Okrog 60 stanovanjskih hiš na kanalizacije in električnega omrežja.
Leto XXVII. Številka 8
JesS116^1 .ob*- konference SZDL in TrS	.Ra4,°vlnca, Šk. Loka
Krani ri«T • daj5 VP Gorenjski tisk - oLolorni ured^k Anton Miklavčič vagovorm urednik Albin Učakar
G L A SILO SOCIALISTIČNE
Triglavski cesti v Radovljici sodi med najbolje komunalno urejen del Radovljice. Prebivalci tega dela so tudi sami precej prispevali k asfaltiranju cest, ureditvi režia. Podobno nameravajo v prihodnje v radovljiški občini urejati tudi druga stanovanjska naselja. — Foto: S. Hain
Kranj, sreda, 30. 1. 1974 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 194 7 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1- januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Čez kakšna dva meseca bo odprt nov zdravstveni dom v Radovljici. Novi prostori bodo v obnovljenem otroškem vrtcu, h kateremu so dogradili še prizidek. V novi zdravstveni ustanovi bodo zdravstvene in zobozdravstvene ambulante. Po otvoritvi bodo jjrostore sedanjega zdravstvenega doma preuredili za varstvo otrok — A. Z. — Foto: F. Perdan
Uspel in zanimiv posnetek! Napravljen je bil v Gradisovem obratu v Skofji Loki. Orjaško portalno dvigalo je dvignilo krepak zalogaj pet in več metrov dolgih debel in jih poneslo k lupilcu za obli les, ki sta ga kupila Gradiš in Gozdno gospodarstvo Kranj. Mehanizacija in tehnika pomagata človeku! Koliko delovnih ur in žuljev bi bilo potrebno, da bi delavci z rokami in cepini opravili to težaško delo! (jk) — Foto: F. Perdan
Jože Kovacic -Prešernov nagrajenec
Kranjska občinska skupščina je na četrtkovi seji potrdila predlog žirije za podeljevanje Prešernovih nagrad, da se Prešernova nagrada za leto 1973 v kranjski občini podeli Jožetu Kovači-ču, vodji mladinske gledališke dejavnosti Prešernovega gledališča in igralcu.
Jože Kovačič se je rodil 1922. leta v Radohovi vasi pri Pivki in 1928. prišel v Kranj. Že v mladosti je sodeloval pri sokolskem odru v Stražišču. Bil je igralec poklicnega gledališča v Kranju, od 1963. leta pa je vodja mladinske gledališke dejavnosti. Med igralskimi dosežki ob velikem številu vlog velja posebej omeniti vlogo Krefla v Potrčevi Kreflovi kmetiji in vlogo generala v Svetina-Povšetovi Ukani.	A. Z.
Naročnik:
Priprave
na volitve po
programu
^	Jesenice : Olimpija 1:3
Tako "se k[°H*- ana'/)(}raženci odhajajo v slačilnico, zmagovalci pa se vesele slabe in,J L'*aka zagrizena in ostra borba. Jeseničane je tokrat razen Mrt 2apUstlla	- Foto: F. Perdan (Več na 11. stram).
Načrtovanje v slovenskem kmetijstvu
Vsaj osnovo imamo
P™ programima_____ • . i________x -• .....*
Pri
rrnnhrfiramL/anju razvoja kmetijstva v naši puouKine bi smeli pozabiti na ljudi, ki bodo
Pro ra ] V njem na nJ^ovo izobrazbo
> leta l?8nS|l^!n.sk<.ega kmet'jstv* Brez teh, lahko bi rekli minimal-' v tem trenutku le nih pogojev, hi bilo vsako večje inve-
utiiviniu nrj«mi«dlno in nPlK!
možnost! k3Že V tem trenutku le nifevan , PnPravUenost za ures-izbran*? i n* • pa že Predvidene,
darili* P?,U',ene ProJekt«. Pou-načrtov nedavne™ Posvetovanju o
a 2nju, krtijstva'ki J* bil«
renuhlil epavm°' da vlada P«vsod v Meno«/1 VeČJa ali manJša P'iprav-DrotJ58,uresnSevanje razvojnega Programa kmetijstva, ki ga imenuje-
nih >; \ze!?m P,an«. v«eh potrebnosti ^ in kadrovskih mož-POBoiiPa Sti nL Nekateri osnovni u resni/.Za di?sVganJe teh eiljev so lovnih P°loŽaj kmetijskih de-S h °urganizacij se ^oljšuje, pa-za|otovirVa zauPanJe' kmetom smo
varnost in ,osnovno ^ialno „..........
mn,rku,tbeno koristnoddei()dte?uzako- Nadaljevanje na 12. str.
med u rai'1J0 kot osnovni odnos Ui ohr^ JSko ( elovn» organizacijo tom m Za kooperacijo in kme-
stiranje nesmiselno in neuspešno.. Čeprav je v današnji prehrambeni stiski vsaka količina hrane dragocena, je treba pri investiranju upoštevati, koliko bodo stali proizvodi, dobljeni z novo investicijo. Ker v preteklosti tega večkrat nismo upoštevali, so bile nekatere naložbe opuščene ali niso bile izkoriščene, ker so bili proizvodi predragi. Usklajena in — planirana politika cen je zato eden izmed osnovnih pogojev za uspešne naložbe v kmetijstvu v naših razmerah, ko smo vsakodnevno zaradi cen priča hudim pretresom.
In še drugo plat vlaganj v kmetijstvo radi zanemarimo. Kaj če se
V	pripravah na volitve te dni v vseh gorenjskih občinah končujejo postopek evidentiranja možnih kandidatov za delegate. Prve ocene kažejo, da so predvsem v zadnjem mesecu v vseh občinah akcijo za evidentiranje pospešili. Tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih oziroma na terenu so evidentirali vrsto možnih kandidatov. Vendar skoraj povsod ugotavljajo, da je med evidentiranimi premalo žena in mladine. Zato bodo v naslednjih dneh, do konca tega meseca oziroma v prvih dneh februarja, dokler bo še trajalo evidentiranje, skušali sedanji sestav izboljšati.
Potek evidentiranja in priprave na volitve so doslej že ocenili v nekaterih gorenjskih občinah na skupnih sejah občinskih konferenc socialistične zveze in občinskih sindikalnih svetov. Minuli četrtek je bila skupna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Tržiču. V soboto sta se na skupni seji sestali občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet v Kranju, v ponedeljek pa v Radovljici. Za danes pa je sklicana takšna seja na Jesenicah.
V	Kranju in v Radovljici so ob tej priliki ocenili tudi gospodarske in politične razmere v občini. Povsod pa so ocenili potek evidentiranja, sprejeli volilni pravilnik, načela in merila kadrovske politike za kandidiranje in akcijski program nalog do volitev v zvezno skupščino.
A. Ž.

21. februarja
Predsedstvo zvezne skupščine je razpravljalo o pripravah na prihodnje seje zborov. Na seji so določili, da bodo ustavo SFRJ razglasili na seji zbora narodov zvezne skupščine 21. februarja. Pred tem bodo drugi skupščinski zbori na sejah konec januarja glasovali o predlogu ustave. Republiške in pokrajinske skupščine pa bodo izrekle soglasje.
Sprejem
Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher je sprejel delegacijo glavnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki jo je vodil dr. Miha Potočnik. V razgovoru so člani delegacije seznanili predsednika Kraigherja z delom v minulem letu in z načrti za letos. Planinska zveza Slovenije ima že prek 80.000 članov.
Več pšenice
Po podatkih pokrajinskega zavoda za statistiko je v Vojvodini zdaj posejanih s pšenico 431.000 hektarov ali okrog 50.000 več kot lani. V družbenem sektorju so posejali 258.000 hektarov, v zasebnem sektorju pa 173.000. To kaže, da so tako družbena gospodarstva kakor tudi zasebni posestniki razširili pšenična polja. Na spomladansko setev v pokrajini čaka še dobrih milijon hektarov zemlje.
Red republike »Politiki«
S slovesno sejo delavskega sveta je NI P Politika proslavil 70-letnico izhajanja in 30-letnico tiskanja Politike v novi Jugoslaviji. Odposlanec pokrovitelja proslave predsednika Tita je izročil ob tej priliki glavnemu uredniku odlikovanje red republike z zlatim vencem, s katerim je bila Politika odlikovana za svoje poslanstvo.
Posojilo za traktorje
Delavski svet industrije strojev in traktorjev se je strinjal, da sklenejo s svetovno banko pogodbo o posojilu v vrednosti 18,5 milijona dolarjev. Z denarjem bodo uvozili opremo in rezervne dele za novo tovarno, ki bo zgrajena do konca prihodnjega leta. V novi tovarni bodo na leto izdelali 35.000 traktorjev.
Pol leta?
Predlog o podaljšanem porodniškem dopustu je že nekaj časa v razpravi. Če bo šlo vse po načrtu, bo čez pol leta začel veljati. Sest mesecev naj bi v prihodnje matere bile po rojstvu z otrokom, do otrokovega osmega meseca pa naj bi imele pravico do polovičnega delavnika.
Skupen cenik
Predstavniki turističnih društev in turističnih zvez z obalnega območja, z območja istrske obale in Reke so se v Kopru dogovorili, da bodo tudi letos izdali skupen cenik za zasebne sobe. Cene zasebnih sob bodo letos za 10 do 20 odstotkov večje kot lani.
Slovesnost bo v Črnomlju
V	Beli krajini se že pripravljajo na slovesno proslavo 30. obletnice SN OS. Osrednja proslava bo 19. februarja v Črnomlju, na njej pa bo govoril podpredsednik republiške konference socialistične zveze Zoran Polič.
Bo
primanjkovalo elektrike?
V	Jugoslaviji bomo morali letos proizvesti 35.305 milijard kilovatnih ur električne energije. To ne bo ravno lahko, saj termoelektrarne najbrž ne bodo imele dovolj premoga. Obratovati bi namreč morale kar 6000 ur, za vse druge porabnike pa bi ostalo le 14 milijonov ton premoga. — V Sloveniji imamo v zadnjih dneh spet težave z elektriko. Termoelektrarna Trbovlje II bo namreč tri mesece v popravilu. Zato vsak še tako majhen izpad terja nujne odklope.
Kranj
Na sobotni skupni seji občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta so ocenili gospodarske in politične razmere v občini in razpravljali o izhodiščih za družbeni načrt občine za letos. Na seji so ocenili tudi potek evidentiranja možnih kandidatov v občini in sprejeli volilni pravilnik, načela in merila kadrovske politike za kandidiranje in okvirni program predkandidacijskega in kandidacijskega postopka.
Pri občinski konferenci zveze komunistov se je v ponedeljek sestala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. Razpravljali so o uresničevanju ustavnih dopolnil in ocenili samoupravne sporazume v Iskri in Savi. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi razprava o pripravi akcijskih programov za realizacijo letošnjega plana gospodarjenja in razprava o izhodiščih družbenoekonomske politike v občini za letos.	A. Z.
Na zadnji, 11. seji predsedstva občinske konference ZMS Kranj, ki je bila v torek, 22. januarja, v prostorih skupščine občine Kranj, so sklenili, da bo prihodnja konferenca ZMS 5. februarja.
Na njej bodo obravnavali vprašanja mladinskega doma in priprave na volitve. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o sodelovanju predstavnikov OK ZMS na tradicionalni prireditvi »Bratstvo in enotnost«, ki bo junija v Nikšiću v Črni gori in bo že devetnajsta prireditev te vrste.	A. Boc
Radovljica
15. februarja naj bi v Železnikih svečano odprli prenovljen kulturni dom, ki bo za kraj nedvomno pomenil veliko pridobitev. Razen kina Obzorje namreč mesto ne premore nobenega primernega objekta, kjer bi bilo moč prirejati igralske predstave, gostovanja, proslave, množična zborovanja in podobno. No, zdaj se obeta temeljita sprememba na bolje. V adaptacijo in razširitev poslopja so domača krajevna skupnost ter železnikarske gospodarske organizacije vložile okrog 1,5 milijona dinarjev, vendar v znesek ni všteta notranja oprema stavbe. Osrednja dvorana lahko sprejme prek 300 gledalcev, povečan oder in moderne gledališke naprave pa omogočajo izvedbo tehnično najbolj zahtevnih dramskih del. V zgornjem nadstropju je salon s 50 sedeži, namenjen predvsem sestankom in posvetom. Poleg njega načrtujejo tudi ureditev knjižnice in sobe za pevske vaje. Seveda so vgradili centralno ogrevanje. Vodstvo KS upa, da bo praksa potrdila umestnost tolikšne investicije, ki bi se obrestovala le, če bi bil dom vsaj štirikrat tedensko kakorkoli zaseden. Slavnostni otvoritveni program pripravljata KUD Železniki in lani ustanovljeni mladinski aktiv Železniki. — Foto: I. G.
Merila za financiranje telesno-kulturne dejavnosti
J
^ « m ^cg*
—	^ „m. ^^s^
Sreda, 30. januarja 1974
V	petek je bilo v Škofji Loki drugo redno zasedanje Temeljne telesnokulturne skupnosti. Na njej so najprej potrdili zapisnik prve seje, nato pa v stalno delegacijo TTKS izvolili Janeza Štera, Miloša Mitića, Antona Pogačnika, Ivana Križnarja in inž. Filipa Šmida.
V	nadaljevanju so udeleženci razpravljali in sklenili, da odboru za kvalitetni šport v letošnjem letu namenijo 144 milijonov din, odboru za rekreacijo 25, odboru za odlikovanja in nagrade 3,2, odboru za šolska športna društva 11,2, odboru za kadre 60, odboru za zdravstveno varstvo športnikov 4,2, strokovnim službam in posameznim organom TTKS za funkcionalne izdatke 8,8, za opremo pa 26 milijonov din. Skupno naj bi se torej za telesno kulturo namenilo prek 280 starih milijonov din, kolikor jih bo seveda moglo priteći tudi na žiro račun TTKS. Denar se bo seveda delil samo na osnovi opravljenega dela.
In kako se bodo sredstva razdeljevala? Prisotni delegati na seji skupščine so izglasovali, da se denar deli po naslednjem vrstnem redu kriterijev: zdravstveno varstvo športnikov, plačevanje kadrov in strokovnih seminarjev, rekreacija, prevozi na tekmovanja, najemnina za telovadnice, letne karte za žičnice, dnevnice za potovanja, štartnine in tekmovalne takse, sodniški stroški, skupne priprave in treningi zunaj bivališč športnikov in investicijsko vzdrževanje športnih objektov.
Nato so delegati TTKS Škofja Loka soglasno sklenili, da skupščini občine Škofja Loka predlože znižanje davka od intelektualnih storitev, dopolnili so statut skupnosti s tem, da se dodatno ustanovi odbor za zdravstveno varstvo športnikov (dr. Janez Pevc, dr. Mladen Šubic, dr. Štefanija Križnar, Filip Gartner, Jernej Plaj-bes, Ivan Zakelj, Jana Hafner, Tanja Strel in Vinko Grašič), ob koncu pa so prebrali še protestno pismo AMD Škofja Loka, ki pa ga bodo še preučili.
Za konec še tole! Večina delovnih organizacij in ustanov je družbeni dogovor o financiranju TTKS SkoJja Loka že podpisala. Med večjimi »grešniki«, ki tega še niso storili, bi lahko omenili SGP Tehnik
Pomoč športnikom
V četrtek je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o pomoči športnim organizacijam in društvom predvsem pri gradnji in vzdrževanju športnih objektov, o predlogu proračuna sindikata za leto 1974 in o predlogu programa izobraževanja sindikalnih delavcev.
Člani predsedstva so menili, da športne organizacije minimalna sredstva za redno dejavnost imajo, »zatika« pa se pri denarju za gradnjo novih naprav ali za njihovo vzdrževanje. Zato so se na seji odločili pomagati predvsem tistim društvom in panogam, za katere je med Tržičani največ zanimanja in so pomembne tudi za rekreacijo delovnih ljudi. Sindikalno pomoč so dobili: hokejsko-drsalna sekcija pri Partizanu za ureditev drsališča in uporabnost objekta tudi v letnem času, TVD Partizan za gradnjo trim steze, Smučarski klub Tržič, TVD Partizan Križe za ureditev skakalnice, sankaška sekcija za modernizacijo proge na Ljubelju, Nogometni klub Tržič za ureditev garderob, taborniška odreda Severne meje in Križka gora, Kegljaški klub Ljubelj, Strelska družina Tržič in Šahovsko društvo. Sindikat je namenil nekaj denarja tudi KUD Jelendol za ureditev dvorane.	-jk
Škofja Loka, Kmetijsko gospodarstvo in Kmetijska zadruga Škofja Loka, Marmor Hotavlje, Termopol Sovodenj itd.
J. Govekar
V premislek
O solidarnosti v zadnjem času veliko govorimo. S pomočjo prispevka občanov in delovnih organizacij, ki so se solidarnostno odločili prispevati od svojega dohodka, gradimo nove šole in vrtce. Krajevne skupnosti s pomočjo solidarnosti občanov na svojem območju urejajo komunalne probleme. Posebno resno smo se v zadnjem času lotili reševanja stanovanjskih vprašanj. V ta namen so v občinah ustanovili solidarnostne sklade, v katerih se zbira denar za nakup stanovanj tistim občanomt ki si ne morejo sami graditi hiše ali kupiti stanovanja. Občinske skupščine so sprejele odloke o višini prispevka od dohodka za stanovanjsko gradnjo, sprejele akcijske programe za hitrejši potek gradnje in hkrati zahtevale, naj se stroški racionalizirajo, da bo gradnja čimbolj poceni. Vse to vodi k enemu in istemu cilju: zagotoviti vsem občanom primerno streho nad glavo.
Vsa ta prizadevanja in solidarnost bodo prav gotovo rodila sadove. Vendar pa se tudi tu kaže neko nesoglasje. Družba, ki na eni strani zahteva pospešeno gradnjo stanovanj, na drugi strani jemlje prevelik zalogaj. Prometni davek na gradbeni material je bil vedno visok, lani pa je še bolj zarezal v območje te občutljive dejavnosti. Kar 27,5 odstotka je moral občan, delovna organizacija ali pa solidarnostni sklad odšteti v obliki davka, če si je hotel kupiti stanovanje ali zgraditi hišo.
Stanovanje je ena od osnovnih človekovih dobrin. Ni luksus. In zato ne bi smelo biti obdavčeno kot luksus.	-lb
V petek popoldne je bila ustanovna sindikalna konferenca delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, v ponedeljek popoldne pa ustanovna sindikalna konferenca delavcev v trgovini. Na obeh ustanovnih konferencah so med drugim izvolili tudi vodstvene in druge organe.
Danes popoldne bo seja radovljiške občinske skupščine. Med drugim bodo razpravljali o delu davčne uprave v minulem letu, o ugotovitvah komisije za ugotavljanje izvora premoženja ino poteku stečajnega postopka v transportnem podjetju Transport Radovljica.
V ponedeljek popoldne je bila skupna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o gospodarskem in političnem položaju v občini in o pripravah na volitve. Sprejeli so volilni pravilnik in potrdili kadrovska načela in merila za kandidiranje.	A. Ž.
Včeraj so se pri Starmanu na Luši v Selški dolini sestali podpisniki družbenega dogovora o namenskem izločanju sredstev za razvoj zasebnega kmetijstva v škofjeloški občini-Družbeni dogovor je bil podpisan leta 1971. Na včerajšnjem posvetu so podpisniki skupaj s predstavniki občinske skupščine Škofja Loka in predstavniki družbenopolitičnih organizacij pregledali izvajanje dogovora in razpravljali o možnostih za nadaljnje vlaganje v zasebno kmetijstvo v občini-
Predsedstvo OK ZMS Škofja Loka vabi mladince in mladinke na pogovor s predsednikom občinske skupščine Tonetom Polajnarjem. Predsednik bo odgovarjal na vprašanja mladincev o razvoju škofjeloške občine. Pogovor bo v sredo, 30. januarja, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. -lb
Škofja Loka
Tržič
V soboto je bila na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah redna ________ skupščina občinske organizacije
Zveze rezervnih vojaških starešin občine Tržič. Na skupščini so ugodno ocenili delo v zadnjem obdobju. ZRVS je organizirala taktično-orientacijski pohod in športna tekmovanja ter sodelovala pri vseh večjih akcijah v občini-Po krajevnih odborih ZRVSiin tovarnah so bila organizirana predavanja o SLO in protidiverzantskem boju. Udeležba je bila 89-odstotna. Uspešno je bilo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in še posebno s koordinacijskim odborom za SLO pri občinski konferenci SZDL. Za predsednika tržiške ZRVS je bil ponovno izvoljen Marjan Pernuš, za podpredsednika pa Ivko Bergant. Tržiška delegata za republiški kongres ZRVS sta Karel Koželj in Miloš Savič, delegat za zvezni kongres pa Janez Kernc.
Včeraj je bila v Tržiču 45. seja skupščine občine. Odborniki so razpravljali o letnem poročilu upravnega organa skupščine občine, o predlogu, da bi dobila tržiška Zveza kulturno-prosvetnih organizacij letošnjo Prešernovo nagrado, o združitvi gorenjskih veterinarskih postaj, o problematiki smučarske vlečnice v Hrastah, o uvedbi mestnega avtobusnega prometa ter o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve.
Danes bo v Tržiču redna seja komiteja občinske konference ZKS, jutri pa v dvorani paviljona NOB razprava o položaju in delovanju mladinske organizacije v občini.	-ik
Gradnja telovadnice in vrtca v Zireh
Po sedanjih predvidevanjih bodo v Zireh že letos poleti začeli graditi telovadnico, vzgojnovarstveni zavod in dodatne učilnice za predmetni pouk. Sredstva za gradnjo telovadnice in dodatnih učilnic bodo prebivalci zbrali s samoprispevkom, ki je bil izglasovan za dobo sedmih let, denar za gradnjo vzgojnovarstvene-ga zavoda pa bo pritekal iz sredstev sklada otroškega varstva pri skupščini občine Škofja Loka.
Dosedanji podatki kažejo, da bo zastavljeni program ob razpisu samoprispevka v celoti uresničen. Določene težave trenutno povzroča le peščica podjetij in ustanov, ki še ni poravnala svojih obveznosti — 1 odstotek sredstev od bruto osebnih dohodkov — vendar so po pogovorih vsi pristali, da jih poravnajo po letošnjem zaključnem računu. Prav od podjetij pa je v veliki meri odvisno, če se bo gradnja lahko začela po predvidenem načrtu. Ob morebitnem neizpolnjevanju obveznosti bi se lahko precej zavlekla.
Neprijetnosti so nastale tudi pri iskanju lokacij za omenjene objekte. Prostor okrog šole je precej utesnjen, težave pa so tudi okrog talne vode in poplavnega zemljišča. Po pripravi podrobnega programa bodočih šolskih prostorov je projektno
Delavni godeški gasilci
Pred dnevi so se na občnem zboru zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva Godešič ter pregledali dosedanje delo. Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji društva, je razvidno, da uspehov ni manjkalo. Medtem ko so lani nabavili nov gasilski kombi, mu je letos sledila motorna črpalka, ki je nadomestila staro, že precej dotrajano. Vendar pa črpalke še niso izplačali, saj jim primanjkuje denarja. Zato bodo s prostovoljnimi prispevki, ki jih mislijo pobirati v svojem rajonu, skušali zbrati potreben denar in poravnati dolg. Računajo z razumevanjem prebivalstva, kajti če hočejo biti zares učinkoviti, je moderna brizgalna nepogrešljiva.
Precej težav imajo tudi z delovnimi uniformami in s cevmi: slednjih je še vedno premalo. V tem letu nameravajo predvsem povečati in pomladiti svoje članstvo, v katerem je trenutno premalo naraščajnikov. Številna priznanja v domačih vitrinah pa pričajo, da so na raznih gasilskih tekmovanjih doslej kljub vsemu zabeležili zavidanja vredne rezultate.	J. Starman
nalogo izdelal svetovalec za šolske gradnje pri republiški izobraževalni skupnosti inž. Milivoj Lapuh. Predvideno je, da se bo bodoča žirovska šola v končni fazi lahko po svojih odlikah izenačila z najmodernejšim' slovenskimi »hrami učenosti«. Zato bo po dograditvi stara šolska stavba namenjena le še pouku nižjih razredov, v njej pa bodo tudi oddelki podaljšanega bivanja. V novem prizidku bo 12 učilnic s kabineti za predmetni pouk, telovadnica (morda tudi mala telovadnica), knjižnica -f predavalnica z okrog 100 sedeži, večji večnamenski prostor ter vzgoj' novarstveni zavod za okrog V™ otrok dnevno. Na osnovi posredovanega programa se je Projektivni atelje iz Ljubljane že lotil lokacijske dokumentacije. Glede na zahteve bodočnosti lokacijska skica vsebuje še naslednje objekte: šolski stadion, zimski bazen, kolesarnico ter prostor za parkiranje motornih vozil.
Seveda je lahko že zdaj jasno, da tako široko zastavljenega načrta doslej zbranih sredstev iz samopri" spevka in sklada otroškega varstva naenkrat ne bo mogoče uresničit1-Avtor projektne naloge zato predla* ga etapno gradnjo: najprej telovad' niča in vzgojnovarstveni zavod, v drugi etapi štiri učilnice s kabineti, s tem bi bila sredstva iz sedanjega moprispevka izčrpana, gradnja ostalih objektov pa bo odvisna od p1?' pravljenosti Žirovcev, da podaljšaj? plačevanje samoprispevka.
Na sestanku predstavnikov žiro skih podjetij, domaČe krajevne^skuf nosti in skupščine občine Škofj? Loka so vsi prisotni menili, da je ta* način reševanja problemov pravile^' predstavniki krajevnih delovnih organizacij pa so celo obljubili, bodo kljub sedanji precejšnji obrv menjenosti gospodarstva z raznin? dajatvami napeli vse sile, da se r videni načrt uresniči, saj je venda končno le treba poiskati rešitev, K bo dokončna in ne le za nekaj le:j Leta 1977 se bo torej treba odločiti-J. Govekar
Prostori za mlade
Na četrtkovi seji kranjske občinske skupščine, ko so razpravljali o Predlogu izhodišč za družbeni načrt obćme za letos, je predsednik občinske konference zveze mladine Boris Baudek predlagal, da bi letos uredili tudi prostore za dejavnost mladih v občini. Rekel je, da bi z izgradnjo nove Posebne osnovne šole v branju, sedanje prostore te šole nad samopostrežno restavracijo uporabil za to. Prostore bi bilo treba le aeino adaptirati in v njih bi lahko oni radio klub, prostor za tehnično Kulturo m tabornike, družbeni prostor za mlade in študentski servis.
. Predračunu bi adaptacija veljala največ 10 milijonov starih dinarjev.
Kateri odborniki so ta predlog že podprli.	A |
Pričakujemo lahko rekordno sezono
Strokovni odbor za turizem in gostinstvo kranjske enote republiške gospodarske zbornice je na zadnjem sestanku opozoril, da je letos treba turistično dejavnost na Gorenjskem čimbolj povezati. V pripravi je že osnutek samoupravnega dogovora o tesnejšem sodelovanju in pričakujemo lahko, da bodo gostinci na tem področju našli skupni jezik že do začetka glavne turistične sezone. Odbor je ugodno ocenil tudi določitev penzionskih storitev in prenočnin za tuje goste pri nas v dinarjih.
Pogumni načrti
težjim pogojem gospodarjenja pričakujejo v LTH letos za tretjino višji dohodek — še bolj bodo izkoristili notranje rezerve
Loške tovarne hladilnikov
znane predvsem kot proizvajalke ne-"ših naPrav s področja niadilne tehnike. Vendar ne izdelujejo le hladilnih skrinj in omar ter Pultov, temveč tudi različne druge naprave. Oglejmo si nekoliko pobliže aelo posameznih temeljnih organizacij združenega dela.
Tn ZxD-livarna- se Je specializirala za- tlačni hv aluminija in njegovih zntin. Izdelke prodaja domačim in tujim kupcem industrije motorjev.
a Proizvodnjo hladilnih naprav so se odločili v TOZD hladilstvo. V tej temeljni organizaciji razen velikih
wni-i h,ladilnih skrinj in velikih Hladilnikov za trgovske in gostinske lokale izdelujejo hladilno opremo tudi po naročilu. Popolna novost na tigu pri nas pa so naprave za jnajenje mleka. Le-teh je več vrst, tako da z njimi uporabnik lahko bladi različne količine mleka in so Primerne tako za kmetije kot za « j« k,mečka gospodarstva in predelovalnice mleka. 2e letos pa v proizvodni program vključujejo dva nova izdelka: hladilne naprave za tovornjake, ki prevažajo lahko pokvarljivo blago, in klima naprave.
V "oljanah nad Škofjo Loko je temeljna organizacija elektromotor-
elek trom o tor j e "^Pol o vte o ventilatorjev in siren.
oratnJ° L1S Začele Pravzaprav
do novfhnV^ladilstvu Pri i" so le dhh n 'zdelkov in izboljšav mora-
doS Predvs«m same, so že zgodaj Pognali zametki njihovega razisko-
valnega centra, ki je prerastel v pravi inštitut za raziskave v hla-dilstvu, in je edini te vrste v državi. Zavod za hlajenje in klimatizacijo ga imenujejo in je četrta temeljna organizacija združenega dela v LTH. Peta pa je elektronski računski center, ki je nastal z združevanjem sredstev vseh večjih delovnih in drugih organizacij v občini.
Kakšen je bil proizvodni uspeh lani in kaj načrtujejo za letos? Zamrznjene cene izdelkov — na »ledišču« so že tri do pet let — stalno draženje surovin, naraščanje stroškov, omejitve pri investicijah v trgovini in gostinstvu in ne nazadnje energetska kriza so neposredni vzroki, ki so zakrivili, da 1150-član-ski kolektiv Loških tovarn hladilnikov ni mogel izpolniti vseh načrtov, ki si jih je zadal v začetku lanskega leta. Povedano drugače: niso najbolj zadovoljni z 240 milijoni dinarjev celotnega dohodka in z izvozom, ki je dosegel vrednost 3,250.000 dolarjev. Vedo namreč, da bi bili gospodarski rezultati lahko veliko boljši, če do omenjenih težav v gospodarjenju ne bi prišlo.
Kljub temu in predvidevanjem, da lahko letos pričakujejo enake težave kot lani, so njihovi načrti dokaj pogumni. Vrednost proizvodnje v primerjavi z lanskim letom nameravajo povečati za tretjino, izvoz pa za 30 odstotkov. To bodo dosegli s še večjim izkoriščanjem notranjih rezerv, z zmanješeva-njem stroškov in z večjo produktivnostjo dela. Svoj prispevek k temu pa bosta dala tudi boljša organizacija dela in analiza vrednosti izdelkov.	L. Bogataj
Obrtno podjetje Cerklje
Komisija delavskega sveta za razpis direktorja skladno s členom 10. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 50. člena statuta razpisuje delovno mesto
direktorja
Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, je potrebno, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu,
2.	da ima srednjo strokovno izobrazbo ali visoko kvalifikacijo in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija 15 dni po objavi na naslov Obrtno podjetje Cerklje na Gorenjskem z oznako »razpisna komisija«.
Seja tega odbora je bila še pred tako imenovano zaostreno energetsko krizo in uveljavitvijo povečanih cen nafte. Prva mnenja in ocene o podražitvi nafte so bila ne le v svetu nasploh, marveč tudi pri nas precej črnogleda glede letošnje turistične sezone. Nekateri so napovedovali katastrofalen upad tujih gostov pri nas. Tudi zdaj so mnenja še precej različna. Zato nas je tembolj zanimalo, kakšno turistično sezono letos lahko pričakuje Gorenjska. Za mnenje smo poprosili predsednika strokovnega odbora za turizem in gostinstvo kranjske enote republiške gospodarske zbornice in direktorja hotela Grad Podvin Štefana Špi-laka.
»Čeprav se je že večkrat izkazalo, da so napovedi nehvaležen posel, bi si vseeno upal trditi, da Gorenjska letos lahko doživi izredno dobro turistično sezono. To trenutno potrjujejo tako po-praševanja kot rezervacije. Pa ne le Gorenjska, vsi turistični kraji, ki nimajo velikih posteljnih zmogljivosti in so vezani na čarterske polete, lahko pričakujejo, da bodo individualni gostje napolnili hotele in turistične kraje. Do izpada pride lahko le v velikih turističnih središčih, kjer imajo nekaj hotelov z več sto posteljami.«
»S čim utemeljujete takšno napoved?«
»Omenil sem že popraševanje in rezervacije. Razen tega lahko računamo, da se bodo cene in življenjski stroški povsod v Evropi precej povečali. Seveda tudi pri nas, vendar bomo še vedno cenejši kot v nekaterih drugih turističnih deželah. Glavno pa je, da bomo za turiste imeli dovolj motornega bencina. Zagotovila o tem so že dana. Torej Številni individualni gostje, ki so že doslej prihajali v Jugoslavijo mimo čarterskih poletov in drugih podobnih aranžmajev, bodo letos tudi prišli. Le-ti pa bodo napolnili manjše hotele, ki imajo različno ponudbo. Zmanjšal se bo najbrž obisk tako imenovanih srednjih (poprečnih) gostov, ki so doslej v skupinah s posebnimi letali prihajali v večja turistična središča. Le-ti, če govorim na primer za Nemce, so doslej pri nas lahko letovali 14 dni že za približno 400 mark. Zdaj, če bodo nekateri čarterski prevozi odpovedani, pa se jim to ne bo več splačalo.«
»Kot pravite, se torej Gorenjska nima ničesar bati. Najbrž pa je vseeno čas, da se že začne pripravljati na turistično sezono?«
»Gorenjska ima res tako zanimivo in pestro ponudbo, da je ni treba skrbeti, kako bodo zasedene obstoječe hotelske zmogljivosti. Vendar se ne smemo uspavati. Ne le preskrba z mesom in drugimi artikli, ki jo bo treba dobro organizirati, marveč tudi razne drobne napake, ki smo jih delali doslej, bo treba odpraviti. Z eno besedo, gost naj bi povsod in na vsakem koraku dobil občutek, da je zaželen. To pa nam bo uspelo, če se bomo do sezone vsaj delno povezali. Bolj bi morali združiti propagandno komercialno dejavnost, se tesneje povezati s potovalnimi agencijami in doseči nekaj več na poslov-no-tehničnem sodelovanju.«
A. Zalar

tel Je nefiaJ dni pred polletnimi počitnicami. Uči-kiJUaJu l\razredu zbirala prijave za smučarski tečaj, pripravila med počitnicami v znanem ■^nucarskem kraju. Seveda, če bo zapadel sneg. Javilo eje sedem učencev. Kaj pa drugih trideset? Zakaj (	doma? Da nimajo smučk in pancerjev, so
f "vedah. Ce bi si v šoli lahko sposodili vsaj smuči, bi tiho nU teČUJ' so dejali nekateri- Veti™ jih je bila
Smučanje že, toda za koga
n •f>ase tako radi hvalimo, da smučanje postaja naš čišč s. mn(ižičen "Port. Množičen je že, saj so smu-in (x	dovolj snega, polna in so pred žičnicami
tis f cafn i dolge vrste. Toda za katere množice? Za ' e z nižjimi in srednjimi osebnimi prejemki najbrž
kQl^U so namreč časi, ko smo navdušeno grizli m,jtna deset> dvajset minut navzgor, teptali sneg in juroma pnlezli na vrh hriba — vse za tisto minuto Kr/enl^ Knauzdol. Tudi smučanje se je moderniziralo. bl še hodil peš. Tudi šport gre s časom naprej. Po aione vseh privlačnejših in za smuko primernih nl l stoje vlečnice, sedežnice in gondolske žič-ni smučarja v nekaj minutah prestavijo 500, 1000
in več metrov visoko, prav med snežne vrhove. Obleka, ki jo za to priložnost oblečemo, smučke, smučarski čevlji, palice in vsa druga oprema ni več samo športna in taka, da se v njej dobro počutimo. Vse, kar je v zvezi z belimi poljanami, se je spremenilo v pravo modno industrijo, ki bruha vsako leto nove, še lepše in še boljše izdelke. In seveda dražje.
Tudi, če se smučar odloči za le najbolj nujno smučarsko opremo, zanjo ne bo odštel manj kot nekaj tisočakov, najdražje smučke in obleka pa so že presegle pol starega milijona.
Pa vzemimo, da se je naša poprečna štiričlanska družina nekako oblekla za smučanje in bi rada ob sobotah in nedeljah odšla na Krvavec, ki nam je najbližji. Brez kosila, le skromna malica, pa bencin oziroma avtobusna karta za tja in nazaj, cena za gondolo in štiri celodnevne smučarske karte bodo olajšale družinski proračun za nič manj kot 50 starih tisočakov!
Koliko družin si to lahko privošči t
Ob koncu se še enkrat povrnimo k smučarskemu tečaju. Oprema in smučke za šolarja, tudi če izbiramo najcenejše, ne stanejo manj kot 1500 dinarjev. Za tečaj pa je bilo treba odšteti približno 300 dinarjev. Ker je šolar vedno lačen, potrebuje tudi nekaj denarja za sendvič ali toplo malico. Če vse skupaj seštejemo, vidimo, da bi teden dni smučanja veljalo starše skoraj 2000 dinarjev. Toliko denarja pa večina staršev težko zmore. Je smučanje res množični šport in za koga?
Na podlagi sklepov odborov za medsebojna razmerja kadrovska služba delovne organizacije
saua Uraru
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razglaša
za potrebe posameznih TOZD naslednja prosta delovna mesta:
v TOZD Tovarna avtopnevmatike
1.	RAZVOJNEGA KONSTRUKTERJA
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba strojne smeri, po
možnosti s prakso,
poskusno delo 60 delovnih dni.
2.	KOMERCIALISTA
Pogoj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, po možnosti s prakso, aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, poskusno delo 60 delovnih dni.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov.
3.	VZDRŽEVALCA ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INSTALACIJ Pogoj: obratni elektrikar, pristanek za delo v izmenah, poskusno delo 45 delovnih dni.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
v TOZD Tovarna tehničnih izdelkov
1. KONSTRUKTERJA — PROJEKTANTA
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba strojne smeri, po možnosti s prakso,
poskusno delo 60 delovnih dni.
v SDS Organizacija skupnih služb v splošni službi
1.	PRAVNIKA II
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba pravne smeri, poskusno delo 60 delovnih dni.
2.	REFERENTA ZA INFORMIRANJE
Pogoj: srednja šolska izobrazba, uspešno opravljen test, preizkus znanja iz slovenskega jezika.
Imeti mora smisel za oblikovanje informacij in za kontaktiranje z ljudmi. Biti mora natančen in samoiniciativen.
v nabavni službi
1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, po možnosti s prakso, aktivno znanje enega svetovnega jezika, poskusno delo 60 delovnih dni.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov.
v službi informacijskih sistemov
1.	SAMOSTOJNEGA ORGANIZATORJA
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba kemijske, ekonomske, strojne ali elektro smeri, pasivno znanje angleškega jezika, uspešno opravljen IBM test, poskusno delo 60 delovnih dni.
2.	PROGRAMERJA I
Pogoj: zaključena višja strokovna izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri, aktivno znanje angleškega jezika, uspešno opravljen IBM test,
poskusno delo 60 delovnih dni.
3.	PROGRAMERJA III
Pogoj: zaključena srednja strokovna izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri, aktivno znanje angleškega jezika, uspešno opravljen IBM test,
poskusno delo 45 delovnih dni.
4.	OPERATERJA OBDELAVE
Pogoj: zaključena srednja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri, pasivno znanje angleškega jezika, uspešno opravljen IBM test, poskusno delo 45 delovnih dni.
v tehnični službi
1.	VODJE ODDELKA ZA INVESTICIJSKO GRADITEV
Pogoj: gradbeni inženir s prakso pri gradnji industrijskih objektov, poskusno delo 60 delovnih dni.
2.	TEHNOLOGA ZA UVAJANJE NOVE PROIZVODNJE
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba strojne ali kemijsko tehnološke smeri z najmanj 2-letno prakso na področju proizvodnje gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, poskusno delo 60 delovnih dni.
3.	KONSTRUKTERJA PROJEKTANTA 4 DELAVCE
Pogoj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri, po možnosti s prakso, poskusno delo 60 delovnih dni.
4.	KONSTRUKTERJA — 2 DELAVCA
Pogoj: zaključena srednja strokovna izobrazba strojne smeri, po
možnosti s prakso,
poskusno delo 45 delovnih dni.
5.	RAZVOJNEGA TEHNOLOGA I Pogoj: zaključena visoka strokovna prakso na področju sestavljanja zmesi, poskusno delo (JO delovnih dni.
izobrazba tehnološke smeri
v TOZD Vzdrževanje, energetika, transport
1.	VODJE GRADBENO MIZARSKE DELAVNICE (ponovni razglas)
Pogoj: gradbeni inženir z uspešno prakso na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu ali gradbeni tehnik s pooblastilom za izvajanje gradbenih del in z uspešno prakso na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu, sposobnost organiziranja in vodenja delavcev gradbene skupine in mizarske delavnice za uspešno delo in sposobnost za skladno urejanje samoupravnih odnosov.
2.	MIZARJA
Pogoj: mizar s poklicno šolo in najmanj 1-letno prakso.
3.	CISTILKE — 3 DELAVKE
Pogoj: zdravstvena sposobnost, starost nad 30 let, delo v dveh ali samo v popoldanski izmeni, poskusno delo 30 delovnih dni.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije, Kranj, Škofjeloška 6, do 9. februarja 1974.
O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Vojna v mladih očeh
Kako privabiti učitelje na podeželske šole?
Veliko pomanjkanje učiteljev za razredni pouk — Pomanjkanje najbolj občutijo šole na podeželju — Kdo je kriv?
Pred leti so učiteljišča dala letno slovenskim šolam okrog 400 učiteljev! Po današnjih predpisih pa maturant pedagoške gimnazije ne sme za kateder, ker mora prej diplomirati na pedagoški akademiji — te imamo pri nas v Ljubljani in Mariboru — bodisi na smeri za predmetni ali razredni pouk. Akademiji pa že nekaj let dajeta daleč premalo učiteljskih moči, za razredni pouk komaj okrog 100 letno! Kdor se že odloči za študij na tej šoli, se raje navadno za eno od predmetnih smeri! Posledica? Brez učiteljev ostajajo šole po večjih krajih, da o onih oddaljenih od središča niti ne govorimo. Marsikje se prav zato odločajo za razna zasilna krpanja. Čeprav proti predpisom, zaposlujejo ljudi z neustrezno izobrazbo, samo da bi še za kako leto podaljšali življenje kateri od oddaljenih hribovskih šol.
Sicer se sem ter tja kdo odloči, da gre daleč od mestnega središča in navsezadnje prizna, da mu je na odročni šoli kar všeč. Pred par dnevi sem pokramljal z nekaterimi od teh učiteljev!
Fičko je pošteno hropel, ko smo se malo pred štarovrško žičnico začeli vzpenjati v hrib proti Sv. Lenartu v Selški dolini.Tu, skoraj uro hoda od najbližje avtobusne postaje, od lanskega septembra poučuje Erna Bi-zovičar, doma s Trate pri Skofji Loki. Po končani pedagoški gimnaziji je študirala na pedagoški akademiji in se najprej za dve leti zaposlila v Žireh. Lani se je preselila na to šolo.
»Blizu doma sem,« pravi, »sicer ne vem, če bi se bila septembra odločila, da pridem sem gor, saj ob prvem obisku zaradi oddaljenosti in samote nisem bila niti malo navdušena! Zdaj sem mišljenje že spremenila. Kar ostala bi tu, saj se mi zdi precej lepše kot v mestu, toda ne vem, če bo prihodnje leto še šola. Otroci v hribovskih šolah so veliko bolj mirni in zadržani. Starši nimajo časa, da bi se toliko ukvarjali z njimi, da bi jih razvajali. In čeprav imajo daleč do šole,
pouka ne zamujajo! Najbolj oddaljena učenka ima kar uro in pol hoda do doma. Zadnjič sem jo obiskala in moram priznati, da je bilo še za mene dovolj hoje. Ona pa mora tb pot prehoditi vsak dan ... Na razne novosti se kar hitro privajajo. Niti nova matematika jim ne dela prevelikih preglavic.«
Letošnja zima je tudi hribom prizanesla. Ceste so v glavnem vse prevozne.
»V dolino grem kar precejkrat, saj se je bilo doslej še vedno mogoče pripeljati nazaj. Druga leta seveda ni bilo tako! Prostega časa imam bolj malo. Dopoldne pouk — v prvem in tretjem razredu poučujem deset otrok, popoldne pa priprave. Televizorja v šoli ni. Ce je kaka zanimiva oddaja na malih zaslonih, jo grem pogledat v bližnjo vas Rovt. Se vedno pa pogrešam stika z domačini! Pa bi ga bilo mogoče vzpostaviti, saj so tod doma prijazni ljudje, le posamezne domačije so preveč oddaljene!«
Torej, Erna bi bila na podeželski šoli še pripravljena ostati. Le, če bi se še enkrat odločala za študij, bi se odločila za predmetno smer na akademiji, mi je zaupala.
Se precej bolj oddaljena je Sorica. Avtobus po Selški dolini vozi do tja debelo uro. Prometne zveze niso ravno pogoste. Ce se odpraviš gor, najmanj pol dneva ne moreš nazaj.
Na soriški šoli že nekaj let uči mlad zakonski par Jožica in Miro Kačar. »Šest let sem že tu,« pravi Miro. »Končal sem učiteljišče v Tolminu in takoj nato za leto in pol ,pristal' na šoli v Davči. Domačin sem in ni se mi bilo težko privaditi na kraj in ljudi. Takoj sem se vključil v delo vseh družbenopolitičnih in športnih organizacij v kraju. Teh pa ni malo: smučarski klub Iskra, KUD, SZDL!«
Šolo na Sorici trenutno obiskuje 23 šolarjev. Tu obiskujejo pouk do četrtega razreda, kasneje pa se vozi-
jo na centralno šolo v Železnike. Poleg rednega pouka učitelja na šoli vodita še več krožkov: dramskega, športnega, glasbenega in foto! Učenci vsako leto obvezno pripravijo najmanj po eno dramsko predstavo, za vsak večji praznik kvalitetno proslavo, smučarji športnega krožka pa se udeležujejo mnogih meddruštvenih tekmovanj.
»Trenutno mislim ostati tu,« je nadaljeval Miro, »in po svojih možnostih dati otrokom tisto, kar jim je omogočeno v mestih! Najbolj pogrešamo športno igrišče, ki smo ga že gradili, a smo zaradi peščice nasprotnikov morali dela ustaviti. Tri leta je že od tega. Samo z ,lešem' bi ga bilo še treba prekriti in postaviti tribune. Tako pa je zdaj ta košček zemlje spet začela zaraščati trava!«
Tudi žena Jožica je že iz mladosti vajena hribov, saj je več let preživela v rojstnem kraju Ostri vrh nad Železniki. Prvo delovno mesto je pred sedmimi leti dobila prav v Sorici. Takrat je bila v kraju še osemletka.
»Učiti je bilo treba vse razrede, od prvega do osmega,« je dejala. »Kar rada sem v Sorici! Raje kot na kaki centralni šoli! Sodelovanje staršev s šolo je v redu. Veliko nudijo otrokom in tudi zanimajo se za njihov napredek. Že dve leti imamo tudi malo šolo, sicer malo manj ur kot drugod, a otroci vanjo hodijo po dve leti!«
Zdaj se Jožica pripravlja tudi na vozniški izpit. Potem, ko ga bo opravila, bo, denimo, skok do Železnikov ali do Škofje Loke z avtomobilom prava šala! Velike oddaljenosti od središča ne bo več toliko čutiti!
»Kar ostala bova tu,« sta mi zatrdila ob slovesu!
Podobne pogovore bi verjetno lahko zabeležili še na marsikateri šoli. Ampak naj bo dovolj! Kot vidite, učitelji, ki so se odločili za hribovske šole, le niso tako črnogledi in tam vidijo vsaj nekatere lepše strani življenja od onega v mestu! Seveda, Če so tako govorili kot mislijo! To pa bo pokazal čas!	J. Govekar

Bržkone si vsaka mamica želi, da bi kdajpakdaj popeljala svoj nadebudni naraščaj na matinejo: bodisi na ogled risank, lutk ali mladinske gledališke predstave. Zaželi si tedaj, ko naenkrat opazi, da mali ali mala nestrpno pričakujeta televizijski spored z otroškimi oddajami ali risanko z vedno užaljenim Kalimerom.
Srečni tisti iz velikega mestnega središča, kjer se vsako nedeljo zvrsti po nekaj otroških matinej, in nesrečni tisti, ki nimajo vsaj v nedeljah kam popeljati svojih otrok.
Tarzan za
matinejo
Na Jesenicah so se mladi neznansko razveselili obljube gledališča, da bo vsaj nekaj časa vztrajalo ob uprizoritvah gledaliških matinej. Obljubo so držali in s tem razveselili precej jeseniških malčkov. Ko pa so Užaljenega medvedka zadosti dolgo uprizarjali, je spet nastalo zatišje, premor do novega dela, ki ga kanijo jeseniški amaterski igralci čez nekaj časa postaviti na oder.
Še sreča, bi dejali, da na otroke ni pozabilo Kinematografsko podjetje, ki nudi predstave vsako nedeljo na Plavžu. Pred kratkim so postregli s serijo izredno zabavnih risank in dvorana je bila nabito polna — da, tudi odraslih. Naslednjo nedeljo je vabil lepak na ogled mogočnega, nepremagljivega Tarzana
iz džungle in ker so otroci silili, so marsikateri vstopili.
Zaman smo čakali na vsaj nekaj živalskih vrst, ki so ponos džungle in naravnost presenečeno opazovali, kaj vse si je moč izmisliti pod firmo Tarzan. Otroške oči so sledile na pol golim lepoticam — Ama/.onkam, ki jih je bilo polno platno, pokvarjenim gangsterjem s pištolami in se zgrozile ob streljanju, krvi in nasilju. Obup je bila mogočna gorila pa surovost na vsakem koraku, pohlep po zlatu pa Tarzanovo napenjanje, čeprav seveda odraslemu gledalcu ne more uiti osnovna poanta: dobro zmaguje nad zlim. Vendar — predvsem mlajšim gledalcem ostane v spominu le posamezna epizoda — navadno najbolj krvava in surova. Še zajokal je kdo, ko je gangsterjev pohlep pograbil pištolo in streljal na onemoglega starca, da ob tem seveda niti ne omenjamo nepogrešljivih golih lepotic, ki so kar naprej silile v dogajanje, tako da si ob koncu odhajal s pomisleki, da pravzaprav Tarzan v tem velespektaklu ni mogel imeti glavne vloge, saj je nastopil le v dveh, seveda najbolj odločujočih prizorih: dvakrat se je pognal z drevesa na grde gangsterje in ob koncu veselo zaplaval s kraljico Amazonk.
Ni mi sicer znana zaloga tovrstnih filmskih umetnij, s katero razpolagajo na Jesenicah, ampak vsiljuje se mi pomislek, da bi se vendarle dalo bolje izbirati — vsaj za mladino. Ce naj že bo Tarzan nepogrešljiv gost otroških matinej, bi veljalo pobrskati in privleči na dan tiste filme, v katerih kot kralj džungle kroji pravico vsemogočnim levom, tigrom itd. Ce pa je pogrešljiv, potem bi bilo na moč zaželeno, da bi v prihodnje na platnu gledali otroške filme, take torej, ki so za najmlajše primerni. Četudi zaradi pomanjkanja le-teh !e vsako drugo ali tretjo nedeljo, četudi so »pocukrani« — bili bi neprimerno bol j sprejemljivi kot Tarzan v taki podobi. D. Sedej

Dolgo je že znano, da je mladinski aktiv iz Naklega med najbolj vnetimi, kadar je potrebno pripraviti kakšen recital, in med najboljšimi, če jih primerjamo z drugimi ob različnih praznikih, spominskih dnevih in podobnem. Zadnjo nedeljo je bila premiera gledališkega recitala Vojna v mladih očeh. Z recitalom bodo gostovali šfe po sosednjih mladinskih aktivih in verjetno tudi v dvorani delavskega doma v Kranju. Smiselno bi bilo tudi, če bi gostovali v Gledališkem klubu 74, saj recital ni tak, kot smo jih sicer vajeni videti in slišati.
Predvsem je treba poudariti težnjo režiserja, in tudi drugače agilnega organizatorja kulturnih prireditev nasploh, Mihe Štefeta, da poleg glasovne in recitacijske kakovosti ustvari vzdušje neposrednosti s povsem režijskimi prijemi, z razgibanostjo nastopajočih, brez veznih tekstov. Izbor recitacij je izredno širok; od Shakespeara, Tagora Rozevvicza, Lermontova do Bora, Pavčka, Brnčiča, Zlobca. In kar je še nekakšna posebnost, brali so tudi pesmi iskrških delavcev Štancarja, Štefeta in Niča. S po eno pesmijo sta bila zastopana šo Lado
Mraz (Sava) in domačinka Greta Kristan. Priznati moram, da med naštetimi slovenskimi pesniki ni bilo videti razlike med ne- in profesionalnimi pesniki, kar pa je nekako tudi razumljivo, saj je izbor vseboval le deklerativne pesmi.
Nastopajočim se je poznalo, da so vložili v delo mnogo truda, in da znajo biti na odru organizirani, brez odvečnih gest in besednega patosa, čeprav so seveda bili nekateri boljši od drugih. Opozoril bi predvsem na interpretacije Saše Gantarja, Maje Feldin, Janeza Marinška pa sester Veternik in tudi na debitanta, štirinajstletnega Uroša Feldina.
Dramska sekcija bolj zavzeto deluje nekoliko več kot eno leto. Sedaj se bodo združili z domačim KUD, kljub temu pa imajo do sedaj naučenih in pripravljenih več kot osemdeset pesmi. Z združenimi močmi pa bo šlo še vse lažje.
Za konec bi rad še opozoril na zavzetost nakelske mladine, na njihov protest zoper vojno, pa četudi protestirajo v krznenih plaščih in neposrednih grozot vojne ne poznajo. Nočejo je spoznati.
Janez Poštrak
Razstava fotografij v Radovljici
Delavska univerza Radovljica je v petek, 25. januarja, v dvorani radovljiške graščine pripravila razstavo fotografij domačina Alojzija Zorma-na. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 4. februarja, je bil tudi recital kitar Jureta Dolenca in Andreja Varla.
Alojzij Zorman se s fotografijo prvič predstavlja javnosti, če izvzamemo razstavo, ki jo je imel pred kratkim na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, kjer je dijak 4. letnika na oddelku za grafično oblikovanje. Z resnejšim delom na področju fotografije je pričel ravno na šoli, kjer je že kmalu pokazal zanimive rezultate.
Fotografija Alojzija Zormana je izpovedno-protestnega značaja, saj na svojih fotografijah prikazuje grozljivo vizijo prihodnosti.
Njegove fotografije človeka z mrtvaško glavo, ki prihaja iz kanala, mrtvaške glave ob kupu smeti itd., opozarjajo na pereč problem ogroženosti okolja. Portret kadilca in trije spačeni obrazi (portreti) opozarjajo na problem kajenja in mamil. Na fotografijah s fantastično pokrajino — to ponazarja z veliko lečo na koreninah izumrlega drevesa — pa opozarja na možen svet bodočnosti, na katerem ne bo prostora za človeka.
Ob vseh teh fotografijah, ki jih je na svoj način grafično oblikoval, nam preproste fotografije regratove lučke, kobilice, kakor tudi jezer, to grozljivost še povečajo.
Zorman je še zelo mlad avtor, vendar v svojih delih izpoveduje globoko občutenost teme, ki jo obravnava in to mu je uspelo prikazati na fotografijah.	Oskar Dolenc
Z (tenorjem, ki ga dobivajo od najemnine za nedograjeno telovadnico, * prostovoljnim delom in s pomočjo nekaterih organizacij so pri leski osnoVft1 šoli že uredili igrišče za rokomet in košarko. — Foto: F. Perdan
Kaj je z leško telovadnico?
»Presenečeni smo bili nad namigovanjem, ugotovitvami in dvoumnimi očitki anonimnega občana iz Lesc v rubriki »Jež« v Glasu 12. januarja na zadnji strani. Pravi, da ima v telovadnici leške osnovne šole svoje skladišče trgovsko podjetje Murka in dvoumno namiguje, češ da šola z najemnino od »posojanja« telovadnice skuša krpati luknje v svojem proračunu. Menimo, da smo o tem dolžni dati pojasnilo,« je povedal učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli Lesce Cene Praprotnik.
»V večini osnovnih šol v radovljiški občini, zgrajenih med drugim tudi s samoprispevkom občanov, so telovadnice zgrajene do tretje faze in - v njih pouk telesne vzgoje ni mogoč. Tako je tudi v naši šoli, ki pa v primeri z drugimi nima možnosti pouka telesne vzgoje v drugem začasnem prostoru.
Ko smo se ob otvoritvi nove šole soočili s tem dejstvom, smo ugotovili, da bi dograditev telovadnice po predračunu veljala okrog 50 milijonov starih dinarjev. Šola sama ne zmore zbrati tega denarja. Znano je tudi, da s sedanjim prispevkom na podlagi referenduma v občini program izgradnje osnovnih šol ne bo v celoti izpolnjen. Nedograjene so namreč telovadnice, zgraditi pa je treba še šolo v Begunjah. Zato je bilo v občinskih družbenopolitičnih organizacijah in na občini že nekajkrat slišati mnenje, da bi po končanem samoprispevku takoj razpisali nov referendum in tako zbrali denar za uresničitev tega programa. Mi
v leški šoli takšen predlog podp1' ramo.
Da pa objekt, v katerem bo telovadnica, ne bi stal prazen in neiZ' koriščen, smo se v šoli odločili, da oddamo v najem. Najprej je bij0 prostor treba zastekliti, tako kot Je predvideno po načrtu. Zdaj pa šol® na leto dobi 5 milijonov stari"1 dinarjev najemnine. Ta denar P® smo namenili za ureditev športni«1 naprav pred šolo. S prostovoljnim delom učencev, leških mladincev nekdanjih dijakov šole in s pomočj0 nekaterih delovnih organizacij riga Lesce) smo tako lani jesen' uredili dve asfaltirani igrišči rokomet in košarko). Vrednost te& del znaša 12 milijonov starih dinai" jev. Menimo, da smo ta denar dobr° vložili, saj bomo po dograditvi tel°' vadnice imeli urejene tudi zunanj6 športne naprave.«
Zvedeli smo, da je takšno mnenj^ in stališče ves čas zagovarjala tud' ravnateljica šole Vanda Boštjanov in strinjamo se, da je takšna odlo*1® tev boljša, kot pa da bi nedograjen3-telovadnica stala prazna in čaka'® na dograditev. Zato kolektiv leŠK® osnovne šole kvečjemu zaslug pohvalo, ne pa očitek, da denar najemnine nesmotrno porabljajo a" morebiti zapravljajo. Poprašali Pa smo tudi na občini, kako kaže za graditev telovadnic. Zvedeli smo, nameravajo po končanem samop11' spevku razpisati ponoven referen' dum za izpolnitev sedanjega P1?' grama in za gradnjo še neka ter1'1 objektov.	A. Žalar

SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM
Sobotni večeri z ansamblom Rudija Jevška
Jeseničani pogosto tarnajo, da je v tem železarskem mestu pod Karavankami slabo poskrbljeno za raz-v aruo m zabavo. Nezadovoljni so posebno delavci Železarne, ker po t* ,*em ,n napornem delu ob koncu teana nimajo primernega lokala, 2x razvedrili. V zadnjem času nifok i da se Je zabava na Jesenicah e premaknila z mrtve točke.
linhif " P,°Šta PrideJ° na -sv°j račun J^'telj, plesa. Teh pa je na Jeseni-
\uh\r Zel? Ve,iko- Vsak" soboto se tanko ob zvokih ansambla Rudija
vJi na P'esej o kolikor jih je volja, pečino rapoloženi člani ansambla so " ,P?sfali priljubljeni tako med ";!adflrn' kot starejšimi obiskovalci V Jr večerov v hotelu Pošta, vodja ansambla Rudi Jevšek je Pripovedoval:
. *fe. tak°J Po prvih nastopih n^ 'Jesenicah smo člani ansambla dobili vtis, da smo z izborom glasbe .zadeli cmo. Naš glasbeni program se «Ei Jl. 1Z. narodno-zabavnih viž, skladb zabavne glasbe, radi pa zaigramo tudi katero staro, vendar še vedno priljubljeno melodijo. Z iz-oorom glasbe skušamo zadovoljiti vse okuse. Moram reči, da so obisko-:;ic' 'zredno disciplinirani in nikoli "e pride do izgredov. Kot posebnost S omenim tudi to, da na ples za-
rPnnK|V.edrl? več mladih iz drugih puniik. Čeprav se pogosto slišijo govorice, da so ti mladinci nedisci-Punirani m .ljubitelji' pretepov, pa L..u kl.P»dejo na ples, izredno Jrni ln družal™i. Marsikdaj so n*° za zgled našim mladincem.«
Udlja sem zaprosil, da mi pove nSJf * cisvoJem ansamblu. O začetnikih težavah je dejal:
irilu - letl smo se zbrali ljubitelji glasbe iz okolice Kranja in sklenili, sestavimo ansambel. Sprva smo
imeli seveda cel kup težav — primerna oprema, finančna sredstva — no, z resnim delom smo težave uspešno prebrodili.«
Kje pa ste do sedaj že vse nastopali?
»Praktično že kar po vsej Sloveniji, in sicer na raznih prireditvah in proslavah, imeli pa smo tudi nekaj samostojnih koncertov. Poleg tega smo nastopili tudi na festivalu domače glasbe v Ptuju in na zamejskem festivalu v Števerjanu.«
Naj ob koncu predstavim še člane ansambla: na harmoniko in orgle igra Peter Košnik, na klarinet in saksofon Rudi Jevšek, ki je tudi vodja ansambla, kitarist je Franc Štefe, za bobni sedi Lojze Glavič, trobento igra Darko Resnik, kitarist je tudi Jure Frelih, ki poleg tega še prepeva.	J. Rabič
Svet TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko
Kranj,
C. Staneta Žagarja 33 razpisuje
prosto delovno mesto
tajnice
Pogoj: ekonomska srednja šola, upravno-administrativna šola ali dveletna administrativna šola.
OD za to mesto je: popolna srednja šola od 2400 do 2800 din, dveletna šola pa 2200 do 2500 din. Nastop službe: 1. marec.
Bela opojnost v sliki in besedi
Izšla je prva letošnja številka revije Smuk
Po daljšem premoru je pred dvema dnevoma spet izšla revija Smuk, ki jo izdaja Smučarska zveza Slovenije, tiska pa Časopisno grafično podjetje Delo. Gre za resnično kvaliteten časopis s številnimi tehtnimi prispevki in barvnimi fotografijami na najboljšem papirju. Rekli bi lahko, da predstavlja pravcato demonstracijo vrednosti nove offset tehnike.
Kar se tiče vsebine, so v uredniškem odboru (odgovorni urednik je ugledni slovenski strokovnjak, poznavalec vprašanj v zvezi z razvojem zimskih turistično-športnih središč Marijan Masterl) ostali zvesti vnaprej začrtanemu osnovnemu konceptu revije, ki bo vsaj deloma
Veletrgovina
Kranj
Cenjene potrošnike v Čirčah in okolici obveščamo, da bo od srede, 23. januarja 1974, dalje trgovina v Čirčah zaprta zaradi adaptacije.
Od sobote, 26. januarja 1974, dalje pa bo
začasno odprta trgovina pri Komarju Aldu — Smledni-ška 19, nasproti gostilne »Na krtini«.
Prosimo za razumevanje in se priporočamo za nakup. Veletrgovina Živila Kranj.
zapolnila vrzel na področju smučarske publicistike in propagande: pomagala naj bi vzgajati ljudi in jih približevati snežnim strminam. Drug njen cilj pa je zbiranje moralne in materialne podpore vrhunskemu smučanju, katerega trenutni nivo ne ustreza povsem slovesu Slovencev kot smučarske nacije.
V letošnjem letu nameravajo ponuditi bralcem štiri številke Smuka. Prvo, »predsezonsko«, so z nosilnim člankom M. Masterla »Krvavec — beli stadion« posvetili enemu navših največjih in najbolj znanih smučarskih središč, medtem ko bo naslednja pripadala Planici. Poleg že omenjene študije zbornik prinaša še komentar Evgena Berganta ob desetletnici pohorskih FIS tekmovanj, nadalje uvodnik predsednika SZS Janeza Kocijančiča »Pomembna sezona«, Bergantovo oceno »Svetovni pokal — nuja ali zlo?«, portret tekaškega veterana Gregorja Klančnika z naslovom »Gregor požira kilometre«, razmišljanje »Začetek je težak«, ki govori o koristnosti smučarskega teka, pregled večjih FIS prireditev od leta 1924 dalje in Andreja Nahtigala zapis »Mostec — jugoslovanski Holmenkollen«. Uroš Zupančič obuja spomine na pokojnega športnika in partizana Mirana Cizlja, Dušan Kuret ugotavlja, da »Ni dovolj smuči za vse«, Aleš Gu-ček tolmači »Zavoj s paralelnim prestopanjem«, Miha Brun nam približa lik smučarja Marka Kavčiča in napoveduje njegov »come back«, Jože Dekleva analizira prednosti Jugoslovanskega smučarskega sklada, Marjan Jeločnik pripoveduje o »krmarskem izpitu« oziroma o vlogi in razvoju smučarskih šol in tečajev pri nas, Aleš Guček pa se spominja, kako so smučarski učitelji od kilograma sladkorja naposled prišli do svojega Zbora vaditeljev in trenerjev. Brošuri je dodana tudi priloga »Kategorizacija tekmovalcev v vseh disciplinah«. Privlačnih, zanimivih tekstov torej ne manjka. Nedvomno bodo pritegnili slehernega ljubitelja bele opojnosti.	I. G.
(52. zapis)
POT NAVZGOR
Biti pa je moral naš Močnik presneto vztrajen ali ,pa po gorenjsko trmast, da se je povzpel od navadnega dacarja do uglednega šolskega nadzornika in pedagoškega pisatelja.
Sprva — ker ni dokončal gimnazije — je vstopil v jezuitski red. Zaradi bolezni — živčnosti — pa je raje izstopil in prevzel službo dacarja v Vačah pri Litiji. Nato je I. 1855 postal pomožni učitelj v Kamniku. Vse noči in nedelje je Močnik posvetil samoizobraževanju — tako je zmogel kot privatist kmalu napraviti učiteljski izpit. Služboval je nato v Ljubljani, kjer je 1. 1873 napredoval do položaja okrajnega šolskega nadzornika. L. 1882 je bil mož zaradi bo-lehnosti upokojen.
Njegovo življenjsko delo predstavlja stotine in stotine studioznih pedagoških razprav v Učiteljskem tovarišu, sodelovanje pri sestavljanju učbenikov in udejstvovanje v stanovskih društvih, posebno v akcijah za podpiranje učiteljskih vdov in sirot. Dolga leta je delal tudi kot urednik učiteljskih glasil. — Kako napredno gledanje na vzgojo je imel stari Močnik, izpričuje njegov članek »Tudi od otrok se more učitelj učiti!« Objavil gaje 1. 1865!
KRVNI DAVEK
So pa se Založani izkazali tudi v času osvobodilne vojne kot borci in kot aktivisti.
V čelno steno Cibrnove hiše (Zalog št. 41) je vzidana plošča iz ho-taveljskega marmorja, ki pripoveduje, da so okupatorjevi pomagači na tem mestu zverinsko umorili kurirja-partizana Rubija-Ru-dolfa Sodnika. Po pripovedi domačinov je utrujeni kurir Rubi dne 26. februarja 1945 zaspal na bližnjem seniku. Zaradi izdaje so prišli v vas belogardisti. Obkolili so gospodarsko poslopje in ga potem zažgali. V njem je zgorel tudi nesrečni kurir Rubi. Bil je zaloški domačin. (Nimam pa njegovih rojstnih podatkov, ne kaj je bil po poklicu, ne datuma, kdaj je odšel v partizane — vse to nujno potrebujem pri sestavljanju Zbornika pomnikov NOB na področju občine Kranj. Morda mi bo kdo od domačinov te podatke le sporočil na uredništvo Glasa?)
Drug dogodek iz časov narodnoosvobodilnega boja pa je povezan s hišo Zalog št. 28. O tem na kratko pove vzidana plošča iz svetlo sivega marmorja, v katero je vklesan napis: Pri uničenju štaba črne roke za Gorenjsko je v tej hiši padel partizan NOV Juda — komandant II. bat. Šlandrove brigade — Padel dne 4. X. 1944.
Dogodek sam pa se je razvijal takole. Dne 4. oktobra 1944 so partizanski oddelki napadli domobranske postojanke v Lahovčah, na Brniku in v Cerkliah.
Medtem pa se je v Bolkovo p. d. Reckovo hišo v Zalogu vselil štab jugoslovanskega četniškega odreda.
Cetniki so prav ta dan prišli z Dolenjskega in se nastanili po kmečkih domovih v okolici Zaloga. Po dogovoru z Nemci in domobranci so se četniki nameravali zadrževati v okoliških gozdovih, da bi na ta način med prebivalstvom ne ustvarjali videza sodelovanja z okupatorji.
Ko so partizani ta dan napadli bližnje domobranske postojanke, še niso vedeli, da so se v Bolkovi hiši nastanili vodilni četniki s svojim štabom.
Seveda so partizani takoj, bilo je okrog 9. ure zvečer, vdrli v hišo in napadli sovražnika. V boju je padlo deset četnikov, med njimi dva kapetana in dva vojna kurata (duhovnika). Od partizanov pa je v tem spopadu padel le namestnik komandanta I. bataljona Šlandrove brigade Franc Leber-Juda. (Nepopoln in napačen napis na plošči bo treba prej ali slej popraviti.)
Preden pa so partizani hišo minirali, se je družina Franca in Angele Bolka skozi okna iz prvega nadstropja rešila po zvezanih rjuhah.
ŠE O ZALOŠKEM MOČNIKU
V prejšn ji številki sem se bal, da je spomin na šolnika Mateja Močnika, rojenega v Zalogu pri Cerkljah, že zbledel. K sreči sem se zmotil — napak sem bil informiran — kajti delavni, zaslužni in dobrosrčni mož le ni pozabljen.
Na rojstni hiši, ki je prav mogočna nadstropnica, na južnem pročelju, v Zalogu št. 11, je vzidana spominska plošča z naslednjim besedilom: V tej hiši se je rodil dne 13. septembra 1827. leta Matej Močnik, učitelj in pisatelj slovenski; postavilo Slovensko učiteljsko društvo 1897.
K hiši s ploščo prihajajo občasno tudi šolske ekskurzije, da se poklonijo staremu šolniku, ki je imel mladino tako rad.
Torej, popravljam, Matej Močnik iz Zaloga pri Cerkljah ni pozabljen! S tem se tudi opravičujem prizadetim domačim, ki so še vedno živa kri Močnikovega rodu.
Pač pa moram dostaviti: slovenska pedagoška zgodovina pozna še drugega moža z enakim priimkom, to je profesor dr. Franc Močnik (1814—1892), slovit matematik in strokovni pisatelj. In da bo podobnost še večja — tudi ta Močnik je Cerkljan, doma iz Cerknega na Goriškem, kjer prebivalcem prav tako pravijo, da so Cerkljani!
In še tretji Močnik se je zapisal v našo zgodovino: dr. Vinko Močnik (roj. 1889) iz Cogetincev v Slovenskih goricah, ki je uveljavil svoje ime kot strokovnjak za cerkveno pravo. Napisal je številna dela s tega področja.
Potem pa si mora pisec teh vrstic res zastaviti še vprašanje: po katerem od treh Močnikov je poimenovana ulica v Ljubljani, v vodmat-skem predmestju, med Korytkovo in Domžalsko ulico?
C.Z.
,V0 ZOR M AN	81
£>raga moja Iza
kasne/!' T° J" res'	Pritaknil Salobir svojim mislim
v ve?i ! a, at bi se bil rad samo presedel, v izbo seveda, mizo PonienPa •• pustil za tiste, ki bi jih sam posadil tja. Nobenega jih njŽ* '.V imelo, da mi je skušal obesiti velike politične misli, ki ne/J,,i°- ni imel- Salobir sam je to dobro čutil, ker je ^P^vo dejal:
!t jateri mi ne verjamejo.« »Tudi jaz ne.«
spravi?"10 Zaradi Micke,« je rekel. »Baba bi človeka živega lla Pod rušo.«
v PošfkroM ^e.zmerai ni mogel preboleti sramote, da je nekoč danski !lj*ni.strežniški srajci poklekoval okoli oltarja v franči-niisliij pCe*	Prižigal sveče. Drugi že zdavnaj nismo več
sobesed'nil/0'	Pa zmeraj in še zmeraj je čutil v očeh
obesil krivd0	NekoKa je moral obdolžiti za to, pa je
val	SG	ne ženi. Florijan!« mi je prijateljsko sveto-
slig, d*;J\, namignil na Vero pri gornjem koncu mize: »Mi-
»Ne vem ® 23 GaSperja dobro?«
gOrievU verjemi, da ni. Poznam Grigorjeve. Inženir Gri-» JLxko.nšča! delavce...«
»SedT l Grigorjev ima rad red,« sem ga zavrnil.
»Kal?« P b^ tudi tj zagovarjal.«
* Včasih	• • ■ sedaj?«
prste. « mi Je še . Gašper naročal, naj mu gledam pod
si mu?«
bij n„a Uj yem, kateri hudič se je našel, da mu nismo sodili, da »l£?'adnJe.oproščen.« »Sedli .^orjev ni bil kriv.« vse.. .J vsak tako pravi. Prej pa so hoteli vedeti o njem »O niJL • • k njemu, koliko časa ostaja ...« »O ,mi ,m°8el dosti slišati.« krivde.« m lahko poizveš, kar potrebujejo, nihče ni brez
Govoril je s takim prepričanjem, da si nisem mogel kaj, da ga ne bi izzval:
»Tudi o meni?«
Pričakoval sem, da se bo ognil odgovoru, pa je kar naravnost dejal:
»Tudi o tebi, če bi zahtevali. .. tudi o bogu očetu, če bi bilo treba.«
Zarežal se je in z obešenjaško samozavestjo dejal:
»Kjer hudič nič ne opravi, tja pošljejo Salobirja.«
»Zame doslej še niso zahtevali?«
»Niso. Toda če bi odločal jaz, bi te že privil.«
Kdove kaj ga je gnalo v tako odkritosrčnost. Popito vino ali premetenost? Pri Salobirju človek nikoli ni vedel, kam meri. Meni se ga ni bilo treba bati, zato sem tudi njegove grožnje lahko obrnil v šalo.
»Da bi me?« sem rekel. »Zakaj?«
»Zaradi zemlje.«
»Saj je nimam.«
»Novakovi jo imate, vsem na očeh. Prvi bi morali v skupnost, pa ste drugim slab zgled.«
»O tem se pomeni z očetom.«
»Oče ne bo dolgo. Ze zdavnaj je izpustil vajeti iz rok.«
»Potlej s Stanetom.«
'»Če bi jaz odločal, bi se pomenil s teboj.«
»Pa ne odločaš.«
»Ne, mene samo pošiljajo. Zdaj po shrambah in po kleteh za pridelki zdaj k ljudem, da bi jih spravljal k pameti. Cunja za umazanijo ... da bo prihodnost čista.«
Kakšne misli so se tu pa tam utrnile Salobirju! Kje je pobral tako modrost? Še sam sem osupnil ob njej ... razumel pa sem jo šele kasneje, mnogo kasneje. V spomin se mi je vrnila čez nekaj let, ko je bil Salobir res kot zavržena cunja, ko me je prosil za pijačo. Boš dal za dva deci, je rekel... in ko sem iskal po hlačnem žepu drobiž ... sezi nadstropje više ... da sem res odprl listnico in mu stisnil v roko tisočak. Mnogi so mu privoščili, jaz pa sem gledal v njem zlomljene sanje. V podobne sem nekoč tudi sam verjel. Ptica se je poganala pod nebo, pa si je v zanosu pohabila krila.
Kakšna ptica?
Ne tista iz pravljic in legend ... ne bel labod ... taka s črnim perjem ... samo krokar ali vran, pa vendarle ptica.
Ko se je na Gašperjevi svatbi s komolci oprl na mizo in s^ z vročičnimi očmi zazrl vame, je bila v njegovem pogledu vera,
da pomaga ustvarjati nekaj velikega, nekaj, kar bo živelo stoletja. Morebiti bo ostalo njegovo delo in spomin nanj v temeljih, ki jih bodo zasuli in ki kasneje nihče ne bo mislil nanje. Toda stavba, ki bo stala na njih, bi se brez teh temeljev porušila.
»Tako lepo smo si zamislili vrtnarijo,« je rekel.
»Sem slišal.«
»Ne gredice, ne lehe, eno samo polje.«
Priprl je oči in pokazal z roko v neznano, na polja bržkone, ki jih je videl pred seboj.
»Od vsepovsod bodo prihajali ljudje, da bi videli, kako živi naš kmet... če gre s časom v korak.«
Velike besede, ki jih je Salobir slišal od Tinka. Tudi sam sem jih poznal in menda tudi že izrekel, samo da se nikoli niso nanašale na naš dom. Za očeta si nisem mogel misliti, da bi šel s časom v korak ... in da bi ga drugi hodili gledat, kako živi. Danes vem, da sem se pogovarjal o nekaterih rečeh, kakor bi bral knjigo o dogodivščinah, za katere veš, da se lahko primerijo le drugim. Salobir pa je mislil predvsem na Novakove njive, Salobir svojih ni imel.
»Začeli bi že, je rekel, »pa zaradi vas ne moremo.«
»Zaradi nas?« sem bil nejevoljen.
»Saj veš.. . Novakove njive so kakor klin ... brez njih gre vrtnarija na dvoje. Potlej se pa še nate izgovarjajo. Ne damo, dokler ne dajo Novakovi.«
Vrtal je vame, z besedami in s pogledom, bil mi je nadležen kakor žužnjanje komarja, da sem se ga s težavo otresel.
»Kaj morem zato,« sem rekel.
»Doma ti bodo bolj verjeli kakor meni...«
»Kaj?«
»... da je bolje, če dajo zlepa kakor zgrda ...«
Kako zoprno nadležen je bil! Tinko je bil oster in nepopustljiv, a je povedal vsako stvar samo enkrat. Salobir pa mi je zvenel okoli ušes, da bi ga bil najraje udaril.
». .. ker bodo dali,« je rekel, »prej ali kasneje.«
Naj vzamejo, sem si mislil, bolje prej kakor kasneje, samo mene naj puste v miru!
»Z davkom vas bomo privil i...« je rekel Salobir.
Komun je izdal Zavod Borec. Delo je hilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
Jt j§L#	*
Sreda, 30. januarja 1974
Maii oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
(T
prodam
Prodam TELETA. Zupan, Pod-brezje 106, Duplje	562
Prodam OS za sekular in rabljeno strešno OPEKO folc in špičaka. Logar Alojz, Velesovska 25, Šenčur
563
Prodam dva spitana PRAŠIĆA in enega za nadaljnjo rejo, težkega 70 Jcg. Bezlaj, Zg. Pirniče 124 a, pošta Medvode	564
Prodam težko JUNICO, visoko brejo- Sp. Gorje 39	565
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Šmartno 7, Cerklje 566 Prodam LATE za kozolec. Cerklje 35	567
&t§fc
KRAVO, mlado, lepo rejeno, prodam za zakol. Božnar, Moškrin 4, Škof j a Loka	440
Prodam električni ŠTEDILNIK in ZIBKO. C. na Klanec 57, Kranj
538
Prodam kombinirano OMARO za dnevno sobo po ugodni ceni. Gabrijel Lojzka, Nazorjeva 6, Kranj 539 Prodam KROMPIR. Zg. Bela 57, Preddvor	540
Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednje Bitnje 23, Kranj	541
Prodam PRAŠI ČA za zakol. Rupa 13, Kranj	542
Prodam PRAŠIČA. Podreča 43
543
Prodam traktorski enobrazdni OBRAČALNIK /in motorno ČRPALKO za gnojnico. Dvorje 53, Cerklje	544
Prodam stoječo DRVARNICO v dobrem stanju, 7x4 m. Strahinj 76, Naklo	545
Prodam 8 mesecev starega BIKA. Vaše 36, Medvode	546
Prodam TELEVIZOR in starejšo kuhinjsko OPRAVO. Ogled od 15. ure dalje. Ul. Vide Šinkovčeve 3, Kranj	547
kupim
Kupim traktor FERGUSON. slov v oglasnem oddelku
vozila
Na-
554
Prodam FIAT 850, letnik 1971, kombibus, tudi na kredit. Naslov v oglasnem oddelk.	480
Prodam FIAT 750, letnik 1968 in kasetni MAGNETOFON. Telefon 22-808, Jezerska c. 92, Kranj 484 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Ogled v petek in soboto. Šenčur, Stružnikova 17	548
Prodam ZASTAVO 750 za 6500 din. Vrhovnik Janez, Mlaka 3 a, Kranj	549
Prodam FIAT 750, dobro ohranjen. Cena 5000 din. Mlaka 44 550 Ugodno prodam ŠKODO, tehnično pregledano in registrirano do 1975. Tenetiše 20	551
Prodam karamboliran NSU 1000, zadnji del s stekli nepoškodovan. Motor generalno popravljen. Baje Ferdo, Gregorčičeva 4, Bled 552 Prodam FIAT 750 po generalni še nevožen. Ogled pri avtomehaniku Visoko, Vrtoč Jože	553
Prodam osebni avto VART-BURG- letnik 1968. Konjar, Šolska 2, Kranj, Stražišče	568
Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska praVica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mo&e Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji ' 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

RAZSTAVA
V - .-J
(T
POHIŠTVO
BREST MARLES MEBLO


(r
J

v delavskem domu v KRANJU odi. do 11. februarja odprto vsak dan od 10. do 19. ure, tudi ob nedeljah
dostava na dom montaža kredit do 15.000 din

IM '74
mu
rlia
0
J
Kranj CENTER
30.	januarja premiera franc. barv. filma CESAR IN ROSALIE ob 16., 18. in 20. uri
31.	januarja amer. barv. film NAPAD NA ROMEI A ob 16., 18. in 20. uri
1. februarja amer. barv. film NAPAD NA ROMELA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽ IC
30.	januarja amer. barv. CS film OAZA SMRTI ob 15., 17,30 in 20. uri
31.	januarja franc. barv. film CESAR IN ROSALIE ob 16, 18. in 20. uri
1. februarja franc. barv. film CESAR IN ROSALIE ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
30. januarja franc. barv. film VRV IN PIŠTOLA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
30.	januarja franc. barv. film SICILIJANSKI K LAN ob 18. in 20. uri
31.	januarja franc. barv. film SICILIJANSKI KLAN ob 18. in 20. uri
1. februarja ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 18. in 20. uri
Duplica
30.	januarja nem. barv. film LJUBILA STA SE ENO POLETJE ob 19. uri
31.	januarja nem. barv. film LJUBILA STA SE ENO POLETJE ob 19. uri
Škof]a Loka SORA
30.	januarja ital. barv. film SLEPI TEROR ob 18. in 20. uri
31.	januarja franc. barv. film NORMANSKI MEC ob 20. uri
1. fabruarja franc. barv. film NORMANSKI MEC ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
30. januarja ital. barv. film SKRIJ SE! ob 20. uri
1. februarja ital. barv. film SKRIJ SE! ob 20.
Radovljica
30.	januarja nem. barv. film KLIC CRNIH VOLKOV ob 20. uri
31.	januarja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 20. uri
1. februarja amer. barv. film SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 20. uri r
Jesenice RADIO
30.	januarja amer. barv. CS film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE
1. februarja amer. barv. film JAGODE IN KRI
Jesenice PLAVŽ
31.	januarja franc. barv. film ZADNJI NASLOV
1. februarja amer. barv. CS film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE
Kranjska gora
30.	januarja amer. barv. CS film ŠKANDALI NEKE LADY
31.	januarja amer. barv. CS film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE
m C^ W J% €2fc
lu %Jl jm? J-ik
Sreda, 30. januarja 1974
SREDA, 30. januarja, ob 19.30 — Svetina-PovSe: UKANA; zaključena predstava za Iskro in za izven;
"PETEK, 1. februarja, ob 19.30 za izven — I. Cankar: HIAPEC JERNEJ; gostuje gledališče Ptuj.
Ura pravljic
V četrtek, 31. januarja, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta starosti. Vablieni!

V najem vzamem DOSTAVNI AVTO do 3500 kg. Ponudbe Turističnemu društvu Škofja Loka. 569 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Kern Viktor, Cerklje 2	570
stanovanja
Uslužbenka s 7-letno hčerko išče SOBO in KUHINJO v Kranju. Pomagam tudi v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	571
Mlada, tričlanska družina išče SOBO in KUHINJO ali samo sobo v Kranju ali okolici. Naslov oddajte v oglasni oddelek	555
Mlada uslužbenka išče ogrevano SOBO v Škof j i Loki — protiusluga, čuvanje otroka v izmeni. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka
556
zaposlitve
Takoj zaposlim kvalificiranega ali priučenega PLESKARJA. Sliko-pleskarstvo Kočnik Stane, Šenčur, Stefetova 34	499
Sprejmem SOBOSLIKARSKE in PLESKARSKE delavce in vajence. Flerin, pleskar, Kranj, Kidričeva 36, tel.21-820	536
obvestila
Rezervne dele za traktorje, akumulatorje, vseh vrst traktorskih in avtomobilskih gum, nudi po tovarniških cenah trgovina v Kranju, na Koroški cesti, nasproti restavracije Park. Podjetja, ki so večji potrošniki navedenih artiklov, dobijo še posebne rabate. KŽK, Agromehanika, Kranj	423
PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU, KRANJ. ZAĆET-NIŠKI: sreda in petek se začne
1.	februarja ob 18.30, NEDELJSKI 10. februarja ob 9. uri. NADALJEVALNI ob sobotah 9. februarja ob 18.30, če ne bo dovolj interesentov za nadaljevalni tečaj, se ob 19. uri začne tečaj za začetnike. PIONIRSKI PLESNI TEČAJ se začne
2.	februarja ob 13.30	557
posesti
Prodam vseljivo STANOVANJE, primerno za lahko obrt. Kamnitnik 12, Škofja Loka	374
Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric
Daniel Opeka
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 31. januarja, ob 15. uri
Žalujoča žena Milka in ostalo sorodstvo
Kranj, 29. januarja 1974
Anica Štritof, Ljubljana, Dalmatinova 7	560
Opozarjam vse, ki bi zaradi kakršnegakoli razloga posojali moji ženi Pire Silvi, stanujoči Hrastje 81, denar, da nisem plačnik njenih dolgov. Pire Maks, Hrastje 81	561
prireditve
MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni
337
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
CGP Delo Ljubljana
podružnica Kranj, Kranj, Koroška 16
zaposli takoj raznašalko -ca
časopisa Delo za območje centra v Škofji Loki
Zaposlitev je primerna za dijake, študente, upokojence ali gospodinje. Ponudbe sprejema CGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon št. 21-280.
Triglav : Mladost 2 : 5
Ljubljana, II. zvezna hokejska liga — zahod, Triglav : Mladost 2:5 (1:1, 0:1, 1:3), hala Tivoli, gledalcev 200, sodnika Belcer in Juršič (oba Celje).
Strelca za Triglav: Sajovic in Koleša oba po 1.
Triglav: Konc, Frfolja, Koleša, Hudobivnik, Stojanovič, Adlešič, Sa- -jovie, Pavlica, Nadižar, Lavrič, Gros, Kovač, Grah, Šparovec.
Triglavani, ki so v predzadnjem kolu na domačem ljubljanskem ledu gostili Zagrebčane, so zaradi neresne igre in podcenjevanja nasprotnika naleteli na žilav odpor, ki so mu mi koncu srečanja morali priznati premoč.
Kranjska gora : Gorenje 11:5
Jesenice, II. zvezna hokejska liga — zahod, Kranjska gora : Gorenje 11:5 (4:1, 5:3, 2:1), gledalcev 300,
sodnika Hegediiš in Grgec (oba Zagreb).
Strelci za Kranjsko goro: Ščap 4, Pristov 3, Brun 2, I). Šebjanič, M. Šebjanič po 1.
Kranjska gora: Pretnar, Krmelj, D. Šebjanič, Ščap, M. Šebjanič, Ter-seglav, Šivic, Brun, Klemene, Pristov, Medved, Kerm Mavčee, Far-tek, Šlibar, Horvat, Catek, Brezovec, Rozman.
Gostje iz Velenja so prikazali dobro igro, toda zmage Kranjsko-gorcev niso ogrozili.
Lestvica: Kranjska gora 9 8 0 1 103: 21 Tivoli	9 8 0 1 89: 23 16
Triglav	9 5 0 4 77: 42 10
Mladost	8 3 0 5 42: 43
INA	8 0 0 8 19: 96 0
Gorenje	7 0 0 7 17:112 0
Pari zadnjega kola: Mladost : Kranjska gora, Tivoli : Triglav.
-dh
izgubljeno
LOVSKI TERIER se je izgubil v širši okolici Šenčurja oziroma Kranja. Prosim javite na telefon Ljubljana 51-058 (Fišer, Grudnova 7).
558
V petek, dne 4. 1. 1974, sem izgubila zlato pleteno ZAPESTNICO z obeskom kocka. Ker mi je zelo drag in enkraten spomin, lepo prosim poštenega najditelja ali koga, ki bi jo kje videl oziroma opazil, da sporoči uredništvu Glasa, kajti čaka ga lepa nagrada.	559
ostalo
Preklicujem besede, ki sem jih izrekla o tov. Ladislavu Mraku, Ho-tavlje 45, češ da mi je razbil okno ter se zahval jujem, da je umaknil tožbo.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dobrega ata, starega ata, pradeda, brata
in strica
Petra Kajzerja
Janovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, za podarjene vence in šopke in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno hvalo smo dolžni sosedi Pršnikovi, dr. Šubicu za dolgoletno zdravljenje, tov. Cegnarju za poslovilne besede, Društvu upokojencev Žabnica, č. gospodu župniku za pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: hčerki Pavla in Slavka z družinama, brat Janez
in ostalo sorodstvo.
Dorfarje, Šutna, Stuttgart, Vižmarje, 24. januarja 1974.
Zahvala
Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
Nežke Štular
roj. Arh
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, g. župniku z Jezerskega, dr. Miranu Žgajnarju za večletno zdravljenje, ter vsem, ki ste kakorkoli stali ob strani v tem težkem trenutku. Hvala za poklonjeno cvetje in tolažilne besede ter tako številno spremstvo v njen zadnji tihi dom.
Žalujoči: neutolažljivi mož Jože, hčerka Anica z Irmico in ostali.
Sp. Kokra, Kranj, Ljubljana, 25. januarja 1974
Zahvala
Ob izgubi našega dobrega strica
Franca Cvelbarja
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v tako težkih trenutkih, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo kolektivu hotela Bor, dr. Žgajnarju, gospodu kaplanu in sosedom
Žalujoči: družina Benc in ostalo sorodstvo
Na Jesenicah 3:1 za Olimpijo
Zaslužena zmaga boljšega
Svetim, Puterle in Petač zapečatili usodo Jeseničanov na sobotnem derbiju — Poljanšek častni
h Z Zia Jesenice — Prav malo od obljubljanega (kanadskega hokeja — Olimpija v vseh elementih >L	igre boljša
je v sohnf1 7000 Ij^^teijev hokeja se stadion ?t0	zbral° oh 'Ceneni
'sponaH POd, ^ežakljo. da bi videlo spopad najboljših hokejskih moštev
jugoslovanskih Jesenic in
nn /fJ Zbontarje spremljal spopad Zl UZa 0g™de. Uspešno je pre-bn operacijo meniskusa in bo 9. fe-oruarja že lahko igral. Pred tekmo
Diii i °Ptllmist> čeprav je tudi Olim-vv^aajal možnosti za popoln uspeh, r. Perdan
Po to:

Po domačih in tujih
smučiščih
tf.K°kljuka — T V D Gorje je bil na «keir8mUći4ćih organizator republi-tar k'hPrVe"8tva Pionirjev v "mu-je zatekih. V lepem vremenu se nad ..•i®v.«»k§ naslove pomerilo jev ° m,ajSlh starejših pionir-
PodloRa'r r|d:w8tarejsi pionirji: 1.
3- OreSek' ni, Mande»j<= <oba Gorie>-«•	V ('»»an), 4. Urh, 5. Vrhunc,
■enicet	10" Cebu|j <Je"
2-	Munlh / P^n^ji: 1- Kršinar, čič (Dol i (°ba Olimpija), 3. Klemen-
(Alplesl v Tien <A1Ples). 9- Urb
Se Sr L". F,st«r (Triglav), starej-Stern	. Pogačnik (Ihan), 2.
mlaiia' , arJbor), 3. Vidmar (Dol* £be I p,oni»*e: l. Prah. 2. Pergarc S D^fcllH 3. Perovšek (Dol* "esnica (Kamnik).
jehil8ii,Jj.,a„~- domaći TVD Partizan nizatn }'metr8ki skakalnici orga-»tareiS« « °VfI?8kega Prvenstva za Kori,»s® Pionirje ter mlajših za kate-le w	V obeh konkurencah se
dih »fla£ga potegovalo 75 mla-
hove84?' DCd,: «tarej*i Pionirji: 1. Vr-nVv.c. 2. Podgoršek, 3. Blanuša (vsi TriLJia)\4- Polanič, 10. Bizjak (oba "glav* mlajši pionirji: 1. R.
3 Be«JcC(nirSa)Do,enc-(oba Logatec)>
cijsHM P,luniRn - Na kategoriza-SK 7V 8'alomu, ki ga je organiziral starefilU Vri8t- ie nastopilo nad sto
VenUe iiCaštr Pi°nirk b S,°"
1. Ohloi ael; "tarejše pionirke: Kolen«? / 2-	3" Kogovšek, 4.
Pion£w (,V8f, Transturist), starejši E ? : l- Virk (Akademiki 2. Va-4. /'^nsturist), 3. Stafe (Tržič), (Tržič) (Tran8turi8t)' 5. Legat
Na kaninskih smučiščih mu h Vpategorizacijskem veleslalo-ke V k /n.,a-'si mladinci in mladin-lo 72 ". j,, konkurencah je nastopi-
Vr ?lad,h tekmovalcev. Oblak A red: mlaisi mladinci: 1. fiitl 1 n	2- Strel (Transtu-
nar rr' P°Penko (Branik), 4. Pret-l. Kri*"a.nfturi8t), mlajše mladinke:
3-	^oriek^Iz^nik)IPan'4 ^^
Je"ien1I?ice ~~ Na Hruflici J« b« neira , 1 organizator tradicional-morij,! d OVan^a za Kuljatov me-letoAoii ° U8PeHih iz prejšnih let in Poka lv,1??^ 80 te*ači Triglava
Vrsti li v trajno last. gat 2	m'ajši mladinci: 1. Le-
3- ^mid	<oba Jesenice*
ničel s (Trig'av), 4. Pogačar (Jese-•nladinci., od«ž (Triglav* starejši Pi«ič (jJ: l ®e*ter (Triglav* 2. Dju-
V Korde'rip^ 3- Lotr'6 ^"glan
l- Tainfc (p'amen* mlajši člani: (UoI),aj3nikar, (Olimpija), 2. Grad l. Kal„„ 5?: Jelenc (TriglavX člani: 3- Gorfaio 2." Lotrić (T»glavX (Je«eniceie»i,?rig,avX 4" Kerštajn 8enice ekipno: 1. Triglav, 2. Je-
toSni®"10"'* "T »e je končala le-Prix« "kakalna turneja »Grand Schmid 7,.a«al je spet Švicar celotne' ♦ je tudi zmagovalec najbolj« Urneje. Od naših se je Jurman J*8 Zadnji tekmi uvrstil Mesec 29 za8edel 11. mesto, 13. 31. Prelovi ®tefančič, 23. Demšar, na treh l. i V skupni uvrstitvi l7- borna a'nicah je Mesec 11., PrelovSar* 20" Stefančič in 22.
K- -dh
Olimpije. Precej jih je prišlo že dobri dve uri prej, ko so na led pridrsali nekdanji igralci Jesenic in Olimpije, veterani našega hokeja. Tekma se je končala neodločeno 5:5. Tekma veteranov je občinstvo že krepko ogrela in že pred glavno tekmo, začela se je ob 18.30, razvnela navijaške strasti, ki ob srečanjih Jeseničanov in Ljubljančanov privro na dan. Megla, ki se je leno privalila v dvorano, razpoloženja ni pokvarila. Zavijale so sirene, trobili rogovi in trobente, zvonili zvonci, vihrale jeseniške rdeče in ljubljanske belo-ze-lene zastave in transparenti, ki so podžigali predvsem Jeseničane, ki so tokrat igrali v belih, Ljubljančani pa v rdečih majicah. 2al so spet pokale smrdeče, kadeče in menda tudi nevarne petarde! Neodgovorneži so jih metali celo na led in prekinjali dvoboj, kar je nedvomno bolj koristilo Ljubljančanom kot pa domačinom. Čas je že, da klubsko pripadnost izražamo na drug, pravi »navijaški« način!
Čeprav takšni derbiji lepega hokeja ponavadi ne pokažejo, smo od sobotnega pričakovali več. Vsaj od igralcev Jesenic! Na ledu smo videli jugoslovansko hokejsko elito, ki je navdušila v Kanadi na nedavni turneji. Igralci obeh moštev so pred tekmo obljubljali, da bodo nekaj tega pokazali tudi nam. Vendar so obljubo izpolnjevali le na trenutke. Nekaj je bilo tudi grobosti in izključitev. Jeseničani so zaradi tega prejeli dva gola, ki sta bila usodna in jih spet oddaljila od naslova državnega prvaka. Poraz z Medveščakom se
»železarjem« sedaj še kako maščuje! Le popoln uspeh na vseh prihodnjih tekmah jim lahko še pripne na klubsko zastavo 17. zvezdico, najlepše darilo za 25. obletnico jeseniškega hokejskega kluba.
Izvrstni in najhitrejši hokejski napadalec pri nas Jeseničan Franci Žbontar mi je pred tekmo, na kateri zaradi operacije meniskusa ni igral, dejal:
»Ce bo naša obramba zdržala in ne bo grešila, bomo zmagali. Optimist sem, vendar je tudi Olimpija močna. Sam bom lahko
ligral 9. februarja.«
Zb<
Ubontarjeva napoved se je uresničila. Jeseniška obramba je dvakrat pogrešila in v prvi tretjini prejela dva gola. Zaman so bili naleti Jeseničanov na vrata odličnega Albrehta, ki je branil odlično. Rdeča luč za njegovimi vrati, ki pokaže zadetek, je ostala do zadnje minute tekme nema. Le Poljanškov strel jo je prižgal. Lučka za Knezovimi vrati pa se je prižgala trikrat. Olimpija je bila boljša, bolj povezana, mirnejša in zbranejša. Le nekajkrat v prvi tretjini je ogrozila odličnega Kneza, vendar dosegla dva gola! Jeseničani teh vrlin v soboto niso pokazali. Preveč neorganizirani so bili, premalo zbrani, zaletavi in razdražljivi. Poganjali so se proti nasprotnim vratom in puščali svoja -s Knezom sama. Ni bilo bliskovitih podaj »na palico«, ni bilo strelov branilcev, duhovitosti. Ob boljši igri in sojenju, ki sta ga odlično opravila brata Ladocki iz Subotice, bi ostala zmaga pod Mežakljo. Tako pa so jo zaradi boljše fizične in predvsem psihične pripravljenosti in taktike odnesli Ljubljančani. Poražence je v slačil-nico pospremil transparent: bitka je zgubljena, vojna pa ne! Moštvu s tako tradicijo in kvaliteto se tako slab in nesrečen dan tretjič ne bi smel več ponoviti! J. Košnjek
danez Zupan z Bleda, navdušen navijač Jesenic, je trobil v rog. Tudi takrat ni odnehal, ko je njegovim ljubljencem že trda predla — Foto: F. Perdan
Kapetan hokejistov Olimpije Bogdan Jakopič (15) je bil eden najboljših mož na ledeni ploskvi. Ni le dober igralec, temveč se posveča hokeju tudi kot študent Visoke šole za telesno kulturo. Janez Mlakar (beli dres) skuša ustaviti njegov prodor. Jakopič je bil igralec, ki je dajal ritem igri Olimpije. — Foto: F. Perdan
Zastoj pri splošni vadbi Kamničani v zveznem merilu
in gimnastiki
TVD Partizan Tržič je praznoval lani 70. obletnico delovanja in prejel za dosežke pri razvoju športa v tržiški občini srebrno plaketo mesta
Tržiča
J
V soboto je bil v Tržiču občni zbor TVD Partizan Tržič, na katerem so pregledali in ocenili delo v preteklih dveh letih. Predsednik TVD Partizan Tržič Janez Kališnik je v uvodnem referatu povedal, da sta se šport in telesna kultura začela organizirati na samoupravni osnovi v temeljne telesnokulturne skupnosti. Telesna kultura dobiva tako stalnej-še vire financiranja, razen tega pa postajata skrb za tekmovalni in vrhunski šport ter množičnost, iz katere raste kvaliteta, enakovredni.
Tržiški Partizan združuje rokometno, sankaško, hokejsko - drsalno, gimnastično in košarkarsko sekcijo, ki je bila ustanovljena pred kratkim. Kaže pa, da bodo nova Partizanova sekcija postali še kegljači sedanjega kegljaškega kluba Ljubelj. Prošnja za sprejem je bila povedana na petkovem občnem zboru, o njej pa bo odločil novi upravni odbor Partizana. Sekcije so dosegle v zadnjih dveh letih lepe uspehe. Precej je bilo storjenega na področju vlaganj v nove športne objekte oziroma v njihovo modernizacijo. Tako je bilo razsvetljeno rokometno igrišče, urejeno kopališče, zgrajena sankaška proga na Ljubelju, razširjeno drsališče itd. Temu primerni so bili tudi uspehi. Omenimo naj le sankače, rokometa-še, hokejiste itd.
Le pri gimnastiki in splošni vadbi je zadnja leta prisotna stagnacija, čeprav so bile te športne panoge pred desetletjem najmočnejše v okviru Partizana. Vzrok za nazadovanje je zastarela in razpadajoča telovadnica v domu Partizana. Pozimi prostor ni ogrevan. Vsaka investicija v popravilo doma zaradi dotrajanosti ne bi rodila sadov. Zato so se pri Partizanu odločili, da bodo dom uporabljali le za družabne prireditve in klubske prostore. Splošno vadbo in gimnastiko bodo skušali vpeljati v eni od telovadnic pri osnovnih šolah, s katerimi želijo sodelovanje še okrepiti. Razen problema telovadnice je na stagnacijo gimnastike in splošne vadbe vplivalo tudi pomanjkanje vaditeljev in trenerjev.
Partizan bo dajal tudi v prihodnje največ poudarka množičnosti in amaterizmu. Prav tako si bo prizadeval vpeljati enotno nagrajevanje trenerjev in vaditeljev. Prek temeljne telesnokulturne skupnosti bo skušal še boljše sodelovati z ostalimi športnimi organizacijami in društvi v občini ter s sindikalno organizacijo pri pripravi vedno bolj priljubljenih sindikalnih tekmovanj. Udeleženci
občnega zbora so se obvezali, da bodo po delovnih organizacijah podprli akcijo temeljne telesnokulturne skupnosti, ki želi doseči po delovnih kolektivih podpis takšnega družbenega dogovora, ki bo zagotavljal športu in telesni kulturi dovolj denarja za osnovno dejavnost in investicije.
TVD Partizan Tržič je praznoval lani 70. obletnico obstoja in prejel zato ob lanskem občinskem prazniku srebrno plaketo mesta Tržiča.
J. Košnjek
Zimski bazen v teh dneh ne miruje. Za pionirsko državno reprezentanco se bodo že 1. februarja zbrali najboljši vaterpolski vratarji Jugoslavije. To pa še ne bo vse, saj bo v petek že turnir druge skupine mladincev za mladinski vaterpolski pokal SFRJ. Poleg Partizana (Beograd), Mladosti (Zagreb), Primorja (Reka), bosta nastopila še dva gorenjska predstavnika Kamnik in Triglav.
Za Kamničane, za katere je to že tretja sozona resnega dela in ki tre-
Šah v Kranjski gori
Na osnovni šoli v Kranjski gori je vedno večje zanimanje med učenci za šah. Zaradi tega so organizirali šahovski krožek, ki ga vodi Franc Štagar, član šahovskega kluba na Jesenicah. Pred dnevi je s 14 mladimi šahisti odigral simultanko.
Turk tokrat drugi
Na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Slovenski Bistrici je bila druga pregledna tekma za sestavo moške državne reprezentance v kegljanju. Med 14 tekmovalci, med njimi ni bilo Steržaja, je najboljši razultat dosegel Koprčan Miklavčič. Zmagovalec prvega tekmovanja Kranjčan Turk je bil drugi. Rezultati: 1. Miklavčič (Koper) 1815 (895, 920), 2. Turk (Triglav) 1800 (906, 894), 3. Mihajlovič (Novi Sad) 1791 (900, 891), 4. Piber (Grmo-
ščica) 1781 (879, 884), 5. Česen (Gradiš) 1764 ( 906, 858), 6. Janša (Gradiš) 1759 (898, 861), 7. Kostadina (Lučki radnik, Reka) 1754 (885, 869), 8. Ju-ričević (Zenicatrans) 1729 (874, &r>l),
9.	Prijon (Triglav) 1721 (834, 887),
10.	Boroš (Novi Sad) 1702 (853, 849).
Vrstni red po dveh nastopih: 1.
Turk (Triglav) 3661, 2. Miklavčič (Koper) 3548, 3. Piber (Grmoščica) 3536, 4. Česen 3531, 5. Janša (oba Gradiš) 3517 itd.	-dh
Anketa združenja športnih novinarjev Slovenije
Izbrali smo
V tradicionalni anketi združenja slovenskih športnih novinarjev je za leto 1973 naslov najboljšega slovenskega športnika osvojil član državne reprezentance Vinko Jelovac (Olimpija), ki je veliko pripomogel za osvojeno zlato na evropskem prvenstvu. Med članicami je bila po tradiciji spet najboljša atletinja celjskega Kladivarja Nataša Urbančič, ki je s tem osvojila že tretji zaporedni naslov. Med moštvi je prvo mesto pripadlo hokejistom Jesenic, medtem ko je bilo za najboljšo organizacijo izbrano atletsko društvo Kladivar. Za najboljšega športnika združenja smo največ glasov prisodili glavnemu uredniku Antene in lanskoletnemu svetovnemu prvaku v smučarskih tekih Tonetu Fornezziju.
Vrstni red — člani: 1. Jelovac (košarka) 22 točk, 2. Svet (atletika) 16, 3. Planine (šah) 9, 4. Kocuvan (atletika) 6, 5.-6. Mesec (smučanje), Makarovič (atletika) 4, 7. Kavčič (smučanje) 3, 8,—12. Po-pivoda (nogomet), Štrukelj (letalstvo), G. Hiti (hokej), Savnik (namizni tenis), Zupin (motokros);
članice: 1. Nataša Urbančič (atletika) 39, 2. Mima Jauševec (tenis) 30;
ekipni vrstni red: 1. H K Jesenice 34 točk, 2. RK Slovan 24, 3. RK Celje 5;
najboljši športniki združenja: 1. Tone Fornezzi (Antena) 34, 2. Jože Pogačnik (Dnevnik) 29, 3. Tugo Klasinc (TV) 11.
Tradicionalna podelitev bo 8. februarja v Litiji.	-dh

nirajo pod vodstvom Kranjčana Vojka Podverščka, bo to prvi nastop v zveznem merilu. Mladinci Triglava pa so že stari znanci bazenov po vsej Jugoslaviji.
Favoriti za finale, ki bo 12. in 13. maja, so Partizan, Mladost in mladinska vrsta organizatorja. V finale se namreč uvrstita po dva najboljša iz vsake skupine. Kranjčani bodo nastopili v naslednji postavi: Cer-melj, Strgar, R. in M. Planinšek, Stariha, Calič, Švegelj, Krašovec, Manfreda, Valand, Vagner, Mihalji-nec, Tomat in Leskovar.
Določeno je že tudi vodstvo turnirja ter sodniki. Vrhovni sodnik je Zagrebčan Ivković, ki • je obenem tudi na A listi mednarodne vaterpolske sodniške zveze. Tekme pa bosta poleg njega vodila še Celjan Alujevič in Kranjčan Pičulin.
Čeprav niso izžrebani še pari, le-ti bodo znani šele dan pred turnirjem, pa je že določen urnik tekmovanja. Otvoritev in začetek bo v petek ob 9. uri, nadaljevanje pa ob 17. uri. V preostalih dveh dneh pa bomo lahko mladinske igre spremljali v soboto ob 8. in 18. uri, zadnji dan pa od 8. ure naprej.	-dh
Svetovni prvaki v Kranju in na Jesenicah
Vaterpolska zveza Jugoslavije je ponudila kranjskemu Triglavu organizacijo prijateljskih tekem va-terpolistov Jugoslavije in Madžarske. Kranjčani so že načelno sprejeli organizacijo teh dveh srečanj, saj bodo ljubitelji vaterpola prav gotovo prišli na račun, ko bodo na delu videli svetovne prvake Madžare in tretjeuvrščeno ekipo z lanskega	svetovnega
prvenstva v Beogradu.
Tekmi obeh reprezentanc, ki bosta nastopili z A in B reprezentancama, naj bi bili 1. junija v Kranju, z dogovorom s Sportmetalom z Jesenic pa v jeseniškem bazenu naslednji dan. Predsednik kranjskih vaterpo-listov Becič pa se dogovarja z RTV Ljubljano tudi za televizijski prenos. -dh
* jL# IGlI 11
Sreda, 30. januarja 1974

Ugibanj, ali bodo letošnje polletne počitnice zaradi vremena, ki je najmanj zimskemu podobno, prestavljene ali ne, je bilo v ponedeljek konec. Šolska vrata so se zaprla za dober teden. Muhasta zima jo je šolarjem zagodla in jih pustila na cedilu. Kljub temu si učenci in dijaki s tem, kaj bodo med kratkotrajnimi počitnicami počeli, preveč ne belijo glave. Zabave in iger je na pretek. Nekateri pa tudi med počitnicami šole ne bodo pustili vnemar. Poskušali bodo nadoknaditi tisto, kar so v prvem polletju zamudili.
Ker pa letošnje počitnice le niso takšne, kakršne bi pričakovali in kakršnih si večina šolarjev in staršev želi, smo tri gorenjske učence vprašali, kaj bodo med zimskimi počitnicami počeli.
Mirko Suhadolnik, učenec 4. razreda osnovne šole Mavčiče, doma iz Podreče:
»Ker mi v prvem polletju ni šlo najboljše, se bom moral med počitnicami vsaj malo učiti. Dugače bom moral pomagati doma na kmetiji. Les bomo vozili iz gozda. Ko so domači v hlevu ali po drugih opravkih, kuham in pospravljam v kuhinji. Seveda bi se tudi smučal in sankal, če bi bil sneg. Nove smuči imam, vendar jih med letošnjimi počitnicami gotovo ne bom uporabil. Tudi pretekla leta sem med počitnicami pomagal doma in se smučal ter sankal. Tako preživlja polletne počitnice večina kmečkih otrok.«
Cici Hladnik, učenka 7. a razreda osnovne šole heroja Bračiča Tržič, doma iz Tržiča:
»Letošnje počitnice bom preživela doma. Rada bi se drsala, vendar na našem drsališču ni ledu. Mogoče se bom šla enkrat ali dvakrat smučat na Zelenico. Za smučarski tečaj, ki ga je organizirala šola na Zelenici, se nisem prijavila.
Tudi večina sošolk in sošolcev bo počitnice preživela tako. V 4. razredu sem bila na smučarskem tečaju. 10 dni je trajal. Stal je 100 dinarjev. Ko pa so mi starši kupili drsalke, sem bolj kot za smučanje navdušena za drsanje.«
Bojan Bertoncelj, učenec 8. razreda osnovne šole v Železnikih:
»Sicer bi raje videl, da bi zimske počitnice prestavili na kasnejši čas, ko bo morda dovolj snega, ampak kaj hočemo! Imam popolno smučarsko opremo in dva ali trikrat na teden obiščem Soriško planino. Ne, kam dlje pa ne grem. Ko bodo starši kupili avtomobil, se bomo morda kdaj zapeljali na Krvavec ali Vogel. Toda za zdaj ga še nimajo in prav nič me ne mika, da bi zapravljal denar po prenabitih avtobusih. Tudi lani sem bil bolj doma, saj je takrat v Železnikih še delala vlečnica, ki so jo potem prestavili v So-rico. A kako mi gre v šoli? Prvo polletje sem končal z dobrim uspehom, prepričan, da bom dneh kaj prida knjigah.«
In nisem v prostih po
listal
Vsaj osnovo imamo I Iluzija

Nadaljevanje s 1. str.
življenjska raven ljudi ne bo gibala skladno s cenami kmetijskih pridelkov in živil? Lahko se zgodi, da se zaradi previsokih cen slednjih trg zapre in investicije so spet omrtvi-čene... Kup podobnih vprašanj se še pojavlja ob vlaganjih v kmetijstvo. Vzreja piščancev in prašičev
tudi to se zgodi
Na petkovi seji skupščine Temeljne telesnokulturne skupnosti je predsednik izvršnega odbora d a ne z Ste r predlagal, da bi že v kratkem športni delavci šli nekam na izlet. Menil je tudi, da bi bil za nekatere najbolj prizadevne mogoče lepa nagrada prav ogled kakega velikega mednarodnega tekmovanja v tujini.
»Pa ja ne bomo šli že na ,fusbai v Frankfurt,« se je oglasil nekdo iz zadnje vrste.
Kraja smuči
Zmikavtom pride vse prav. Pozimi so še posebej »pozorni« na smuči in smučarsko opremo. To je v nedeljo občutil Jože Keršič (1953) iz Kranja. Neznanec mu je med pol osmo in deveto uro zvečer v Predosljah z avtomobila ukradel dragocene smuči blizzard z okovjem, vredne okrog '2000 dinarjev!
Večja previdnost ne bi škodila!
Zadel ga je vlak
V ponedeljek, 28. januarja, popoldne se je pripetila na železniški progi pri žagi LIP na Bledu hujša nesreča. Franc Fartek (1922) z Bleda je šel od doma proti avtoparku. Hodil je po železniški progi in zadnji trenutek odskočil, ko je z jeseniške strani pripeljala kompozicija št. 948, ki jo je upravljal strojevodja Srečko Širok iz Nove Gorice. Fartek je odskočil tako nerodno, da se je zaletel v bližnjo žico, od koder ga je odbilo nazaj v vlak, ki ga je zbil po tleh. Franc Fartek se je hudo ranil in so ga prepeljali v jeseniško bolnico.
-jk
take nepričakovane in hitre pretrese še prenese. Govedoreja in proizvodnja mleka pa težje, ker je proces prireje daljši in draž ji.
Programi nekaterih kmetijskih panog so precej konkretni. Pri n jihovem nastajanju so sodelovale tudi znanstvene kmetijske ustanove.
Govedorejski program predvideva izkoriščanje vseh zelenih površin v republiki. Zadostna domača proizvodnja naj bi preprečila uvoz mesa in mleka. Slednji se v Sloveniji za zdaj še ne pojavlja, vendar ni rečeno, da mleka ob slabo organizirani govedoreji ne bi zmanjkalo. Mlekarne zadnje čase ugotavljajo, da proizvodnja mleka pada. Verjetno zaradi tega, ker je odkupna cena za mleko že nekaj časa nespremenjena, cena umetnih krmil in gnojil pa je porasla. Glasnejše zahteve po višji odkupni ceni mleka, ki naj bi proizvodnjo mleka pospešila, najbrž niso daleč. Slovenski načrtovalci govedoreje težijo, da bi doma ustvarili kvalitetno čredo brez večjega uvoza krav. Uvažali naj bi Ie seme tujih plemenjakov — bikov. Takega bogatenja črede se lotevajo celo Američani, čeprav imajo doma izredno kvalitetno plemensko živino.
Prašičereja za govedorejo ne zaostaja, čeprav je bila panoga v preteklosti premalo upoštevana. Krize v preskrbi s svin jskim mesom so bile zato bolj pogoste. Pri prašičih bo treba doseči večjo mesnatost. V Sloveniji imamo 400.000 prašičev. Će bi bil dnevni prirastek vsaj za dekagram pri vsaki živali večji, bi dobili na leto več milijonov ton svinjine več. Prašičerejci hi tako lahko lažje prenesli izdatke za krmo, ki sedaj večkrat presežejo izkupiček od prodane živali, namesto da bi bilo obratno.
»Zeleni plan« zavezuje tudi hmeljarje, sadjarje, vinogradnike, perut-ninarje itd. Vendar investicije v te panoge niso tako velike kot v govedorejo in prašičerejo.
Ob napisanem se vprašujemo, ali bomo uspeli pravočasno zagotoviti dovolj ljudi, delavcev in strokovnjakov, ki bodo delali v tej, čeprav visoko modernizirani proizvodnji. Kmetijski delavci so med najslabše plačanimi občani. Res, da nimajo ustrezne izobrazbe, vendar je plačilna raven ne glede na to prenizka. V Zahodni Nemčiji zasluži hlevar vsaj petkrat več kot pri nas. Naloge, ki nas čakajo pri »človeški« plati uresničevanja kmetijskega programa in izobraževanju potrebnih ljudi, niso tako nepomembne. J. Košnjek
n £>G V£>f*£>
Izsiljeval prednost
V soboto, 2(5. januarja, dopoldne je vozil voznik osebnega avtomobila Franc Govedič (1933) z Brega pri Žirovnici od Vrbe proti Jesenicam. V križišču v Žirovnici je nenadoma zavil levo proti Bregu. V tem trenutku je pripeljal z Jesenic voznik osebnega avtomobila Jože Udir (1944) z Jesenic. Hotel je Govedičevo vozilo obvoziti ali pravočasno ustaviti, vendar ni uspel. Vozili sta trčili. Jožeta Udirja je zaneslo s ceste in ga prevrnilo na bližnji travnik. Pri trčenju se je voznik Udir ranil. Škoda na vozilih znaša 20.000 di-
narjev. £a opozorilo se nista zmenila
Adolf Križnar (1931) z Dobračeve je vozil v nedeljo, 27. januarja, dopoldne po vaški cesti z Dobračeve proti naselju Rakulk pri Zireh. Pred njim sta po desni pešačila Zvonimir Prosen (1958) z Dobračeve in Gregor Novak (1958) iz Nove vasi. Slednji je ob cesti potiskal ponyekspres. Ker ju je želel Adolf Križnar prehiteti, ju je opozoril z zvočnim signalom. Otroka se nista zmenila. Voznik ju je ponovno opozoril, nato pa prehiteval. Takrat je Zvonimir Prosen skočil levo in dvignil roko. Križnar ga je zbil po cesti. Prosena so zaradi poškodb odpeljali na Polikliniko v Ljubl jani.
Z avtom v podporni zid
Voznik osebnega avtomobila Marjan Bernik ti938) iz Kranja je vozil nedeljo, 27. januarja, ob pol treh popoldne po Gaštejskem klancu proti Kranju. Na klancu je nepričakovano zavil levo in treščil v obcestni podporni zid in se ranil. Prepeljan je bila na nezgodni oddelek ljubljanske bolnice. Na vozilu je za okrog 10.000 dinarjev škode.	-jk
Tudi Jelovica na zimski dopust
Kolektiv lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke se je odločil, da nekaj dni letnega dopusta izkoristi v zimskem času. Tudi oni so za zimski oddih izbrali čas polletnih šolskih počitnic.
Za deljen dopust so se odločili zaradi sezonskega značaja proiz-
VIL zimske športne igre ObSS
in 17. februarja v Mojstrani pod pokroviteljstvom tovarne Sava Kranj
16.
ObSS Kranj letos že sedmič zapovrstjo organizira zimske športne igre v Mojstrani. Organizacijski od Bor že pridno zaseda in dela, da bo pravočasno vse nared, od prog do nagrad.
Tekmovanje bo v veleslalomu za naslednje tekmovalne razrede:
MOŠKI: »A« do starosti 25 let (rojeni 1949 in mlajši), »B« od 25 do 30 let (rojeni 1944—1948), »C« od 30 do 35 let (1939—43), »D« od 35 do 40 let (1934—38), »E« od 40 do 45 let (1929—33), »F« od 40 do 50 let (1924—28), »G« nad 50 let (rojeni 1923 in starejši)
ŽENSKE: »A« do starosti 25 let
vodnje, ki zahteva več dela poleti in nekoliko manj v zimskem času. Razen tega pa želijo spodbuditi zimsko rekreacijo, za katero je med zaposlenimi že kar precej zanimanja.
O kolektivnem dopustu v času zimskih šolskih počitnic razmišljajo tudi v nekaterih drugih škofjeloških podjetjih. Zato bodo ponekod že drugo leto sledili zgledu Jelovice.
Smučarski tečaj
(1949 in mlajše), »B« od 25 do 35 let (1939 do 1948), »C« od 35 do 45 let (1929 do 1938), »D« nad 45 let (roj. 1928 in starejše)
Vse delovne organizacije in sindikalni športni referenti na področju ObSS Kranj so že 9. jan. 1974 prejeli razpis tekmovanja in poziv na prijave, ki poteče 4. februarja 1974.
Kot zanimivost tekmovanja naj povem, da bosta pokala prejela zmagovalca moške in ženske ekipe, da bodo kolajne in nagrade prejeli prvi trije tekmovalci vsake kategorije, vtem ko bo med ostale tekmovalce z žrebom razdeljeno še nekaj lepih nagrad. Tudi tisti, ki letos tekmujejo
že petič na zimskih športnih igrah ObSS Kranj, bodo prejeli lične diplome.
Koliko bo letos tekmovalcev? Vsako leto njihovo število občutno narašča (1972 — 222, 1973 — 300, 1974 — ?), narašča pa tudi število tistih, ki se samo prijavijo, organizatorjem napravijo veliko dela, na štartu pa se zaman oziramo za njimi! Se vsako leto je bilo na »sindikalnem prvenstvu« nadvse prijetno, zato je lahko samo žal tistim, ki se te prijetne in »zagrizene« preizkušnje prožnosti duha in telesa kljub vsem vabilom ne udeležujejo.
v Bohinju
Mladinski dom v Bohinju, revija Mladina, »Mladi turist« in Elan iz Begunj bodo med letošnjimi zimskimi počitnicami pripravili na Voglu smučarsko šolo za srednješolce, študente in delavsko mladino. Prvi tečaj bo od 4. do 11. februarja, drugi od 24. februarja do 3. marca, tretji pa od 3. do 10. marca. Celotni stroški osemdnevnega bivanja znašajo 000 dinarjev. Tisti, ki nimajo svoje smučarske opreme, si jo bodo lahko sposodili brezplačno. Prijave zbirajo pri Mladem turistu v Ljubljani na Celovški 49.
Lista človek časopis, drsi z očmi čez naslove, zaznava sporočila o katastrofah, o smrti, o tragedijah — vendar ne pusti, da bi mu tuja nesreča prodrla globlje v zavest, da bi mu skalila notranji mir, ki je kot nekakšen oklep, nekakšna , pregrada, nekak psihični J tampon med njim in nesre- ; čo drugih. Bere, kako so tega in tega mrtvega potegnili iz zmečkane pločevine in morda spusti kakšen plehki »grozno« — pa nič več. Kajti Ta in ta je zanj imaginarno bitje brez obraza in postave, brez lastne življenjske zgodbe. Le suha črka na papirju je, ki bo dopolnila dolg seznam podobno umrlih suhih črk. On, bralec, lebdi v manj surovem svetu, v svetu, znotraj katerega se surovosti in drame — hvalabogu! — ne dogajajo. In ni da bi dovolil srcu tesnobno zaropotati ob slehernem prelivanju krvi, ob sleherni ve-stički v rubriki »črna kronika«.
Potem nenadoma trešči. Mimo vseh verjetnostnih računov in statistično-me- . tematičnih zakonitosti trešči enkrat, dvakrat, trikrat zapored. V kratkem času ubije, recimo, štiri ljudi, ki sodijo v najožji krog neposrednega človekovega eksistenčnega prostora. Ubije znanca, prijatelja, sorodnika, sodelavca, ubije osebo z natanko določenim obrazom, glasom, barvo las, z burno ali spokojno zgodovino, z večjim ali manjšini ugledom. To nikakor ni abstraktno bitje, marveč Janez, Mitja, Jana ... Pregrade, oklepi, tamponi padejo, filozofija izpuhti. Ostane le suh občutek v grlu, ostaneta daveči obup in slutnja ogroženosti. Da, slutnja ogroženosti, ki v skrbno urejenih, »kultiviranih« družbah 20. stoletja ni ravno pogost pojav. Lagodno življenje, denar, razkošje, preštudirani sistemi zdravstvenega, otroškega in socialnega vat" stva, zagotovljena kariera ter zajamčena nedotakljivost posameznika nas uspavajo v prepričanju, da smo imuni pred vratolomnimi tveganji. Ampak videz vara. Spisek nevarnosti, ki grozijo goli opici atomskega veka, je rekordno dolg, daljši kot kdajkoli v preteklosti, razen morda v vojnem času. Divje zveri, lakota, epidemije, mraz in sovražniki, pred katerimi so trepetali sodobnikovi predniki, niti približno ne dosegajo zahrbtnosti moderne dobe. Toda prednik) so se natanko zavedali pretenj; bili so nenehno na preži in pripravljeni. Mi p® hodimo naokrog zaslepljeni, odsotni, vase zave* rovani. In zadovoljni smo, zadovoljni do trenutka, ko nekdo iz bližnje okolice prebije stene milnega mehurčka in pbnikne v nič. Takrat zgroženi zaznamo resnico: lastno krhkost, minljivost, nebogljenost. Nato spet uzremo vabljivo pročelje vsakdanjega udobja in počasi pozabimo. Spet so črne kronike zgolj branje za zabavo občanov in iznakaženi mrtveci v njih zgolj brezpredmetne figu* re, postavljene v izmišljeno sfero romanov, ki z neraz* burljivo, spokojno stvar* nostjo nimajo ničesar skup* nega. Kakšna iluzija!
Sredi ceste je pod koles1 tovornjaka umrl neznanec-Ljudstvo trumoma pase radovednost in spreminja kraj nezgode v oder, sebe pa v gledališko občinstvo« Stojijo in zijajo v nastopa* joče: v žrtev, v reševalce, ^ miličnike ... Brez posebni" občutkov, pasivni so. Potlej v gručicah odidejo proč, da bi ob kavici predebatira'1 posamezna dejanja predstave in zasedbo vlog. P«*e* mlevajo in premlevajo »live show«, ki so mu brezplačno prisostvovali. Seveda nekako zviška, od daleč. Kajt> vsak zase je prepričan, «a se njega osebno dogodek n® tiče, da ne bo nikdar priteg' njen v kruto igrico. Dfl vendar ne sodi k tistim ^ črni kroniki, on je le opa^o* valeč, ne igralec! Ali res?