št. 17 (1100) Leto XXII NOVO MESTO, četrtek, 29. aprila 1971 Hm S 2Žl aprila » v veliki dvorani doVeiiike skupščine v Ljubljani slovesno razdelili 19 republiSdh priznanj Osvobodilne fronte za 1. 1971. Slavje je potekalo v duhu jubilejne 30. obletnice OF slovenskega naroda, med 36 nagrajenci pa so tudi trije naši rojaki; Rozika Bohinc iz Brežic, Franc Dragan iz Kricega in Viktor Zupančič iz Dobin-dola pri Uršnih selih (zdaj živi v Ljubljani). Znanim or-ganizatoijem odpora v Spodnjem Posavju in na Dolenjskem, aktivnim borcem v NOV ter zaslužnim političnim delavcem v letih po osvoboditvi prisčmo čestitamo za visoka priznanja! Republik priznanja OF za 1971 so prejele tudi organizacije AFŽ Slovenije, Rdeči križ Slovenije in Zveza mladine Slovenije. Danes zvečer ob 19.30 bo v novomffikem Domu kulture proslava v počastitev OF in 1. maja. Proslavo, na katero vabijo vse Srebivalce, bosta pripravili ob-inska konferenca SZDL in krajevna organizacija v Novem mestu. V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bodo odprli danes ob 15.30 razstavo del slovenskega slikarja in mustra filozofije prof. Igorja PleSca. Hkrati bo v tej hiši umetnosti zborovanje prosvetnih delavcev krške občine. Krajevna skupnost Stara cerkev, ki sodi med najbolj prizadevne v kočevski občini, je v ponedeljek zvečer organizirala tudi proslavo ob 30-letnici ustanovitve OF. V ponedeljek zvečer Je po vseh novomeških prodajalnah zmanjkalo kruha in mleka. naj jedo potico!“ je rekla Ma^a Antoinetta, žena francoskega kralja Ludvika XVI. Zato so jo revolucionarji obglavili... V Ribnici so v ponedeljek podelili priznanja OF 15 občanom, v toreK pa so imeli v počastitev 30-letnice ustanovitve OF kul turno prireditev, V veliki dvorani brežiškega prosvetnega doma bo nocoj sve-1 &na akademija v počastitev obletnice Osvobodilne fronte in praznika dela. Kulturni prodam so za to priložnost pripravili dijaki brež^ke gimnazije. Na no-I cojšnji proslavi bodo podelili pri-t znanja Osvobodilne fronte dolgoletnim družbeno-političnim delavcem. Za prvomajske praznike bo v Novem mestu odprt nekoliko preurejen disko klub. Odprt bo 1. in 3. maja, ko bodo mladi poslušali nove plošče. V nedeljo je na cesti Kočevje—Brod na Kolpi zapeljal v grmovje tovornjak Ljubljanskih mlekarn, ki ga je vozU Emil Co-hodor. Na vozilu je za 30.000 din škode. V nedeljo, 25. aprila, je bilo 4 na Kolpi od Osilnice do Kužlja ' mednarodno kajakaško tekmovanje. Na 12,5 km dolgi progi je tekmovalo 82 čolnov. V prvi polovici tedna je bilo nestalno vreme s krajevnimi padavinami. Najvišje dnevne temperature so se znižale na okoli 15 stopinj. Do konca tedna bo prevladovalo še nestalno vreme in so predvsem okoli petka možne znatne padavine. Bo razmeroma hladno. m sl II V' Prvi maj še vedno ni samo praznik cvetja in brezskrbnih izletov, še vedno teče boj za uveljavitev poštenega dela, celo v tako socialistični deželi kot je naša! Mar ni uspeh največje dolenjske tovarne — Industrije motornih vozil - predvsem uspeh krvavega samoodpov^ovanja celotne delovne skupnosti v najtežjih pogojih, uspeh boja, ki še ni končan ... Novomeški avtomobil, rojen na proizvodnem traku tovarne pod Gorjanci, je najlepša čestitka dolenjskim ljudem za njihovo prizadevnost in vztrajnost, najlepše darilo za naš praznik! — (Foto: M. Moškon) r#, i Ko nam te dni hitijo misli od 30. obletnice OF slovenskega naroda k prvomajskim slavjem in bližnjemu kongresu jugoslovanskih samoupravljavcev, se hkrati sredi razgibanih razprav o pomenu ustavnih dopolnil naše ielje in pričakovanja vračajo k besedam predsednika Tita, ko je na seji predsedstva ZKJ v začetku prejšnjega meseca dejal: »... Naš delavski razred mora uvideti in občutiti, da je to njegova ustava, da je to predvsem ustava tistih, na katerih pravzaprav temelji celotna nadgradnja, vsa naša socialistična skupnost. Delovni ljudje morajo v resnici v tej ustavi najti sebe in zagotovilo, da njihovih pravic v bodoče ne bodo okrnjevali tako grobo, kot se je dogajalo doslej .. .« In za pravice kot dolžnosti delavskega razreda nove Jugoslavije, za pravice in doli- Ustava delovnih ljudi nosti vseh naših delovnih ljudi gre zdaj zares: hočemo, da bodo zapisane in uresničene tako, kot so bile zastavljene, obljubljene in kot je zanje tekel krvavi boj vse od 1941 dalje. Take naj bodo, kot so jih zastavili že naši odposlanci na zgodovinskem zasedanju AVNOJ: da bo delovni človek soudeležen pri rezanju pogače, za katero je plug, setev in žetev pripravil sam. Da bomo delovni ljudje resnično razpolagali s presežkom dela in s tem uresničili enega izmed glavnih pogojev pri osvobajanju človeka. Tak prvi maj hočemo, takih praznikov dela se bomo veselili v spremenjenih pogojih proletarsko-socialistične države. Za take prve maje bomo delali še boljše in še več, saj hočemo imeti čvrsto in bogato republiko Slovenijo v Jugoslaviji, zvezi neomajnih, samostojnih socialističnih republik, Duh naše revolucije, AVNOJ in SNOS in kot sonce čista misel o sreči vseh delovnih ljudi — so njeni temelji, TONE GOŠNIK I tedenski mozaik Cene kot dvorezen nož Vlije cene živil omejujejo porabo in otežujejo izvoz — Raje znižujmo stroške, kot da zvišujemo cene! — Kdaj bodo predlogi uresničeni? Med obiskom v Jugoslaviji je francoskega premiera Chaban Delmasa, ki ga je spremljal tudi francoski zunanji minister Maurice Schuman, sprejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito in ga po krajšem razgovoru zadržal na kosilu, na katerem so bili med drugim naš državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac in druge osebnosti. Tepavac in Schuman sta imela pred tem izčrpne razgovore. Podobni razgovori so bili tudi na nižji ravni — med jugoslovanskimi in francoskimi osebnostmi iz obeh delegacij. (Telefoto: Tanjug) tedenski zunanjepolitični pregled | V Švici je sodišče obsodilo m štiri leta in pol zapora nekega industrijalca, ki je bil obtožen, da je izročil Izraelcem za 200.000 dolarjev načrte nekaterih delov francoskega vojnega letala mirage. Epidemija otroške paralize, kakršne ne pomnijo že od leta 1956, ko je v deželi zbolelo za to boleznijo okoli 7000 ljudi, je izbruhnila v Argentini, Pred leti Argentina še ni imela rešilnega cepiva, sedaj pa ga ima, toda nekateri krogi očitajo vladi, da je prepozno reagirala na obolenja in ni pravočasno dostavila vsem zdravstvenim postajam dovolj cepiva. Med sedanjo epidemijo so doslej ugotovili 356 obolenj, 32 oseb je že umrlo. Neko ameriško podjetje pripravlja preparat, s katerim naj bi skrajšali čas, potreben za spanje, torej za počitek in nabiranje novih moči. Deset oseb, ki so jim dali tablete, je 120 minut globoko sp&lo, potem pa so izjavili, da se počutijo tako sveže in spočite, kot bi spali vso noč. Zdravniki sicer še ne vedo, kakšni bodo morebitni stranski učinki na organizem, vsekakor pa jim je že sedaj jasno, da novega preparata v nobenem^ primeru ne bi smeli jemati ve'č kot tri mesece v letu dni. Doslej se je ie 100 oseb prijavilo v posebno šolo, ki sta jo v avstrijskem Salzburgu ustanovila dva igralca: šolo za flirt, torej spogledovanje in „osvajanje*'. Pouk bo trajal eno 'uro dnevno štirinajst dni, za „šolanje" pa bo treba odšteti 500 šilingov. Za „maturo*' bodo slušatelji morali v neki trgovini nasloviti neznano dekle in se v desetih minutah z njo zmeniti za sestanek. Ce bo neznanka prišla na sestanek, bo učenec dobil „diplomo", sicer pa ne... Švedski potrošniki se že veselijo novega leta, ko bo začel v njihovi domovini veljati nov zakon, po katerem bodo morala podjetja dosti bolj skrbeti za svoje kupce kot doslej. Vse zavito blago bo moralo biti opremljeno z dvema datumoma: dnevom, ko je bilo blago zavito in dnevom, do katerega ga je treba obvezno porabiti. Razen tega bo moralo biti v mesnih izdelkih tudi manj maščobe, kot jo je sedaj. Na posvetovanju o kmetijstvu je Stefan Sambt, kmet iz Tešanovcev, med drugim povedal, da kmetje niso navdušeni za visoke cene svojih pridelkov in živine; želijo le ustrezno razmerje cen. V takem mnenju je veliko previdnosti. Ta je prav v sedanjih razmerah zelo potrebna. Kmetovalcem ne more koristiti, če cene vseh vrst blaga rastejo. Cene njihovih pridelkov in živine vedno zaostajajo za drugimi. Ne le tiste, ki jih odobravajo občinske skupščine ali drugi organi, temveč tudi tiste, ki se prosto oblikujejo na trgu ali, kot pravijo kmetje, jih določajo trgovci. Razen teh ovir sta še dve oviri, ki ju skorajda ni moči preskočiti: denarna zmogljivost domačih porabnikov in cene na svetovnem trgu. Pred kratkim je porastla cena mleka, a se že TELEGRAMI RIM - Po vsej Italiji so proslavili 26. obletnico osvoboditve izpod fašizma. Predsednik republike Saragat je sprejel voditelje odporniškega gibanja, nosilce „zlate medalje", najvišjega italijanskega odlikovanja. SOFIJA - V Sofiji je končal z delom X. kongres Komunistične partije Bolgarije. Za prvega sekretarja so znova izvolili dosedanjega prvega človeka partije Todoija Živkova. LUSAKA - Predsednik Zambije dr. Kenneth Kaunda je severno od Lusake slovesno odprl učiteljsko šolo, ki jo je za potrebe zambijske države zgradilo jugoslovansko podjetje „Energoprojekt". ^ši, da nekatere mlekarne menda nočejo odkupiti vsega, kolikor ga ponujajo kmetje. Baje ga bo kmalu preveč, ker je drago. Zdaj zvišujejo — v Beogradu in še nekaterih krajih so že — cene mesa. Kako bo z dražjim mesom, še ne vemo. Gostinci že tarnajo, da bodo morali podražiti hrano ali zmanjšati koščke mesa. To pa bo odvračalo turiste, tuje in domače. Nekateri kmetovalci zamahnejo z roko, češ takih tarnanj smo že vajeni: „Tarnajo, a vzlic temu bolje zaslužijo kot mi... To je res. Res pa je tudi, da so nekateri naši kmetijski pridelki že dragi ali bodo kmalu dražji kot v sosednjih državah. Nekaterim se zdi to čudno ali celo nemogoče, saj so v pri-meijavi z drugimi cenami pri nas še prepoceni. Toda tudi cene nekaterih drugih naših proizvodov so visoko nad svetovnimi. To pa je velika ovira za izvoz in privabljanje tujih turistov, ki bi zvečevali porabo živil. Pridelovalcem živil bi bolj ustrezalo, če bi jim družba pomagala zniževati stroške, kot če jim odobrava vige cene. S tem bi koristila tudi domačim porabnikom, ker bi jih dobili po nižjih cenah. Kako naj bi družba pomagala? O tem smo že veliko razpravljali in predlagali. Znižati bi morala carine na uvožene kmetijske stroje in drugo opremo za kmetijstvo. Za uvoz naj bi zagotovila kmetovalcem več deviz po uradnem kurzu, saj jih za izvožena živila dobi veliko. Podoben učinek bi dosegla z odpisom nekaterih dajatev in obveznosti, za katere kmetovalci dokazujejo, da gospodarsko niso upravičene, kot npr. pri registraciji traktorjev in podobno. Kdor ne pozna teh razmer, se čudi, zakaj želijo naši sadjarji, pridelovalci poljščin in drugi za svoje pridelke višje odkupne cene kot kmetovalci v državah evropske gospodarske skupnosti. Odgovor je jasen: pri dragih strojih — ne le uvoženih, tudi domači so veliko dragi kot pri sosedih — mora biti amortizacija večja. Dodati je treba še neugodne kredite in marsikaj drugega. Vse to je treba vračunati v pridelovaine stroške, če je odkupna cena manjša od njih, pa v izgubo. Torej imajo bolj prav tisti kmetovalci, ki predlagajo ukrepe za znižanje pridelovalnih stroškov, kot tisti, ki zahtevajo vi^e odkupne cene. V tem pa ni zajeta dejavnost trgovine in drugih posrednikov pri oblikovanju cen. Ta zasluži posebno oceno. JOŽE PETEK Zaradi slovenske narodne, ki jo je zapel Slovenski oktet na posebno željo gosta, se je obisk francoskega premiera Chaban-Delmasa in njegovih sodelavcev v Sloveniji sicer za neplanirane pol urice podaljšal — pa je bil kljub temu še prekratek, kar so z obžalovanjem ugotovili tako gostje kot gostitelji. Po obisku Beograda, Skopja in Zagreba se je namreč francoska državna delegacija mudila tudi v Sloveniji, kjer si je ogledala (če je moč to besedo sploh uporabiti za tako kratek razgled) Ljubljano, Bled in Podljubelj. Sodeč po vseh izjavah in vtisih, je bil obisk francoskih gostov v Jugoslaviji zelo ploden in koristen. Obe strani sta imeli priložnost nekoliko bolje spoznati druga drugo — kar brez pridržka velja vsekakor še bolj za goste — razen tega pa v ićonkretni izmenjavi mnenj opozoriti na pomanjkljivosti dosedanjega sodelovanja in možnostih, da se le-to še izboljša. Nemara bi kazalo v tem smislu še posebej opozoriti tudi na obete o boljšem gospodarskem sodelovanju in če se pri tem nekoliko bolj omejimo na slovenska podjela, je treba omeniti Litostroj in njegovo novo pogodbo za sodelovanje z Renaultom, Tomos in njegov sedaj že ustaljeno trden odnos s Citroenom, ki ga kanijo še bolj razviti, pa na še nekatera druga podjetja (Gorenje, Toper in druga). Ob zelo odkritih političnih razgovorih — kjer pa je vendarle bilo treba upoštevati nekatere razlike v mnenju — so gospodarski vsekakor poglavitna značilnost francosko-jugo-slovanskega dialoga, ki se je pravkar zaključil. Ce bosta obe strani izrabili vsaj del zares bogatih možnosti za obojestransko sodelovanje — želje za to sta izražali brez pridržkov — si lahko obetamo še tesnejše stike s Francijo, na katero nas že sicer vežejo števibie tradicionalne vezi. Obisk jugoslovanskega premiera — Mitja Ribičič je sprejel Chaban-Delmasovo po-vabUo, naj vrne obisk — bo t^o lahko še ena izmed naslednjih priložnosti za uresničitev vseh dobrih želja in napovedi, ki sta jih izrekli obe strani. Rogers, ameri^ državni sekretar za zunanje zadeve, je odpotoval na turnejo po Bližnjem vzhodu, med katero bo obiskal tako Izrael kot Združeno arabsko republiko. Obe strani še vedno vztrajata na svojih — čeprav malce spremenjenih stališčih — in mir, trden in trajen mir, na tem pobočju je slej ko prej le želja, za katero ni nmogo realnih izgledov. Ni verjetno, da bi Rogersov obisk v tem smislu prinesel takojšnje in spektakularne rezultate, čeprav je možno pričakovati, da bi za njim ostala vsaj nekoUko otipljivejša možnost za rešitev spora. To je. kot je videti, predvsem odvisno od tega, če bo Rogers uspel prepričati Tel Aviv, naj nekoliko popusti v svojih zahtevah — pri čemer je skoraj verjetno, da bi potem tudi Kairo za nekaj tonov še ublažil svoj glas. V sosednji Avstriji so se kon- C čale predsedniške volitve, na katerih je zmagal dosedanji predsednik Franz Jonas, ki je premagal svojega protikandidata dr. Kurta Waldheima. V tem smislu lahko pričakujemo bolj ali manj dosledno nadaljevanje dosedanje avstrijske politike. S svečano akademijo so v Moskvi proslavili 101. obletnico Leninovega rojstva. Proslava je minila v znamenju govora, ki je ugotavljal, kako so v Sovjetski zvezi doslej uresničili Leninova načela v politični prakši. Vlada na Ceylonu je prejela sovjetsko vojaško pomoč — letala MIG 17 in helikopterje — pričakuje pa še orožje iz nekaterih drugih držav (ZDA, Velika Britanija), s katerim kani zatreti upor ki nastopajo pod imenom „Che Guevara“. Za zdaj še ni poročil, ki bi pričala o dokončnem izidu boja in porazu upomiSdh enot. V Indiji so izbruhnile črne koze in kolera med begunci iz Vzhodnega Pakistana (menda jih je že pol milijona), kjer je, sodeč po razmeroma skopih poročilih zadnjih dni, federalna vlada kot vse kaže uspela potisniti upornike iz večjih mest in jih obkoliti. Skoraj pol milijona ljudi je v \Vashingtonu demonstriralo proti vojni v Vietnamu in to je bila po nekaterih poročilih največja protivojna demonstracija v zgodovini Združenih držav Amerike. LONDON - Neznanci so razbili stekla pred izložbo jugoslovanskega turističnega urada v eni najbolj prometnih londonskih ulic, Regent streetu. Naše veleposlaništvo je v zvezi s tem zahtevalo od britanskih oblasti, naj zadevo r;iziščejo. UPPSALA — Seizmološki institut v Uppsali na Švedskem je sporočil, da so včeraj registrirali podzemsko jedrsko eksplozijo v Sibiriji. Jakost eksplozije je bila 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici. TRST - Z letaUšča Ronke pri ! Trstu je poletelo prvo letalo na redni progi Trst-Zagreb. Otvoritvi nove letalske proge so prisostvovale številne ugledne italijanske in jugoslovanske osebnosti. Letala bodo letela vsak delavnik. SPORAZUM, SKLENJEN V „OBOJESTRANSKO ZADO-VOLJSTVO“ (Karikatura D. Rumenčića v JEŽU) tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Notranje politično dogajanje v minulih dneh je bilo, lahko rečemo, kar dokaj razgibano — slej ko prej pa je imelo, kajpak, največji poudarek na razmerah našega gospodarstva, saj vprašanj v zvezi s tem kar noče biti konec (kar je navsezadnje tudi razumljivo), tako da debe rešitve odpirajo spet nova vprašanja. Na to sta, med drugim, opozorili KAR DVE SEJI REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA v dneh minulega tedna (ena v torek in druga v petek), ki sta bili obe posvečeni vprašanjem našega gospodarstva. Čeravno bi se zdelo, da je bila prva od omenjenih sej republiškega izvršnega sveta — ki je bila predvsem namenjena obravnavi NAŠEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA v prihodnjih 15 letih — prav zaradi toUkšne časovne odmaknjenosti zastavljenih ciljev nekolikanj neotipljiva glede svojih sklepov (naš trenutni položaj pač terja takojšnje ukrepe), pa vendar to ni res; usmeritev za naših prihodnjih petnajst let (le-ta temelji na skupnih stališčih o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije, ki so se glede njih sporazumeli izvršni svet, sindikati in pa republiška gospodarska zbornica) je družbeni povzetek znanstvenih spoznanj in ugotovitev naših dejanskih možnosti — pa je zategadelj povsem oprijemljiv cilj, ki ga s skupnimi napori v prihodnjih 15 letih lahko spremenimo v slovensko družbeno stvarnost. Glavna smer prizadevanj v razvoju našega gospodarstva v okviru te usmeritve — če jo povzamemo samo v nekaj obrisih — bo še nadalje NAPREDEK INDUSTRIJE in razvijanje terciarnih dejavnosti (uslužnostnih del itd.), nadalje odpravljanje vrzeli v infrastrukturi (prometnih zvezah in drugem) ter prometno povezovanje slovenskega prostora bodisi znotraj meja naše republike ali pa navzven, nadalje pospešeno zaposlovanje, izboljševanje sestava zaposlenih itd. Po predvidevanju tega dolgoročnega družbenega raz- voja naj bi se družbeni proizvod naše republike povečal od skupnih 18.000 milijonov dinarjev (v letu 1969) na 49.200 milijonov čez petnajst let. No, druga seja našega izvršnega sveta v minulih dneh (minuli petek) pa je bila, če lahko rečemo, precej manj spodbudna od prejšnje; namenjena je bila razpravi o TRENUTNEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU v Jugoslaviji in Sloveniji. Na tej seji je naš izvršni svet — glede na sedanje stanje v gospodarstvu — izrazil zaskrbljenost spričo resnih znakov, da s sprejeto resolucijo začrtane poti o družbeno ekonomskem razvoju Jugo- Gospodarstvo: resna zaskrbljenost slavije v letu 1971 ne uresničujemo, pa tudi, da je sploh ne bomo uresničili. Ob tem je naš izvršni svet poudaril, da se bomo v Sloveniji z vsemi močmi zavzemali za to, da bomo s to resolucijo začrtano gospodarsko politiko vendarle uresničili — in o tem bo izvršni svet podrobneje izrazil svoja stališča oziroma predloge glede stabilizacije gospodarstva na prihodnjem zasedanju republiške skupščine (ki je sklicano za 4 maj). Minuli petek se je v Ljubljani sestal tudi centralni komite Zveze komunistov Slovenije ter razpravljal o idejno-političnih vprašanjih VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. Odprl je torej vprašanja, ki naj bi postala, kajpak po odgovorih nanje, obveza za vse komuniste ne samo v prosveti, ampak tudi izven nje. Bistvena misel, ki se je oblikovala v tej razpravi (pa tudi prej — že v javni razpravi o teh vprašanjih), je vseskozi opozarjala na tesno povezanost vzgojno izobraževalnega področja ter vseh drugih področij naše družbe. V razpravi na CK ZKS so po- udarili, da vzgojno izobraževalni proces lahko oblikuje dejavno socialistično samoupravno osebnost le tedaj, če ima tudi šolstvo možnost za dejanski samoupravni položaj in enakopravno vrednost v družbi. Navidez drobna, pa vendar pomembna je vest iz dni minulega tedna, da seje naš zvezni sekretar za finance Janko Smole po večdnevnem obisku v ZDA spet vrnil v Beograd. Ob vrnitvi je Smole izjavil, da so ZDA pripravljene odpraviti nekatere ovire pri krepitvi gospodarskih odnosov z našo državo (to je bil tudi namen njegovih razgovorov v Washingtonu), in po njegovi izjavi je Ameriška banka za izvoz in uvoz tudi pripravljena precej POVECATI OBSEG KREDITIRANJA izvoza ameriške opreme in tehnologije v Jugoslavijo. Omenjena je bila številka 200 milijonov dolarjev za nakup novih potniških letal za naša podjetja, za nakup opre me za rafinerije in za mehanizacijo rudnikov. Zanimiva vest, ki se nanaša na naše zdomce, je tudi predlog organov zvezne uprave (ta predlog mora še sprejeti zvezna skupščina), naj bi le-ti lahko ob vrnitvi domov prinesli s seboj za osebno rabo ali za opravljanje gospodarske dejavnosti BREZ CARINSKIH DAJATEV blaga ali predmetov v vrednosti do 10.000 dinarjev. Hkrati je zvezna uprava tudi predlagala, naj bi se carina za blago, ki ga naši občani prinašajo iz tujine (v vrednosti do 1000 dinarjev), zriižala od 30 na 15 odstotkov, Ta ponedeljek, torej na večer pred letošnjim jubilejnim praznikom OF, je bila v slovenski skupščini slavnostna seja republiške konference SZDL. Slavnostne seje se je ude ležil tudi PREDSEDNIK TITO, kar je slovesnosti dalo še poseben poudarek. Ob 30. obletnici ustanovitve OF je 40 aktivistov in ustanoviteljev OF ter republiških družbenopolitičnih organizacij prejelo posebna priznanja OF z zlato značko. SGP PIONIR nadaljuje jeseni začeto delo na gradbišču Metalne na Senovem. Tovarna gradbenih žerjavov bo na tem mestu stala do jeseni, (Foto: Jožica Teppey) Ob letošnjem spomladanskem zagreb^em velesejmu je bila v Zagrebu tudi zanimiva letalska razstava. Nekaj letal je prejšnji teden in v nedeljo priletelo tudi na prečensko letališče, kjer so številnim obiskovalcem demonstrirali svoje sposobnosti. Med drugimi sta priletela tudi italijanski helikopter in veliko češkoslovaško letalo TURBOLET-L-40. Na sliki: češkoslovaški dvomotomik Učenci 7. b razreda iz Črnomlja pri likovnem pouku na prostem. Pod vodstvom učitelja Boga Jakšeta so upodabljali stari del mesta ob bregu Lahinje. (Foto: R. Bačer) Je sapisati ••• Prvi maj je delavski praznik, radi poudarjamo. In ker smo prav zdaj v predprazničnem razpoloženju, ne bo odveč zapisati nekaj drobnih resnic. Datum je namreč prav primeren, da ugotovitve o delu Zveze komunistov počasi začnemo uresničevati Neštetokrat je bilo že rečeno in zapisano, da je treba to najbolj napredno organizacijo pomladiti, da je treba sprejemati več mladih, da je v Zvezi komunistov premalo delavcev in kmetov. Prgvzpprfp^ je žalostno, da tudi v tem primeru nismo znaU iz besed narediti dajanj. Za tiste, ki ne verjamejo radi, nekaj statističnih dokazov: v novomeški občini je analiza pokazala, da 14 organizacij ni naredilo ničesar za sprejemanje novih članov, vsega skupaj pa so sprejeli zadnje čase v Zvezo komunistov le nekcq več kot 30 ljudi Torej je očitno, da je bilo narejenega zelo rrudo. To malo pa se spremeni v nič, ko ugotovimo, da je organizacija ZK v občini potrebna hitre poživitve, ker ima premalo članov in ker je starostni sestav slab. Tudi v drugih dolenjskih občinah ni dosti boljše — ali pa še celo slabše. Logično se zastavlja vprašanje: kako naj bo ob vseh naštetih pomanjkljivostih ZK res revolucionarna, kako naj bo tista, ki je nosilec razvoja - skratka, kako naj ZK uresničuje neštete naloge za boljši jutrišnji dan, pa čeprav začnemo kar pri prvi nalogi, stabilizaciji gospodarstva? Izkušnje to bojazen utemeljujejo! MEDOBČINSKI SVET ZK Oi SOCIALNEM RAZLIKOiVANJU Bomo res družba bogatih in revnih? Ludvik Golob: »Imamo sistem, ki dviga produktivnost dela, omogoča pa socialno razlikovanje« — še ena plača iz kilometrine in dnevnic Dvanajsta seja medobčinskega sveta Zveze komunistov v Novem mestu je bila posvečena problemom socialnega razlikovanja. ,Jmamo sistem, la vpliva na produktivnost dela, omogoča pa hrarati tudi socialno razlikovanje**, je poudaril sekretar Ludvik Golob. Tako je u^-tovljeno, da je MetUka po višini osebnih dohodkov na predzadnjem mestu v Sloveniji, in edino Novo mesto se približuje poprečnim oseb-nirn dohodkom v republiki. Žal tudi štiri dolenjske občine niso izjema, kadar nanese beseda na temne plati: dnevnice, kilometrine, terenski dodatki in druge oblike ma- Začetek na Drnovem v ^amoznici poleg obrata podjetja Sava iz. Krškega je vse pripravljeno za graditev nove industrijske hale. V njej bodo izdelovali gradbene elemente. Obrat gradita v kooj^raciji dve gradbeni podjetji. Pionir iz Novega mesta in Gradbeno Nova Gorica. Občinska skupščina jima je brez obotavljanja dovolila, da si postavita obrat na Krškem polju, kjer bo spet nekaj domačinov našlo zaposlitev. Turistični vrtiljak ob Kolpi Letos metliški gostinci ubirajo novo pesem — Kopališče v Metliki bo sezono pričakalo povsem prenovljeno, z otroškim zabaviščnim prostorom, na Kolpi pa se bodo pojavili tudi čolni Edinstveno čista in topla Kolpa, ki je že v minulih treh letih privabljala vedno vfič nedeljskih izletnikov iz Slovenije, Hrvatske, pa tu^ iz tujine, bo letos še vabljivejša. Doslej se niso mogli pohvaliti niti z enim zares urejenim kopališčem, toda letos bo druga pesem. Karel Vardijan, direktor podjetja GOSTUR, napoveduje tako na metliškem Kot na podzemeljskem kopališču vrsto novosti. Metliško kopališče računajo odpreti 10. junija, dotlej pa bo koiTčana regulacija Kolpe in Sušice, s katero nastaja na obrežju lična in široka kamnita ploščad, kot nalašč za sončenje. Pripravljajo tudi mnogo večjo izbiro v hrani in pijači, razen tega bodo prodajah sadje. Zabave, ki je doslej sploh ni bilo, bo letos precej več. Otroci se bodo lahko igrali na zanje urejenem prostoru, kjer bodo gugalnice, vrtiljak in druge igralne naprave, odraslim pa bodo izposojali čolne. V Podzemlju, kjer se poleti tare kopalcev od vsepovsod, bodo povečali zmogljivosti bifeja s pomočjo „gostilne na ko-lesih“, kot imenujejo prikolico IMV, opremljeno v ta namen. Nadijevali bodo tudi z lani vpeljano navado: na ražnju pe-' čene odojke in jagenjčke bodo imeli na razpolago vedno čez nedeljski oddih. Vprašanje je, če bo cesta do kopališča že asfaltirana, kar je sicer v načrtu, vsekakor pa bodo poskrbeli, da bo bolje vzdrževana in da se za avtomobili ne bodo dvigali oblaki prahu. Tudi gostišče Veselica bo doživelo spremembe; že do 15. maja bodo dovozno cesto raz-širHi, razen tega pa asfaltirali' okolico gostišča. Te turistične novosti in pa dograjen most čez Kolpo, prek katerega bodo poleti vozile kolone avtomobilov zaradi krajše in mirnejše poti na’ srednji in južni Jadran, bodo gotovo metliškemu turizmu pomagale k bujnemu razcvetu. GOSTUR računa na dobrih 5 milijonov din celotnega dohodka (polovico več, kot so ga imeli lani) in na 6000 nočitev; od teh bo najmanj 1200 odpadlo na tuje goste. R. bačer — V našem podjetju je bil delovni človek vedno osnovni nosilec razvoja ... (Karikatura 1. Franića v JEŽU) terialnih nadomestil povečujejo nekaterim osebne dohodke tudi za sto odstotkov. Tudi na Dolenjskem niso izjemni primeri, ko so si nekateri obračunavali več dnevnic v mesecu, kolikor je bilo dni. Taka dejanja pa seveda vznemirjajo ljudi. Ugotovili so tudi, da so med delavci iste kvalifikacije v isti panogi razlike v osebnih dohodkih včasih tudi stoodstotne. Torej tudi pri nas niso osamljeni primeri, kakršen je tisti slovenski, ko je imela snažilka v enem podjetju 450 dinarjev osebnega dohodka, v drugem pa štirikrat toliko. Zaradi takih razlik je fluktuacija delovne sile dokajšnja. Črnomaljski sekretar Jože ^ajs se je vprašal: „Le kdaj bomo dosegU, da bodo delavci naravnost vprašali direktorja, koliko je naredil in kaj je naredil na službenem potov^ju, za katero je pobral veliko dnevnic in kilometrine. Na seji so govorili tudi o socialnem razlikovanju, ki ga prinaša različno vrednotenje nadomestil zado- Buste in za rekreacijo zaposlenih, fgotovili so, da socialno razlikovanje nastopa tudi na področju stanovanjskega gospodarstva. V zadnjem času niso bili redki primeri, ko so družbena stanovanja dobivali vodilni delavci, strokovno manj usposobljeni delavci z nižjimi osebnimi dohodki pa so bili prisiljeni graditi lastna stanovanja s svojimi skopimi sredstvi. Tudi ni malo primerov, ko občani stanujejo v družbenih stanovanjih in plačujejo majhne stanarine, hkrati pa gradijo vikende v vabljivih turističnih krajih, ki so grajeni POZIV Letošnji 1. maj - praznik dela bomo proslavili še posebej slovesno, saj praznujemo hkrati 30-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pozivamo vse občane, lastnike hiš, delovne organizacije in druge, da izobesijo zastave ter primemo okrasijo svoje delovne prostore. Vsem občanom čestitamo za praznik dela in jim želimo veliko delovnih uspehov! OBČINSKA KONFERENCA SZDL NOVO MESTO Sejmišča STARE CENE V NOVEM MESTU Na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu je bil živahen promet, cene pa so bile približno enake kot na prejšnjih sejmih: za mlajše prašičke so zahtevali 160 do 240 dinarjev, za starejše 250 do 400 dinarjev. Pripe-Ijah so 617 mlajših prašičev in 69 starejših od 12 tednov. Prodali sojih 537. 1000 PRAŠIČEV V BREŽICAH tako, da so obenem prav sodobna stanovanja. Veliko občanov iz Novega mesta ^adi take počitniške hiše v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, na Trški gori in drugod. Pogovorili so se tudi o socialnem razlikovanju otrok v obveznem šolanju, srednjem šolstvu, varstvenih ustanovah in pri štipendiranju in pri imovinskih razlikovanjih na vasi, od koder prav zaradi nerešene socialne varnosti čedalje več ljudi uhaja v mesta. Škoda je le, da na tem dobro pripravljenem posvetu vsaj najhujših primerov socialnega razlikovanja niso poimensko povedali. JOŽESPLICHAL Osebni dohodki od 800 do 6000 din? 20. aprila je bilo v Šmarjeških Toplicah področno posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in Spodnjega Posavja. Na njem so sklenili, da bodo usklajevali osebne dohodke v enakih panogah dejavnosti. Večina se je izrekla, naj bi bil najniži mesečni osebni dohodek 800 din, naj-vigi pa praviloma ne bi smel presegati 6.000 din. Obširno so razpravljali tudi o ustavnih amandmajih in še. posebej o možnostih vlaganja zasebnega kapitala v družbenfe delovne organizacije, kar bo omogočeno po sprejetju ustavnih sprememb. -r Turistični barometer Za prvomajske praznike lahko svetujemo previdno vožnjo po dolenjskih cestah: če bo kolikor toliko ugodno vreme, bodo izletniki preplavih pokrajino ob Krki, Kolpi in Savi. Iz pisarne Dolenjske turistične zveze smo dobHi sporočilo, da bodo za prvomajske praznike odprte planinske postojanke na lisci, Bohorju, Frati, Mimi gori in pri Gospodični na Gorjancih. Edino dom pri Miklavžu na Gorjancih bo še zaprt do 1. junija, pravijo. Za tiste, ki imajo namesto mirnih izletov v hribe raje kopanje v termalnih bazenih, lahko zapišemo, da bodo odprti bazeni v Šmarjeških, Dolenjskih in Čateških TopUcah, za vsak primer, če bo slabo vreme, pa bodo izletniki prišli na račun v pokritih bazenih. Prav tako doslej nismo dobili sporočil, da bi bili kaki pomembnejši gostinski obrati zaradi morebitnih preurejanj zaprti. Nasprotno, gostinci se trudijo, da bi kar najbolj pripravljeni pričakali prvomajski izletniški vrvež. KAJ POMENI NOVOST ZA DO'LENJSKO »Kislost« mlečnega odloka Novi odlok o minimalni odkupni ceni prinaša poleg 40 par tudi ostre zahteve glede mleka Po dolgotrajnih prerekanjih o odkupni ceni mleka imamo zdaj odlok o minimalni (najmanjši) odkupni ceni, ki pravi, da odkupna cena mleka ne sme biti manjša od 40 par za tolščobno enoto, če je mleko dostavljeno do prodajalčeve zbiralnice. Tako ceno bodo mlekarne plačevale kmetijskim organizacijam, ki pridobivajo mleko same v svojih hlevih ali pa v proizvodnem sodelovanju s kmetovalci. Sprejeti odlok postavlja več tehnoloških in organizacijskih zahtev, ki morajo biti izpolnjene, da bodo mlekarne plačevale mleko po zgoraj navedeni ceni. Ce stvari malo globlje spoznamo, je treba pritegniti, da tem zahtevam ne bo tako preprosto ustreči. Najmanj, kar je, je treba zanje vedeti, sicer se kaj lahko 'Zgodi, da bodo nesporazumi povsem po nepotrebnem razburjali prizadete ljudi. Da bo mleko, pridelano v sodelovanju s kmeti, imelo ceno vsaj 40 par za odstotek tolšče, mora imeti zadruga ali kombinat, preko kate-••••••••••• »Dolenjski list« v vsako družino Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 984 prašičev do treh mesecev starosti in 27 starejših živali. Prodali so 834 prašičkov, za katere so plačevali po 11 din kilogram žive teže, in 18 prašičev, ki so jih prodajali po 7,50 do 8 din kilogram aaAAAAAAAAA prizadevajo rega se prodaja to mleko, uvedeno matično knjigovodstvo, kontrolo molznosti in rejsko odbiro za krave svojih kooperantov. Te stvari, ki so sicer nujne za napredek živinoreje, so ponekod pri nas na Dolenjskem tako zanemarjene, da je vprašanje, koliko mleka bi lahko plačevali po 40 par in za koliko mleka bi lahko zadruge in kombinati uveljavljali po 10 par premije, če bi inšpekcija zaostrila svoje zahteve. Preostane torej, da kmetijske delovne organizacije okrepijo živinorejsko pospeševalno službo. Dolenjska je zaledje velikih mest in bo pridobivanje mleka za kmetijstvo še mnogo pomembnejše, kot je sedaj. Druge z^teve so tehnološke narave. Da bo mleko plačano po 40 par za odstotek tolšče, mora biti ohlajeno na 12 stopinj, mora imeti vsaj 3,2 odst. tolšče, njegova kislost ne sme preseči 7,6 stopinj, ne sme biti onesnaženo, ne sme biti od krav, ki so bile zdravljene z arzenom, živim srebrom ali drugimi zdravQi, ki med zdravljenjem ali še pet dni po tem prehajajo v mleko. Ce te zahteve ne bodo izpolnjene, so predvideni odbitki celo do 25 par, pri čemer so veliki zlasti, če mleko ni dovolj čisto in če ima preveliko kislost. Veterinaiji, ki nadzorujejo odkup mleka, se pritožujejo nad nečistočo in nad premajhno strokovno ravnijo pri ravnanju mleka nasploh. Tu čaka kmetijske pospeševalce in vse, ki se prosvetliti kmečko zivc teze. ženo, še zelo veliko dela. PRVI MAJ VČERAJ - BORBA, KAJ PA PRVI MAJ DANES? „Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj .. . Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda „prvi maj" je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj Takrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen Bilo je še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje. In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bičke pasel. Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal. To je bil moj prvi Prvi maj Tak je bil Prežihovega Voranca Prvi maj, tak je bil starih delavcev prvi Prvi maj. In danes, naš Prvi maj? In kakšen je bil sploh prvi Prvi maj? Krvav in ubog, v boju rojen. V Chicagu, današnji prestohiici gangsteijev — da bo tudi za mlade razumljiveje, kje se je zgodilo — so 1. maja 1886 počile puške ameriške policije. Šest stavkajočih je padlo pod streli, 50 je bilo ranjenih. Sodni proces je nato za strah drugim zapečatil še pet življenj s smrtnimi obsodbami, trije ljudje so bUi obsojeni na dosmrtno ječo. Tri leta pozneje je prvi kongres Druge internacionale ta dan proglasil za mednarodni delavski praznik. Kmalu bo od tega zgodovinskega datuma preteklo že sto let: ponekod je prvomajsko praznovanje prešlo v navado, postdo tradicija, veselo doživetje, prijeten občutek — druge se še vedno krvavo borijo za to staro pravico; praznovati svoj Prvi maj, svoj praznik dela. Ciril Zlobec je pred dvema letoma zapisal, da je naravno, da se boj poleže, da se napor umiri v počitku, da ideja usahne v realnosti, da človekova pot steče zložno in ravno. Človeku je bolj prav, ko vidi, da je bil boj smiseln, če ve, da ideje niso bile same sebi namen. Ce res niso bile: mar ni od tistega prvega Prvega maja ostalo kaj dosti več kot samo 1. maj? Morda res ne dosti več kot številka, kot prvi dan meseca v koledaiju, meseca, za katerega je pesnik zapel, da je prekrasen? Mar nismo ljudje postali že t^o brezbrižni in brezčutni, da samo pogledamo na koledar in preštejemo rdeče natisnjene številke, ki oznanjajo proste dni. Saj, če premislimo, pri nas chicaške žrtve niso bile zaman: imamo z^uženo plačilo, nekajdnevni praznik, za nekdanji boj in za dobro opravljeno delo. Žal je ta resnica le navidezna. Če ni stavek, naj se proletarci vseh dežel združijo, samo oguljena fraza, potem ne moremo brezbrižno praznovati za nekdanji boj. Ker ne moremo ali pa vsaj ne bi smeli brezbrižno gledati proletarcev — soborcev drugje, v drugih državah, kjer ta boj še bojujejo. In če smo pošteni do svoje vesti, tudi naše delo, naš d^ašnji vsakdan, ni vedno dobro opravljeno. I^ maj kot oddih ali vikend, kot nabada tako rekoč .... še ne pride v poštev. Preveč najrazličnejšega delaje še, da bi smel ta naš Pi^ m^ postati navada. Dovolj idej mora še biti, dovolj semena, da ne bo postal samo oddih, s krogom označen rdeč datum v kolegiju, ki oznanja tridnevni vikend doma, na moiju, v planinah, kdo ve kje .., Sicer pa nam sploh ni treba iskati smisla, da bi ta osebni, dižavni in mednarodni praznik napolnili z idejo. V Chicagu so delavci svoje zahteve kratko in jedrnato sporočili — zahtevali so tri osmice. Osem ur dela, osem ur počitka, osem ur,, posvečenih kulturni dejavnosti. Danes, 1. maja 1971, 85 let po teh usodnih dogodkih, pri nas zahteve še niso uresničene! Pri nas, ki se imamo za napredno socialistično družbo, pri nas, ki smo vsaj v načelu zagotoviti dve osmici — osem ur dela in osem ur počitka. Tretja osmica, osem ur za kulturo, je za zd^ neizsanjan sen. In začeli smo pravzaprav od zadq — človek ne more biti svoboden, osvobojen vseh oklepov mezd in posredništva, predolgega delavnika in prem^lmih plač, dokler ni osvobojen in svoboden sam. Svoboda v medsebojnih odnosih bo takrat, ko bo človek imel bogato osebnost, ko se bo lahko svobodno odločal in ko bo še prej lahko svobodno presojal. Tega pa za zdaj tudi v naši samoupravljalski družbi še nismo dosegU ... Tista tretja osmica — osem ur, posvečenih kulturi, bo imela v prihodnje še kako pomembno vlogo! Zadnje tedne, zadnje mesece smo vsaj malo vzvalovili mirno vodo te osmice. Zahtevamo, da se kultura ne sme deliti na izbrance in nizko kulturo. Bomo to sposobni uresničiti? Bomo zmogli, da bodo zdaj ustanovljene kulturne skupnosti uresničile tretjo osmico iz leta 1886? Pravzaprav tega ne bi smel postaviti kot vprašanje, morali bi se vprašati: kako bodo kiUtume skupnosti to zmogle. Kako bo naša samoupravljalska in preobrazujoča se družba to najhitreje in najučinkoviteje zmo^a? Ne vem, morda so vprašanja prečmo zastavljena. Kaj ni pesnik nekoč zapel: ,J>le bomo žalovali za tem, kar je minilo, ampak bomo našli moč v tem, kar nam ostane!** Saj bodo morda, če vse skupaj dobro pretehtamo, čez desetletja naši potomci rekli: ,JPouskati moramo novo vsebino, novo idejo, da bomo praznovali Prvi maj tako, kot so ga proslavljali takrat, 85 let po prvem Prvem maju, 30 let po revoluciji našega naroda . .“ jOžE SPLICHAL RUDARJI IZ KANIŽARICE (Foto: M. Moškon) Ko sem se pogovarjal s španskim borcem Miho Počrvino, so mi skoraj solze prišle v oči. Ko se je spomnil na prvi maj, je 66-letni revolucionjtf ves zažarel. Globoko je potegnil cigaretni dim vase, preden je povedal: „Kaj je pomenil prvi maj za nas, za bor^ delovnega - razreda nekoč? Neprecenljivo je bilo dvigniti v mestu, na ulici ali na trgu rdečo zastavo s srpom in kladivom! To je bilo junaštvo, na katerega smo bili nepopisno ponosni V španski revoluciji sem en prvi m^ preživel v bolnišnici, enega na fronti - še posebej se spominjam. Kako prizadeto, kako vročično smo pripravljali izzivalne akcije proti frankovcem, da smo pokazali naše veselje ob tem dnevu: Danes dobiva praznik že druge in drugačne oblike .. ★ Poudarja pridlo> bitve delavcev Martin Stefanič, 44 let, pomočnik direktorja v metliški Beti: „Nekako se tega dneva posebej * veselim, ker je to prvi dan v letu, ko se z družino odpravimo na izlet. Mislim, da je tak dan, kako bi rekel .. . več dni skupaj prostih ... obiščeš znance in prijatelje. Težko je kaj posebnega povedati. Kot praznik dela je to dan, ko čedalje bolj vsem zaposlenim poudarja pridobitve delavskega razreda, da je to res njihov praznik. Letos nameravam iti na Plitvice, da otroci... da si ogledamo naravne lepote. Ni dolgo, kar smo gledali po televiziji... pa so otroci vsi iz sebe ... no, in si bomo 'ogledali v barvah in v naravi.“ ★ Se mi zdi zelo važen praznik Breda Marentič, 18 let, konfek-cionarka v Beti: , j*rvi maj se mi zdi zelo važen praznik, ker je to prapiik-dela .. . delavcev, ker so delavci.. . sapioupravljavci... dosegli svoje pravice ... da so se borili za enakopravnost, da so si s stavkami zmanj-ali delovni čas, ker so prej morali delati 14 ali 16 ur, ne? Z vse večjim napredkom industrije ta praznik vse bolj poštujemo. Ko živimo v boljših pogojih, vidimo, v kakšnih težavah so delavci živeli nekoč. Nisem se še odločila, kam bom šla ... ne vem, najbrž za en dan na Mirno goro, drugače doma... no, zvečer bom šla na ples, doma ne bo treba delati.“ ★ V gozd bom šla. nabirat rože Jožica Kukman, 19 tet, konfek- cionarka iz Beti: „Ob prvem maju w spomnim vseh tistih, Ki so se borili za boljše delovne pogoje, ki so se tudi žrtvovali za to. Mislim ... vseh tistih, ki so nam omogočili, da delamo v dobrih delovnih pogojih. Zdaj so delovni pogoji dobri!. Prvi maj... ko slišim ti dve bese^, se navadno spomnim prostih dnL Letos bom Ša z družbo v zidanico ... doma imamo kos vinograda. En dan bom šla v Novo mesto, obiskat bolnega očeta. En dan pa bom sama, v gozd bom šla in bom nabirala rože ...“ ★ Skoraj pljuvamo nanj... Martin 2^Iožnik, 37 let, pomočnik strojevodje v krškem „Djuru Salaju": „Nam delavcem praznik veliko pomeni, še več nam bi pomenil, če bi ga praznovali. Pri nas se stroji nikoli ne ustavijo, veliko delavcev tudi za prvi maj dela. Naša izmena bo na srečo imela prve tri dni v maju letos prosto . .. Predstavljam si, da je to praznik vseh delovnih ljudi. Pred nami so se že borili zanj, drugje se še borijo, mi pa skoraj pljuvamo na ta praznik ... Za tisto, za kar je nekoč tekla kri, danes ne bi smeli. . . kar tako pustiti... V časopisih bo pisalo, da je praznik, a mnogi tega sploh vedeli ne bodo. To je žalostno. Ce bo lepo vreme in če bomo zdravi, bomo ŠU letos na Gor-jancc, h Gospodični. Ženin oče je s Kranjskega doma, pa še ni bil na vrhu Gorjancev. Bomo šli še na Trdi- nov vrh. Tretji dan bomo najbrž pa na Sremič stopili!“ ★ treba delati Bt^omir Juršinič, 40 let, čuv^ v rudniku Kanižarica: „Ta dan mi pomeni praznik delavskega ljudstva ... prazmk je . .. kako bi vam to razložil ... no, prav je, da je praznik.. . pred vojno, ko sem bil še otrok, na kmetiji sploh nisem vedel, kaj je prvi maj... kakšen praznik je to. Sele med vojno smo zvedeli... na vasi ni nihče račimal, veste, tudi na ta dan je bilo treba delati. Letos bom moral biti za praznike na šihtu, mislim, da bom moral delati popoldne. Ampak nekaj časa za praznovanje bo vseeno ostalo." ★ Pač nam dobro pride Martin Adlešič) 37 let, skladiščnik v rudniku Kanižarica: „Vem, da je povojni Čas prinesel prvi m^ kot praznik, saj ga praznuje ves svet... pač nam dobro pride. Pod tem datumom si predstavljam praznovanje ... da se človek spočne, da se razvedri, da gre v naravo, potreben je počitka. Ko smo bili še pionirji, so nam povedali starši... takrat na kmetiji... če se je te dalo, niso delali. Veste, takrat, po vojni takoj, je bilo praznovanje celo obvezno, danes ne bo nihče nič rekel, tudi če delaš... Letos nameravam malo v naravo. Mogoče jo bom z družino mahnil v Gorski Kotar. Čebelar sem in tam so lepe gozdne paše. Obiskali bomo tudi sorodnike." Krškem: „Prvi maj mi pomeni... ne vem, največji državni praznik, več kot novo leto in vse drugo. Pomlad je, prost si... Prvič sem ga praznovd, ko sem bil leta 1948 v zelezniški šoli. Doma na kmetih ... daleč nazaj je ... težko se človek spominja, zdi se mi, da smo kar delali. V naši tovarni ni praznikov za delavce, stroji tečejo kar naprej. Ce bomo končali remont, bom šel v hri^ ... na Virštajn nad Kozjem .., odojka bomo zavrteli na ražnju. Potlej bo treba doma prijeti, hišo zidam ...“ ★ Mlaji za prvi maj Leopold Stanko, 44 tet, vodja kadrovsko splošne dužbe v laški tovarni Djuro Salaj: „Zame pomeni ta delavski praznik precej. Ce prmer-jam stanje pred vojno, med njo in po iyej... med vojno v nemškern l^iju ... nismo smeli praznovati. Spominjam se še iz otroških tet, iz leta 1938 ali 1939, ko smo na vasi, l^er smo živeli, imeli društvo krnečih fantov in deklet. Otroci smo nabirali zelenje, cvetje, ker so potem postavili mlaje. To je bilo doživetje za vas, to je med mojimi tepšimi otroškimi ^omini. Za prvi maj običajno tum ni bilo večjih del. Letos jo bom z družino mahnil v naravo. Vsako teto gremo za en dan, naslednja dva pa n^ečkrat preživimo doma.“ ★ ★ Največji praznik Franc Dernač, 39 let, strojni ključavničar v tovarni Djuro Salaj v Vsi ga praznu> jejo Miro JevniSek, 41 tet, tehnični vodja jamskega obrata rudnika Kanižarica: ,J*rvi maj mi pomeni praznik, ki ga vsi delavci po svetu praznujejo in tudi mi. Prav pride nekaj dni počitka. To je praznik, ki je tudi v taxem mesecu, ki je lep. Spoštujem ta praznik kot praznik dela, zato običajno ne delam, želim, daje čim več Uudi iz rudnika takrat prostih. Letos ne bom kaj dosti praznoval, ker sem bolan in bom šel najbrž v bolniško. Ce pa bom zdrav, jo ^mo mahnili na Štajersko, na ženin dom. Obiskali bomo sorodnike in še izlet bomo imeli .. Pričujoči, zapis se na žalost ne more spuščati v domišljijske predstave o letu 2001 navzlic dokaj verjetnim obljubam o napredku, ki ga bo človeštvo doseglo v 30 letih. Tu mislim predvsem na daljinsko usmerjan promet, brezžični prenos električne energije, nove načine izkoriščanja rudnega bogastva, nafte in zemeljskega plina ter za današnje pojme popolnoma samodejno in z računalniki usmerjano proizvodnjo. Tudi če ne upoštevamo napredka na duševnem področju (prenos misli) in drugih obetov, ki naj bi se uresničili v začetku tret-. jega tisočletja, so že prej navedeni dosežki dovolj usodni, da lahko v osnovi spremene naše gledanje rta prostorsko načrtovanje. Niti ne moremo predvideti vseh družbenih sprememb. Seveda pa zaradi tega ne smemo vreči puške v koruzo; vsaj na podlagi dosedanjega razvoja in upanja na možnost svobodnega ustvarlania v bodoče moramo načrtovati prihodnost! Razvoj je namreč trpha usklaiati, čeprav sov načrtu zanj manjše napake. Vsekakor manjše, kot če bi delali sploh brez načrta! Dežela, v kateri živimo in ji danes pravimo širša Dolenjska, je bila že od nekdaj naseljena in zelo zanimivo križišče razvojnih stremljenj mnogih ljudstev v tem delu Evrope. Po doUni Klice, slovenski južni magistrali, so potovali in tovorili trgovci, kot trde spričo najdb aiiieologi, že v bronasti dobi, se pravi pred 3500 leti! Najstarejše najdbe segajo celo 25.000 let v prazgodovino. Med Goijand in &avo so se srečavali prvi poljedelci in bronastodobni trgovci, častilci očiščujočega ognja Veneti in Iliri, stepski živinorejci in drzni jezdeci Kimerijci in SMti, Kelti in Rimljani, barbari in visoko civilizirani narodi, ki so nam sicer pustili le svoje grobove in razvaline naselij, hkrati pa vedno dokazovali pomembnost tega ozemlja. Usodno stičišče balkanskih, orientalsko-par nonskih in alpskih kultur so končno naselili Slovenci, ki ga drže že dobrih 1000 let. Dežela, s katero smo zrasli, nam je s svojim družbenim razvojem vtisnila tudi svojo nrav in značaj. Gospodarska zaostalost kot posledica tega družbenega razvoja nam ni mogla ubiti želje po napredku, niti ni mogla razvrednotiti naravnih prednosti, kijih nudi zemljepisni položaj. Srednjeveški oblastniki so razumeli pomen ključnih točk v dolini Krke, okrog katerih so se že pred Rimljani naseljevala in utrjevala vsa ljudstva: Span-heimi so ustanovili Kostanjevico, freisinški škofje Gutenwerth (Otok pri Dobravi), Habsburžani pa Novo mesto. To so bile metropole treh območij, ki šele danes spet pridobivajo pravo veljavo: Krškega in Šent-jemejskega polja ter novomeške kotline. Ne zamerite temu zgodovinskemu razmišljanju, vendar je nujno, že hočemo razumeti temelje razvoja, kakršen se obeta dolini Krke. Nobena umetna razdelitev pokrajine, niti srednjeveška niti poznejša, pa naj bo to banovinska ali itaUjansko-nemška ali okrajno-obč inska, namreč ni mogla imeti uspeha, ker ni upoštevala teh dejstev, še zlasti, kadar je zasledovala le ozke želje skupin ali celo posameznikov. Šele v najnovejših študijah o naselitvenem sestavu Slovenije postaja to ozemlje zaključena celota. Čeprav bi bilo idealno središče pokrajine nekje na Sentjemejskem polju (recimo pri Gutenwerthu) si je Novo mesto z nekaj več sreče priborilo vlogo takega središča, ki od zglednega ni tako daleč, če upoštevamo sodobne prometne možnosti. Novo mesto se namreč kaže. v tem slovenskem prostorskem načrtu kot dejansko jedro pokrajine, h kateremu teže območja Črnomlja, Metlike, Brežic, Krškega, Sevnice z delom Kozjanskega, Trebnjega z Mirensko dolino in celo Kočevja. Ta izjemni položaj Novega mesta mu že danes nalaga vrsto pokrajinskih dolžnosti (regionalnih funkcij — za tiste, ki ljubijo tuje besede!), razvoj motoriziranega prometa pa ta izbor še razšiija in krepi. Najožje območje Novega mesta s premerom dobrih 16 kilometrov, v katerem žive ljudje, ki se vsak dan vozijo v službo in domov, daje kraju mestni značaj; povezave z drugimi pokrajinskimi središči ter Ljubljano in Zagrebom pa vrednotijo njegov zunanji pomen, ki bistveno razširja družbenoekonomski prostor Novega mesta. Strokovnjaki predvidevajo, da bo tako središče moralo doseči število 50.000 prebivalcev ali ga celo preseči, da bi lahko zagotovilo gospodarske osnove za delovanje višje razvitih družbenih služb in drugih, izrazito mestnih nalog pokrajinskega pomena 50.000 prebivalcev torej! Govorimo o letu 2001. Letnica je visoka, vendar ne toliko, da je ne bi mogli mnogi od nas tudi dočakati. Izkazalo se je, da je treba bodočnost resno načrtovati vsaj za 30 Ipt vnaprej. O potrebnosti takega načrtovanja med pametnimi ljudmi sploh ni nobenega dvoma več; težje je povedati, koliko teh predvidevanj se bo tudi uresničilo. ČE BI OD MRTVIH VSTAL ... Da bi lažje razumeli (in zlasti verjeli) takemu načrtovanju, poglejmo še enkrat malo nazaj. Če se še spomnimo, kakšno je bilo Novo mesto pred 30 leti (1941), potem lahko mimo rečemo, da ga danes ne bi bilo moč več prepoznati. Kakšenifiopol-noma neverjeten skok za tistega, ki je, denimo, umrl spomladi 1941, zdaj pa bi prišel na obisk k teti na Grm! Iz leta 1941 pa bi morali mnogo dlje nazaj v zgodovino, da bi spet videli tako veliko razliko v razvoju - recimo za približno 90 let - v leto 1848. In če bi hoteli ujeti še skromnejšo sliko našega mesta, bi morali potovati več kot 300 let v zgodovino,. . Kaj hočem s tem reči? Na skok v razvoju, za kakršnega je mesto včasih potrebovalo več kot 300 let, potem 90 in končno le še 30 let, lahko računamo že prej kot v desetih letih, če uvidimo, da zadostuje za tako korenito spremembo podobe našega kraja komaj še tretjina tistega časa, kolikor ga je bilo potrebno prej! Kaj torej lahko pričakujemo čez devet let, se pravi leta 1980? Ko sem prvič prebral ,J*oročilo o izhodiščih in predlogih za izdelavo urbanističnega ureditvenega načrta za Novo mesto“, ki ga je pripravil Urbanistični inštitut SR Slovenije in se ukvarja z razvojem mesta v naslednjih 30 letih, so se mi od domoljubne .LJUBLJAI\IA ki se z dvema sodobnima cestnima smerema odpira proti moiju na jug (Split) in zahod (Reka). S svoje značilne in slikovite lege v okljuku reke Krke se je Novo mesto ob koncu 19. stoletja, zlasti pa v zadnjih desetletjih, razlivalo v pokrajino povsem na slepo. Včasih zaradi podcenjevanja razvojnih možnosti, večkrat pa kar „po liniji najmanjšega odpora“ sta se poselitev in industrija širili čisto nenačrtno ob zgodovinskih prometnih vpadnicah v mesto v obliki žarkov iz enega vozlišča. Prometna zgostitev, nerazumna izraba mestnih zemljišč, razvrednotenje okolja, zlasti zgodovinsko in lepo-čutno nadvse pomembnega starega mestnega jedra, so na žalost draga šola naših urbanistov, ki jo plačujemo še vedno vsi občani. Mesto hitro raste, saj računajo, da mora imeti že danes več kot 13.000 prebivalcev. Prav nič pretirana ni približna ocena 50.000 prebivalcev leta . 2001, čeprav jih prof. Vogelnik predvideva po znanstvenem , izračunu komaj 25.826. Prostorska ureditev, ki lahko predstavlja izhodišče za izdelavo urbanističnega ureditvenega načrta, poudarja načelo neovirane rasti v določenih smereh („dyna-~ poUs“). Iz skice številka 1 je razvidno, kako naj bi se v ločenih smereh lahko medsebojno nemoteno razvijali industrija in stanovanjska gradnja. Zaradi smotrnosti gradnje je treba zaokrožiti mestne površine z jasno določitvijo posameznih industrijskih predelov ali naselij, omejenih z glavnimi pro- Jevnica ^ T drugega kot ... Noč je objela mesto. Luči po stanovanjih in pisarnah so se prižgale. Samo še redek avtomobilist je vozil brez prižganih žarometov. Ulice so ^ lesketale pod neonsko reklamo. Visoko na eno izmed teh ulic je skoraj nepremično sedel za pisalno mizo moški. Miza je bila v udobni pisarni s preprogo na tleh. ftostor je bil čist in topel, prav tak je bil tudi moški. Nosil je drago, lepo krojeno obleko. Bil je lep, močan in v n^boljših letih. Samo lasje so mu že začeli siveti. Sedel je s hrbtom proti oknu. Roke je držal pred sabo in vse okoli njega je bilo tako mimo, kot da je v nekem tujem svetu tišine. Le njegove modre oči so napovedovale vihar. Nocoj moški za mizo ni več človek. Psihopat je, morilec, željan krvi. Nekoga mora ubiti. Nocoj! Bilo je že skoraj šest. Kmalu, samo še nekaj minut, in vstal bo od mize in stopil k oknu. Pogledal bo proti hiši nasproti, proti oknu v višini njegovega. Pogledal bo točno ob šestih in ze vnaprej je vedel, kaj bo videl. Videl bo dekle v rdečem žempepu. Vedno je bila v sobi ob tem času in nikoli ni zagrnila zaves, potem ko je prižgala luč. Verjetno je mislila, daje soba tako visoko, da to ni potrebno, ali pa je rada gledala luči mesta. Pogosto je stala pri oknu. Moški je včasih mishl, da stoji tako zato, ker ga čaka. Ni je poznal, gledal pa jo je vsak večer. Vsak večer gaje vznemirjala rdeča barva njenega žemperja, ko je stala pri oknu ali šla samo mimo. Čudno, nenehno ga je nosila, in to ga je še bolj vznemirjalo. Rdeče je barva krvi, barva megle v možganih tega morilca. In nocoj, kmalu, jo bo ubil. V hipu, ko se je tega že kdove kateri-krat ta dan spomnil, so se mu prsti skrčili, nohti pa skoraj žarih v leseno mizo. Nato jc pogledal svoje roke in se nasmehnil. Lepe roke so bile to. Takšne bo videlo tudi dekle, preden se bodo ovile okoli njenega vratu. Zanimalo ga je, ah bo pomisUla, da so njegove roke lepe. Ura se je oglasila. Sest. Globoko je vzdihnil. Bil je čas, da vstane in stopi k oknu. Počasi sc je dvignil. Ni je bilo tam. Pa to ga ni skrbelo. Luc je gorela. Prišla bo. Pojavila se je. In spet je nosila rdeči žemper. Zagledal jo je samo za hip, nato je zdrsnila mimo okna. Sekundo pozneje je šla spet mimo. Potem je po stari navadi stopila k oknu. Rdeča barva njenega žemperja je vrela kot kri. Spet je izginila. Čakal je. Čakal bo, dokler je ne bo videl še trikrat. Nato bo šel k njej. Tedaj bo čas za to. Ni bilo treba dolgo čakati, da jo je videl trikrat. Otresel si je prašek ^ s suknjiča, si popravil kravato in oblekel plašč. Po poti je kramljal z ^ lift-boyem, ki ga je poznal že leta. Spraševal je za njegovo bolno ženo, vendar mu povsem druge misli niso zapustile glave. To bo tretjič. Že dvakrat je ubijal in nihče ga ni ujel. Kako bi ga tudi! Moril je brez motiva. Poslovil se je od hft-boya in stopil na ulico. Neki avto je naglo zavrl. Rdeča barva avtomobilskih zadnjih luči se mu je zabodla v možgane kot nož. Roke so se mu spet skrčile in skril jih je v žep. Pazljivo je šel čez ulico in stopil v hišo, kjer je stanovalo dekle. Dvigalo je bilo v pritličju. Dvigalo brez uslužbenca. Stopil je v. kabino in pritisnil na gumb za zadnje nadstropje. Malce ga je motila preprostost in lahkota, s katero je vse to delal. Dvigalo je obstalo. Kratek hodnik je vodil v dolgo vežo. Vrstila so se vrata ob vratih. Ni vedel, ali naj gre levo ali desno. Bil je v nadstropju, polnem majhnih stanovanj; verjetno niso večja kot soba s kopalnico. Nič ni kazalo, katera vrata so njena. Obrnil seje in šel na levo. Ga bo že kaj pripeljalo k njej. Nocoj jo bo ubil. Nič ga ne more več ovirati^i tem. Bilje prepričan. Vodil gaje instinkt. In nekaj se je zgodilo. Na polovici hodnika je prišlo iz nekega stanovanja dekle. Bilo je dekle v rdečem žempeiju. Zadovoljno je ugotovil, da je lepa, zelo mlada, plavolasa. Nekdo jo je poklical iz stanov^ja, iz katerega je prišla, in ona se je veselo in nagajivo odzvala. Šla je proti moškemu in vstopila pri drugih vratilt Moški jc obstal. Nekaj ga jc zmedlo. Pa se je ta nejasnost hitro razčistila. Topel val veselja je stekel skozi njegovo telo. Hotel seje na glas zasmejati. Z^elel si je, da bi se z dekletom skupaj smejala zaradi tega. Vendar je potlačil to željo. Odločno je stopil proti vratom, pri katerih je vstopilo dekle. Roke je dal iz žepov. Prsti so se mu prilepili na kljuko. Odprl je vrata. Dekle je stalo pri oknu in gledalo mesto. Zdelo se mu je, da ga še čaka, čeprav je bil vendar že tu. Obrnila se je, ko je vstopil. Stopil je proti njej in iztegnil roke. Smehljal seje. Dekletove oči so se razširile. Strah ji je okamenel telo. Ni mogla pobegniti. Zgrabil jo je za vrat. Ni se premaknila. Prsti so mu blago drseh po mehki koži, preden se bodo stisnUi. Dekle jc kriknilo. Tedaj je sledil še en krik. Prišel je od vrat. Moški se je obrnil, njegovi prsti pa so malo popustih. Ni mogel verjeti, kar je videl. Zdelo se mu je, da na pragu stoji dekle v rdečem žemperju. Bila je mlada in lepa in plavolasa. Njene oči so bile razširjene, telp pa je otrpnilo pred prizorom smrti. Moški je okleval. Kako je mogla stati tam, ko pa čuti njeno mehko, vlažno kožo pod prsti? Nato je dekle pri vratih spet kriknilo. In njegov dvom se je spremenil v grozo. Zdelo se mu je, da pada v neko strahotno brezno. Roke so se mu odlepile od dekletovega vratu. Z obupnim krikom se je obrnil in stekel iz sobe. Želel je samo pobegniti od vsega tega, česar ni mogel doumeti. Zaletel se je v dekle pri vratih in dotik z njo ga je še bolj prestrašil. Z obupno močjo jo je odrinil in stekel ven. Tekel je po veži. Tekel je v napačni smeri, oddaljeval se je od dvigala, pa se te^a ni zavedal. Neka genska je stopila iz stanovanja. Nosila je rdečo domačo haljo. Bila je starejša, siva, on pa je videl samo dekle v rdečem žempeiju. Spet jc kriknil in stekel v drugo snier. Nekako je otipal dvigalo. Pritisnil je na gumb. Kabina seje počasi spuščala. Zdelo se mu je, da bo minila cela večnost, preden bo prišel dol. Stekel je na ulico. Za hip se je ustavil in obrnil. Ženska v rdečem plašču jc šla mimo njega. Obrnil se je in kot norec začel bežati od dekleta v rdečem žemperju. Moral bi jo ubiti, pa tega ni več zmogel. Plesala je okoli njega, ga dražila, se mu postavljala na pot, kamorkoli je^ krenil. Pri poskusu, da bi šel na drugo stran ceste, je prestrašeno zastokal. Avtomobil, kf je zdrsnil mimo njega, je bil rdeče barve. Pred neko restavracijo mu je rdeča barva neonske reklame zaslepila oči. Spet je škodil s pločnika . .. Zavore so s škripanjem najavile smrt . .. Dve dekleti v behh dežnih plaščih sta šh proti postaji podzemeljske železnice. Opažih sta rešilni avto, pohcijo in gnečo na ulici. - Spet avtomobilska nesreča! - Stekel je čez ulico prav tedaj, ko se je prižgala rdeča luč - je rekel nekdo v gnečL - Kaj hočeš res po vsem tem še v kino? - je eno dekle vprašalo drugo. - Zakaj pa ne? Film je odličen. - Nikakor ne morem pozabiti tega nocoj. - Ne vznemirjaj se. Mesto je polno takšnih tipov. V podzemeljski železnici je bilo toplo. Slekh sta plašča in sedh dri^a zraven druge. Opažih sta, kako potniki radovedno strme v njiju. Pa ju ni motilo. BiJi sta navajeni. Nasmehnih sta se. Vedeh sta, da sta mladi in lepi. In radi sta oblačiU enake obleke. Bili sta ponosni na svoja rdeča žemperja. Bili sta ponosni, da sta dvojcici. mi ■ |! m Na ,Jiu y Krko. Očividci so takoj obvestili miličnike in gasilce, ki pa niso mogli nič napraviti. Kdo in zakaj se je pognal v vodo, ko to poročamo, še hi znano. OROPAN AVTOMOBIL - V noči na 23. april je neznanec z osebnega avtomobfla Slavka Kosa v Kristanovi ulici v Novem mestu ukradel refiektoije in druga svetlobna telesa. POKLICALI SO MILIČNIKE - 22. aprila zvečer so iz bifeja v Koštialovi ulici v Novem mestu poklicali miličnike, da so umiriU Josipa Draganiča, ki se je opit nedostojno vedel in razgrajal v gostišču. AVTOMOBILSKI TAT - V noči na nedeljo, 25. aprila, je neznan storilec odbijal izpred blokov v naselju Majde Sile v Novem mestu zastavo 1300, last Djordja Petakoviča. Nedaleč od mesta kraje pa so našli moder opel rekord nem^e registracije, last Franca Šetinca iz Sel pri Brežicah. Očitno sta obe kraji delo zlikovca, ki je začutil vroča tla pod nogami. MEDVEDJEK: VOZNIK ZA- DREMAL - Nemanja Jovanovič iz Ljubljane se je 23. aprila vračal s fičkom po avtomobil^i cesti proti domu. Med vožnjo je zadremal, zapeljal pri Medvedjeku s ceste med skie vseka in se prevrnil na streho. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 8,000 din. VINJA VAS; VOLKSWAGEN MED SKALAMI - Ljubljančan Jože Železnik se je 21. aprila peljal s volkswagnom od Novega mesta na Goijance. Pri Vinji vasi je naproti pripeljal Metličan Karel Plut tovornjak. Železnik se mu je umaknil povsem na desno, potem ga je zaneslo med. skale. Vozniku ni bilo nič, osebni avtomobil pa je razbit; škodo so ocenili na 15.000 din. STARA VAS: DVA MRTVA V OSEBNEM AVTOMOBILU - 20. aprila opolnoči sta se v Stari vasi, na cesti med Bizeljskim in Brežicami, smrtno ponesrečila Drago Popit iz Žalca in Staniša Stošič iz Celja, medtem ko je bil Celjan Tone Bre-zovšek hudo ranjen. Peljali so se z osebnim avtomobilom proti Brežicam. V Stari vasi, kjer je dvojni ovinek in cesta nekoliko nagnjena, je avtomobil zaneslo na levo: preskočil je potok in se zaril v nasprotni breg. Strašni prizor je opazil v zgodnjUi jutranjih urah voznik avtobusa, ki vozi iz Brežic na Bizeljsko, Gmotno škodo so oceniU na 20.000 din. Vzroka za nesrečo še niso raziskali. LAZE: MOPEDIST TREŠČIL V TOVORNJAK - Ivan Rumenovič iz Pokleka se je peljal 20. aprila z mopedom od Boštanja proti Jelovcu. Izza ovinka je Peter Pavšer iz Vojnika pripeljal tovornjak ter se ustavil, Mopedista je zaneslo, treščil je v tovornjak, padel in obležal laže ranjen. Prvo pomoč so mu dali v Sevnici. BOŠTANJ: AVTOMOBIL V DREVO, VOZNIK MRTEV - 18. aprila je Jakob Kovačič iz Dolnjega Boštanja z osebnim avtomobilom v Boštanju, potem ko gaje zaneslo na levo in desno, treščil v drevo, ga podrl in sc po 10 metrih prevrnil. Kovačič je za posledicami nesreče še isti dan umrl v celjski bolnišnicL Huje je bila ranjena sopotnica Marija Udovč iz Dolnjega Boštanja, lažje pa sopotnika Zvonko in Ante Udovč, ki so jih tudi odpeljali v celjsko bolnišnico. Škodo so ocenili na 10,000 din. PREKOPA: S KOLESOM PRED AVTO - 15-letni Silvo Drmaz z Dolnje Prekope je 18, aprila na cesti v domačem kraju zavil na levo, ko je naproti Cvetka Kofol iz Kostanjevice pripeljala osebni avtomobil proti Šentjerneju, Voznica je zavirala, vendar je osebni avtomobil kolesaija kljub temu zadel, da je padci na cesto. Zaradi poškodb so ga takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. BRŠLIN: S FIČKOM ZBIL PEŠCA - Na bršlinskem križišču jt’ Slavko Petre, ko se jc peljal prot. Prečni, s fičkom podrl Petra Cugu-roviča, kije prečkal ccsto. Čuguro-vič ima zlomljeno stegnjenico in pretres možganov. lOO ki parstvo T v i lo Smith svic. peka fosilna smola del j nest PO -t e I e 8 a I kovnjak vTsIpl? nota m.ime azij. pakfe vetrič rjava žival prerij skl volk dušik surov angljfiE »opis topo tanie O kisik T delsm skoka Kragu jevac dom. žival strah pred nasto- pom O nekdanja šola maiai. bla- znost zbor Kara- džiž papež' krona angl. ime 1 o - rav — sko mesta m.ime lice L O oblika kisika up & z.ime impe nikal- nica ata regu- UstSTL C točaj Les— i ak sti natrij Welles O o Kalo Reka ■n % nacTnvoj — skovanja KruSevac ocet t east staro- žid. kralj S slavon E hrv. Petrol tona Herce govec franc. film. mestc musU ime Karlo va c egipS. bog sonca E A ? O X nadav pod & o v E sp.imc rim. Štiri C/ £ jap. pre— misc TL mili- meter £ r n i I o T N ape- tit marib. pevka S T & L L [fV E T DOLENJSKI LIST zasad;unnebna kultura rastlin IfT4nT9al dolenj. reka tvor o£e 'T O Kj miie nnriič tka- nina T M (V ^ L K Fran* TTiurn igrica T marib. tovarna avtomobilov m.inne vrsta c^*alca ot r. vozilo doba H !Lli simbol slave m.ime * o lahko hlap.— ';eko- Sina E ll" E’ IC O V W ^ O z agr. nogome — t ai& n/lorda čaka tudi vas ena izmed 30 nagrad? Za ljubitelje križank prijetno prvomajsko presenečenje: NOVA NAGRADNA KRIŽANKA, ki bo 14. maja dala 30 srečnim izžrebancem za pravilne odgovore 30 lepih nagrad. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, kijih bomo dobili najkasneje do 13. maja. Tokrat smo pripravili takele nagrade: 1. nagrada — 300 din 2. nagrada — 250 din 3. nagrada — 200 din 4. nagrada — 150 din 5. nagrada — 100 din 6. nagrada — 90 din 7. nagrada— 80 din 8. nagrada— 70din in 22 lepih knjižnih daril Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana navodila: izrezana rešena križanka bo hkrati kupon za'udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošgite na naslov: Dolenjski Ust, 68001 NOVO MESTO, p. p. 33 — V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. Ne pozabite na vaš točen naslov, ki mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! Lepo vas pozdravlja VAŠ DOLENJSKI LIST l EB^ lEm ti DOLENJSKI LIST D HOTEL »PUGLED« Kočevje z obraU KAVARNA, PRI LOVCU, PRI ROGU, POD STOJNO, PRI KMETU, POD LIPCO, bife SAJLiKA vas in restavracija PRI KOLODVORU ČESTITA SVOJIM GOSTOM ZA I. MAJ — PRAZNIK DELA! Trgovsko podjetje NAMA, LJUBLJANA, Tomšičeva 2 n Monuca >mie ČESTITA VSEM SVOJIM KUPCEM IN DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ, PRAZNI« DELA! ZA POMLAD IN POLETJE nudimo veliko izbiro raznega blaga za široko potrošnjo. NOVI MODELI IN VZORCI: spomladanski in letni modeli in vzorci konfekcije in obutve ter drugega blaga. ZA VIKEND IN SPORT dobite v BLAGOVNICI NAMA v Kočevju vse, kar potrebujete! TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME STILLES, Sevnica objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje priprave dela 2. glavnega knjigovodje 3. lesnoindustrijskega tehnika za delo v tehničnem sektorju Pogoji : pod 1. visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba lesnoindustrijske smeri s 5 leti ustrezne prakse; pod 2. srednja, ekonomska šola — ekonomski tehnik z 8 leti ustrezne prakse; pod 3. lesnoindustrijski tehnik z 2 do 3 leti ustrezne prakse, lahko tudi začetnik. V tem primeru se sprejme kot pripravnik. Za vodjo priprave dela je zagotovljeno družinsko stanovanje. PODJETJE MODNA KONFEKCIJA KRIM, LJUBLJANA. OBRAT NOVO MESTO sprejme v delovno razmerje VEC KV IN PK KROJAČEV IN KROJACIC (ŠIVILJE) Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek 850 do 1300 din ter redni dodatek na vso delovno dobo in dodatek na točnost. Podjetje nima stanovanj, pač pa povrne potne stroške. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja ali pa obratu Novo mesto, Ulica kiomandanta Staneta 18. »Dolenjski list« v vsako družino ^^REŽICE : Ste v zadreg*! za darilo? ’ šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa- I ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč [ cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni f nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! ZA PRAZNIKE ODPRTO! TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA sporoča, da bodo v # petek, 30. aprila, vse prodajalne odprte kot običajno. # 1. in 2. maja bodo vse prodajalne zaprte. # V ponedeljek, 3. maja, bodo v Novem mestu od 7. do 11. ure odprte naslednje prodajalne: # SAMOPOSTREŽBA pri mostu # MARKET na Cesti herojev # MARKET v Bršlinu # MARKET na Kristanovi cesti # DELIKATESA na Glavnem trgu v Črnomlju bo od 7. do 11. ure odprta # DELIKATESA — BIFE v Semiču ^a POTROŠNIK od 7. do 10. ure. LETNI DELOVNI ČAS! Od prvega maja dalje bodo Dolenjkine prodajalne v Novem mestu, ki imajo deljen delovni čas, odprte: # v ponedeljek od 7.30 do 14.30 # ob sobotah od 7.30 do 12. ure 9 ostale dneve od 7.30 do 12. ure in od 16.30 do 19. ure. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO IN DROBNO DOLENJKA Z VSEMI SVOJIMI ENOTAMI ČESTITA POTROŠNIKOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ, PRAZNIK DELA! TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME STILLES, Sevnica razpisuje: 1. dve (2) štipendiji za visoko šolo lesnoindustrijske smeri 2. štiri (4) štipendije za srednjo tehnično šolo lesne smeri 3. vzame v uk 8 vajencev mizarske stroke Kandidati za štipendije in sprejem v uk za vajence mizarske stroke naj svoje vloge pošljejo v 15 dneh na naslov podjetja. Prednost pri izbiri za dodelitev štipendije imajo kandidati višjih letnikov in kandidati z boljšim uspehom. Kandidati za uk vajencev mizarske stroke naj vlogi priložijo spričevalo prvega polletja osmega razreda osnovne šole. PODJETJE GRADBENIH MATERIALOV »GRAMAT«, SEVNICA objavlja LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: — konzolno dvigalo (nekompl.) — natezalec za betonsko železo (nekompl.) — mlin kladivar (nekompl.) — betonski mešalec (1501) »Skip« Ljubljana — betonski mešalec (250 1), firma AG — elektromotor DIREX 2,2 KW — elektromotor »Rade Končar« 4,4 KW — računski stroj (ročni — ni brezhiben) — so-jvia peč »Gorenje« — pisalni stroj »Portable« — stroj za izdelavo strešne opeke — kompl. z elektromotorjem — mešalec za cementno glazuro z elektromotorjem — 2950 kovinskih podstavkov za strešno opeko — 423 sušilnih letev za strešno opeko Licitacija bo 4. maja 1971 na upravi podjetja v Bošta-nju, na žagi. TENISKI KLUB NOVO MESTO išče OSKRBNIKA za urejanje teniSkih igriSfi na Loki. Ponudbe poSlJite na Dolenjski list pod »Oskrbnik« ali vpraSaJte popoldne na Loki. Gostinsko podjetje »MOSTE« LJUBLJANA« -Pokopališča 15 zaposli takoj — delavca v skladišču Prednost imajo osebe, vajene dela v kletarstvu. Pogoj: odslužen vojaški rok. Plača po pl^vilniku o delitvi osebnih dohodkov Ležišče in hrana zagotovljena. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. VAŠA BANKA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča vse občane in komitente, da bo 4. MAJA 1971 odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu. v novi ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle: # ZBIRALI HRANILNE VLOGE # VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV # VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV # OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT # OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE Zaupajte n^m svoje denarne posle! Opravimo Jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Iščemo # DEKLE (redno del. razmerje) za čiščenje restavracijskih prostorov Hrana in stanovanje v hiši. Osebni dohodek po pravilniku o OD. Oglasite se osebno. Gostinski šolski center Ljubljana Restavracija URSKA NOVO MESTO TEDENSKored. 12.30 do 14.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 4. MAJA: ODDAJA ODPADE. IZ NOVOMEŠKE#) PORODNišNiCE^i^l Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Helena Pavlinič iz Gradca - Andreja, Gabriela Maver iz Slepška - Vesno, Alojzija BožiČ iz Krškega — Bojana, Anica Sikonja iz Loke^— Bojana, Danica Kumelj iz Straže - Brigito, Marija Perko iz Mirne peči — Natašo, Jožefa Skube iz Gomjega Ajdovca — Stanka, Marija Brulc iz Luterškega sela — Jožico, Ivanka Lopatec iz Dobrave — Marjana, Pavla Pevec z Griča — Heleno, Marija Ilenič s Tanče gore - Roberta, Marija Rokavec iz Rebri - Mileno, Anica Zagorc iz Cerovega loga - Sonjo, Vida Sanjkovič iz Ragovega — Roberta, Martina Ponikvar iz Stranja — Vesno, Nada Bajuk iz Primostka — Romana, Jožefa Sonc iz Poljan — Natašo, Marija Kavšek iz Gotne vasi — Roberta. Terezija Blažič iz Mirne vasi — Stanka, Zofija S^ina iz Tribuč - Nevenko, .Martina Skof iz Dr^omlje vasi - Nežko, Danica Cekič iz Trebnjega — Klavdijo, Teja Srpčič iz Kr^ega — Uroša, Jožefa Cimer-mančič iz Stopič - Roberta, Amalija Krevs iz Malenške vasi — Mojco, Danijela Pograjc iz Dešeče vasi — deklico, Marija Gnidovec iz Dolnje Straže - 2 deklici, Tončka Smajdek iz Regerče vasi — deklico, Anica Hudorovac iz Lokev — dečka, Anica Lužar iz Dolnje Nemške vasi — dečka, Milena Repše iz Šentjanža -deklico, Marija Prhne iz Cerovega loga - dečka, Rozalija Jerele z Brezovice — deklico, Ljudmila Pa\din z Mirne - dečka, Stanka Kartuš s Senovega - deklico, Ljudmila Zupančič iz Bistrice — dečka, Marija Kambič iz Vranovičev — dečka, Marta Blažič iz Gornje Stare vasi — deklico, Katarina Zupet iz Škocjana -deklico in Francka Stubler s Pugleda - deklico. - Čestitamo! IZBR€ Pretekli teden so v brežiški p^ rodnišnid rodile: Dragica Vapner iz Grdanjcev - dečka; Marija Nakani iz Sel — deklico; Karolina Senica s Senovega - dečka, Hedvma Kragl iz Šmarja - Alenko, Frančič Kozinc iz Mrzle planine — Eriko, Andjela Koleš iz Kraljevca - Ivana, Nada Bašimamović iz Drenja — dečka, Daniela Jezbec iz Podvrha — deklico, Alojzija Gunčar s Creteža - deklico, Frančiška Kuhar iz Mladja — Cirila, Stanislava Rihter iz Leskovca - Roberta, Jožefa Vilčnik z Blance - Natašo, Snežana Marič iz Brežic - deklico, Rezika Ferenčak iz Brezine - Matejo, Danica Skiljan iz Samobora — dečka, Julijana Mahovič iz Vrhovčaka - deklico, Marya Kostevc z Malega vrha — deklico, Terezija Ambrožič s Senove^ -Branka, Anica Pinterič iz Sevnice -Saša, Frančiška Zorko iz Dol. Skopic - Vido, Djurdja Glogović iz Semkovca - Ro^rta. - Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Karel Stoviček, upokojenec iz Krškega, star 74 let; Antonija Setinšek, gospodinja iz Dobrave, stara 66 let; Jože Radanovič, upokojenec iz Cm ca, star 66 let. BREŽIŠKA KRONIKA NESREC Pretekli teden so se ponesrečiU in _kali pomoči v brežiški bolništiici: Vida Jankovič, delavka iz Brežic, si doval glavo; Magdalena Zvar, učenka iz firesladola, se je opekla po telesu; Anton Brezovšek iz Celja si je pri prometni nesreči poškodoval glavo m roke; Franjo Ivkovič, kmet iz Noršič sela, je padel z lestve in si poškodoval rebra; Branku Miletiču iz Luga je padla prečka od gola na glavo; Jožefa Šetinc iz Sel je padla na dvorišču in si zlomila levo roko; Antoniji Brkovič iz Gregovc je nekdo poškodoval glavo; Mim ftemlč, gospodinji iz Drenovca, je stopila krava na desno roko in ji jo zlomila; Slavko Bromše iz Anž si je pri prometni nesreči poškodovd obraz; Alojz Roštohar s Ponikev je padel in si zlomil desno nogo. Društvo upokojencev Za člane Društva upokojencev Novo mesto razpisujemo izlet v dolino Tamar in na Golico. Izlet bo v torek, dne 18. maja. Odhod iz Novega mesta od avtobusne postaje ob 6. uri, povratek ob 21. uri. Stroški prevoza 42 dinarjev. Prehrana je stvar vsakega posameznika. Vodstvo je preskrbljeno. Prijave sprejema DU Novo mesto vsak delavnik od 8. do 12. ure, in to do srede, 12. maja. Prijave so možne le do zasedbe avtobusa. (45 sedežev). Zunanje podružnice in poverjeništva sama oskrbijo prevoz svojih izletnikov do Novega mesta in nazaj. Iz pisarne DU Novo niesto V > SEVNICA: IZLET NA POREZEN Novoustanovljena planinska skupina v konfekciji ,Jutranka“ prireja 1. in 2. maja izlet mladih planincev na Porezen in na Primorsko. Odhod bo 1. maja v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom do Petrovega brda v Selški dolini, od koder je na Porezen približno tri ure hoje. S Porezna bodo planinci odšli pogledat partizansko bolnišnico Franjo, prenočevali pa bodo v Domu Pod planino v Trebiji nad Škofjo Loko. Naslednji dan se bodo povzpeli na Lubnik ali Blegoš. NA GORJANCIH SPET ODPRTO Planinski dom Vinka Paderšiča na Gorjancih so pred kratkim spet odprli: odprt je vsak dan od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. Dom so čez zimo uredili in izpolnili opremo, tako da nudi ugodno bivanje tudi večjim skupinam. je pri prometni nesreči poškodovala vratna vretenca; Angela Mirt iz Krškega je padla in si zlomila levo nogo; Anton Ferenčak iz Skopic si je pri padcu poškodoval desno koleno; Ana Oštir, upokojenka iz Mrzlave vasi, je padla in si zlomila levo nogo; Julijana Dragič, gospodinja iz Perišča, se je popanla po levi roki; Franc Trefalt iz Mrzle planine je padel s kolesom ui si po^o- Oboje potrebujemo: vaš Stari in novi naslov ko nam pismeno javljate spremembo naslova! Lista vam na novi naslov ne moremo mši^ati, če nam hkrati ne sporočite svojega dosedanjega (starega) naslova. Ne jezite'so torej na nas, če boste prejemali Dolenjski list tudi naprej na dosedanji naslov, čeprav že stanujete kje drugje -zato upoštevajte naše gornje na- vodilo. UPRAVA LISTA RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 30. APRILA: 8.10 Operna matineja, 9.35 Narobe pesmi poje in igra ansambel Borisa Franka, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Gvido Fajdiga: Koliko dušika je letos še gospodarno potrositi na čredinke? 12.40 Z ansamblom „Fantje treh dolin", 13.30 Priporočajo vam..., 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 16.40 Rad imam glasbo, 17.10 Človek in zdravje, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik, 20.00 Na predvečer praznika dek, 21.15 Oddaja o morju iii pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki IZ logov domačih. SOBOTA, 1. MAJA: 4.30 do 8.00 Za praznik dela, 8.15 Veseli zvoki v majskem jutru, 9.35 ,4*o domače", 10.05 Jurij Holy: Snidenje za Prvi maj, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 11.20 Slovenske pesmi, ki pojo o maju in veselju, 12.10 Čestitke za Prvi maj, 13.30 Krašovec Tone: 25 let pozneje, 14.05 Minute s slovenskimi solisti, 15.05 Melodije za mladi svet, 16.30 „Po domačih ki:ajih“, 17.05 Lepe melodije, 17.15 Radijska igra — Mladen Oljača-Borut Trekman: Kozara, 18.30 Iz jugoslovanske zabavne glasbe, 19.00 Lahko noč, otrod! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „Radio klub“, 21.20 Panorama vedrih melodij, 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 2. MAJA: 4.30 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Henry Winter-feld-Emst Batta: „Priletela deklica", 9.05 Srečanja v studiu 14,10.05 Še pomnite, tovariši... Maks Burgar: Kurirska zveza čez Savo, 10.25 Pesmi borbe in dela, 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 13.30 Nedeljska reportaža — „Skrb za človeka", 13.50 Z domačimi ansambli, 15.05 Z našimi solisti v opernem svetu, 15.30 Radijska igra - M. Kranjeo-M. Mejak: „Povest o dobrih ljudeh", 16.45 do 19.00 Nedeljsko š^rtno popoldne, 19.00 Lahko noc, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „V nedeljo zvečer , 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 3. MAJA: 8.05 Priljubljena dela iz lahke glasbe, 9.05 Revija domačih zvokov, 10.05 Viktor Konjar: „Pogled nazaj in na-'prej, 10.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.10 Koncert vedrih melodij, 13.30 Popevke evropskih narodov, 14.05 Z orkestrom Jack Wolfe, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.05 V svetu opernih melodij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Cez polja in potoke, 17.05 Ples ob petih. 18.40 Lepe melodije, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 20.00 Giacomo Puccini: „Turandot", 22.20 Za ljubitelje jazza. TOREK, 4. MAJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Dnevnik Okice Črnooke, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Kako rešujejo problem obiranja in prodaje jagod, 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 Moj svet je glasba, 14.40 Mladinska oddaja: „Na poti s kitaro", 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 16.40 Rad imam glasbo, 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta, 20.00 Prodajalna melodij, 21.17 Lahka glasba, 22.15 Sodobni hrvatski skladatelji komorne glasbe. SREDA, 5. MAJA: 8.10 Operna matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Božena Pahulje: Kako je zamišljeno uresničevanje poljedelskega načrta v Sloveniji, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam . . 14.10 Majhen koncert zabavne glasbe, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 16.40 Na obisku v studiu 14, 17.25 Naša glasbena galerija, 18.30 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Koncert komornega orkestra Celovškega radia, 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 6. MAJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.35 Slovenski pevci zabavne glasbe, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jasna Stekar: Silaža z veliko suhe snovi ima veliko ^anilno vrednost, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam..., 14.45 „Mehurčki", 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe, 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Silva Štingla, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer - Bjoemstern Bjoernson, 22.15 Iz opusov Albana Berga in Sergeja ProkoQeva. TELEVIZIJSKI SPORED S S bonboni NEDEUA 8.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM BORISA KOVAČIČA (JRT) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA 10.45 MOZAIK 10.50 OTROŠKA MATINEJA - Pika Nogavička, Skrivnosti živali 11.45 MESTECE PEVTON -serijski film 12.35 TV KAŽIPOT (do 12.55) ŠPORTNO POPOLDNE 18.20 HUGO IN JOŽEFINA -švedski barvni film 19.45 CIK-CAK 20.00 TV DNEVNIK 20.30 3-2-1 20.35 FESTIVAL FESTIVALOV — posnetek 21.30 KOŠARKA JUGOSLAVIJA : TV - prenos - v odmoru REZERVIRAN ČAS 23.00 VIDEOFON 23.15 ŠPORTNI PREGLED 23.45 POROČILA PONEDEUEK 10.05 A. Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC — mladinska igra (JRT) 11.15 KONCERT VOJAŠKEGA ORKESTRA DOMA e g? VISOKI#-! V O d ij O v kvaliteti m nagrajujejo Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje. Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C in sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v DOLENJSKEM LISTU besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo 2ito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagrada-visoki c ga gs gs ss gs s gs gs m Žito, Ljubljana, smartinska 134 (naicraila — > iHoki C) S 63 S 15.40 16.05 16.20 17.05 17.20 17.55 18.05 19.50 20.00 20.25 20.35 21.30 21.45 22.25 JA (do 12.10) TRIJE ROKOMAVHI (JRT) RISANKA MLADI ZA MLADE OBZORNIK KOŠARKA ITALIJA : TV - prenos II. polčasa MOZAIK KOŠARKA JUGOSLAVIJA : SZ — prenos, v odmoru R EZER VIR AN ČAS CIK-CAK TV DNEVNIK 3-2-1 NOČNI KONCERT -film iz serije VOS USTAVNA RAZPRAVA KAKO SMO POSTALI DRUŽINA - reportaža POROČILA DRUGI SPORED: 20.00 TV DNEVNIK 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK 9.35 10.40 11.00 14.45 15.35 15.55 16.10 16.45 17.45 18.00 18.15 18.30 19.00 19.05 19.30 19.40 19.50 20.00 20.25 20.35 22.25 TV V ŠOLI RUŠČINA OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE TV V ŠOLI - ponovitev RUŠČINA - ponovitev TV VRTEC ANGLEŠČINA MADŽARSKI RV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) TIK-TAK: Velika doktorska pravljica RISANKA OBZORNIK STARE KRČME: Pri Obrščaku MOZAIK SAMOUPRAVLJANJE STARŠI IN OTROK PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK CIK-CAK TV DNEVNIK 3-2-1 NAJPREJ JAZ, POTEM DRUGI — italijanski film NOKTURNO - Saša Šan-tel: 1. Godalni kvartet v D-moIu .. . .POROČILA SREDA 8.15 TV V ŠOLI 15.50 KONGRES SAMOUPRAV UALCEV - prenos iz Sarajeva, v odmoru OBZORNIK 19.30 NA SEDMI STEZI -športna oddaja 19.50 CIK-CAK 20.00 TV DNEVNIK 20.25 3-2-1 20.35 Jiri Sequens: BRZOJAVKA IZ NEAPLJA 21.35 GILBERT BECAUD-5. oddaja 22.15 POROČILA ČETRTEK 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) 17.15 PIKA NOGAVIČKA -serijski film 18.15 OBZORNIK 18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI -serijski film 19.00 MOZAIK 19.05 ENKRAT V TEDNU 19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI - serijska oddaja 19iO CIK-CAK 20.00 TV DNEVNIK 20.25 3-2-1 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Pariška komuna 21.25 L. Pirandello: MOJ SVET - nadaljevanka 22.55 400 LET SLOVENSKE GLASBE: Danilo Švara 22.55 POROČILA JUGOBANKA < Ob> LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudf JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji In preko predstavništev v tujini # zbira hranilne vloge občanov # vodi devizne račune občanov 0 opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini # daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke naložijo tudi pri tujih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in tov ZR Nemčiji, Avstriji in Švici. Prihranki v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah lahko prav tako dvigajo v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. ^oteiuTUntK IMPORT-EXPORT UUBUANA obvešča vse, ki so od 1. novembra 1970 do vključno 20. aprila 1971 oddali svinjske kože, da so bila dne 20. aprila 1971 Izžrebana naslednja potrdila: IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA MOTORNA KOSILNICA 111140 ŠIVALNI STROJ 173519 296492 KOLESA 114511 126359 147109 150178 157936 162745 163689 166158 185249 200301 208649 229716 240433 248122 252184 266448 287920 307907 312411 314351 TRANZISTORSKI SPREJEMNIK 100814 104038 117400 109725 130544 137096 141564 137096 141564 155548 165909 179379 184801 196421 213922 229240 236563 245442 260807 279764 284956 291128 301028 304279 310397 MANJŠI DOBITKI — USNJENA GALANTERIJA _ — na bloke, ki se končujejo z naslednjo končno številko: 177 643 782 Obveščamo vse izžrebance, da lahko prevzamejo dobitke od 10. maja 1971 dalje na najbližji odkupni postaji KOTEKS TOBUS. VSEM KMETO'VALCElM ČESTITAMO ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA! Letos v hlačah iz NOVOTEKSA! Na okopih revolucije Miha Počrvina, ki je dobil priznanje OF, ostaja zvest sam sebi: za človeka govore dejanja Malo je ljudi, za katere bi lahko zapisal besedo Človek z veliko začetnico brez razmišljanja, brez obotavljanja. Revolucionar in španski lx)-rec Miha Počrvina, ki ga je bolezen, ta posledica in spremljevalka vseh tistih, Id preveč izgorevajo v delu in se premalo posvečajo sami sebi, zadnje čase že razrvala, je nedvomno tak. .. Rojen 1905. leta v Birčni vasi je Miha Počrvina 1929 odšel v Francijo, ker zanj doma ni bilo dela. Zgodaj se je tako spoznal z grenkobo življenja — in z revolucionarnim delom Aleš Bebler, Prežihov Voranc in drugi so bili njegovi soborci, zaverovani v Mjšo bodočnost. Torej sploh ni bilo vprašanje, ko je Dilo potrebno 1936 na okopih revolucije v Španiji z dejanji pokazati svojo privrženost ... Drugo svetovno vihro je preživel v francoskem ujetniškem taborišču, po osvoboditvi pa se je vrnil v domovino. Delal je v druž-beno-poUtičnih organizacijah v Novem mestu in Ljubljani. L 1950 se je vrnil v Novo mesto za sehretarja rrwstnega komiteja ZK, potem pa je bil do upokojitve sredi prejšnjega desetletja direktor Zavoda za socialno zavarovanje. Te dni je dobil občinsko priznanje OF: „Vidim, da me niso še pozabili, da nisem še odžagan!*' se mu zasvetijo oči - V življenju revolucionarja tragičnih trenutkov ni malo? „Tragičnih trenutkov ni bilo malo, žal, res ne. Od 1933 naprej so se udarci usode kar vrstili Tisti, ki mislijo, da se je boj proti nacizmu in fašizmu začel šele 1936 ali 1937, se motijo. Ko je v Španiji zažarel ogenj, človek ni imel kaj izbirati . .. “ - In vendar, tudi veseli trenutki so bili, kajne? „Prav gotovo. Največje veselje je bilo, kadar smo imeU uspešen dan za sabo, ko smo se dobro borili. Kakšen dan je bil, kadar smo prav na vražje nažgali sovražnika, ga zapodili v beg, sami pa utrujeni po bitki pobrali orožje! Spominjam se Španije; nekoč smo v neki bitki zaplenili kar top!" Miha Počrvina ni človek, ki bi se rad hvalil „Kaj bi pripovedoval, “ zamahne z roko, „vem, da sem si takrat zapisoval pomembnejše dogodke. Saj veste, spominom človek ne uide, misel pa ne more ujeti vsega. V majhnem bloku sem imel zapisanih veliko stvari Pred leti pa sem ta blok poslal v beograjski muzej... “ Miha Počrvina, revolucionar za vzor, kakor bi ga vzel iz vseh tistih neštetih pripovedk o dobrih ljudeh, ki so se neusmiljeno borili za pravično stvar, je vesel, ponosen na občinsko priznanje Of. v svoji skromnosti pa pravi: ,J>Iaj raje drugi govore ... “ Morda ima prav. Navajen je že iz mladih let, da so zanj govorila njegova dejanja. Od tega svojega življenjskega načela ne odstopa ruti danes. Mar ni prav v tem ključ do tiste priljubljenosti, ki jo uživa, do tistega preprostega, a pomembnega stavka: „To pa je res Človek!* J. SPUCHAL Ogenj pustoši 21. aprila so Pod gajem pri Suhorju požigali suho travo,ogenj pa seje razširil tudi na trihektarski kostanjev nasad in naredil za 10.000 din ^ode. Isti dan je požar zajel 5 ha metliških steljnikov, last petih metli-škili in dobraviških posestnikov, ter povzročil za 15.000 din škode. 22. aprila so novomeški gasilci pohiteli v Ragov log, kjer je začelo goreti dračje in ogrožati drevje. Predtem je izbruhnil požar na Pionirjevem gradbišču pri novomeški bolnišnici, kjer so ocenili škodo na 15.000 din. 24. aprila je pustošil ogenj na Klečetu pri Žužemberku, kjer je pogorel skedenj, last Alojza Glaviča, poškodovano pa je tudi ostreje hleva. Škodo so ocenili na 10.000 din. Istega dne sta v Hrastu pri Vinici zgorela hlev in skedenj Jurija Fugine. Ogenj je upepeHl tudi motorno žago, orodje in nekaj sena. Po prvi oceni je škode za 10.000 din. Kaže, da so na Klečetu in v Hrastu ogenj zanetili otroci med igro z vžigalicami. DVAKRAT TULILA SIRENA -V petek, 23. aprila, je tudi v Kočevju kar dvakrat tulila sirena. Najprej je ob 18i5 začela goreti trava v brezovem gozdičku pri Trati. Gasilci in občani so ogenj hitro pogasili, k čemur je največ pripomogla srečna okolnost, da je močan veter nenadoma popolnoma spremenil smer in podil ogenj proti že požganemu območju. Ob 22. uri pa je začelo močno goreti na mestnem smetišču. Močan veter je grozil, da bo prenesel plamene v bližnji gozd. Gasilci so požar pogasili, KOMUNALA pa je k smetišču postavila stražo. V preteklem tednu je v mestu in bližnji okolici prišlo do petih podobnih požarov, ki pa na srečo niso terjali večje škode. Do vseh je prišlo zaradi malomarnosti ali pa zato, ker so se otroci igrali z ognjem. »NIKOLI DOVOLJ HLAČ!« ,J^ovoteksovo“ reklamno geslo za njihovo konfekcijsko proizvodnjo hlač se „na žiost“ izpolnjuje preveč dobesedno! Čeprav delajo z vso zmogljivostjo, gredo njihove hlače skoraj vse v izvoz. Za domači trg. jih ostaja komaj za največjo nujo. (Foto: S. Jerko) NOlVOST IZZA NOVOtMESKIH ZAPAHOV milski kvintet dobil »naraščaj« Anzulovićevi skupini se je v priporu pridružil šesti obdolženec — Vinko Šandor iz Podravine — V preiskavi so ugotovili, da so priporniki v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji zagrešili 44 vlomov Anzulovićevi vlomilski skupini, ki čaka od zadnjih februarskih dni za novome3dmi zapahi na proces desetletja, se je pred kratkim pridružil še Vinko Šandor iz Džudževcev v Podravini. Obdolžen je sodelovanja pri enem od številnih vlomov, ki so jih Zlatko Anzu-lović, Vesna Sirovan, Ivan Kandija, Vladimir Vučko in Darico Mikinjač zagrešili v Sloveniji, Srbiji in na Hrvatskem. Sedmo štruco je že nesla Roza iz porodnišnice. V pičlih desetih letih sedem otrok! „Ej, Ahlinka, Ahlinka, pazite se zdaj, pazite,“ ji je požugala babica, ko ji je po-m^ala na voz. ,3aj veste, še zemlja se izrodi in pokvari, pa bi ženska ne! Pa le pridite, kot je domenjeno. Nekaj vam bomo daU, da bo mir pri hiši.“ To slednje je Rozi kar naprej rojilo po glavi. Po dveh mesecih se je obotavljaje odpravila v mesto. Domov je prinesla tri Otlice tablet in jih spravila med perilo. Zvečer, preden je pogoltnila belo zrnce, se je ozrla po svojih šestih otrocih, ki so se gnetli na treh m^avih posteljah. „Ce že ne zame, je zanje gotovo tako najbolj prav,“ je zavzdihnila, ko je legla k sedmemu, ki se je lačno zaril v napeto dojko. Že drugi teden je tekel, odkar se je Roza vsa spremenila. Delala je za tri, pa ji ni bilo nič pretežko. Zvečer je še zmerom našla čas, da se je pobrigala za otroke; temu je prišila gumb, ki je odletel na paS, onemu je pom^ala zaviti zvezek, malega pa je pred spanjem rada poiyčka-la, tako da se je že kar razvadil. In po toliko ktih so sosedje spet ^šali peti mla- do Ahlinko, ki je bila svoj čas najboljša pevka v vasi. Rozi se je odpiral nov svet. Pa ne dolgo! v nede^'o, ko je polagala plenice na toplo peč, je privihrala mati v izbo in ji pomolila tablete pod nos. „Stara sem, naglušna tudi, slepa in zmešana pa še zda- nje. „S^j sam dobro vidi, kako je. Drug drugemu že stojimo na prstih, drug drugemu grizemo kruh. Kmetije je le toliko, da nas oskrbi s krompiijem in zeljem. Tistih nekaj v kamnolomu prislu-ženih dinaijev gre pa kar iz kuverte v usta.“ Toda Roza se je uštela. Janja Kastelic: Še zemlja se izrodi leč ne,** je kričala vsa zaripla v obraz. ,J>fisem še prepisda, bogu bodi hvala, in dokler sem še jaz gospodar, teh tablet, ki sam hudič tiči v mih, ne bom trpela pri hiši. Zenska je ustvaijena tako in zato, da rodi, drugo je vse sam greh!** ' Z vso ihto je vrgla škatlice v ogenj. ,JPri župniku se oglasi in pokesaj se, da ne pride prekletstvo nad hišo!** je jokaje pripomnila in zaloputnila z durmi. „Zvečer se pomenim z njim, mož je le mož,** si je Roza natihoma dajala upa- ,3eži no,** jo je kar brž zavrnil France, „t^o naj bo, kakor je namenjeno! Kaj bi človek posegal tja, kamor ne sme. Sem se mar že kdaj pritoževal? Sedem jih je, pa so mi vsi enako pri srcu, in. če je usojeno, da bo še osmi, naj bo! Raje deset kot nič, tako ti povem!** Roza je čutila, da je spet Surtnila ključavnica pri obroču, ki ji toliko let ni dal dihati. Od tistega dne pri Ahli-novih niso več omenili tablet. Ko je sedenmiesečni Tonček dobil prve zobe, se je pod Rozinim srcem osmič zganilo. „Vidva sta pa pridna, da je kaj,** so ju radi podražili sosedje, patent pro^jta, to bo denaija!** Francetu je kar godilo tako govoijenje, Roza pa se je zaprla vase, da je bilo vsak dan teže spraviti kakšno besedo iz nje. Le garala je še bolj kakor prej. Okopavala je, plela, žela, zvečer pa je še v pozne ure pospravljala v šoU. v jeseni bo imela že kar pet šolaijev; pet parov čevljev, pet sukenj, pet torb ... Denaija bo treba! v osmem mesecu jo je kar iznenada prijelo. Bilo je tako hudo, da jo je sosed sredi noči zapeljal v bolnišnico. „Upajmo, da bomo v^j njo še rešili,** je bilo zadnje, 1^ je slišala Roza, preden je padla v globok sen. Sele tretji dan po operaciji se je toliko zavedala, da je začutila življenje. Čutila je, da je smrt umaknila koso od njene postelje, in vedela, ne da bi ji kdo povedal, da le ni zamahnila v prazno. Nič v njej in okoli nje je bil tako velik, da še solze niso našle prostora ob njem. v desetih letih se je pokvarilo, izrodilo mlado, bogato polje. Zakaj? Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča Anton Trunkelj je 23. aprila povedal, da je do zdaj v sodelovanju z upravami javne varnosti in postajami milice v Novem mestu, Celju, Mariboru, Varaždinu, Zagrebu, Donji Stu-bici, Krapini, Zaprešiču, Koprivnici, Petrinji, Glini, Šabcu, Kniču, Batočini, Kraljevu in Cačku zbral podatke o 44 vlomih, ki jih pripisujejo Anzulo-viču ter njegovi skupini, „po-višani“ od kvinteta v sekstet. Obdolženci so bili do zdaj že nekajkrat zaslišani. Po izjavi preiskovalnega sodnika sta najtrši oreh Ivan Kandija in Vladimir Vučko, ki vztrajno zanikujeta, da bi sodelovala pri nekaterih dejanjih, za katera ju dolžijo. Na mizi preiskovahiega sodnika se je do zdaj nabralo za nekaj debelih in nekaj kilogramov težkih svežnjev uradnih_ zaznamkov, pričevanj in drugih uradnih aktov, zbranih od začetka preiskave. To pa še ni vse, saj pričakuje preiskovalni sodnik podatke še o kašnem kaznivem dejanju, za katerega zdaj še ne vedo. Sicer pa mora biti preiskava končana do druge polovice avgusta, ko bo potekel maksimalni rok za preiskovalni pripor, v katerem je Anzu-lovićeva vlomilska skupina. • •• Po poletu, ki je trajal mnogo manj časa kot so predvidevali zahodni opazovalci v Moskvi, so se trije sovjetski kozmonavti, ki so se v svoji vesoljski ladji So-juz 10 združili z vesoljsko postajo Saljut, srečno vrnili na Zemljo. V bodoče se bodo lahko tiste Američanke, ki služijo v vojski (in takih je kar precej, ne samo v ženskih pomožnih službah, marveč tudi v redni armadi) tudi poročile in imele otroke, pa kljub temu ostale v uniformi, medtem ko so sedaj po enem izmed teh dveh „dogodkov" morale obvezno iz armade. Torej tudi matere v uniformah! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor Drago