Književna poročila. 681 Književna poročila. IX. W. Vondrak, Ueber einige orthographische tmd lexicalische Eigentliiim-lichkeiten des Codex Suprasliensis im Yerhčiltniss zu den anderen alt-slovenischen Denkmalern. {Separatni odtisek iz »Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften, Phil.-hist. Classe, Bd. CXXIV.«). Wien, i8pi, 8°, 44. Večja polovica (str. 1.—37.) te razprave je nekako dopolnilo Jagičevi razpravi »Studien iiber das altslovenisch - glagolitische Zographos - Evang«. Tam je Jagič natančneje razpravljal o 6nih slučajih, kjer se je pojavil pol-glasnik \a namesto pričakovanega -b, če so v sledečem zlogu stali samoglasniki e, e, e, u>, i, in izrekel mnenje, da to bržkone ni samo pravopisna navada, nego da ima ta pojav podlago v živem govoru samem, da je to tedaj nekakšen preglas, najpodobnejši pojavu v ruskem jeziku. Našel je mnogo sledii temu pojavu tudi v cod. suprasl. Sedaj je Vondrak jako marljivo in vestno sestavil vse primere te vrste iz obširnega cod. Suprasl. in dodal se-včda tudi dne, kateri se upirajo temu »pravilu« ; navedel je pa tudi iz nekaterih drugih staroslovenskih spomenikov jednake primere. Za to nadrobno preiskavanje Supralskega zbornika, katero ga je stalo mnogo truda, moramo mu biti tem hvaleznejši, ker nam utegne ta razprava nekoliko pojasniti bistvo omenjenega nadomeščanja % s polglasnikom b. Sicer je že pred mnogimi leti Sreznevskij (»Drevnie slavjanskije pamjatniki jusovago pisma« str. 16. uvoda) na kratko omenil ta pojav v Savini knjigi: »skoro vedno nahajamo b m. Ta v praeposit. vb, v\>z, s\>, če sledi mehak zlog«, in tudi Leskien (»Die Vocale % und b in den sogenannt. altslov. Denkm.« 92 , 105) ni prezrl tega, toda dostavil je: »einen Grund fiir die Wahl des b in der Or-thographie weiss ich indess nicht anzugeben«. V drugi izdaji knjige »Hand-buch der altbulg. Sprache« § 17, Anm. se je pa izrekel proti Jagičevi razlagi; njemu je tedaj ta pojav samo" grafiška navada, in on ne nahaja v njem nobene doslednosti. Po Vondrdkovem mnenji je to nadomeščanje trdega polglasnika z mehkim polglasnikom v gotovih slučajih upravičeno, ker se je res govorilo tako. Glavni dokaz mu je, da pri praepos. vh pred nastopnim i ostane \>, ker se je v tem položaji mnogokrat spojil končni h v i, in je tedaj nastalo %i n. pr. vyna. Dozdeva se mi, da je to obranjenje prvotnega % pred i v omenjenem slučaji res več, nego slučaj, sosebno, če pomislimo, da nahajamo v cod. Supr. precej takih primerov, kakor so izgubety-i, pogubity-z, 682 Književna poročila. videvy-i i. t. d. Toda kaj počnemo s takimi primeri kakor vonh v cod. Ma-rian. in Assem. ? Ti primeri so v teh zbornikih premnogoštevilni, da bi mogli misliti, da tukaj o samč grafiški nadomešča %. Ti primeri tedaj dokazujejo , da se v jeziku pisalčevem omenjenih rokopisov is ni izpremenil pred nastopnim mehkim zlogom v b, da tedaj v teh dveh zbornikih ni najti istega pojava, kakor v cod. Suprasl. Mislim, da nas to ne spravi v veliko zadrego, nego nam samo kaže, da omenjena asimilacija ni bila razvita v vseh pokrajinah staroslovenske pismenosti, da je ta glasoslovni pojav bil na » staroslovenščino« grafiški omejen. Malo verjetno se mi pa dozdeva mnenje, da bi v neposrednih izvirnikih cod. Marian. in Assem. bila ta asimilacija in da bi bila samo hrvaško-bolgarska prepisovatelja postopala tak6 radikalno in izbrisala pri prepisu izvirnika vse sledove temu pojavu. To se ne strinja z našimi nazori o vplivu književne tradicije v najstarejši d6bi staroslovenske pismenosti. Treba je bilo določiti, je li ta asimilacija v cod. Supr. in dalje tudi v nekaterih drugih staroslovenskih zbornikih vpliv bolgarskega jezika ali pa seza v »pannonsko« d6bo. Prepričevalno je to, kar je pisatelj navedel na str. 23.—24. v dokaz, da je prepisovatelj cod. Supras. to asimilacijo našel že v svojem originalu; iz tega pa še nikakor ne sledi, daje to »pannonska« posebnost; po pisateljevem mnenji se ta pojav ni razvil na bolgarskih tleh, nego seza v starejšo dobo. On piše o tem: »Ferner miissen wir auch be-denken, dass dieses Lautgesetz, falls es sich auf bulgarischem Boden ent-wickelt hatte, vornehmlich auch in bulgarischen Denkmalern oder wenig-stens in solchen, die nur von Bulgaren herriihren, auftreten miisste. Wir rinden, dass in keinem anderen Denkmale diese Assimilation der Vocale so weit geht wie itn Supr. Wir miissen daher annehmen, dass die Originale des-selben, die darin zur Abschrift kamen, aus einer sehr friihen Zeit stammen, aus einer Zeit, wo noch die pannonischen Traditionen noch recht lebhaft waren und wo das nach Bulgarien verpflanzte altslovenische Schriftthum noch nicht lange bestand«. Želeli bi, da bi bil pisatelj pri tem odpravil nekatere pomisleke, ki nam prihajajo nehote"; stvar vender ni tako gladka, kakor se nam tukaj pripoveduje. Že to je nekoliko nepričakovano, da bi bil bas cod. Suprasl. v tem oziru najbolje ohranil pravo »pannonsko« tradicijo, celč bolje od cod. Zograph. Nikakor ne tajim, da se nahaja v marsikaterem poznejšem rokopisu, kateri je prepis, več starih črt, nego v mnogo starejšem, zakaj konservatizem v pismenosti je bil v raznih krajih jako različen. Toda pozabiti ne smemo, da baš cod. Supras. nima v nobenem oziru 6nih jezikovnih posebnostij, katere so svojstvo pravih »pannonskih« spomenikov; rekli bi sicer lahko, da se ta spomenik od najstarejših razlikuje samo po tem, da nima starih oblik, toda tudi to ni tako, tudi glede" na rabo pol- Književna poročila. 683 glasnikov in potem nadomeščanje b z samoglasnikom e je precej zaostal za cod. Zograph. Ce si mislimo, da že v izvirniku sedanjega cod. Supras. ni bilo onih značilnih »pannonskih« posebnostij, tedaj priznavamo, da je cod. Supras. — ne sedanji rokopis, ampak njegova podstava — postal v precej pozni d6bi in v pokrajinah, kjer se so že opustile tradicije stare »pannonske« šole; potem pa tudi ni verjetno, da bi omenjena asimilacija bila »pannon-skega« izvora. Ako pa vzamemo, da je pisatelj sedanjega zbornika pri prepisu opustil vse one pannonizme, kateri so bili v njegovem izvirniku, da je tedaj ravnal z originalom jako radikalno — kar bi zopet kazalo, da ni imel več zmisla za »pannonsko« tradicijo, da je bil pristaš pismene reformacije , katera se je v tej d6bi vršila na iztoku — ni mi umevno, da se je baš v jednem slučaji tako jekleno držal tradicije, sosebno ker v vseh drugih slučajih tudi glede" na rabo polglasnikov ni posebno čislal starih pravil. Kaj pa nas sili trditi, da seza ta pojav v »pannonsko« dobo? Pisatelj ni te trditve podprl niti z jednim razlogom; dokazal je samč, da v cod. Suprasl. ne prihaja ta pojav od prepisovatelja, nego da ga je posnel po svojem izvirniku. Pri tem je tedaj še vedno mogoče, da je ta asimilacija posebnost starega bolgarskega narečja, bržkone iztočnega in severnega. Kakč si hočemo pojasniti, da v kijevskih odlomkih, kateri so vender v neposredni zvezi z najstarejšo dobo cerkvene pismenosti, katero označujemo navadno z imenom pannonsko, ni nobenega sledu temu pojavu? In vender se ta spomenik baš glede" na natančno razločevanje in pravilno rabo polglasnikov more meriti celo z Zographos. evangelijem. Je li pa morda pisatelj kijevskih odlomkov prav v tem slučaji opustil baje staro tradicijo? Mislim, da ne, zakaj v svojem govoru (slovaško-moravskem narečji) ni našel nobene podpore za staroslovensko razločevanje polglasnikov; da je razločeval tako natančno pol-glasnike, temu je pač vzrok silna moč tradicije in pisane besede v 6ni dobi. Zato se mi dozdeva verjetneje, da je ta pojav prišel v nekatere staroslo-venske spomenike šele na bolgarskih tleh in da je imel tamkaj podlago v živem govoru nekaterih narečij, kakor mislim severnih in iztočnih, ne pa zapadnih (macedonskih), zakaj potem bi pričakovali sledov tega pojava tudi v cod. Marian. in Assem. V cod. Zograph. bi tedaj primeri te asimilacije bili prodrli tudi šele na bolgarskih tleh, saj je ta spomenik prepisan v oblasti bolgarskega jezika. Na ta način najlože umejemo, zakaj ni ta asimilacija v nobenem staroslovenskem spomeniku, kjer se sploh nahaja, prodrla popolnoma in dosledno, in radi tega sploh misli Leskien, da so ti primeri samo nekako slučajni in da niso zrcalo živega govora. Prepisovatelj se ni upal dosledno odstopiti od svojega originala in povsod izpremeniti pisavo po svojem domačem govoru. — Danes še nahajamo v večini bolgarskih narečij pri samoglasnikih a in e jednak preglas; zato ni nemogoče, da je v stari dobi 684 Književna poročila. ta pojav obsezal tudi t>. Zakaj ga pa ni v pravih t. j. poznejših bolgarskih spomenikih ? Morda radi tega ne, ker sta v tej d6bi v nekaterih narečjih pol-glasnika že prehajala v e in o, v drugih sta se pa zlila v jeden polglasnik. Te pomisleki niso tako tehtni, da bi ovrgli popolnoma pisateljevo trditev, sosebno če vzamemo še v poštev glagol. Cloz. Pisatelj je samo kratko omenil (str. 35.), da se sledovi temu pravilu nahajajo tudi v tem spomeniku, toda ršči moramo, da je tukaj to pravilo lepo razvito. Naj omenim sam6 nekaj primerov: vbzimaeši, vbskresbnoe, vbzbri, vbzeše, vbzide, vbnide, \ov sione, vb sionove, Sbvezala, podb nimi, vbselenaja (dvakrat), sbnii, zble (trikrat), ljubbve, proklenbse, takovbseje. Ne moremo si lahko misliti, da bi bil ta pojav v glagol. Cloz. prodrl iz juga, recimo po vplivu bolgarske pismenosti. To bi nasprotovalo našemu sedanjemu nazoru o razvitku najstarejše cerkvene književnosti; zakaj sedaj mislimo, da se je hrvaška glagolska pismenost razvila neposredno pod vplivom pannonske, in to so iz nova podkrepili dunajski odlomki; tako si tudi mislimo, da je glagol, cloz., kateri je nedvojbeno v sedanji obliki nastal na hrvaških tleh, neposredno v zvezi s pannonsko d6bo. Morda pa venderle ni glagolita Cloz. v neposredni zvezi s pannonsko pismenostjo ? Nemogoče to ni, če se spominjamo, da nahajamo v njem nekatere izraze, o katerih sva s pisateljem dognala, da so bolga-rizmi; opozarjam n. pr. na žiznb, in sedaj po Vondrakovi razpravi smemo morda tudi trebiste prištevati takim besedam. V najstarejši d6bi cerkvene pismenosti gotovo ni nastal izvirnik glag. Cloz., zakaj takrat še ni bilo treba tako obširne knjige, kakor bi bil ta spomenik v svoji celoti. Je li se res smč misliti, da je v poznejši dobi — recimo morda v desetem stoletji — prišel iz hrvaške zemlje 6ni tekst, kateri je obema rokopisoma skupen, na bolgarska tla? Če bi bil primer kb liinvb v cod. Suprasl. nekaj več, nego samo gra-fiška posebnost, smeli bi sklepati, da ta pojav asimilacije ipak ni nekaj silno starodavnega. Vender pa ne smemo prezirati, da je že v jako stari d6bi, ne dolgo potem, ko se je vsa književna delavnost iz Pannonije preselila na jug, bilo več »književnih šol« na jugu, katere niso jednako ravnale pri prepisovanji pannonskih izvirnikov in katere se so razlikovale v konservatizmu grafiških in jezikovnih tradicij. Iztočna »šola« je bila izvestno v vsem mnogo bolj naprednjaška od jugozapadne, rekel bi macedonske; pri nji je opazovati tudi mnogo več inicijative. Mčni se dozdeva, da je tudi glede" na rabo polglasnikov bila med temi šolami neka razlika; jugozapadna je mnogo bolj rabila trdi polglasnik, iztočna se je pa vsaj v gotovih slučajih poprijemala bolj mehkega b. To bode morda tudi vzrok, da piše Savina knjiga malone izključno rb in da tudi cod. Supr. daje v tem slučaji prednost u. Po vplivu iztočne šole je prodrla ta grafika tudi v srbsko recenzijo, in zato bi morda Književna poročila. 68S kazalo, da stavimo Mihanovičev odlomek (Rad II., 17.) nekoliko bolj v južne srbske pokrajine, ne pa na zapad proti Dalmaciji. S tem bi se tudi bolje strinjalo to, da je ta odlomek sestavljen po iztočnem obredu. Nasprotno bi pa mlajše liste cod. Zograph. in tudi drugi list praških fragmentov spravil v zvezo z zapadno ali južno grafiško šolo; pri tem bi bilo sevčda treba določiti, ali se je v dunajskih odlomkih samostalno in do cela nezavisno od sosednih grafiških šol razvila jedina raba trdega poluglasnika t>, in je H to izvirno delo hrvaških reformatorjev grafike ? Prav malo verjetno se mi dozdeva, da bi pri oblikah 3. sgl. na tb v cod. Suprasl. in Savini knjigi bili vplivali samostalniki na — sfo; po mojem mnenji kažejo te oblike pri teh dveh spomenikih na drugo jezikovno pokrajino, namreč na severoiztok stare Pannonije. Morda tudi oni trije primeri z \or m. rb v Savini knjigi dokazujejo isto, če niso proste pisne pomote : nibrbtvb 55, zbrbdbši 77, skrbrnaja; s tem je morda tudi v zvezi, da se v tem spomeniku v 3. sgl. imperf. večkrat nahaja končnica zV Glede na cod. Suprasl. samo omenjam, da je v instr. sgl. prva roka večkrat pisala m%, kar je pa pozneje popravljeno v nib; tudi to kaže na severoiztok kot domovino sedanjega zbornika. Dolgo še ni, odkar je trdil Vondrak, da je cod. Suprasl. prepisal Rus po izvirniku, kateri je nastal na bolgarskih tleh; to se mi je takoj zdelo neverjetno, in zat6 nisem nikakor iznenadejan, da je v tej razpravi na pol preklical to mnenje, pišoč: »Der Umstand nun, dass sich in russ. Denkmalern die besprochenen orthographischen Eigen-thiimlichkeiten nicht vorfinden, macht mich jetzt doch ein wenig stutzig*. O tem ne smemo dvojiti, da izvira cod. Supras. v sedanji obliki od jed-nega pisatelja; to lahko sklepamo vsaj za 6no polovico, katera je sedaj v Ljubljani, po palalografskih znakih. Jedna glavnih zaslug Vondrakovih je, da je dokazal v tej in v prejšnji svoji razpravi (Altsloven. Studien), da ta največji staroslovenski spomenik v jezikovnem oziru ni jednoten, da ne sestoji od prvotno homogenih delov. Dodajam samo, da tudi glede na nadomeščanje polglasnika b s samoglasnikom e ni jedinosti v spomeniku; v prvi polovici je mnogo več takih primerov, nego v drugi, tukaj je ta e omejen skoro samo na nekatere sufikse. — Ce prav umejem pisatelja, oporeka si, česar pa bržkone ni zapazil v naglici. Tako piše na str. 22: »Anderseits unter-liegt es aber auch keinem Zweifel mehr, dass er (cod. Supr.) — wenigstens zum grossen Theile — ein Abschrift ist, und dass der Grundstock bulga-rischen Ursprungs ist . . . Vorliegende Untersuchungen beziiglich der Laute h und b haben in mir aber doch schliesslich den Glauben aufkommen lassen, dass wir es da mit einem Abschreiber zu thun haben. Da gewisse Regeln dort so consequent — bis auf wenige Ausnahmen, die wir oben sahen durchgefiihrt sind, so kann nur wohl eine Hand Alles geschrieben haben 686 Književna poročila. etc« Iz tega bi smeli sklepati, da je po prepisovatelji prišla ona asimilacija v rokopis, in vender sam dokazuje nekoliko niže, da temu ni tako. Nejasno mi je tudi, iz katerega živega govora je ta pojav po mnenji pisateljevem prodrl v cerkveno pismenost. On sicer pravi, da to ni vpliv bolgarščine, nego da je to ,pannonska* tradicija. Iz njega razprave »Altsloven. Studien* str. 80. pa včmo, da mu je domovina staroslovenščine v Mace-doniji, kar se mi dozdeva prav verjetno, zato se mi vidi zgoraj omenjen izraz nejasen, ker označuje samo najstarejšo dobo književnega delovanja, nikakor pa ne jezika samega. Na str. 2. piše o močnem prodiranji polglasnika h m. to v najstarejših spomenikih: >:iwahrend die Existenz des h nur einer — wir kbnnen nicht einmal sagen ,loblichen' — Gepflogenheit der Schreiber zuzuschreiben ist*. Vprašati se moramo, od kod je že v najstarejših spomenikih ta že davno opazovana »Gepflogenheit* ? Da je to pozneje samo grafiška navada, o tem ni dvojiti, toda kak(5 je prišlo do te grafiške navade? Zakaj je v jugoslovanskih spomenikih najstarejše dobe prodiral h bolj in bolj ? Znano je, da se v oni dobi, iz katere imamo najstarejše staroslovenske spomenike, nista več izgovarjala polglasnikov na konci besede, izgovarjalo se je v tej d6bi jednako pqtv> in mostk,; v obeh slučajih je bil soglasnik, kateri je stal pred polglasnikom trd, tedaj isti, kakor v zaprtem zlogu pred nastopnim t>. Mislim namreč, da je v zaprtem zlogu, kjer sta se polglasnika ohranila mnogo dalje, nego v konci besede, bil izgovor mnogih soglasnikov pred b nekoliko različen od izgovora pred %>; v prvem slučaji je bil soglasnik nekoliko mehak ali palatalen, dasi izvestno ne tako, kakor sedaj v ruščini ali poljščini; ker se je na konci besede vsak soglasnik v tej d6bi izgovarjal že trdo, tedaj tak6, kakor v zaprtem zlogu, če mu je sledil -b, zato se je začela širiti pisava z h bolj in bolj in je pozneje, ko se je v zaprtem zlogu mehki polglasnik izpreobrazil v nekakšen e, prodrla tudi v zaprte zloge in izpodrinila historiški o. Po tem nam je tudi umevno, zakaj se je v nekaterih spomenikih b pri z-deblih ohranil mnogo bolj, nego v drugih slučajih, tukaj se je ohranil spomin na mehkost dalje, ker so ga podpirali vsi drugi skloni, v katerih je bil končni soglasnik tudi nekako mehak. Na zadnjih straneh je zbral pisatelj nekaj leksikalnih izrazov iz cod. Supr. , katere zmatra za bolgarizme in je tak<5 popolnil svoje »Altsloven. Studien«. Ne vsi tukaj zbrani izrazi so jednako tipiški; najzanimivejša je pač beseda trebiste, za katero imajo vsi starejši spomeniki razven jedinega glagol. Cloz. tujko oMarv). Meni tukaj ni mogoče kontrolirati vseh teh izrazov, ker pogrešam potrebnih pomočkov, sam6 o nekaterih omenjam, da jih je najti tudi v bolgarskem trnovskem evangeliji. Tako" nahajamo v tem evangeliji izleže luk. 15, 28, kjer ima cod. Marian. išed^, izlezoša, amar. A. Štritof: Fonov nemško-slovenski slovar za prvošolce. 687 izida. Kakor v cod. Supr. je tudi tukaj nekolikokrat nekhto v zvezi s samostalnikom n. pr. shthniku, nekoemu Luk. 7, 2, d\>va dhznika breste za-imodavbcu liekomu Luk. 7, 41, edtn% nekto junoša Mark. 14, 51; tudi prisetiste beremo m. posvtiste cod. Mar.; najstarejši evangeliji imajo na-sleditio, nasled^stvitja trnov, evang. pa rabi kakor cod. Supr. priiinet\>, priima; m. Ibstb je prelhsfo Mat. 13, 22, Supr. piše razu/nevhši, najstarejši spomeniki pa ne poznajo v tem pomenu tega glagola, ampak pišejo uvedev%ši\ tukaj se zopet strinja bolgarsko trnovsko evangelije s cod. Supr. ker rabi v istem pomenu razume (cod. Mar. uvede), isto velja tudi o samostalniku celovanije namesto starejšega lob%zanije. To potrjuje tedaj pisateljevo mnenje o bolgarskem postanku cod. Saprasl., in hvaležni mu moramo biti, da je toli marljivo zbral lepo število izrazov, kateri so važni za karakteristiko starejših cerkvenoslovenskih spomenikov, in da je tako izdatno pospešil boljše spoznavanje cod. Suprasl. V. Oblak. v Se jedenkrat: Fonov nemško-slovenski slovar za prvošolce. Resnica, katero sem povedal g. Fonu, ocenjuje njegov slovar, zadela ga je tako hudo, da je bil ugledu svojemu dolžan, javno opravičiti se vsaj čnim, ki čitajo takšne ocene le površno. Z mirno vestjo bi jaz lahko prepuščal sodbo o svoji oceni in o odgovoru Fonovem razsodnemu čitatelju, ker predobro v€m, kam bi se nagnila obsodba. Ali to, kako se zagovarja g. Fon, to je tako gorostasen unikum, da moram venderle iz nova prositi blagohotnega čitatelja nekoliko potrpljenja. G. Fon je včdel predobro, da mi v glavni stvari ne more ovreči ničesar, ker se površnost in vihravost, katero sem dokazal na slovarji in katera je punctum saliens vsi oceni (prim. str. 369.), ne da izbrisati kar tako. Oklenil se je torej malenkostij in splošnih, prepornih stvarij, katerih sem omenjal le mimogrede, ali pa je — in to je tukaj bistveno — premikal dokazovanje s pravega stališča, zagovarjal, kar se nikakor ne da zagovarjati, ali pa nas zagotavljal še drzneje, da je vse to vedoma storil tako, kar sem grajal za nepopolno in nedosledno. Kjer si pa ne more pomagati drugače, ondu trdi, da si učenci sami lahko prikrojajo pravih izrazov! Tako torej nekako izvaja, da sem mu jaz pravo za pravo storil grozno krivico. O splošni stvari naj pojasnim le slabo umljeno opomnjo o frazeologiji in poudarjanje moje nemških fraz. V tem, kako' naj se poučujejo jeziki pri začetnikih, pristaš je g. Fon stare, tako zvane gramatikalne šole, katera pripisuje posebno in prvo važnost slovnici in katera izkuša doseči svoj