15. oktober 1967 LETO XIV. St. 11 CINKARN AR GLASILO OELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Pomen organizacijske celotnosti pri organizaciji podjetja Moderna teorija o organizaciji in upravljanju v delovnih organizacijah vsebuje in upošteva vrsto vidikov povezanosti in celotnosti pri posameznih delovnih procesih. Tako ločimo tehnološko, tehnično, delovno, strokovno ekonomsko, socialno in še nekatere druge kategorije povezanosti od katerih vsaka posamezna predstavlja določeno celotnost, vendar lahko učinkovito delujejo le v sklopu organizacijske celotnosti. Sklop teh kategorij mora bistveno vplivati, oziroma mora biti odločilni faktor pri izoblikovanju podjetja, pri integraciji in pri razcepitvi obstoječih delovnih organizacij,. Organizacijska celotnost je določena ob ustanovitvi podjetja s strani ustanovitelja, v nadaljnjem razvoju pa o njej odločajo samoupravni organi samostojno v okviru zakonskih predpisov. Z organizacijsko celotnostjo, ki upošteva in združuje vse ostale vidike povezanosti, določamo kako bo podjetje doseglo svoje cilje v optimalnem obsegu in razmerju. Pri doseganju ciljev, pa so poleg drugih vidikov, ki se nanašajo na posamezne celotnosti in povezanosti, pomembni tudi kadri in sredstva, s katerimi delovna organizacija razpolaga. Upoštevati moramo tudi objektivno stanje, v katerem dela in bo delala delovna organizacija. Ker so sredstva, kadri in zunanje razmere komponente, ki se počasi in težko spreminjajo, je bolj smiselno, da te komponente dobro spoznamo in se šele na osnovi njihovega spoznavanja odločimo glede orga nizacije. Pri tem pa ne mislim da ni potrebno zlasti strukturo kadrov nenehno izpopolnjevati in jo s tem kvalitetno izboljše vati. Najvažnejši kriterij orga nizacijske celotnosti so organi zacijske komunikacije. Te zaje majo vsa pismena in ustna ob vestila planske, instruktažne obračunske, kontrolne in druge narave, ki so potrebna, da delo normalno poteka in da so doseženi vsi tehnični, komercialni, finančni in socialni cilji delovnega procesa. Optimalnost komunikacij dosežemo: 1. kadar jih je potrebno najmanj; 2. kadar so najenostavnejše in najkrajše; 3. kadar zahtevajo najmanj ljudi in stroškov; 4. kadar so najzanesljivejša; 5. kadar opravijo istočasno največ funkcij. Idealno optimalnost skoraj nikoli ni mogoče doseči, ker se lahko zgodi, da so npr. najcenejše in najenostavnejše komunikacije manj zanesljive ipd. Vendar pa je potrebno pri izbiri težiti k optimalnosti. Prav gotovo pa drži, da se z večjo tehnološko in tehnično povezanostjo da doseči skrajšanje in kvalitetno izboljšanje komunikacije, zato se moramo pri formiranju delovne enote v največji meri posluževati teh meril. Primer, ki nam omogoča upoštevanje kategorij celotno- sti je med drugim tudi v naših metalurških obratih. Tu imamo na eni strani topilnico z drugimi metalurškimi obrati, ki tvori samostojno delovno enoto, na drugi strani pa je taka delovna enota valjarna in ostali pridelovalni obrati metalurške dejavnosti. Ako predpostavimo, da je delovna enota najbolj učinkovita in samoupravno najbolj zaokrožena takrat, kadar združuje celotni ‘tehnološki postopek, to je delovni postopek, ki obsega vse delovne operacije in posle, ki so potrebni, da pridemo do končnega proizvoda ali storitve, vidimo, da bi morali imeti namesto dosedanjih dveh le eno delovno enoto. Pri tem do neke mere zadevamo ob cilje tehnične celovitosti, ki je v določenem nasprotju s tehnološko, saj gre pri njej predvsem za določitev delovnega procesa, ki lahko poteka v istem obratu z uporabo iste strojne opreme. (Nadaljevanje na 2. strani) ZBORI VOLILCEV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Predsednica celjske občinske skupščine tovarišica Olga Vrabič bo po 182. in 183. členu statuta občine Celje sklicala zbore volivcev v delovnih organizacijah, in sicer od 15. do 31. oktobra. Na teh zborovanjih bodo obravnavana naslednja pomembnn vprašanja: — zaključki celjske občinske skupščine o kadrovski problematiki; — zaključki o problemih gibanja gospodarstva, poleg tega pa bodo podane še informacije; — o dotoku in uporabi prispevka za regulacijo; — o dotoku in uporabi prispevka za uporabo mestnega zemljišča in — informacija o dotoku sredstev za sofinanciranje šolstva. Proizvodnja in produktivnost v septembru Nezadovoljiva gibanja proizvodnje in realizacije v gospodarstvu naslop se močneje kakor v preteklih mesecih odražajo pri doseženi proizvodnji in realizaciji v Cinkarni. Proizvodnja je bila manjša kakor v mesecu avgustu kar za 7 odstotkov. To zmanjšanje proizvodnje v mesecu septembru je na kumulativne rezultate vplivalo v taki meri, da je kumulativna vrednost proizvodnje v letošnjih devetih mesecih že za 1 odstotek manjša kakor v preteklem letu, medtem ko je kumulativni plan dosežen s 86,3 odstotke. Zaradi remonta destilacijskih peči je padla bruto proizvodnja v topilnici, zaradi nesezonskih mesecev in pomanjkanja naročil je bila proizvodnja super-fosfata skoraj za polovico manjša; kromovega galuna nismo proizvajali zaradi manjših potreb na tržišču; proizvodnja svinčevih oksidov je bila relativno majhna zaradi zahtevnega asor-timana, za skoraj 1001 je bila manjša proizvodnja cinkove pločevine, nižja pa je bila tudi proizvodnja premaznih sredstev. Ker je proizvodnja v primerjavi z lanskim letom kumulativno padla za 1 odstotek, število zaposlenih pa se je povečalo za 3,2 odstotka, je prišlo do zmanjšanja produktivnosti dela za preko 4 odstotke. (Nadaljevanje na 2. strani) Pretekli mesec*ao itirje poslanci zvezne skupščine obiskali naie podjetje; z našimi vodilnimi delavci so se pogovarjali o gospodarskem gibanju v minulem obdobju In v potrebnih ukrepih ekonomske politike v prihodnjem letu. Več o tem na S. strani. Iz dela občinske skupščine • Iz -dela občinske skupščine • Iz dela o Izredna aktivnost občinske skupščine Začetek jesenskega obdobja obeta izredno aktivnost ne samo družbeno političnih organizacij, marveč zlasti še celjske občinske skupščine. Komaj je minil čas poletnih počitnic, že sta bili dve izredno pomembni seji obeh skupščinskih zborov. Bili sta tretja in četrta redna seja Skupščine občine Celje, na katerih so opozorili na probleme, katerih obravnavanje in reševanje ni odvisno od enkratnega posega, marveč gre za začetek procesa, ki ga je sprožila gospodarska in družbena reforma. To velja tako za strukturo kadrov v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah kot tudi za analizo gibanja gospodarstva v preteklem obdobju. Ne samo za analizo, marveč za ugotovitve, za spoznanje lastnega položaja sredi kompleksa teh vprašanj, za ugotovitve, ki naj dajo novih pobud za prila- gajanje strukture kadrov potrebam in zahtevam gospodarskega in družbenega razvoja in prav tako za čim boljše izvajanje proizvodnih in drugih nalog v dobrem gospodarjenju. Skupščina celjske občine je na te probleme opozorila ne samo načelno in povprečno, marveč v mnogih primerih tudi zelo konkretno. O vseh teh in podobnih vprašanjih bo govora na zborih delovnih ljudi, o tem in nekaterih drugih skupnih nalogah in obveznostih, pa se bodo predstavniki celjske občinske skupščine pogovarjali tudi z najvidnejšimi zastopniki delovnih organizacij. Očitno je, da gre za uresničevanje skupnih nalog in interesov, kajti nemogoče je ločiti delovni načrt skupščine od prizadevanj in sodelovanja delovnih organizacij. In 'prav v tem je pomembna vloga skupščine, ki naj za izva- janje skupnih nalog zainteresira vse delovne ljudi, vse proizvajalce. Ce kje, potem se mora zlasti na tem področju uveljaviti enotna politika. Vsako cepljenje sil in sredstev lahko samo škoduje, ne pa koristi. Naj za primer takšnega skupnega dela in odgovornosti vzamemo samo regulacijska dela. Tu se je sodelovanje razširilo celo na republiko, -kajti od uspešno končanih regulacijskih del voda na ožjem celjskem področju, zavisi nadaljnja rast industrije pa tudi stanovanjskih sosesk. Podobno je s kanalizacijo itd. Celjska občinska skupščina je dala za te in podobne probleme pobudo in nakazala njihovo rešitev. Ta pobuda pa naj bi zdaj dobila svoj odmev v delovnih kolektivih. Zato zlasti od bližnjih zborov delovnih ljudi veliko pričakujemo, saj bodo na njih govorili tako o kadrih kot tudi o problemih gospodarjenja. To pa so zelo konkretna in življenjska vprašanja. Tu ni filozofije, marveč materialna zainteresiranost proizvajalcev za dobro delo, za dobro poslovanje in dober ekonomski uspeh. Vsa ta vprašanja so torej življenjskega pomena za slehernega proizvajalca in zato daje prav ta ugotovitev upanje, da bodo bližnji zbori plodne tribune o enih in o drugih problemih. Pomen organizacijske celotnosti Zamenjava retort v eni izmed novih destilacijskih peči. (Nadaljevanje s 1. strani) Ker pa predstavlja tehnološka celotnost popolnejšo obliko organiziranosti, je verjetno bolj smotrno sprejeti le-to, tehnično PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST (Nadaljevanje s 1. strani) Zaradi velikega obsega predelovalnih poslov v mesecu septembru smo dosegli komaj 76,2 odstotka letnega izvoznega plana. Kumulativni izvozni plan pa je dosežen s 67,5 odstotka, v primerjavi s preteklim letom pa zaostaja izvoz za 5 odstotkov. Za naslednji mesec pričakujemo večjo vrednost izvoza, s čimer se bo kumulativni rezultat 2 MJITIIlirB popravil. Strukturalno je bil izvoz kumulativno še zadovoljiv, saj je bilo v tem razdobju 78,82 odstotka vrednosti izvoza .prodane na konvertibilna tržišča. V mesecu oktobru pričakujemo večjo proizvodnjo, ker se je prodaja spuerfos-fata ponovno odprla, večja bo tudi proizvodnja žveplene kisline in cinkove pločevine, ponovno bomo proizvajali kromov galun, kapaciteta clnkovcga sulfata bo polno izkoriščena, medtem pa bo začeta proizvodnja modre galice že dosegla pa le izpopolniti. Prednosti, ki jih ima odločitev v prid tehnološke zaokroženosti, so predvsem v dejstvu, da takšna orientacija poraja integracijske in kooperacijske težnje. Omogoča tudi jasno razvijanje tehničnih in komercialnih ciljev dejavnosti, bolj čiste ekonomske račune, Olajšuje planiranje in obračun, delovnem ljudem pa daje ‘boljši vpogled v poslovanje, ‘kar jih vzpodbuja k boljšim delovnim rezultatom. Upoštevati moramo tudi prednosti zaradi lažje uporabe modernih metod načrtne proizvodnje in poslovanja. Ker torej pridobivanje surovega cinka v topilnici ni končni produkt podjetja, obstojajo vse možnosti za učinkovito tehnološko celotnost (integracijo) vseh faz delovnega procesa do končnega produkta ne le po tehnični starani, ampak tudi po ekonomski in samoupravni povezanosti in celotnosti. Ta možnost je še toliko večja zaradi dovolj velikega števila sposobnih strokovnih kadrov, ki predstavljajo pogoj za dobro delovno povezanost. NAŠ MIIROGINK (Nadaljevanje) V začetku letošnjega leta je bilo v prid mikrocinka — za Cinkarno zelo zanimivega proizvoda, mnogo storjeno. Poleg tega, da je pričel obratovati obrat New Jersey, ki nam daje potrebno kvaliteto finega cinka 99,995, smo nabavili tudi vso opremo za preizkuševalni laboratorij. S tem nismo bili več vezani na tuje usluge pri preizkušanju kvalitete mikrocinka, ampak smo lahko napravili preizkuse doma. Vendar s tem še zdaleč niso rešeni vsi problemi in odstranjene vse težave. Da dobimo plošče, ki gredo v že dokaj staro brusilnico, moramo najprej fini cink 99,995 % pretaliti, ga legirati in zvaljati. Oglejmo si na kratko vsako fazo delo. Za pretaljevanje in legiranje finega cinka imamo na razpolago eno od treh električnih peči z efektivno maso 1000 kg cinka. Ko se cink stali in segreje na 500" C mu dodamo pred-zlitino Al — Zn in elementarni Mg. Aluminija mora biti v tako nastali zlitini od 0,06 % do 0,08 11 magnezija pa od 0,05% do 0,07 %. To se je pokazalo kot najboljše. Pri tem je treba zelo paziti, da se v peč ne vtihotapi niti najmanjša količina svinca, ki napravi plošče neuporabne že, če ga je v zlitini več kot 0,006 %. Dokazano je, da je prisotnost svinca že v najmanjši meri škodljiva, ker uničuje jedkalno kopel. Zato imajo tudi Amerikanci in Angleži v svojem mikrocinku manj kot 0,001 % svinca. Tako pripravljeno zlitino izlijemo v bloke težke okrog 30 kg in jih še tople (najbolje pri temperaturi okrog 200" C) predvaljamo. Pri predval janju moramo paziti, da se bloki ne bi preveč ohladili. Očistiti je treba valje, da ne bi zaivai jali v bloke nepotrebne maščobe, ki bi onemogočile jedkanje. Mazati je .treba iz-ključno s parafinom ali z voskom. Tako predvaljane bloke obrežemo, jih zložimo na za lo določeno mesto in počakamo na laboratorijski izvid. Sele nato jih valjamo na zahtevano debelino m obrežemo na velikost 500X670 mm. Tako pripravljene plošče nato zravnajo in odpeljejo v brusilnico, kjer jih brusijo, polirajo, dokončno obrežejo na velikost 500 X X 650 mm in pakirajo. S tern so plošče pripravljene za prodajo. Debeline, ki jih trenutno pri nas uporabljajo so 0,50 mm, 1 mm, +,75 mm, 2 mm, 3 mm in 4 mm. , Že pjj-ej ,5tpo onierulii, da so kljub temu, da je bilo v korist mikrpci0^11 *e marsjkaj napravljenega, še določene težave. (Nadaljevanje prihodnjič) Prizadevanje za boljšimi pogoji gospodarjenja mora biti enotno Preobrazba našega gospodarstva, s katero smo temeljito začeli v 196?. letu, je po-vzročila in ustvarila močno spremenjene pogoje gospodarjenja. Usposobiti gospodarstvo, da bo konkurenčno razvitim deželam, ni lahka naloga in je zato za njeno realizacijo potrebna tudi preobrazba ljudi, ki so osnovni nosilci razvoja. Le doslednost iu enotnost pri delu bo omogočila prebroditev težav, ki jih reformski ukrepi v cilju stabilizacije in učvrstitve gospodarstva vsakodnevno porajajo. V našem podjetju smo že pred začetkom reforme dokaj dobro vedeli, da se bodo pogoji poslovanja zaostrili. S strani strokovnega vodstvenega osebja so bili storjeni razni ukrepi prilagajanja novim razmeram. Družbeno politične organizacije so prevzele nalogo seznanjati kolektiv z nalogami in cilji gospodarske reforme, kar je brez dvoma bilo nujno. Danes lahko trdimo, da smo razvoj gospodarstva v novih pogojih dobro predvidevali, čeprav nismo pričakovali vseh težav s katerimi se srečujemo danes. Te izvirajo predvsem iz zmanjšane investicijske potrošnje, zaradii velikih zalog blaga v gospodarstvu, ki posredno močno zadevajo tudi nas, neugodnih kreditnih pogojev z visoko obrestno mero, zaradi neugodnih pogojev pri izvozu itd. Vsi vemo, da moramo gospodarsko reformo izvesti do konca, da jo tudi bomo izvedli, vendar si mora družba prizadevati za takimi predpisi, ki bodo stimulirali gospodarstvo, kajti ekonomska baza je osnovni pogoj razvoja drugih dejavnosti. Doslej se je že •pokazalo, da je orientacija našega podjetja v izvoz izredno pozitivna, saj se je ob zmanjšanju investicijske potrošnje in pomanjkanju finančnih sredstev zelo zmanjšala prodaja na našem tržišču. Čeprav si Cinkarna izredno prizadeva modernizirati proizvodne obrate, ima še vedno vrsto obratov z dragim, zastarelim teh- hodkom je vedno bolj neugodno, zato so potrebni radikalni ukrepi za zmanjšanje stroškov. O tem so že večkrat razpravljali samoupravni organi na osnovi predloženih materialov s strani vodstva podjetja. Izvedene ukrepe je narekovala ekonomska nuja, zato je vsak oportunizem do njih škodljiv, ker ruši enotno prizadevanje za spreminjal v korist osebnih dohodkov in na škodo skladov. Ker takšna orientacija povzroča težke posledice, je bilo potrebno prenehati s tako delitvijo. Zmanjšanje režijskih stroškov, k>i smo ga dosegli s skrajšanim delovnim časom za tiste, ki niso v neposredni proizvodnji, le-ta je danes polno zaposlena, bo omogočilo pokritje de- Vzdrževalci preizkušajo popravljeno grelno kačo. boljšimi pogoji gospodarjenja. Gospodarska problematika je bila obravnavana tudi s strani družbeno političnih organizacij. Zlasti sindikalna organizacija se 'je močno angažirala, da v okviru svojih možnosti in pristojnosti vpliva na sprejetje takih ukrepov, ki bi bili maksi- Avtomatski ulival ni stroj bistveno blokov nološkim postopkom. To proizvodnjo močno podraži in rezultati se kažejo v strukturi celotnega dohodka, kjer nenehno raste delež poslovnih stroškov in vloženih sredstev. Razmerje med materialnimi stroški in do- olajšuje delo pri ulivanju malno učinkoviti in ob tem najmanj boleči. Uvedba 42-urnegn delovnega tedna je eden izmed ukrepov, ki je bil vsestransko pretehtan. Delitveni sistem se je zaradi manjšega dohodka vedno hoj j ficita v skladih in normaliziralo delitveni odnos. Čeprav so se elani centralnega delavskega sveta zavedali, da bo marsikdo prizadet zaradi manjšega osebnega dohodka, pa so menili, da bi vsak drug ukrep v tej smeri povzročil še večje težave. Ob tem vemo, da temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da preidejo vse delovne organizacije do 1970. leta na 42-urni delovnik. V našem podjetju menimo, da moramo do tega časa zagotoviti doseganje najmanj enakih delovnih in poslovnih rezultatov, kot pred uvedbo skrajšanega delovnega časa, zato je potrebno doseči pri delu tako ažurnost, ki bo to zagotovila. Zelo rado se zgodi, da zaradi enostranskega obveščanja pride do potenciranja kakršnegakoli problema. To povzroča, da včasih vidimo vse negativno tam, kjer tega dejansko ni, zato je prav, da smo pri ocenjevanju posameznih informacij objektivni in da zavzamemo stališče šele takrat, ko problem temeljito osvetlimo. Razprave o morebitni redukciji zaposlenih, ki so danes v Cinkarni pogoste, izhajajo iz zelo različnih virov in so močno protislovne. Ker je v tej zvezi prišlo tudi preko celjskega radia do informacije, ki je neute-meljeaa.io izhaja kot rezultat napačnega interpretiranja raz* prave, kar je povzročilo pomoto, je potrebno, da jasneje označimo stališče družbeno političnih organizacij do teh vprašanj. Nesporno je, da bodo v perspektivi uspešno poslovala le podjetja, ki bodo vlagala maksimalne napore za modernizacijo, ki bodo organizirala delo le na ekonomski podlagi. Zato je razumljivo, da je potrebno dobro pretehtati vsa delovna mesta in ugotoviti potrebo po Obstoju le-teh. Na osnovi perspektivnega plana poslovanja moramo izdelati sistematizacijo delovnih mest. Tako bo mogoče izkristalizirati jasno sliko potreb v sedanji in perspektivni dejavnosti podjetja. Sindikat v svoji zaščitniški funkciji do človeka je tako stališče sprejel, ker meni, da moramo pri tem ločiti dve strani problema. Prva se nanaša na človeka posameznika. Kot človek in pripadnik kolektiva Cinkarne mora uživati vso skrb in zaščito. Nenehno je potrebno krepiti v njem občutek zavesti in pomembnosti njegovega dela pri skupnem delu. Na drugi strani pa je res, da moramo ščititi ti- Nameščanje alonž na predleže stega človeka, ki dejansko prispeva k skupnemu imetju, zato moramo odstraniti tiste, ki poskušajo na račun drugih, sebi zagotoviti ugodne pogoje. Demokratizacija in razvoj samoupravljanja nikakor ne pomenita popuščanje delovne discipline, pač pa omogočata bolj humane metode za zagotavljanje večje in zavestnejše delovne discipline. Kolikor bolj posamezniki zanemarjajo ta vidik, toliko bolj se mora kolektiv posluževali ostrejših in bolj učinkovitih kriterijev za zagotavljanje pravilnega odnosa do dela. (Nadaljevanje na 6. strani) CINKARN AR Vesti iz komune • VestUIz komune • Vesti Iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komun Onesnaženje zraka in vode GRADNJA V PARKU Na športnem prostoru v celjskem mestnem parku, kjer je tudi ledarna Cinkarne, je Hokejsko drsalni klub začel z gradnjo nove betonske tribune. Ce bo šlo vse po sreči in če vreme ne bo preveč nagajalo, bo nova tribuna zgrajena že do konca novembra letos. Tribuna bo sprejela okoli 2.000 ljudi. Pod njo pa bo nastal po vsej dolžini prostor, ki ga bo društvo izkoristilo za restavracijo, pa tudi za garderobo za splošno drsanje. Prav tako bo v tem mesecu izvršena sanacija betonske plo- IV 0 V MOST ČEZ LOŽNICO IVA LJUBLJANSKI CESTI Pred kratkim so začeli razširjati nov most čez Ložnico na Ljubljanski cesti. Sedanji Bute-jev most je bil ožji od ceste in je zaradi tega pa tudi zaradi ovirka terjal precej žrtev prometnih nesreč. Nov most bo šir ši, imel pa bo tudi hodnika za pešce. Po predračunu bo stala gradnja novega mostu 82 milijonov starih dinarjev; izročili pa bi ga naj prometu konec decembra letos. SLAŠČIČARNA IVA OTOKU Trgovsko podjetje Center bo uredilo v podaljšku trgovskega paviljona na Otoku I prodajalno slaščic. Kot rečeno, bo tu samo prodajalna, medtem ko bodo slaščice pripravljali in M drugje. ‘Nov lokal bo velik okoli 50 kvadratnih metrov. Zaradi te rešitve bodo novo prodajalno sadja in zelenjave uredili na Otoku III. LEPŠI ČASI ZA PARK IM ZELEMICE Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini občine Celje je pred kratkim razpravljal o osnutku odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini. Po predlogu sveta naj bi skrb za vodenje registra zelenih površin pa tudi za urejanje in vzdrževanje prevzelo Vrtnarstvo, obrat kmetijskega kombinata Žalec. Razprava o novem odloku vsekakor napoveduje lepše čase za zelenice v cel jski občini, ki so v zadnjem obdobju vse preveč zanemarjene. Zanimiv je predlog, po katerem naj bi vsakdo, ki bi poškodoval zelenico, plačal ne samo ustrezno kazen, marveč tudi povrnil stroške za popravilo napravljene škode. TRIBUNE šče. Dobila bo novo prevleko s tako imenovanim Ruhbetonom, ki ne propušča nobene vlage. Z gradnjo tribune bo končana druga faza gradnje v parku. Na vidiku pa je že tretja, to je gradnja strehe oziroma hale na sploh nad objektom umetnega drsališča. Tako bo Celje dobilo veliko dvorano s ploščino skoraj 2.000 kvadratnih metrov, ki bo lahko služila za gospodarske in druge razstave, zatem za vse večje politične in kulturne prireditve, festivale in seveda tudi za šport. Po sklepu zadnje seje sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve bo skupščina naročila analizo o stanju onesnaženja zraka in voda v Celju. Razen tega bodo predlagali zveznim organom naj sprejmejo normative o tem, koliko plina je lahko v zraku in kakšnega. Prav tako bodo predlagali delovnim organizacijam, da sestavijo in sprejmejo perspektivne programe za rešitev problema, ki je za ožje celjsko in štorsko območje več kot zna- čilen. Pristojni organi bodo na osnovi teh programov pa tudi sicer izdali odloke, do kdaj morajo delovne organizacije povsem ali delno prenehati z onesnaženjem zraka in voda. Skrajni rok za rešitev teh vprašanj je 1970. leto. DOPISUJTE V CINKARN AR PRED OTVORITVIJO SEZONE 1967 68 IVAN CANKAR: HLAPCI Slovensko ljudsko gledališče Celje bo odprlo letošnjo jubilejno sezono — slovenska gledališča praznujejo namreč obletnico ljubljanskega dramatičnega društva, ki je pred. sto leti postavilo temelje slovenski gledališki omiki — s Cankarjevimi »Hlapci«. To delo imenujejo naši literarni zgodovnarji »naša največja politična tragedija«. In nedvomno je Cankar prav s tem delom najgloblje posegel v jedro naših nekdanjih političnih problemov, analiziral razmere, v katerih se je porajala naša revolucinarna zavest. Danes, ko se ob »Hlapcih« predvsem oziramo nazaj, se pred režiserja postavlja vprašanje, kako na novo aktualizirati »Hlapce«, da nam ne bodo samo dokument časa, marveč da bodo v novi objektivni stvarnosti spregovorili z isto močjo kot nekoč. Nekoč so postavljali za glavnega in pozitivnega junaka učitelja Jermana, ki pravi »da si bo narod pisal sodbo sam« in pa »ta roka bo kovala svet« (namreč roka proletarca Kolandra). Vse to se je uresničilo, 45. leto je potrdilo te Cankarjeve slutnje. Danes pa ne gledamo več v učitelju Jermanu takega junaka, prej hudega slabiča, saj se rta koncu ves zlomi in prepusti revolucionarno vlogo kovaču Kalandru. Čeprav v sami drami obrobno postavljen, pa je torej vendarle glavni pozitivni junak kovač. Ob Jermanu bo režiser MILE KORUN (lani je za nas režiral Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«) na novo osvetlil še po-javo župnika, ki ga bo tokrat igral SLAVKO BELAK (s to vlogo se po dolgih letih spet vrača na odrske deske). Župnik pravi Jermanu: »Namerili ste se hlapce v ljudi izpreobračat; pot je težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili do konca... nihče je še ni.« In res se Jermanu ta zgodovinska vloga »hlapce v ljudi izpreobračat«, da bodo mislili s svojo pametjo in ne kot ovce v čredi, ponesreči. Na njegovo mesto stopi Kalander in izpelje v zgodovinskem procesu revolucijo do kraja. Jermana smo nekoč predstavljali kot svetlega znanilca pomladi, danes pa se nam v tem zgodovinskem razvoju kaže bolj kot negativni junak. Mogoče nam bo še bolj dostopna — ko- likor pač lahko osvetlimo delo v tem sestavku — nova razlaga tega besedila ob Jermanovem soočenju, tisto maso, ki se jo je namenil prosvetljevati, da bi bila v danem trenutku pripravljena tudi kaj tvegati za napredno stvar. Nekoč smo postavljali konkretno maso v osebah kmečkega življa. Danes se nam ta masa predstavlja skozi mnogo družbenih plasti, ki nastopajo zaviralno v družbenem razvoju. Pod maso razumemo nekaj usodnega, neizogibno stalnega, zapisanega večni zaostalosti, neosveščenosti. Zanimivo je, da tudi župnik mrzi te svoje zveste podanike, imenuje jih hlapce kakor Jerman ob svojem izbruhu v krčmi. Župniku je po- Prizor iz Cankarjevih političnih spisov »Lepa naša domovina« treben Jerman, potrebna mu je pokončnaoseb-nost, v njem vidi močnejši steber svoje oblasti, zato se nenehno vrača k njemu. Ta odnos je režiser na novo osvetlil in ga skupno Z učiteljem Hvastjo, ki je obdarjen z »višjim spoznanjem« o vdanosti v usodo, postavil nasproti masi. Delo je scensko opremil sam režiser Mile Korun, kostumi so delo Vide Zupan-Bekči-čeve. Jermana bo igral Branko Grubar, župnika Slavko Belak, Kalandra Jože Pristov, Hvastjo Sandi Krošl, Lojzko Marjanca Kroš-lova. Nastopil bo ves ansambel. Nova postavitev Cankarjevih »Hlapcev« bo za Celje nedvomno kulturni dogodek, s katerim bomo dostojno odprli slovensko jubilejno gledališko sezono, Janez Žmavc Položaj in perspektiva metalurških delavcev Pretekli petek je bilo v Klubu štorskih železarjev na Teharju posvetovanje predstavnikov slovenskih metalurških delovnih organizacij, ki ga je v soglasju z republiškim odborom pripravil občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. Udeleženci posvetovanja so v svojih razpravah obravnavali vrsto vprašanj, s katerimi se srečujejo številne delovne organizacije. Z zaključki in stališči, ki so se izkristalizirala na tem zborovanju, nameravajo seznaniti pristojne institucije. Po dveh letih izvajanja gospodarske reforme so se namreč v metalurški pa tudi v nekaterih drugih gospodarskih dejavnostih pojavili določenf problemi, ki se dokaj neugodno odražajo na gospodarski položaj teh delovnih organizacij. Vzroki temu so precej številni; neenakovredni položaj na tržišču zaradi uvoza, ki ni pravilno reguliran z zaščitnimi carinami, monopolen položaj nekaterih gospodarskih panog, nelikvidnost idr. Opozorili pa so tudi na vrsto odstopanj, ki se kažejo predvsem na negospodarskem področju, ki ne čuti v taki meri prizadevanj gospodarske reforme, kakor jih občuti večina delovnih organizacij (neusklajena delitev posebnih dohodkov glede na produktivnost). Na tem zborovanju so se dotaknili tudi zelo aktualnega vprašanja — integracije, ki kljub vrsti pozitivnih faktorjev, kateri bi vplivali na uspešnejše gospodarjenje, ne more razviti med posameznimi gospodarskimi organizacijami pri nas. Zvezni poslanci obiskali več delovnih kolektivov Ena izmed prihodnjih sej zvezne skupščine bo posvečena razpravi o gibanju gospodarstva v letošnjem letu in o predlogih ukrepov nadaljnje ekonomske politike. Zaradi izredne po teh vprašanj je odbor zveznega zbora za industrijo sklenil, da bodo posamezne skupine zveznih poslancev obiskale nekatere jugoslovanske gospodarske organizacije, kjer se bodo poslanci seznanili z delovanjem reformskih ukrepov, nadalje s problemi, s katerimi se srečujejo posamezne gospodarske organizacije in s predlogi za rešitev teh problemov. Izmed gospodarskih organizacij na celjskem območju so poslanci v četrtek, 28. septembra Zvezni poslanci so si ogledali naše proizvodne obrate ZAVRNJEN IZREDNI PRISPEVEK obiskali tovarno EMO in Cinkarno. Naši vodilni strokovni delavci: pomočnik glavnega direktorja Slavko IVrhovec, dipL inž., direktor finančnega sektorja Aleksander Rojnik in šef plansko analitskega oddelka Hinko Haas so jih seznanili z izpolnjevanjem proizvodnega plana v letošnjem letu in z vzroki manjše proizvodnje nekaterih naših izdelkov, nadalje z realizacijo naših proizvodov na domačem in na inozemskem tržišču, pri tem pa so opozorili na zaščitno carino, s katero se srečujejo jugoslovanski izvozniki pri izvozu na zahodno tržišče in tisto, ki velja pri nas za uvoženo blago iz drugih držav. Zvezni poslanci so se nadalje zanimali za naše izkušnje glede poslovno tehničnega sodelovanja z drugimi gospodarskimi organizacijami doma in v inozemstvu, za investicijsko sposobnost, predvsem za modernizacijo in rekonstrukcijo, nadalje za delitev dohodka na sklade in osebni dohodek in še za nekatera druga vprašanja. Gostje so ob koncu dejali, da bo taka neposredna izmenjava mnenj prav gotovo prispevala k uspešnejšemu reševanju problemov. Na četrtkovi seji, to je 28. septembra, so člani skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje zavrnili predlog o uvedbi izrednega prispevka zn zdravstveno zavarovanje. Do izrednega prispevka naj bi prišlo zaradi tega, ker je sklad za zdravstveno (Zavarovanje izkazal v prvih osmih mesecih letos 486 milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Z uvedbo izrednega prispevka v zadnjih treh letošnjih mesecih naj bi vsaj v določeni meri zmanjšali ta primanjkljaj, hkrati pa bi zagotovili večjo likvidnost sklada. Člani skupščine so torej predlog zavrnili oziroma dejali, naj bi ta problem reševali šele po bilanci sklada, to je spomladi prihodnje leto. Ne glede na sklep bi radi opozorili, da je primanjkljaj nastal zaradi prevelikega izplačevanja nadomestil za bolezenske izostanke z dela. Očitno je namreč, da so v nekaterih delovnih organizacijah premalo napravili, da bi zmanjšali bolniški stalež. Na skupščini so tudi opozorili na druge vzroke primanjkljaja in 9 tem v zvezi na organizacijo zdravstvene službe Menili so, da je zdravstvena služba v celoti premalo napravila, da bi zmanjšala stroške sklada oziro-i ma jih prilagodila njegovim zmogljivostim. Za dviganje težjih tovorov si moramo dvigalo sposoditi. CINKARN4R Strojno šaržiranje praženca v retorte Nesreče pri dela • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu V mesecu avgustu smo imeli 19 poškodb pri delu, zaradi katerih je bilo 4 >7 izgubljenih dni in 1 poškodbo na {joti z 59 izgubljenimi dnevi; skupaj 20 poškodb s 496 izgubljenimi dnevi. Število nesreč v mesecu avgustu odstopa od povprečja prvega polletja za okoli 11,8 °,0, ven-daT je v primerjavi s povprečjem preteklega leta za 35,8 % manjše. V mesecu avgustu smo . -meli tri poškodbe manj kot v mesecu juliju. Z rezultati, ki smo jih dosegli, ne moremo bili zadovoljni. Zaskrbljujoče pa je naraščanje števila izgubljenih dni na eno poškodbo ki je naraslo od povprečja prvega polletja za 32 %, to je od 17,4 na 23 izgubljenih dni na eno poškodbo. Vzrok tega pojava je v prvi vrsti osem težjih poškodb, ki so terjale 526 izgubljenih dni, po-v leg teh pa še 28 srednje težkih poškodb z 932 izgubljenimi dne-tvr. Povprečje izgubljenih dni na eno poškodbo pri težjih poškodbah niha od 66 do 80 dni, pri srednjih poškodbah (nad ' 20 izgubljenih dni na 1 poškodbo) pa od 33 do 40 dni. Os. at ih lahkih poškodb je bi- lo v letošnjem letu 104 s 1114 izgubljenimi dnevi, to je povprečno 10,7 izgubljenih dni na eno poškodbo. Pri analizi poškodb v posameznih ekonomskih enotah ugotovimo občutno povečanje števila nesreč in tudi števila izgubljenih dni v ekonomski enoti metalurgija ter kemija I. in III. Tendenco naraščanja nesreč je možno opaziti v metalurgiji že od meseca maja, v kemiji I. in III, pa od julija. Z ustreznimi ukrepi in izboljšanjem delovnih pogojev bi bilo možno doseči občutno ugodnejše rezultate. Potrebna je samo zainteresiranost za izvajanj e varstvenih ukrepov in samoiniciativa pri f* odstranjevanju pomanjkljivosti,: ki bi lahko bile vzrok nezgod. Povsod ugotavljamo brezskrbnost do ukrepov v zvezi z varstvom pri delu, kar je velika ovira za preventivno preprečevanje nezgod. nje mazal jermenico. Pri tem mu je zdrknila roka med jermenico in jermen. Utrpel je zlom roke in izpah komolca. V MEHANIČNI DELAVNICI Franc SREDOVNIK ni nosil zaščitnih očal pri struženju, zaradi česar mu je padel v oko drobec ostružka. Stanko KRAJNC je vrtal s slabim svedrom na slabo pritrjenem primežu; poškodoval si je prst. Bogo VEDE si je poškodoval prst na levi roki pri razkladanju jermenice z industrijskega vozička. Martin POTOČNIK si je poškodoval prst na levi nogi, ko je pri demontaži strojnih Ška- rij s čistilno volno potegnil z mize železni obroč. V TRANSPORTNEM ODDELKU Ivan TROBIŠ je skočil z viličarja na tla na odvrženo zvito pločevino, ki ga je z ostrim koničastim robom udarila po nogi nad peto in mu prerezala kito. Franc VREČKO se je pri nakladanju odpadnih retort lažje urezal po levi roki nad komol- NA POTI V SLUŽBO SE JE POŠKODOVAL Peter JAZBINŠEK je z motorjem padel na ovinku; poškodoval si je desni komolec. PRIZADEVANJE MORA BITI ENOTNO V MESECU AVGUSTU SO SE PRI DELU POŠKODOVALI V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Franc NOVAK je hitel po , stopnicah z namenom, da bi čpravil kontirdlo pritiska; pri tem mu je spodrsnilo in se je pri . padcu udaril v stegno desne roge. V TOPILNICI Omer DELIČ je odpiral rege-r.erator pri destilacijski peči; piri tem mu je padel šamotni kamen na levo nogo in mu jo poškodoval. s Avgust BUTOLEN je z desko podstavljal keson z vročimi Cgurki, ki ga je voznik viličarja vstavljal na podvozje za transport ogorkov. Ni upošteval navodil za varno delo in se ■je postavil med vozičke medlem ko je upravljalec vitlja, ne-cpoštevaje navodila, spustil na vitljiu pripete vozičke, zaradi česar je ponesrečencu stisnilo med vroče vozičke nogo in ramo; lažje se je poškodoval. Islam DERONJIč se je opekel po nogi pri vlečenju cinka iz predležev, ko mu je cink fcrjzgnil v čevelj. Danijelu BEVCU je pri čiščenju predležev s strgalom padel mali drobec vročega trebeža v ek o. IimiARNAR V RAFINACIJI Mihaelu OGLAJNERJU je pri brušenju opeke stisnilo prst med opeko in ogrodje v trenutku, ko mu je brus opeko zbil; lažje SKRITA REZERVA Rezerv je več vrst: zlata rezerva, železna rezerva, rezerva pri avtomobilih, v športu in tako naprej. Vsak dan jih srečujemo in brez njih bi bil človek takorekoč velik revež. Rezerve človeku pomagajo: če poči guma — rezerva, če rabiš dodatnega igralca — rezerva, če si zvečer zaželiš še kozarček, izvoli, pod posteljo te čaka — rezerva. Vidite, povsod na pravem mestu, povsod ob pravem času. Vse naštete rezerve imajo dve skupni lastnosti: vse nam rade pomagajo in, kar je najvažnejše, nobena od njih nima posebnega veselja do skrivanja in skrivalnic sploh. Te dobre lastnosti so povzročile, da smo ljudje rezerve vzljubili. Kadarkoli se je pojavila kakšna nova rezerva, smo zavriskali od veselja. In zdelo se je, da je ni stvari na svetu, ki bi lahko skalila čudovito harmonijo v družini rezerv. Tedaj pa, sredi največjega miru, se ti kot strela z jasnega pojavi — skrita rezerva. Sprva smo vsi zagostoleli od veselja ,da imamo novo rezervo. Kaj zato, če je skrita, smo dejali. Vsi imamo svoje slabosti in napake: ta pije, oni kvarta, tretji zopet bolestno hodi s službenim avtomobilom na dopust. No, in! Nova rezerva se pač rada igra skrivalnice in kaj je na tem tako slabega. In smo potrpežljivo čakali, da se bo skrita rezerva naveličala skrivanja in se nam bo pokazala. Ona pa nič! Takrat pa nam je šinila nesrečna misel v glavo: prebrisanka bi rada, da bi jo po- iskali. Ho, ho! Nič lažjega, kot to! In že smo se silovito zaprašili po koteh in kotičkih ,vsak v dobri nadi, da bo on tisti srečnež, ki bo našel skrito rezervo. Ko pa smo se vrnili, smo z žalostjo ugotovili, da je vsak od nas našel vsaj po eno skrito rezervo. Se več! Nekdo, ki je vlekel za seboj tri, je povedal, da jih je videl cel kup, ki da se bojda niti ne skrivajo kdo ve kako inteligentno. Pah, smo dejali, taka igra! Totalno neinteresantno! Sčasoma pa se je igra sprevrgla v trpkost. Bolj ko smo iskali skrite rezerve, več jih je bilo. Sprva so se nam še skrivale, pozneje pa so postale objestne, predrzne, da, nesramne! Prideš, naprimer, zjutraj v pisarno ves zaspan in betežen, odpreš, nič hudega sluteč, vrata in — tresk! te si se zaletel v skrito rezervo, ki jo sploh nisi nameraval iskati. Ponekod gre nesramnost skritih rezerv tako daleč, da meni nič tebi nič leže po dvoriščih tovarn, zavodov, občin ali kmetijskih zadrug in se ti v brk posmehujejo. Skratka, celo do skrivanja jim ni več, tem bešti-jam. Mi pa smo že malce zasopli, kar ni nič čudnega, saj ne moreš kar naprej eno in isto! Razen tega pa skrita rezerva ni več skrita, kar občutno zmanjšuje privlačnost igre. Včasih bi si celo zaželeli, da bi se skrila in, da je nihče nikoli več ne bi našel. Tudi pomagamo ji včasih in jo sami skrijemo. Zaradi ljubega miru. O, kje so časi, ko so nas obdajale in podpirale raznorazne konvencionalne rezerve! Razne zlate, srebrne, železne, športne... -PL- KMET. GOSPA /iV BOG Aforizmi Pri nas je rotacija horizontalno krožno gibanje. Sestanek je govorilna ura nekaterih tovarišev. Poznal sem človeka, ki je trdil, da se v revoluciji spremeni le družbena ureditev, človek pa ostane nespremenjen; in resnično je ostal revež. Molči kot riba; strokovnjaki pa so dandanes dokazali, da ribe tudi govorijo. Niso vsake misli, ki prihajajo iz kuštrave glave, nepočesa-ne. Drobtiničarji so ljudje, ki živijo od drobtinic, sami pa mislijo da jedo cele štruce. Marjan Drev Aktualni dialog PESIMIST; Kaj delaš? OPTIMIST: Analizo za sindikat. PESIMIST: In zakaj ne za podjetje? OPTIMIST: No, saj ravno za korist podjetja jo delam. PESIMIST: Ljubček, to pa ni vseeno za koga delaš — v tem je razlika! OPTIMIST: Ja je razlika; toda le v tem ali je dobro, ali slabo narejena. PESIMIST: Ne boš me. Javnih ocen pa nisem vajen dajati... PO VESELICI — Miha, kje pa je Tone? — V svinjaku. — V svinjaku? — Da, ampak našel ga boš takoj, ima klobuk na glavi. NESREČA PO DELOVNEM ČASU — Tovariš šef, želel bi, da mi zvišate plačo. Včeraj sem se poročil. — Obžalujem, toda tovarna ne odgovarja za nesreče, ki delavce dolete po delovnem času. V DUHU DANAŠNJIH DNI »Pišete nam, da boste poravnali račun šele potem, ko bomo tudi mi plačali, kar vam dolgujemo. Sporočamo vam, da se na take dvomljive termine ne moremo zanašati.« PRI ZDRAVNIKU — Tovariš doktor, pruh j Imam? — Kilo? — Ne vem, če ga je za celo kilo. Tršat kmet se je nekoč peljal z vlakom v mesto. Zamišljeno si je vihal brke, opazoval ob progi ležeče njive in jedel iz velikega škrniceljna kuhan fižol. Na sosednji klopi pa je sedela mestna gospa, ki je hotela na vsak način dokazati sopotnikom, da ni boga. Nekateri so mrmrali, češ še boga nam hočejo vzeti, našli pa so se tudi taki, ki so se z več ali manj uspeha poskušali v dialogu med verniki in ateisti. Ker je ostala gospa sama sredi neuke množice, se je obrnila na starega kmeta, ki je še vedno opazoval bežečo pokrajino in vztrajno molčal. »Oprostite tovariš! Kaj menite: Je bog ali ga tli?« »Je!« »Pa povejte vsem; ali ste ga Že sploh videli? In če ga niste, kako si upate trditi, da je?« »Nisem ga še videl, pa vem da je.« . »Ne raz.uniem ....« . »■Poglejte gospa, .pri vas še ravno tako je z bogom; tudi njega še nisem videl pa vem, da je.« Razlaga je povsem zadostovala. Množica se je smejala, go- spa je zardela in utihnila, kmet pa se je zopet posvetil fižolu. Ps.: Le kako bi se kmet odrezal danes v dobi mini kril? ~ nisem videl, pa vem-. da^r&ZIn^*'1* ' t'*-1 ’’ (i V prihodnji številki »Cinkamarja« bomo objavili VTISE IZ ALžIRA, ki jih je zbral član našega kolektiva tovariš Franc štiftar med svojim bivanjem v Alžiru. Na sliki: notranjost tipične bogatejše alžirske hiše (muzej Bardot). Spoštovani tovariš urednik! Priznati moram, da sem zelo rad prebiral »Cinkarnarjeve« vrstice, saj me je časnik seznanjal z vsem, kar se je novega zgodilo v tovarni. Zato se vam sedaj, čeprav sem že doma in obenem že med tovariši v kolektivu, iskreno zahvaljujem za pošiljanje časnika in vas tovariško pozdravljam Zvone Kobola Tovariš urednik! Sedaj sem v JNA in vas prosim, če mi lahko pošiljate Cin-kamarja, ker mi je dolgčas po tovarni. Delal sem v konstrukcijskem biroju investicij. Vas pozdravlja Jože Hrvatin, V. P. 8697, Čapljina, SR. B i H. Tovariš urednik! Sem na odsluženju vojaškega roka v Baru. Prej sem delal (do 15. septembra 1967) v Cinkarni v elektro delavnici. Želim biti tudi sedaj seznanjen z dogodki v Cinkarni, zato vas prosim, da mi pošiljate naše glasilo »Cinkarnar«. Lep pozdrav celotnemu kolektivu Cinkarne loženi naslov. Povedati vam moram, da za september Cinkar-narja še nisem prejel in za to se počutim odtujen od svojega kolektiva. Ob tej priložnosti pa vam pošiljam lepe pozdrave kakor tudi celotnemu kolektivu. Isljam Mehdi, V. P. 1266/4 Ajdovščina Vse, ki so prejšnjo številko Cinkarnarja prejeli z zamudo, prosimo razumevanja, zataknilo se je namreč pri ekspeditu. Tovariš Mehdi, zagotavljamo vam, da boste prejemali naše glasilo, dokler boste služili vojaški rok. Pretekli mesec se je precejšnje število mlajših članov kolektiva za nekaj časa poslovilo od svojih sodelavcev, zamenjali so svojo civilno obleko za vojaško suknjo. Nekateri izmed njih so se že oglasili s prošnjo, da bi jim pošiljali naše glasilo. Vsem, ki nam bodo poslali svoje naslove, bomo »Cinkarnar« redno pošiljali. Uredništvo I V novem obratu žveplene kisline se na neki strehi nahaja zavoj žlindrine volne. Domnevamo, da je tam ostal po tem, ko so delavci odpravili napako na cevovodu. Menimo, da streha ni mesto za odlaganje odpadkov, niti skladišče, pa tudi, da bi ta izolacijski material, čeprav rabljen, lahko uporabili tudi kje drugje. Martin Šuster, V. P. 6330-20/3, Bar, SR. črna gora Spoštovani tovariši! Lepe pozdrave vam pošilja vaš mlad cinkarnar, ki služi vojaški rok v Somboru. Ker mi je zelo dolgčas za podjetjem, vas lepo prosim, če mi lahko pošiljate časopis Cinkarnar na naslov: Smole Ivan, V. P. 3065/11, Sombor Tovariš urednik! Do sedaj sem redno prejemal naš list Cinkarnar in vedno sem ga bil zelo vesel, ker me je le-ta seznanjal z dogodki v kolektivu ter mi je zelo dober prijatelj pri vojakih. Kot že veste, je pri vojakih vsa pošta zelo dobrodošla, in mi je bil tudi Cinkarnar zelo dragocena pošta, ker se mi vsakokrat zdi, da mi piše celoten kolektiv in zato mi je to hajlepši stik s kolektivom. Zato vas prosim, da mi ga še nadalje redno pošiljate na pri- Oblčajen prizor pred vrati sindikalne dvorane, čeprav bi bilo v njej dovolj prostih sedežev. Kako odstranimo madeže Barva za žige. Poznamo vodeno barvo za gumijaste žige in pa mastno barvo za 'kovinske. Na madeže od gumijastega žiga, kanite topel glicerin in trenutek počakajte. Blago podložite in s špiritom čistite tako dolgo, da ne bo puščal na podlagi več sledov. Nato to mesto obelite še na soncu. Neobarvano blago do konca Sčistite še s sredstvom za odstranjevanje barv. Mastno barvo za kovinske žige raztopite z bencinom ali trilenom, nato pa ostanek sčistite in obelite. Barva od traku za pisalni stroj In karbonskega papirja. Tovrstne madeže čistite z bencinom, trilenom ali K2-R, nato umazano mesto zapeniite z pralnim praškom. Pena bo izvlekla ostanke karbonske črne barve, ki jo takoj zbrišite. Splahnite v čisti vodi. Barvo od črnila najprej poizskusite odstraniti s K2-R; če ga nimate pri roki, kanite na madež limonin sok, ali ga navlažite in po- sujte s praškom citronove kisline. Počakajte trenutek, nato vtrite v umazano mesto malo pralnega praška, mencajte in sperite v hladni vodi. Barvna analinska črnila, rdeča ali zelena, čisti topel glicerin. Kanite ga na madeže, malo počajakte in Sčistite s špiritom. Nato sperite v vodi. Tintni svinčnik. Najprej odstranite z blaga ostanke mine, odlomljeni ostanek konice ali prah. Nato umazano mesto spirajte tako dolgo v vodi, da se bo barva raztopila in ostala v vodi. Blago posušite, madež pa očistite kot pri anflinskem črnilu. Tuš. Na madež nakapajte razredčeni amo-nijak, nato pa nanj usujte malo pralnega praška in madež drgnite s krtačko, da bo nastalo veliko pene. Peno obrišite z ožeto gobico in postopek ponovite. Nato vtrite umazanijo v podlago, ki pivna in umazano mesto temeljito sperite v čisti vodi. Sivkasto sled madeža odpravite s kruhovo skorjo ali radirko za pisalni stroj. 10 CINKARNO? mmbsedla me je potovalna mrzlica, ko %0 sem si pripravljal potrebno obleko za jutrišnji dan, ker bom te navsezgodaj krenil na obisk. Vendar to ni bil čisto navaden obisk, ki ga iz zlobe poklonimo prijatelju, pač pa nadvse posloven in pomemben, saj bi lahko pomenil v mojem življenju pravo prelomnico. Zato sem sklenil, da se nanj temeljito pripravim tako, da ne bo nič prepuščeno naključju, ker vemo, da je vsak svoje sreče kovač. Iz podstrešja sem privlekel veliko staro torbo, jo temeljito očistil in napolnil z žlahtnim grozdjem, da bi se s tem pokazal resnega, natančnega in pozornega človeka. Brezhibno sem si očistil obleko, še zadnjič pokrtačil čevlje, da bi jim dal potreben lesk, končno pa sem se po temeljiti preiskavi nogavic, da ne bi prezrl kake luknjice (ni je večje malomarnosti, kot raztrgana nogavica), znašel v postelji. Ko sem še enkrat preveril v mislih vso pripravo in si za lahko noč ponovil jutri izgovorjene besede, sem se zazrl v strop. Srce mi je hitreje poskočilo od radosti ko sem zapazil čisto v kotu nad omaro pajka. Toda to ni bil čisto navaden hišni pajek, ki prede pajčevino, in ki ga gospodinje preganjajo; bil je velik, kot gumb od plašča, na hrbtu popisan s »kitajsko« pisavo, debel, kot fižol, nevsakdanji in veličasten, kot jutrišnji dan. Vedel sem, da prinaša tistemu, ki ga zvečer vidi, srečo prihodnjega dne. Vendar to je veljalo za majhne, vsakdanje pajke, ki prinašajo maj- In takrat se je pričelo. Nisem še prispel do postaje, ko je pripeljal avtobus, bil je skoraj prazen. Veselil sem se, ko sem tekel, ker bom brez rezervacije sedel čisto spredaj, za sprevodnikom in šoferjem. Vendar še nisem bil oddaljen deset metrov, ko so se vrata zaprla in avtobus, s praznimi sedeži — čisto spredaj, je odpeljal s polnim plinom. Za sabo je pustil oblak črnega dima in jaz sem se komaj rešil iz te smrdljive gmote, ker sem zadrževal dih, da se ne bi preveč naužil strupenih plinov. Po napornem teku sem se torej ves preznojen znašel v oblaku prahu, kjer so se usedli kosmiči saj na znojno srajco. Zamudil sem avtobus naslednji pa je peljal čez pol ure. Vendar je bil to šele začetek. Čez pol ure sva z neko gospodično oba stala na eni nogi, samo da je bila moja spodnja, ko sva se peljala v prenatrpanem avtobusu. Vendar ljudje so kljub borbi za prostor prijazni in dobri in ni bilo treba dolgo čakati, ko se je ponudila starejša gospa, da mi obesi dežni plašč na obešalnik, ker je bila slučajno bliže okna. Takrat sem resnično razmišljal o plemeniti dobroti ljudi. Pozneje, po vsem tem, kar se je zgodilo, sem ugotovil, da sem imel opravka s starejšo žensko, ki jo je zbodla v oči moja brezhibna zunanjost, ob srajci pa si je mislila: »Ubožček, saj ima smisel za red, pa si sam pere, čeprav je moški. Mene bi potreboval, pa bi bil čisto v redu«. Šele pozneje sem diti, če mu pokažem vozni listek, ker baje na njemu piše naslov avtobusnega podjetja. Saj ga drugače vedno hranim, danes pa, kaj vem, kaj me je pičilo, da sem ga odvrgel in zopet sem si vrgel torbo na ramo (bila je vsa prašna, ker sem jo postavljal kar na tla) ter prehodil vso prej pretečeno pot. Ker je treba vozne listke hraniti do konca vožnje, sem ga lahko odvrgel edino na tej poti. Žal ga nisem našel. Pustil sem plašč tam, kjer je in oddrvel na poslovni obisk, kajti več je vreden uspešen pogovor, ki utegne spremeniti vse moje življenje, kot pa pozabljen star plašč. Ko sem prišel pred vrata pisarne me je obšla tista negotovost, ki se je vedno pojavljala, kadar sem bil pred tablo, občutil sem jo kot nenadno povečanje teže želodca, ki me je vlekla k tlom. Tkrikrat sem potrkal in petkrat pozvonil, preden sem opazil, da poslovnih spisov sploh nimam s seboj, ker sem jih enostavno pozabil doma. Zvečer sem si jih spravil na omaro, vendar si zjutraj sploh nisem upal pogledati tja, da se ne bi srečal s pajkom, ki zjutraj prinaša nesrečo. Tokrat sem prvič rahlo podvomil o srečnem dnevu, ki mi ga naj bi napovedal včerajšnji pajek. Za to sem imel razloge: prvič sem zamudil avtobus, drugič sem pozabil plašč, tretjič se mi je odtrgal torbin ročaj, četrtič je bila moja brezhibna zunanjost na psu, (bil sem izmučen, po 33. n it ey PAJE K hno, vsakdanjo srečo, veliki in enkratni pa so znanilci življenjske sreče, ki vsem sosedom zapre sapo, in ki še dolgo po tem ne morejo spregovoriti s teboj nič drugega, kot nekaj zavistnih besed: »Res imaš srečo...« Zato sem povsem mirno zaspal, kajti vedel sem, da dela usoda zame, čeprav nisem tega nikomur priznal, in sanjal o jutrišnjem dnevu. Ko se je pričelo svitati, sem si še krtačil zobe in si jih splakoval z mlačno vodo, ki je še ostala v bojlerju od včeraj, ko sem se temeljito okopal. Zadovoljen sem si pred ogledalom popravljal kravato in si žvižgal najnovejšo popevko; s svojo brezhibno zunanjostjo bom napravil neizbrisen vtis. Čeprav me je mučila radovednost, če je včerajšnji pajek še vedno v kotu nad omaro, si nisem upal dvigniti pogleda, da se ne bi srečala takole iz oči v oči, kajti ni je večje nesreče, kot videti zjutraj pajka. Pred potovanjem pa je lahko še bolj usoden kot številka trinajst. Kar vse se mi je smejalo, ko sem počasi korakal s polno torbo na avtobusno postajo, kajti pajek, velik kot gumb, mi je bil dovolj prepričljiv porok za uspešen dan. Nestrpno sem pričakoval srečo, ki se bo verjetno kazala kar ves dan. se spomnil, da me je vzpodbudila z nekoč morda očarljivim nasmeškom, in da ni šlo za dobro žensko, pač pa za penzionirano gospodično. Ko me je na končni postaji potisnil tok ljudi na cesto, sem hitro poiskal lokalni avtobus, da ne bi niti za minuto zamudil poslovnega obiska. Šele ko sem izmučen obsedel v prostem sedežu, kar bi v normalnih okoliščinah nikoli ne storil, ker bi s tem veljal za neotesanca, ki sedi zleknjen na sedežu, starki zraven njega pa se šibijo kolena (človek vendar mora paziti na svoj ugeld) sem opazil, da plašča ni nikjer. Na prvi postaji sem skočil na ulico in z aktovko v roki drvel po plašč, ki je visel pozabljen pri oknu v ovtobusu. Med potjo se mi je odtrgal ročaj torbe, in ko sem preklel sebično damo, ki je kriva vse te nesreče, sem si vrgel tovor na ramo, da bi lažje tekel. Ko sem prispel upehan in preznojen na glavno postajo, avtobusa že ni bilo več. Poiskal sem dežurnega uslužbenca. Pa me je najprej vprašal, čigav je bil avtobus. Odvrnil sem mu, da je bil družbena lastnina, in da me še malo ne trga, da bi .gledal, preden vstopim, čigav je. Tisti ki prej pelje, prej melje, pa je. Tako sem mu povedal. Rekel mi je, da je to težka zadeva, ki pa bi se dala nekako ure- obleki se mi je cedil sladek mošt, ker sem nosil grozdje, zavito v papir v torbi na rami, torba pa je točila), petič sem pozabil poslovne spise doma, šestič pa so bila vrata zaklenjena. V režo, pri ključavnici, je bil zataknjem majhen listič, ki je pojasnil nenadno inventuro. S polomljeno pisavo, morda je tako bolj doktorsko, je bilo napisano: »Nepredvideno potovanje«. Morda je ravno v peti točki vsa napovedana sreča, kajti sam ne vem, kako bi se izteklo, če bi prišel na ta pomemben obisk s prašno in z vrvjo zvezano torbo, brez aktov, s povaljano obleko in z moštom v torbi in na suknjiču. Oddahnil sem si, ko sem počasi stopal po stopnicah navzdol, kajti s tem je bila zame dan končan. Zadovoljen sem ugotovil, da je konec koncev bil zelo uspešen, vendar pa sem vedel, da ima za to poglavitne zasluge ravno pajek, kajti kako bi se naj tako zamotan klopčič srečno in učinkovito odmotal. Po tem dogodku sem se vpisal v društvo za zaščito živali, v sobi pa sploh ne pometam več pajčevine, kajti človek nikoli ne ve, kdaj mu bo potrebna sreča. Sicer pa je vsak sam svoje sreče kovač! »MORILEC Objavljamo filme, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. oktobra do 15. novembra 1967: Kino Union Od 16. do 19. oktobra — »TRI PIPE« — avstrijski barvni film. 20. oktobra — »SINJI GALEB« — jugoslovanski film. Od 21. do 25. oktobra — »GRBAVEC IZ SOHA« — zahodnonemški barvni film. Od 26. do 30. oktobra — »SHANE« — ameriški barvni film. Od 31. oktobra do 1. novembra — »FIKSNA IDEJA« — italijanski film. Od 2. do 5. novembra — S TEMZE« — nemški film. Od 6. do 10. novembra — »ANGELIKA IN KRALJ« — francoski barvni film. Od 11. do 12. novembra — »MESTO BREZ MILOSTI« — ameriški kinotečni film. Od 13. do 16. novembra — »SKRIVNOST TREH DŽUNK« — italijnsko-nemški barvni film. Kino Metropol 15. oktobra — »LENIN NA POLJSKEM« — sovjetsko-poljski film Od 16. do 19. oktobra — JEZDECI Z GRANICE RANCA IN NEUSTRAŠNI JEZDEC« — dva ameriška \vesterna. Od 24. do 25. oktobra — »DANA NA KOLESIH« — češki film. Od 26. do 29. oktobra »PARDAILLA-NOVE NORČIJE« — francosko-ltalijan-ski barvni fUm. Od 30. oktobra do 3. novembra — »TARAS BULBA« — italijanski barvni film. Od 4. do 6. novembra — »LJUBEZENSKI PRIMER« — jugoslovanski film. Od 7. do 12. novembra — »V SENCI KOLTA« — amertško-italijanski barvni film. Od 13. do 14. novembra — »BASTER, VZGLEDNI MOŽ« — ameriški kinotečni film. Kino Dom Od 16. do 18. oktobra — »HUDOBNI MIRNO SPE« — japonski film. Od 19. do 22. oktobra — »CILJ 500 MILIJONOV« — francoski film. Od 23. do 25. oktobra — »ZGODBA, KI JE NI« — jugoslovanski film. Od 26. do 29. oktobra — »VSE O DAISY CLOVER« — ameriški barvni film. Od 30. do 31. oktobra — »SANJE« — jugoslavanski film. Od 1. do 5. novembra — »NAJVECJA DIRKA OKROG SVETA« — ameriški barvni film. Od 6. do 9. novembra »ČRNI PANTER« — nemški barvni film. Od 10. do 12. novembra — »VOJAK« — jugoslovanski film. Od 13. do 15. novembra — »ČAKALNICA SMRTI« — zahodnonemški film. Od 9. do 12. novembra — »NA ŠČUKI NO POVELJE« — sovjetski barvni film — samo ob 16. uri. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. . 2 ii Vrednost točke l||s > 2 S I £ I september 1967 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna In žveplena kislina.......... . 1,20 — 2. Aglomeracija ................................... 1,20 — 3. Topilnica I. In II. peč.......................... 1,23 — 4. Topilnica III. In IV. peč........................ 1.24 — 3. Topilnica V. peč................................. 1,22 — 6. Topilnica VI. peč................................ 1,29 — 7. Topilnica Vil. peč ............. 1.20 —• (. Topilnica VIII. peč....................... . 1.20 — 9. Topilnica IX. peč................................ 1.23 — 10. Topilnica X. peč................................. 1.39 — 11. Topilnica XI. peč................................ 1.23 — 12. Topilnica XII. peč.............................. 1.25 — 13. Thede peči....................................... 1,27 — 14. Clnkovo belilo................................... 1.20 12,09 15. Keramika......................................... 1.20 10.06 16. Skupne službe topilnice ........................ 1,20 — 17. Plinarna........................................ 1,20 — IS. Nova žveplena.................................... 1.20 — 19. New Jersey....................................... 1.20 — 20. Skupne službe metalurgije........................ 1,20 — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna clnkove pločevine..................... 1,27 4,09 2. Clnkograflja .................. , 1,22 6.29 3. Oblikovalnlca clnkove pločevine ................. 1,28 0,30 4. Žlebovi in cevi..................... , , , , 1,20 13,00 5. Cinkova žica..................................... 1,24 — 6. Skupne službe predelovalnih obratov.............. 1,27 — III, EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Krumov galun............................. , — — 2. Na-hldrosuflt In metaltt......................... 1,20 — 3. Na sulfid.................. . ............ 1.20 — 4. Lltopon start ln clnkov sulfat............ t 1.20 — 3. Lltopon novi.................................... 1.23 — 6. Povprečje lltopona.............................. 1,24 — 7. Svinčevi oksidi................................. 1.20 — 5. Aluminijski offset In kemikalije................. 1.32 — 9. Superfosfat ..................................... 1,25 10,25 10. Povprečje superfosfata........................... 1.25 — 11. Ultramarln....................................... 1.28 — 12. Zelena galica.................................... 1,20 — 13. Modra galica..............................• . 1.20 — 14. Modri baker...................................... 1.20 — 15. Skupne službe anorganske kemije................. 1.20 — 16. Kemični obrat III — Mozirje..................... 1.24 10,02 17. Skupne službe Mozirje........................... 1,24 — 18. Laboratorij.................,............... 1,20 — IV EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe...................................... 1.25 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela................................... 1,20 — 2. Strojni oddelek.................................. 1,20 — 3. Gradbeni oddelek................................ 1.20 1,63 4. Merilni oddelek.......................... . 1.20 — 3. Elektro delavnica............................... 1.20 — 6. Energetika....................................... 1.20 — VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe ................................ 1.20 4,86 2. Družbena prehrana ............................... 1.20 3,73 VII. CELOTNO PODJETJE: 1.20 1,36 POPOTOVANJE NA j; GRENLANDIJO Delavska univerza bo v okviru svojih četrtkovih večerov priredila dne 19. oktobra 196? ob •:: 1?. in 19. uri v Narod-:• j nem domu predavanje o 11 potovanju na Grenlan-dijo. Predaval bo novinar »Tedenske tribune« Tone Fornezzi — TOF. KADROVSKE VESTI V mesecu avgustu so prišli v podjetje: Arzenšek Silvester, Bouha Alojz, Cah Alfonz, Falnoga Stanko, Plahuta Alojz, Sever Josip, Tomše Dušan, Željko Ivan, Potecin Maksimiljan, Fijačko Edvard, Herček Stanislav, Planinšek Anton, Muc Jože, Deželak Anton, Limani Redjep, Radojičič Vidak, Toman Ivo, Cigler Hugo, Bele j Ivan, Krajnc Venčeslav, Kruleč Martin, Strsoglavec Anton, Laznik Martin, Fišer Franc, Turk Alojz, Vugrin Vilim, Marčinko Franc, Marinšek Alojz, Jovanovič Radimir, štabus Simon, Malgaj Alojz, Križič Ivan, Zakošek Franc, Petauer ing. Jože, Drev Marjan, Milosavljevič Vladimir, Celestina Stanislav, Habinc Martin, Jug Marjan, Goršak Hinko, Kobola Zvonko, Romih Franc, Krajnc Bogdan, štefanec Milan, šaji-novič Radi voj, Zupanc Edvard, Sajovic Rudi, Brumec Brani voj, švaljek Janko, Lah Ivan, Vidmar Stanislav. ODŠLI IZ PODJETJA: Pegane Stanislav, Polutnik Jože, Hohnjec Zvonko, Boslič Franc, Tomič Dušan, Plahuta Alojz, Čoh Alfonz, Arzenšek Silvester, Limani Redjep, Cigler Hugo, Sever Josip, Radojičič Vidak, Krajnc Venčeslav, Muc Jože, Štabus Simon, Falnoga Stanko, Cajhen Franc, Smole Ivan, Murko Franc, Vogrinc Franc, Podkrižnik Marija, švaljek Janko, Turnšek Ivan. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Poder-gajs Florjan, Grgorič Anton, Fister Ivan, Sorec Milan, Kovačevič Božidar, Klančnik Anton, Štus Rudi, Fric Štefan, Krajnc Jože, Škorc Rajmond. UPOKOJENI SO BILI: Kolar Anton, Rojc Franc, Brglez Adolf, Štajner Franc, Jakob Rudolf, Krajnc Leopold, Mlakar Andrej, Šmit Ivan. V JLA ODŠLI: Plahuta Jože, Černelč Ivan, Preducič Jovan, Kukovič Rudolf, Hrvatin Jože, Skočaj Vladimir, Lesjak Dušan, Motoh Anton, Novačan Miroslav, Šuster Martin, Čepin Ciril, Majcen Adolf, Tovornik Alojz, Bevk Jože, Krajnc Feliks, Rajh Jože, Rozmarič Ivan, Turnšek Vjekoslav. POROČIL SE JE: Plankar Peter. JJoimi iz noše KNITZNICE Andolšek D., M. Furlan: Poslovna korespondenca. Ljubljana 1967. S. 651. Baron J.: Handbuch der Transport- tehnlk. II. Hamburg 1966. S. 621.86. Carinska tarifa sa objašnjenjlma. I-III. Beograd 1967. S. 337. čengič H.: Zaštlta od opasnog dejstva električne struje. Niš 1967. S. 628.5. Dančevič D. P.: Industrijski objekti. Niš 1967. S. 658.2. D’Ans—Lax: Taschenbuch fiir Chemiker und Physiker. I. 3. Aufl. Berlin 1967. S. 54. Derenčin J., F. Kaštropil, M. Jurhar: Priručnlk za rad kadrovske službe. Zagreb 1967. S. 658.3. Ernst R.: Wbrterbuch der industriellen Technik. III. Deutsch-Franzbsisch. 8. Aufl. IV. Franzosisch-Deutsch. 10. Aufl. Wicsbadcn 1965—1967. S. 413:62. Handbuch der Reproduktionstechnik. II-IV. Frankfurt/Main. 1962—1966. S. 655. Imhoff K.: Taschenbuch der Stadtent-\vasserung. 21. Aufl. Miinchen 1966. S. 628.2. Katalog jugoslovanskih standarda 1967. Beograd 1967. S. 389.6. Laboratorijski priročnik. Ljubljana 1967. S. 66.02. Langford’s Technical and Commerclal Dictlonary. Ziirich 1963. S. 413:62. Pletsch P.: Ketten-Getrlebe. 5. Aufl. Einbcck (Hannover) 1965. S. 621.85. Priručnlk stranlh deviznih proplsa. I IV. Beograd 1967. S. 332.45. Seherr-1 hoss H. Chr. v., S. Fronlus: Die Fntvvicklung der Zahnradtechnlk. Berlin 1965. S. 621.83. Statistični godišnjak SFRJ 1967. Beograd 1967. S. 31. Statistika spoljne trgovine SFRJ 1965. Beograd 1966. S. 382. Statistika spoljne tnjovine za 1966. go-dlnu. Beograd 196/. S. 382. Tišma T., P. Vukobratovlč: Interna kontrola u radnim organizacijama. Zagreb 1965. S. 657.6. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnam Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje