Zagorje. D o. NZS. Fizfciilturniki! Obljubim® našemu tovarišu Titu, da bcm® vložili vse sile v to, da postane fizkultura last milijonov delavcev mest in vasi! Širite in naročajte se na Polet! Mladinci industriiske kovinarske šole v Gaber ah so si zgradili športna g šča Kat pripoveduje Gubijan o sebi Eden najuspešnejših Jugoslovanskih fizkulturnikov. ki so nastopili lansko leto na olim-pilskih igrah v Londonu, ,1e nedvomno metalec kladiva Ivan Gubijan. Z metom 54.24 le dosegel na olimpijskih igrah drugo mesto in si s tem pribori! srebrno kolajno. Naš znani fizkulturni delavec tov. Boris Gregorka, ki je vodil jugoslovanske telovadce na olimpiadi v Londonu, se je v olimpijskem taborišču z Gubijanom večkrat sreča! ter razgovarjal o najrazličnejših problemih in vprašanjih fizkulture in športa. V naslednjem prinašamo nekaj odstavkov iz n luni!) razgovorov, kar bo vsakega nedvomno zanimalo. Preden je Gubijan nastopil v tekmi, sva se pogosto razgovarjala o raznih vprašanjih telesne vzgoje in športa. Nekoč mi je razodel, da je bil že pred vojno telovadec in da je telovadi! v Ljubljani pod mojim vodstvom pri naraščaju. Ko sem ga zaprosil za inter-viev, je z veseljem pristal ter z nasmejanim obrazom poslušal moja vprašanja. Sploh je za Gubijana značilno, da ga nikoli ne najdeš slabe volje, ni-lcbli ne gleda mrko, obraz mu je vedno nasmejan. Je popolnoma naraven in veder človek, resnični športnik Iti najboljši tovariš. »Tov. Gubijan, povej mi, kdaj in kje si se pričel ukvarjati s telesno vzgojo?« »Že kot mlad fant sem pričel telovaditi pred vojno v Bjelovaru pri naraščaju. Bil sem zelo reden in vztrajen telovadec. Imel sem izredno veselje do telovadbe in nikoli mi ni bilo dovolj, ampak sem po naraščajski telovadbi ostal še v telovadnici ter naprej telovadil s člani.« »Ali si imel le veselje za gimnastiko in atletiko, ali tudi za orodno telovadbo?« »Imel sem veselje za vsa orodja, delal sem tudi težke prvine, kakor stojo na bradlji, na drogu veletoč itd. Pri naraščaju sem tekmoval na raznih tekmah ter sem osvojil 1. 1939. na tekmi zapadnih žup v Ljubljani tretje mesto.« »Kako ti je ugajalo v Ljubljani?« »Zelo sem se navdušil, ko sem videl, da imate v Ljubljani toliko dobrih mladih telovadcev. Z mladinci sem telovadil 14 dni in sem se marsičesa naučil. Ljubljana mi zelo ugaja in vedno, kadar me pot zanese tja, se tega veselim.« »Kakšen je tvoj trening, da sl dosegel tako dobre rezultate in se uvrstil med najboljše metalce kladiva na svetu?« »Poleti vadim stalno in brez presledka met kladiva ter vso dopolnilno gimnastiko, ki je potrebna za izpopolnitev tehnike metanja. Svoje telo poznam že zelo dobro in takoj vem, kaj mi manjka, če ne napredujem tako kot je treba. Večina metalcev dela pri metu kladiva tri obrate, jaz sem prvi, ki jih delam štiri. Za izvedbo štirih obratov sem moral trenirati na najrazličnejše načine in z gotovimi priprav- ljalnimi vajami, da sem dosegel hitrost, ki je za to potrebna. Cim preneha letna sezona, grem v telovadnico, kjer telovadim kot vsi ostali telovadci. Mnogo preskakujem preko orodja, zelo rad pa imam tudi talno telovadbo.« (Gubijan je pravi mojster v akrobatiki in je že marsikoga presenetil s svojimi di-znimi premeti in saltami, katere izvaja kar oblečen! —op. ur.).’ »Zakaj pa tudi pozimi ne vadiš priprav! jalne vaje za met kladiva?« »To ni potrebno. Pozimi dobim s telovadbo najboljšo splošno kondicijo telesa. Ce bi vedno iz dneva v dan in brez presledka treniral na isti način, bi samo preutrujal živčni sistem. Zato je zimska doba najbolj primerna, da se^ živčevje in mišičje, ki je poleti pretežno zaposleno, odpočije in da se z drugimi športi in telovadbo zaposlijo in razvijajo spet druge mišice.« »Kakšen je tvoj program za bodoče?« »Programa za naprej nimam posebno velikega. Odločil sem se, da bom pričel vežbaii peti obrat za met kladiva. Ta obrat me bo sicer zelo zaposlil, imam pa občutek, da se ga bom naučil in da mi bo to zelo koristilo. V ostalem pa nameravam vaditi in delati tako, kakor sem doslej.« (Gubijan je tudi v svojem privatnem življenju vzoren športnik, ki ne kadi in ne pije). Sredi industrijskega centra v Celju — v Gaborjih — se nahaja v Mladinskem domu internat industrijske kovinske šole. tez, 109 gojencev internata se dnevno z delom v tovarni in šoli praktično in teoretično seznanja tor usposablja za bodoče poklice. Naporno dnevno delo in učenje zahtevata fizično krepkih in svežih sil. Mladinci te šole se tega v polni meri zavedajo. Psihofizične lastnosti, ki jih rabijo v svojem dnevnem življenju si pridobivajo z fizknlturnim in športnim udejstvovanjem. Pred odhodom na delo v tovarno je na dvorišču internata pod vodstvom samega upravnika tov. Orla Franca, znanega fizkinturncga delavca in nogometnega sodnika, redna jutranja telovadba, ki se je z veseljem udeležuje vsa mladina. Po končanem delu in učenju oži ve v večernih urah dvoriščni prostori okrog internata k.ier vsak gojenec išče prijetnega razvedrila v raznih športnih igrali Pred meseci je bilo dvorišče okrog Mladinskega doma zapuščeno in zanemarjeno. Danes so na teh prostorih urejena igrišča: nogometno igrišče manjše dimenzije 70 X 40 m in dve igrišči za odbojko, opremljeni z železobetonskimi stebri in sodniškim stolpom Mladina je na pobudo upravnika internata sama zgradila vsa igrišča in rekvizite v zelo kratkem času in tiri tem napravila 612 delovnih prostovoljnih ur Ram upravnik tovariš Orel =i je skupno z mladino prizadeval za čimprejšnjo izgradnje teh objektov lil je sam opravil 51 ur! — V$a igrišča in rekveziti so bili 'napravi jeni res udarniško — saj niso obremenili nikakršnega proračuna za najmanjši znesek. Na predvečer 1. inaia je bila svečana otvoritev igrišč, kjer so najboljši celjski odbojkaši v uropagandni tekmi pokazali gojencem internata vrednost in lepoto te igre. FA « Kovinar* je premagal kombinirano moštvo FA »Cinkarne« in »Gra- fičarja« z 2:1. Otvoritvi so prisostvovali tudi najvidnejši predstavniki tovarne za emajlirano posodo, sindikalne podružnice in uprave šola. Ko ,ic predsednik mladinskega aktiva tov. Pustoslem-ček ob priliki otvoritve prodal mladini igrišča v nadaj.ino uporabo, je obenem prikazal kako globok smisel ima mladina te šole za vsako pozitivno delo. Upravnik šole tov. Le« $e je zahvalil mladini za njeno nesebjčno in požrtvovalno delo izven šole in tovarne. Mladina indust. kov šole v Celju je v letošnjem šolskem letu imela že tudi več srečanj z ostalimi sorodnimi šolami v Sloveniji. Pred kratkim so bili v gosteh mladinci iz Mute in Lose ter so se pomerili s Celjani v nogometu in šahu. V teh srečanjih so mladinci Celja pokazali precejšnjo naduto1. Nova igrišča v industrijskem centru mesta Celja, ki iih je zgradila mladina industrijske šole in od katerih jp možno nogometno igrišče razširiti do pravilnih dimenzij, bodo vsekakor po izgubi Kidričevega stadiona pripomogla k boljšemu razmahu fizkulture in športa med ostalim delavstvom tega predela. Jug Karel. * Nogometni klub »Odred«, Ljubljana, ima svoje nove društvene prostore v Tavčarjevi ulici 11, tet. 54-52. V vsem se obračajte na gornji naslov. ★ ‘Hran 3 FIZKUITURNI TtDNIk PO DOMOVINI ¥ LjuMjani m m zbraliI pi®isiir$i»pMsimel Is ?se arža^e Včeraj dopoldne je bila v mladinski dvorani v Ljubljani ob prisotnosti ministrov dr. Jožeta Potrča. Zorana Poliča, predsednika komiteja za fizkulture pri vladi LBS dr. Danila Dougana, glavnega sekretarja Fizkulturne zveze Vlada Jurančiča, slovesna otvoritev prvega zleta mladih planincev — pionirjev Slovenije, ki si h odo te dni skupno ogledali zanimivosti" in lepote planili im s tem pospešili še večji razmah našega planinstva. Poleg udeležencev Slovenije so zastopane tadi bratske republike Srbije, Hrvatske, Makedonije ter Bosno in Hercegovine. V otvoritvenem nagovoru je Stana Potočnikova, član biroja CK LMS najprej pozdravila vse navzoče, natet pa v kratkem orisala pomen prvega zleta naših najmlajših, na katerem si bodo pionirji izmenjali izkušnje med seboj in se tako naučili še bolje voditi in organizirati zanimive izlete. Po izvolitvi delovnega predsedstva je minister dr. Jože Potrč v imenu Ljudske oblasti in Partije prisrčno pozdravil prvi zlet. mladih planincev, ki jim bo prinesel bogate izkušnje, Veselje do vsakdanjega dela in, učenja in dal ljubezen do domovine, da bodo postal; sposobni in; zavestni graditelji socializma v Titovi Jugoslaviji. Oh za-kljnčku svojega govora je poudaril, da Posamezni rezultati so naslednji; Kamnikar (S) : Fuchs 2 :0, Rožano '(S) : Prihoda 2:0, Burkelje (S) : šumi 0 :2, Rožanc i Fuchs 2 :0, Kamnikar : šumi 1:2, Bbukeljc : Prihoda 0:2, Rožano : Šumi 2:1, Burkelje : Fuchs 2:0. Člani 2:5. Lepše in razburljivejše go bile igre članov, zlasti med Modrijanom (U) in Godnjavcem (F), ter Pe- so prav pionirji poklicani, da pridobljene vrline in izkušnje prenesejo na vse ostale tovariše Pionir Živam Belisavljevič iz Novega Sada se je v imenu delegatov ostalih bratskih republik zahvalil za gostoljuben sprejem in prijetno bivataje v Sloveniji, s čimer bo tudi njim omogočeno, da spoznajo lepote naših planin. Fedor Košir je v imenu Planinske zveze Slovenije pozdravili navzoče pionirje, in jim na kratko povedal o naših planinah in o planinstvu kot posebni veji fizkulture, ki je hkrati važen del predvojaške vzgoje. Ob zaključku zborovanja so pionirji poslali maršalu Titu pozdravno pismo, v katerem zagotavljajo svojo zvestobo in še večjo ljubezen do svoja domovine, in do našega najboljšega tovariša, prijatelja in učitelja — nam vsem dragega maršala Tita. Udeleženci zleta so si včeraj popoldne ogledali razstavo Jakopičevega paviljona, nato pa skupno odšli na Ljubljanski grad, kjer so si ogledali razne zanimivosti, Danes zjutraj pa so pionirji odšli v TOzd Martuljk, odkoder je ena skupina krenila pod Srce. druga pa na Srednji vrh. trovičem (U) in Godnjavcem. Slednji železničar 71:32, Ifti ZVrKCfc )l +h.c?Tl n 1 — "mr 'k rlr A ■ TPv, Kopje: L. Orehek -re*n(> Bežan Mirko, dalje Pali Udri in Pristojna ter Lorin in Orlogf; Saker m Savo sta zaradi okvare na vozu izostala. Navz-lio temu. da ni bilo zvočnika, so se dirke ^vršile hitro, brez daljših pre-stanlkov in j e bilo mnogohrojno občinstvo ž njimi. zadovoljno. Pri galopskih dirkah sta bila sicer dva oadca, toda brez zlih nosledic za jahača in konja. Jahači morajo pred dirko pazljivo pregledati opremo konja, ker je bilo le slabo sedlanje in pomanjkljiva oprema kriva padcem. Sodniški zbor mora prihodnjič vestneje vršiti prevzete dolžnosti. Pri nobeni dirki se start ni ponovil in tudi protestov ni bilo. Noaomefno poročila Ruelas* s Kladiva^ 3 s S Celje, 8. maja. Danes je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma I. slovenske lige med Rudarjem iz Trbovelj in domačim Kladivarjem. Tekma je bila precej zanimiva, in je Rudar, ki vodi na vrhu lestvice, zasluženo zmagal nad precej slabšim Kladivarjem. Celjani so to pot igrali dokaj slabo. Niti krilska vrsta, niti napad ni bil zadovoljiv. V drugem polčasu je bila igra enkovredna. V 33. minuti je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Rudarju, ki jo je Belcer spremenil v gol in znižal rezultat na 3:1. Do konca tekme je ostal ta rezultat nespremenjen. Sodil je Kukanja iz Murske Sobote. V predtekmi je mladinsko moštvo Partizana iz Ljubljane premagalo mladino Celja z 2:1. Uršič Jože. Bračič i Graf iear 4 a 2 Kočevje, 8. maja. Danes je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma II. razreda ljubljanske skupine med Bračičem in Grafičarjem iz Ljubljane. Končala se je z zmago Bračiča 4:2 (2:1). V predtekmi je B-moštvo Bračiča premagalo Grosuplje 2:0 (1:0). Obema tekmama je prisostvovalo 600 gledalcev. Branik s Sobeta 1 s O Maribor, 8. maja. V soboto je bila na igrišču Železničarja prvenstvena l'isk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani —- Odgovorni urednik Igor Prešeren —• Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 54-19, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št 6-90603-6 NOGOMET Evropska prvenstva ZSSSR. Nadaljnje tekme: Dinamo (M) : CDKA 3:1, Neftjanik : Daugava 1:0, Dinamo (K) : Sahtjor 2:0, Dinamo (Tb) ; Lokomotiv (H) 1:1, Torpedo (M) : Zenit 1:1, TTS ; Sahtjor 8:1, CDKA : Torpedo (St) 2:1, Dinamo (Mi) : Dinamo (E) 3:2, Lokomotiv (M) : Neftjanik 1:1. — Lestvica: Neftjanik 7, Zenit, Spartak, Lokomotiv (M), Lokomotiv (H) 6 itd. Madžarska. Na proslavi 60 letnice budimpeštanskega moštva MTK je bila na stadionu Ujpesta prvenstvena tekma 24. kola med MTK in Ferenvaro-sem, ki ji je prisostvovalo 40.000 gledalcev, končala pa se je po veliki borbi z zmago MTK s 4:2 (0:0). To je prvi poraz Ferencvarosa v letošnjem prvenstvu, vendar bo vseeno prvak, ker vodi na lestvici s 45 točkami pred MTK 34 točk. Škotska. Naslov letošnjega prvaka je zopet osvojil GIasgow Rangers, ki je v eni zadnjih tekem premagal Al-bion Rowers s 4:1, dočim je njegov največji tekmec Dundee, ki je vodil do zadnjega kola na lestvici, izgubil zadnjo tekmo proti Falkirku z 1:4. Tako se je letos posrečilo Rangersu osvojiti prvenstvo in pokal. MADŽARSKA : AVSTRIJA 6:1 Budimpešta, 8. maja. Na stadionu Ujpesta je danes Madžarska v reprezentančnem nogometnem srečanju premagala Avstrijo s 6:1 (3:0). Tekmi je prisostvovalo 45.000 gledalcev. Sodil je Cehoslovak Vlček. Gole so dali Pu-skas 4, Deak in Kocsis za Madžarsko, Melchior pa za Avstrijo. Asagieži v Ewopi Angleška zveza je sestavila ekipo 26 igralcev, ki bo po končani sezoni gostovala v nekaterih evropskih državah. Dve reprezentanci bosta v osmih dnevih odigrali pet reprezentančnih tekem. Prva reprezentanca bo igrala 13. t. m. v Oslu z Norveško, 22. t. m. v Parizu s Francijo in 13. junija v Stockholmu s Švedsko, B-reprezen-tanca pa 15. t. m. v Helsinkih s Finsko in 18, t. m. V Amsterdamu z Nizozemsko. V Zilini je madžarsbq moštvo Sze-gat na gostovanju premagalo S. Sl. Zilino z 1:0. , Italijanski šport je doletela v sredo dopoldne strašna nesreča. Letalo s kompletnim moštvom večkratnega prvaka Torina je zadelo v neposredni bližini torinskega letališča v zvonik cerkve, treščilo na tla in zgorelo. V letalu je bilo 31 potnikov, med njimi 18 igralcev prvega moštva, 2 trenerja, 1 maser, 4 člani upravd društva, 3 italijanski novinarji in 3 člani posadke. Moštvo je bilo na povratku iz Lizbone, kjer je v torek popoldne igralo tekmo z reprezentanco Portugalske. Nad celo Severno Italijo je bilo v sredo popoldne močno neurje z dežjem in meglo, posebno pa nad samim Torinom. Nesreča se je zgodila ob 17.15. Letalo, ki so ga upravljali radiotelegrafskim potom, je naenkrat zajel močan zamah vetra in ga vrgel v globino ter je najprej udarilo v zid, nato pa v zvonik bazilike. Vsi potniki so zgoreli. Torino je bil v zadnjih štirih letih stalni državni prvak in je sestavljal okostje italijanske državne italijanske državne reprezentance. Med 18. ponesrečenimi igralci sta tudi dva inozemca, ki sta zadnji čas igrala v Torinu, in sicer Cehoslovak Schubert, bivši igralec Bratislave, ter naturalizirani Francoz Bongiomi, bivši igralec pariškega Ratinga, ponesrečeni italijanski igralci pa so naslednji: Baci-galupo, Ballarin I. in II., Maroso, Ca-stigliano, Rigamonti, Grezar, Menti II., Loik, Gabetto, Mazzola, Ossola, Mar-teili, Operto, Fadini in Parna. Atletika Toši premagal Consolmija Italijan Consolini je na svojih prvih treh letošnjih nastopih vrgel disk čez 50 m m sicer prvič 51.08 m, drugič 51.33 m. dočim ga je tretjič premagal Toši z Sodniški odbor Nogometne zveze Slo-odhčnim rezultatom 54.80 m. čeprav je venile — poverjeništvo Ljubljana sprevrgel 52.10 m, v metu kladiva pa je jezna prijave za tečaj za nogometne Tad-dia dosegel 53.30 m in Siddi v teku sodnike mladince do la. maja t. i. v na 400 m 49.7. tečaj se lahko priglasajo miadmci od Ameriški črnec George Brown je da- izpolnjenega 15. do IB, leta starosti, segel če en nov ameriški študentski prijave pošiljajte na naslov: Sodniški rekord v skoku v daljino na enem zad- odbor NŽS —.Poverjeništvo Ljubljana, njih tekmovanj, ko je skočil 8.62 m in Tabor 13. tako kot četrti človek na svetu presko- Prjiavljeuci v tečaj za nogometne eiLj?ztIala° 8 „ , sodnike, ki so se prijavili do 1. maja Mednarodna atletska zveza je priznala imaj0 predavanje v sredo 11.. maja definitivno naslednje nove svetovne r6- ob J19- uri na Taboru 13. Sprejemajo so še nove prijave. OBJAVA disciplinskega odbora NZS — poverjeništvo Ljubljana., Kaznujejo se; 1. Brinovec Franc, član Domžal za-radi grobo igro na. tekmi 3?a-pirniča«r • Domžale dne 17. aprila po čl, 52. d. p. ž ukorom; s tem se mu takoj dvigne suspenz; 2. Loroek Karel, član Papirmčarja zaradi grobe igro na Isti tekmi po čl. 32. d. p. 3 ukorom; s tem se mu takoj dvigne suspenz; 3. Stanejcič Marjan, član Miličnika zaradi grobe igre na tekmi Miličnik: Slovan dne 17. aprila po čl, 32. d. p, s prepovedjo igranja za 1 mesec, kazen mu poteče 17. maja; 4. Završnik Edo, član Zadrugarja za- radi samovoljne zapustitve igrišča na tekmi Zadrugar :Litostroj dne 24. aprila po čl. 29. d. p. s prepovedjo igranja za 3 mesece) kazen mu poteče 24. julija. . 5. Smole Marjan, član Partizana zaradi nešportnega ponašanja napram sodniku kot gledalec na tekmi Partizan :Fapirničar dne 10. aprila in zaradi nešportnega ponašanja napram sodniku na tekmi Partizan (ml) : železničar (ml) dne 24. aprila po čl. 25. d. p. s prepovedjo igranja za 3 mesece, kazen mu poteče 24. julija; 6. Vrhovec Miro, član Litostroja zaradi nešportnega ponašanja napram sodniku na tekmi Gjafičar :Ltiostroj dne 2. maja po čl. 25. d. p. s prepovedjo Igranja za 2 meseca; kazen mu poteče 2. julija. Do nadaljnega se suspendira I. mo-IC uo. štvo nogometne sekcije Vrhnika ker je ponovno nastopilo z neregistrirani-viomai mi iEraiCi. Na zaslišanje se pozove kap. moštva Kukec Stane In načelnik nogometne sekcije, prav tako pa tudi tov. Radoš. K zaslišanju naj se javijo do 15. maja v prostorih NZS na Taboru, kjer se lahko javijo vsak dan od 7. do 14, ure. POPRAVEK V prejšnji številki »Poleta« smo v članku kvalitetni kros Mestnega telovadnega odbora —— Ljubljana pomotoma objavili da je pionir Mali Bojan član TD Lj'. I. Omenjeni je član TD Lj. III. in to popravljamo tem potom. V Bournomouthu je bilo prvcustvo Anglije na trdih igriščih. V polfinalu posameznikov je Massjp premagal Wal-tona s 6:4, 6:1. 4:6, 6:4 in Coehet Tloczjn-skega s 6:3, 6:2, 6:3, v finalu pa Massip Cocketa s 6:3, 4:6. 6:2, 3:7. Med posameznicami jo Cnrry v finalu premagala Quertier s 3:6, 7:5, 7:5. E u g b y Asraglija : Francija 83 s 6 V Twickenhamu pri Londonu je reprezentanca Ansrlije TuremagaiLa Francijo s 13:6. Sliažlsene objave POZIV Vsa naša gradilišča, ki potrebujejo cement, naj se takoj javijo gradbenemu odseku FZS. Gradbeni odsek FZS Ljubljana — Stadion. s Uprava »Poleta« naproša vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prvo četrtletje, da to nemudoma store po priloženih položnica!!, sicer jim bomo ukinili dostavljanje lista. Obenem opozarjamo, da ima »Poleta novo številko ček. računa pri Narodni banki FLRJ, in sicer 6-1-90503-5. PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU I. Žene: 21.—22. maja prvenstvo ženskih vrst v Mariboru. II. Moški: I, skupina; 15. V. 1949 SSD Polet (Mb.) - SSD Kladivar (Cl.) v Mariboru. 22.. V. 1949: SSD Kladivar - SD Sobota (Mr. Sb.) v Celju. 19. V. 1949: SSD Polet - SD Sobota v Murski Soboti. II. skupina 10. V. 1949: SD Enotnost - Srednja Fizkulturna šola v Ljubljani. 13. V. 1949: SD Udarnik (Kranj) -SD Enotnost v Kranju. 15. V. 1949: Srednja Fizkulturna šola - SD Udarnik v Ljubljani. Prvi iz vsake grupe igrajo finalno tekmo 29. V. 1949 v Celju. Drugo plasirani iz vsake grupe igrajo za tretje in četrto mesto, tretje plasirani pa za peto in šesto mesto, TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE MLADINCE nogometna tekma med domačim Branikom in Soboto iz Murske Sobote. Tekma, ki ji je prisostvovalo 1500 gledalcev, se je končala s tesno zmago Branika 1:0 (0:0). V začetku je bil Branik v rahli premoči, pozneje pa je bila igra enakovredna. Obe moštvi sta si prizadevali, da bi dosegli gole, vendar pa so ostale kljub obojestranskim napadom številne prilike neizkoriščene. Moštvo Sobote je igralo bolj požrtvovalno in je bilo bolj nevarno pred vrati. Proti koncu tekme je bilo v rahli premoči. Edini gol dneva je dosegel Gajšek iz prostega strela. Sodil je Jordan iz Zagorja. V predtekmi so igrali pionirji Železničarja in Kovinarja neodločeno 1:1, mladina Železničarja pa je premagala mladino Kladivarja 1:0. Rigelnik. * ŠAH Šahovska simailfamkiD v Slowenjge*adcy Slovenjgradec, 8. maja. V telovadnici TD Slovenjgradec je bila danes popoldne simultanka, v kateri je nastopil šahovski mojster inž. proti 27 igralcem. Od 27 partij jih je 24 dobil, 2 remiziral, 1 pa izgubil. Remiziral je z Babičem iz Maribora in Brečkom iz Slovenjgradca, izgubil pa je s Stelcerjem iz Slovenjgradca. Zdeno Vahtar