OSRED
KN Ji ZK
Leto XVI _________________številka 8______________ cena 1,46 EUR 27. avgust 2014
Leto XVI _________________številka 8______________ cena 1,46 EUR 27. avgust 2014
Žalec: Pomlajeno staro mestno jedro.........................str. 3
Letos več hmeljske pršice...................................str. 7
:
eh nas pokončno držo, ki jo v naši itvijo občinskih priznanj, zato vas
ja sveta, ki bo 15.30 v Domu II.
'
menjave stavbnega pohištva je zelo malo, razen na podstrešju. Do sredine novembra naj bi bila zaključena celotna fasada prvega dela objekta. Spomladi načrtujemo dokončanje vseh ostalih del, med drugim se bo osvežila fasada celotnega objekta. Pouk bo potekal normalno, ob posebnih navodilih za zagotavljanje varnosti. Vodstvi šol zelo dobro sodelujeta s koordinatorjem varnosti pri delu, tako da bodo zaposleni in starši dobili vsa potrebna navodila.«
Na ostalih šolah in podružnicah so med počitnicami kot običajno poskrbeli za generalno čiščenje in osvežitev, tudi v Šempetru, kjer so zaradi zamakanja že med šolskim letom zamenjali najnujnejše stavbno pohištvo. V Šempetru bodo z novim šolskim letom dobili tudi novega ravnatelja, imenovan je bil Uroš Vidmajer, v Petrovčah pa je bila za še en mandat imenovana Irena Kolar.
Prav tako energetska sanacija poteka v treh enotah žalskih vrtcev. V Levcu so že zamenjali kritino na strehi vrtca (vrtec je bil nekaj časa zaprt), končali bodo s celotno izolacijo in fasado, v ponedeljek pa bodo začeli z deli v petrovškem vrtcu. »Tudi tu bodo veljali posebni varnostni ukrepi. S 1. septembrom bodo odprte vse vrtčevske enote. Energetska sanacija šempetr-skega vrtca vključno z ureditvijo prezračevanja kuhinje se bo začela prihodnjo pomlad, predvsem zaradi zagotavljanja dinamike financiranja tako ministrstva kot lokalne skupnosti,« je povedala Nataša Gaber Sivka in dodala, da načrtuje občina energetsko sanacijo tudi šempetrske šole, kjer je potrebno zamenjati del strehe s salonitno kritino, prav tako je še nedokončana zgodba UPI - ljudske univerze Žalec. Kjer bo mogoče, bodo črpali evropski denar, pravijo na žalski občini, vendar pa država novega razpisa še ni objavila. K. R.
L-
JEDf»
CONA
Po nekaj več kot štirinajstih mesecih obnovitvenih del je Žalec zasijal v svoji pomlajeni podobi
Žalec se lahko pohvali z bogato preteklostjo, v kateri je posebej zapisano tudi leto 1964, ko je bil trg razglašen za mesto. 50-letnico bo mesto praznovalo s prenovljenim starim mestnim jedrom, kar je največja pridobitev ob letošnjem prazniku Občine Žalec. Svečano odprtje bo na dan občinskega praznika, v soboto, 6. septembra, ob 17. uri, slavnostna seja občinskega sveta pa bo istega dne ob 15.30 v Domu
II. slovenskega tabora.
»Kar nekaj desetletij so številni Žalčani sanjali o celoviti prenovi starega mestnega jedra. Prenove je bila potrebna predvsem komunalna infrastruktura. V skladu z operativnim programom gradimo kanalizacijo po vsej Spodnji Savinjski dolini, sredi Žalca pa smo imeli 60 let stare salonitne cevi, ki so že puščale. Lahko bi desetkrat ali še večkrat prekopali Žalec in postopno zamenjali kanalizacijo, pa pustili ostalo takšno, kot je bilo, vendar smo se raje odločili za projekt celovite prenove in pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Prijavili smo se na šesti javni poziv in pridobili dva milijona evrov nepovratnih sredstev. Mislim, da je bilo to potrebno narediti, saj Žalec ni le središče občine, ampak je geografsko, politično, gospodarsko, kulturno središče Spodnje Savinjske doline,« poudarja župan Občine Žalec Janko Kos.
»Občina je za prenovo prispevala približno milijon lastnih sredstev, to je predvsem za ureditev komunalne infrastrukture. Za šolo v Grižah smo dali petkrat toliko in glavni kredit, ki ga ima občina v tem mandatu, se veže na griško šolo, katere gradnja z vrtcem in ureditvijo okolice je stala sedem milijonov evrov, od tega je država prispevala dobrih 1,5 milijona evrov, vse ostalo pa naš občinski proračun. Finančno zato staro mestno jedro ni bil tako zahteven projekt za občino, kot je bil vsebinsko, med drugim smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebovali skoraj 190 soglasij. Ob tem smo uredili tudi tržnico. Stari objekt dnevnega centra Želva Eureka smo porušili in uredili tamkajšnji park. Imamo nov dnevni center, javno kuhinjo, zavetišče za brezdomce, za Savinovo hišo bomo zgradili dodatna parkirišča.«
Ob Šlandrovem trgu je zdaj manj parkirnih mest: »Parkirišč je v primerjavi z drugimi občinami oziroma mesti veliko, so pa v strogem centru namenjena strankam, ne tam zaposlenim, da bi tam parkirali ves dan. Od najbližjih parkirišč brez omejenega parkiranja do lokalov ali do zdravstvenega doma, kjer je tudi časovno omejeno parkiranje, je od 100 do največ 700 metrov. Dobivamo pohvale od strank, da lahko zdaj parkirajo v mestu,« odgovarja župan.
Zaradi nove ureditve v starem mestnem jedru naj bi se lokali praznili, kar ni res, trdi Janko Kos: »Tudi kadar ni kakšne posebne prireditve, so letni vrtovi polni, gostinci imajo ob koncih tedna precej prometa, je pa letos smola z vremenom, prav tako so težke gospodarske razmere. Izgovarjati se na prenovo s strani gostincev ne bi bilo korektno. Brezplačno jim bomo dali v uporabo urbano opremo (senčnike, korita), razmišljamo, da bi podaljšali brezplačni najem prostora za letne vrtove (v času gradnje je bil najem brezplačen). Preko ZKŠT zagotavljamo sofinanciranje nastopov glasbenih skupin v mestnem jedru. S tem bomo nadaljevali, da bi se ob koncih tedna nekaj dogajalo v trgu in bi imeli gostinci tako več prometa. Prav tako bomo v naslednjih letih v proračunu zagotovili sredstva za sofinanciranje obnove fasad, da bodo varnejše in lepše. Zavod za spomeniško varstvo bo predpisal, tri, štiri dovoljene barvne nianse za nove fasade.«
Kaj pa zelenje? »Imamo naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2012. Vsako podrto drevo nadomestimo z več novimi, tudi v Žalcu smo se potrudili, da smo posadili čim večja drevesa. Načrtujemo še postavitev polnilnega mesta za električne avtomobile oziroma motorje. Zahtevali pa bomo red. Če smo toliko vložili v to območje, si ne moremo privoščiti, da bo imel kakšen gostinec svoje pisane senčnike ali da bi postavljal svoje artikle na pločnik,« opozarja župan, ki se zaveda, da nekaj slabe volje povzroča tudi nov prometni režim. Po Šlandrovem trgu je najvišja dovoljena hitrost 30 km/h.
Janko Kos zatrjuje, da zaradi investicije v Žalcu ni manj denarja za projekte po drugih
Janko Kos
krajevnih skupnostih: »Kar nekaj odsekov cest in pločnikov bomo naredili, tudi del kritične ceste skozi Zlato polje proti Ponikvi, prav tako del pločnika na relaciji Gotovlje-Ložnica, pa del pločnika v Gotovljah. Je pa res, da v preteklih letih cestna infrastruktura ni imela prioritete, ker ni bilo dovolj denarja. Glede na to, da imamo denar od evrojackpota, bomo v naslednjih letih lahko oz. morali nameniti več denarja za ceste in pločnike. Vendar bo ta denar zelo pod nadzorom, zato bomo pripravili v naslednjem mandatu široko javno razpravo, predvidoma sprejeli dvoletni proračun občine in ga res razporedili zelo premišljeno.«
Letos so končno zaključili tudi z osnovnim projektom gradnje primarne kanalizacije z nadgradnjo čistilne naprave: »Po vseh teh letih, ko pobiramo črepinje za dvema izvajalcema v stečaju, smo s tretjim izvajalcem uspeli končati projekt. Kanalizacija je zgrajena, uporabno dovoljenje imamo, tudi za kanal na območju Prebolda. Ta projekt je težak skoraj 10 milijonov evrov, povezan je z velikimi težavami, nadzor - DRI ni dobro opravil dela, a če ne bi končali do konca letošnjega junija, bi bila ogrožena evropska sredstva.«
Projekt prenove starega mestnega jedra se s takšnimi težavami ni srečeval, čeprav je bilo zelo veliko usklajevanj. »Vsem, ki so sodelovali v*tem projektu, se zahvaljujem za delo in potrpežljivost, predvsem Žalčanom, ki živijo na tem območju. Kdor je gradil hišo, ve, da se vedno prikrade kakšna napaka, da bi marsikaj naredil drugače, če bi začel graditi znova. Ampak zaradi 'enega drevesa ne smemo spregledati gozda. Projekt je dober, nam priznavajo zdaj že tudi tisti, ki so sprva dvomili vanj,« pravi župan. K. R.
Nov prapor ob 90-letnici
Celostna prenova Matk
Med podelitvijo zlatega znaka za lovske zasluge Antonu Savorgnaniju
Lovska družina Prebold praznuje letos 90-letnico svojega delovanja. Ta jubilej so slovesno obeležili pri svoji lovski koči na Golavi, kjer so razvili tudi nov društveni prapor in podelili priznanja Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje, Lovske zveze Slovenije in Lovske družine Prebold.
Udeležence je pozdravil predsednik LD Prebold Miran Vedenik. Slavnostni govornik Anton Savorgnani je predstavil lovsko
družino. Svečanost so z igranjem pospremili Savinjski rogisti.
Po ustaljenem protokolu so nato zvili stari prapor, ki so ga s podobo divjega petelina razvili leta 1960. Praporščak Rafko Novak je skupaj z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom razvil nov prapor z motivom petelina in nanj v imenu občine pripel spominski trak. Trakove (kar 22) so simbolično pripeli tudi ostali darovalci iz vrst lovcev, lovskih družin ter Lovskega kinološkega
društva Celje in Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje. Povezovalka slovesnosti Monika Lobni-kar se je v imenu lovcev zahvalila še 20 donatorjem in 42 darovalcem zlatih žebljičkov. Protokol razvitja prapora se je končal s slovesno zaobljubo praporščaka in pozdravom novega prapora, slovesnost pa so nadaljevali s podelitvijo priznanj. Srebrni znak za dosežke na področju kinologije je prejel Slavko Volmut, priznanja SKZLD sta prejela Franc Holobar ml. in Milan Železnik, znak za lovske zasluge Milan Hribernik in Milan Kumprej, zlati znak za lovske zasluge pa Anton Savorgnani. Podelili so tudi tri društvene plakete LD Prebold, ki so jih prejeli Andrej Potočnik, Marko Rehar in Stanislav Skok.
Ob koncu uradnega dela je lovski družini čestital tudi župan Vinko Debelak. Čestitkam so se pridružili tudi nekateri lovski gostje, pobrateno društvo iz Velike Nedelje pa je lovcem podarilo sliko svojega kraja. D. Naraglav
domačin Marjan Golavšek in župan Vinko Debelak.
Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Damjan Ratajc, je župan Vinko Debelak skupaj z obema podžupanoma in predsednikom KO Matke prerezal trak in tako tudi uradno sklenil zaključek projekta. Udeleženci so se sprehodili skozi del obnovljene vasi, nato pa se prepustili prijetnemu druženju ob gasilskem domu. D. Naraglav
Udeleženci med sprehodom po obnovljenem delu Matk
Zadnja junijska nedelja je bila v Matkah zelo praznična. Občina Prebold, Krajevni odbor Matke in PGD Matke so namreč obeležili zaključek projekta Celostna prenova in ureditev vasi, hkrati pa tudi zaključek gradnje kanalizacije v preboldski občini.
Prireditev je potekala pred gasilskim domom v Matkah, slovesnost pa je popestril Pihalni orkester Prebold pod
vodstvom Marka Repnika. Zbrane sta pozdravila povezovalec prireditve David Stergar in predsednik KO Matke Janez Grenko, ki je predstavil njihovo vas in dela, ki so tod potekala v zadnjih mesecih. O celotnem projektu in zaključku gradnje kanalizacije je spregovoril podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, ki je vodil ta projekt, pred uradnim odprtjem pa sta svoje dodala tudi podžupan in
Župan z najboljšimi
Občina se bo zadolžila
Med podeljevanjem Monografije Občine Braslovče najboljšim
V športni dvorani v Braslovčah so ob koncu pouka pripravili sprejem za devetošolce in ob tej priložnosti so obeležili tudi dan državnosti. Osrednji govornik je bil župan Branimir Strojanšek, ki je med drugim poudaril pomen praznika, bil pa je tudi kritičen do trenutnih razmer tako na političnem kot na gospodarskem področju.
Župan je ob tej priložnosti še posebej nagovoril devetošolce,
ki so z letošnjim šolskim letom zaključili šolanje na braslovški osnovni šoli in med drugim dejal: »Po 23 letih smo sami odgovorni in dolžni pokazati sebi in svetu okrog nas, da je naša državnost zaslužena, da znamo in moremo z njo sami upravljati in smo sami sposobni zrelega odločanja brez vsakodnevnega populističnega političnega vmešavanja, kot je vplivanje na sodno, izvršilno ali zakonodajno vejo oblasti.
■■■j SUKOPtESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad
Bmlfll I Dekorativni opleski
£g,| UBiiV Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
t i
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-gotc.si
offset tisk
digitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk,
grafično oblikovanje
Današnji svečani trenutek je prava priložnost za razmislek o smeri našega razvoja in o poteh do tako zelo pričakovane lepše vsesplošne prihodnosti. Zato sem trdno prepričan, da bo imela ta generacija učencev, devetošol-cev, ki danes zapušča te osnovnošolske prostore, po zaključku nadaljnjih šolanj bistveno boljše zaposlitvene pogoje in s tem potrdila svojo samozavest in pridobila eksistenco ter predvsem zaupanje v lastno - slovensko državo.«
Ob koncu jim je zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji življenjski poti. Zahvalil se je tudi staršem in učiteljem, nato pa je z Monografijo Občine Braslovče nagradil devet učencev z odličnim uspehom vseh devet let šolanja, ki so se izkazali tudi na drugih področjih, ostale pa z bonom za pico. Ravnateljica Andreja Zupan se je ob koncu zahvalila županu Branimirju Strojanšku, devetošolcem, teh je bilo letos 42, učiteljem in staršem ter izvajalcem kulturnega programa. T. T.
Na 29. redni seji so braslovški svetniki med drugim v drugem branju obravnavali predlog odloka o splošnem redu in miru v braslovški občini, ki predpisuje obveznosti za osebe na območju občine, našteva prepovedi in predpisuje nadzor, ukrepe in sankcije. Osnutek odloka so pregledali tudi občinski inšpektorji Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja in podali štiri pripombe, ki so jih svetniki upoštevali v drugem branju, medtem ko svetniki niso imeli pripomb.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog za podelitev priznanj Občine Braslovče za letošnje leto, ki ga je obrazložila predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Danica Tanjšek. Kot je povedala, je do roka prispelo pet pobud za podelitev priznanj. Komisija se je soglasno odločila, prav tako pa tudi svetniki, da na slavnostni seji ob
letošnjem občinskem prazniku podelijo bronasto plaketo Andreju Šramu iz Zakla in srebrno plaketo Martinu Der-naču iz Pariželj.
Brez pripomb so svetniki potrdili poročilo o opravljeni notranji reviziji Občine Braslovče za leto 2013 in poročilo nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2013. Svetniki so v nadaljevanju poslušali polletno poročilo o izvajanju proračuna Občine Braslovče, ki ga je podala računovodkinja občinske uprave Barbara Florjan Jelen. Poudarila je, da so bili prihodki v prvem polletju letošnjega leta le 30-odstotni, odhodki pa 28-odstotni. Zato so v naslednji točki dnevnega reda svetniki obravnavali rebalans proračuna, s čimer so znižali prihodke za 491.566 evrov, to je 8 odstotkov glede na načrtovane prihodke, in po novem znašajo 5.694.356 evrov. Največji izpad prihodka je iz naslova manj vplačanih ko-
Prizidek k polzelskemu vrtcu
Dograditev prizidka vrtca na Polzeli poteka po dogovorjenem terminskem planu. Na novo bodo zgradili štiri učilnice za približno 80 otrok in tako bodo v vrtec lahko sprejeli skupaj 330 otrok.
Dela izvaja podjetje Remont Celje, njihova vrednost pa je ocenjena na milijon evrov. Otroci se bodo v nove prostore lahko preselili že z novim šolskim letom, v sklopu dograditve pa bodo preuredili tudi notranje prostore starega dela, med
njimi tudi prostore kuhinje, zaživel tudi medgeneracijski V novih prostorih vrtca bo center. T. Tavčar
Gradnja prizidka vrtca poteka po planu
munalnih prispevkov in neprodanih stavbnih zemljišč. Odhodki proračuna ostajajo enaki in znašajo 6.644.121 evrov, saj so večinoma s projekti začeli letos. Proračun tako zapirajo z dolgoročno zadolžitvijo v načrtovani višini 550.000 evrov.
Nekaj časa so se svetniki zadržali pri točki dnevnega reda o zamenjavi zemljišč kompleksa Žovnek - Podvrh. Firma EDIT, d. o. o., ki je že lastnik zemljišč oz. poslovnih prostorov na tem območju, je na javni dražbi premoženja izbrisane pravne osebe Geneza za ceno 118.470 evrov kupila še nepremičnine v skupni površini 7.577 kvadratnih metrov, ki se prav tako nahajajo na tem območju. Občina Braslovče je med drugim lastnica parcel v skupni površini 4.112 kvadratnih metrov, vrednost teh po vrednotenju GURS--a znaša 7.907 evrov. Zaradi funkcionalne zaokrožitve kompleksov zemljišč obeh lastnikov in mejašev (EDIT in Občina Braslovče), posledično pa bistveno boljše uporabnosti in predvsem vrednosti zemljišč, sta lastnika predlagala zamenjavo zemljišč, in sicer firma EDIT zamenja vsa zemljišča, kupljena na javni dražbi v velikosti 7.577 kvadratnih metrov, z zemljišči Občine Braslovče v velikosti 4.112 kvadratnih metrov v razmerju ena proti ena brez doplačila.
Po opravljenih menjavah predlaganih zemljišč bo Občina Braslovče lahko bistveno lažje nadaljevala postopke sprejemanja OPPN Žovnek s ciljem iskanja potencialnih zasebnih investitorjev v turistični razvoj omenjenega kompleksa. T. Tavčar
Pošto prevzela Občina Braslovče
Nov cestni odsek
Braslovški župan Branimir Strojanšek in direktor celjske enote Pošte Slovenije Dušan Gomboc med podpisom pogodbe
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in direktor celjske enote Pošte Slovenije Dušan Gomboc sta podpisala pogodbo o najemu poslovnih prostorov pošte na
Gomilskem, kjer bo občina s
1. septembrom začela izvajati in opravljati storitve pogodbene pošte.
V poslovnih prostorih, ki se nahajajo v domu krajanov
na Gomilskem, bodo občani poleg poštnih storitev deležni določenih storitev v pristojnosti občinske uprave, informacij glede pokopališke in pogrebne dejavnosti, turi-stičnoinformativnih storitev, v prihodnje pa bodo na občini ugotavljali tudi možnost uvedbe občinske blagajne za plačevaneje določenih komunalnih in drugih storitev.
Delovni in odpiralni čas bo od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 11. ure. Če bodo občani zadovoljni s temi storitvami, bo občina ocenila smiselnost prevzema pogodbene pošte tudi v Braslovčah. T. Tavčar
Porušili hišo in uredili parkirišče
Občina Prebold je v Dolenji vasi (nasproti znane gostilne) porušila zapuščeno Roglovo hišo, ki jo je že pred časom odkupila. Hiša je kar nekaj let kazila podobo tega dela vasi, toda dokler so v njej stanovali in je služila svojemu namenu, je ni bilo mogoče odstraniti.
Po izpraznitvi se je občina odločila za odkup in rušitev, na njenem mestu pa zgradila parkirišče za obiskovalce TIC--a, zgodovinske zbirke Prebold skozi čas in obiskovalce kmečke tržnice, ki je s tem pridobila nekaj več prostora za svoje
delovanje. Odstranitev hiše in vasi, investicija pa je bila vre-ureditev parkirišča je opravilo dna nekaj manj kot 12 tisoč podjetje Ecobeton iz Latkove evrov. D. N.
Na mestu nekdanje hiše zdaj parkirišče
V prvem polletju manj prihodkov
Preboldski občinski svet je zasedal 17. julija. Na seji so se svetniki med drugim seznanili s končnim poročilom o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Prebold za leto 2013 in s polletnim poročilom o izvrševanju letošnjega proračuna občine.
Končno poročilo o nadzoru zaključnega računa lanskega proračuna občine je predstavila predsednica nadzornega odbora Polonca Črnila. Kot je povedala, so pregledali predvsem ustreznost načrtovanja prihodkov in odhodkov, zakonitost porabe proračunskih sredstev na izbranih področjih v letu 2013 ter izvedbo popravljalnih ukrepov v zvezi z danimi priporočili v preteklih nadzorih. Večjih pomanjkljivosti ali nepravilnosti nadzorni odbor ni ugotovil, je pa med drugim zapisal, da mora pri prerazporeditvah proračunskih sredstev utemeljitev vsebovati razloge za nezadostno višino sredstev na določeni postavki oz. pojasnilo, za kaj se sredstva potrebujejo na drugi postavki. Ob pregledu pridobivanja nepremičnega premoženja je nadzorni odbor zapisal, da zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta uredba o stvarnem premoženju sicer ne predpisujeta obvezne cenitve za postopke pridobivanja nepremičnega premoženja, je pa cenitev vsekakor koristna za določitev potrebnih sredstev in izhodišče za pogajanje s kupcem. V primeru razhajanj med zahtevano
višino kupnine s strani prodajalca nepremičnine in vrednostjo nepremičnine po oceni Geodetske uprave RS nadzorni odbor meni, da bi bilo smiselno, da se v postopkih pridobivanja stvarnega premoženja angažira cenilca, čeprav je res, da izdelava cenitev tudi ni majhen strošek, kot je opozoril župan, ki je tudi povedal, da poslovanje občine preverja tudi Računsko sodišče.
Glede polletnega poročila o iz- ■ vrševanju letošnjega proračuna občine je župan Vinko Debelak pojasnil, da je bil priliv prihodkov počasnejši (z indeksom 39 glede na veljavni proračun), kot so bili odhodki, tudi na račun poznejšega obračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, potem ko je bil razveljavljen zakon o davku na nepremičnine. Občina kljub temu uspeva poravnavati obveznosti, vendar bo treba do konca leta še trdo delati na prihodkih, da bo občina uspešno zvozila tudi to leto, je opozoril župan in dodal, da sofinanciranja investicije v vodovod Tabor država ni odobrila, sredstva za energetsko obnovo šole pa bodo predvidoma prišla šele leta 2015, zato z deli letos ne bodo začeli. Do konca tega mandata bodo zaključili še parkirišče in cesto v Dolenji vasi, dokončali javno razsvetljavo v Svetem Lovrencu in prevezavo kanalizacijskih vodov na Izvirnici. Nato bodo sledili samo še redni proračunski odhodki, brez investicij. V fazi projektiranja je vodovod Laze-Marija Reka.
Medtem ko so na junijski séji
potrdili nov odlok o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, so na julijski seji sprejeli sklep o delni povrnitvi stroškov konkretno za letošnje volitve, ki bodo 5. oktobra. Po krajši razpravi so se strinjali s predlogom, da Občina Prebold skupaj z braslovško občino pristopi k pripravi projektne zasnove za gradnjo povezovalnega kanala Bolska-Tr-navca za zagotavljanje vode za potrebe namakanja kmetijskih površin. Predlog je pripravil odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, pobudo pa sta podala braslovška svetnika Jani Štusej in Vinko Drča. Povezovalni kanal bi bil dolg 920 metrov, na Bolski bi zgradili zajemalnik, voda pa bi po prostem padcu tekla do Trnavce in potem do črpališča v Kaplji vasi. Predvideni strošek takšnega kanala je 80 tisoč evrov, sredstva pa bi zagotovili občini. Preden bi se lotili priprav na ta projekt, se mora o njem izreči ARSO, ki ima edina pristojnost nad vodotoki. Preboldski svetniki so se odločili, da s polovičnim deležem sodelujejo pri pripravi projektne zasnove, o nadaljnjem postopku pa bo odločal občinski svet v novi sestavi oziroma odvisno od tega, ali bodo pridobili ustrezna soglasja zanj.
Julijsko sejo so preboldski svetniki končali z odobritvijo plačila komunalnega prispevka v dveh obrokih za podjetje PAN TIM, d. o. o., in donacije v višini 750 evrov (odkup knjig) Anici Trivan za knjigo Kultura v ogledalu časa. K. R.
V Dolenji vasi so konec julija asfaltirali cestni odsek, ki na severu vasi povezuje nove stanovanjske hiše. Krajanom tega naselja predstavlja to novo cestno povezavo z regionalno cesto Latkova vas-Trbovlje.
Pred tem so se morali voziti po makadamski cesti ali, bolje rečeno, poljski cesti, ki temu namenu služi že desetletja, saj so zlasti na desni strani ceste velike kmetijske površine s hmeljišči in z drugimi kmetijskimi kulturami. Bližnjo povezavo na regionalno cesto v smeri Latkove vasi so dobili tudi nekateri drugi stanovalci tega področja, ki so se do svojih hiš pripeljali z
Med asfaltiranjem
lokalne ceste Sv. Lovrenc-Dole-nja vas-Šentrupert.
Za ureditev tega cestnega odseka v dolžini okrog 350 m, dela
je opravilo podjetje Grame-tpromet Pongrac Griže, je bilo potrebno odšteti slabih 40 tisoč evrov. D. N.
Poročilo in zaključni račun
V Taboru so se sredi julija na svoji 19. redni seji zbrali svetniki Občinskega sveta Občine Tabor. Med drugim so obravnavali polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2014, zaključni račun za preteklo leto, poročila javnih zavodov, oblikovanje oddelkov v novem šolskem letu na POŠ Tabor, sestavo nove občinske volilne komisije in drugo.
Saša Zidanšek Obreza je predstavila poslovanje javnih zavodov v preteklem koledarskem letu. Opravičila je odsotnost vabljene direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik in sama podala obrazložitev glede presežka prihodkov nad odhodki za leto 2013. Poslovanje JVIZ OŠ Vransko-Tabor je za enoti Vrtec Tabor in POŠ Tabor predstavila računovodkinja zavoda Martina Križnik. Povedala je, da zavod uspešno izterjuje neplačila staršev in da se kar 30 % tožb nanaša na neplačnike iz taborske občine. Po razpravi glede namena porabe presežkov so sprejeli tri sklepe. S prvim občinski svet potrjuje, da se presežek prihodkov nad odhodki v letu 2013 v višini 1.179,18 EUR taborske enote Medobčinske splošne knjižnice Žalec nameni za nakup knjižničnega gradiva in za izvedbo prireditev v taborski enoti. Z drugim sklepom taborski občinski svet potrjuje, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2012 JVIZ OŠ Vransko-Tabor, enota Vrtec Tabor, v višini 7.036,00 EUR nameni za dokončno poravnavo zahtevka za neplačane investicije -nakup konvektomata iz leta 2013. S tretjim sklepom pa svetniki potrjujejo, da presežka prihodkov nad odhodki JVIZ OŠ Vransko-Tabor, enota Vrtec Tabor, iz let 2012 in 2013 v višini 18.583,34 EUR in POŠ Tabor iz let 2012 in 2013 v višini 1.851,37 EUR namenita za investicije, materialne stroške in drobni inventar.
V nadaljevanju je Igor Glušič prisotne seznanil s poslovanjem javnega podjetja JKP Žalec za leto 2013. Podjetje je poslovalo z dobičkom, v katerem je s 5-odsto-tnim lastninskim deležem udeležena tudi taborska občina, in sicer v višini 1.289,15 EUR.
Občinski svet sprejel sklep o izvajanju pouka v kombiniranih oddelkih za 4. in 5. razred ter 6 in 8. razred.
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je podal pozitivno mnenje k predlagani sistemizaciji na POŠ Tabor v novem šolskem letu, ra-
zen za delovno mesto hišnika, saj hišniška dela v vrtcu opravlja hišnik, zaposlen na Občini Tabor. Odbor je podal tudi zahtevo po dodatni obrazložitvi glede metode izračuna deleža za računovodjo, poslovnega sekretarja, knjigovodjo, administratorja in sindikalnega zaupnika glede na to, da se na teh delovnih mestih opravljajo naloge tudi za druge enote JVIZ OŠ Vransko-Tabor. Martina Križnik je pojasnila, da so v predlogu prikazani deleži zaposlenih po normativih in standardih, realno pa se bodo zaračunavali po dejansko opravljenem delu.
Računovodkinja Petra Slatinšek je obrazložila bistvene postavke zaključnega računa proračuna Občine Tabor za preteklo leto. Župan je povedal, da je višina zadolžitve v skladu z zakonodajo in da ima občina vsa potrebna dovoljenja ministrstva za finance. Poudaril je, da je potrebno upoštevati vse realizirane investicije, ki so v letu 2013 obsegale kar 50 % vrednosti celotnega proračuna. Občina ima še vedno kapital v neprodanem premoženju (zemljišče za kmetijsko cono in tri stanovanja). Po krajši razpravi so svetniki potrdili tudi zaključni račun za leto 2013.
Računovodkinja Petra Slatinšek je obrazložila tudi bistvene postavke polletne realizacije proračuna Občine Tabor za leto 2014. Svetniki so razpravljali o dolgoročnih finančnih obveznostih in kratkoročnem likvidnostnem zadolževanju. Župan je pojasnil, da je negativne posledice povzročila tudi nezmožnost črpanja evropskih sredstev za perspektivo 2014-2020, saj ustrezni sporazumi med EU in Vlado RS še zmeraj niso podpisani in da je na dan 30. junija 2014 realiziranih komaj 17,4 % državnih transferjev.
V nadaljevanju so svetniki potrdili predlog sestave občinske volilne komisije za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Predsednik
komisije bo David Tržan, njegova namestnica Tjaša Pungartnik, člani in namestniki pa Ivan Podbregar (član), Tatjana Kobale Kho-dary (namestnica), Stanislav Petrič (član), Petra Slatinšek (namestnica), Simon Jan (član) in Alenka Kreča Šmid (namestnica).
Svetniki so se na seji seznanili s stanjem in z nadaljnjim potekom postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta, Saša Zidanšek Obreza pa je posredovala tudi informacijo o delovanju sprejemne pisarne. Članica občinskega sveta Marjana Pustoslemšek je izpostavila stroške delovanja TlC-a, župan pa je pojasnil, da v okviru TlC-a pospešujejo turizem in da ne gre za motiv dobička. Prisotne je seznanil tudi o dogovarjanju glede odkupa prostora s Pošto Slovenije in da je bila že razpisana prva javna dražba s previsoko izklicno ceno. Ker je integriteta občinske zgradbe priporočljiva, je načrtovan odkup prostora v naslednjem proračunskem letu. V primeru, da bodo pogodbo o odkupu podpisali do konca leta 2014, pa se bodo vse plačane najemnine vštele v kupnino. Zaradi same narave dela pošte opravljanje te dejavnosti v prostorih občinske uprave ni mogoče.
V zadnji točki dnevnega reda je eden izmed članov občinskega sveta izrazil željo po vpogledu v dokumentacijo projekta Kanalizacija Pondor-Kapla, kar mu bodo omogočili. Antona Groblerja pa je zanimal razpis v zvezi s cesto »Pri Tonu-Konjščica«. Župan je pojasnil, da je bil načrt porabe za ZFO oddan, vendar še niso prejeli nobene povratne informacije, znana pa je napoved države, da naj bi bila sredstva financiranja po ZFO prepolovljena.
Član občinske uprave Simon Jan je ob koncu skoraj štiriurne seje članom občinskega sveta posredoval preglednico v zvezi z investicijo v kanalizacijo Ojstriška vas II. faza in ČN Tabor. D. Naraglav
NOVO, NOVO, NOVO! Očala tudi na recept!
Vabi vas vaša prijazna optika Simona
Simona KODRIN, s. p. Delovni čas:
Rimska cesta 35, pon.-pet.: 8.-18. ure
3311 Šempeter sobota: 8.-12. ure
Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA:
dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež
Naročite se: torek, 2. in 16. 9., četrtek 11.9..
•
Dodatno znižanje sončnih očal!
Jubilejno praznovanje v Grižah
Slavnostni prerez traku ob uradnem odprtju novega parkirišča
V KS Griže praznujejo letos dva velika jubileja, in sicer pol stoletja delovanja krajevne skupnosti in šestdeset let gradnje tamkajšnjega letnega gledališča.
Prejšnjo soboto so pripravili osrednjo proslavo ob praznovanju obeh jubilejev. Še pred slavnostnim dogodkom so namenu uradno predali novo parkirišče pri šoli, ki je skupaj z odkupom zemljišča in vsemi drugimi stroški stalo okrog 100 tisoč evrov. Parkirišče so s prerezom traku in ob igranju Godbe Zabukovica namenu predali župan Janko Kos, predsednik KS Griže Marjan.Vodeb in domačinka Kristina Okorn, ki je predstavila zgodbo, povezano s tem prostorom in gradnjo parkirišča, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Planinc.
Na proslavi, ki jo je povezovala Danica Veligošek, je zbrane pozdravila predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Jeržovnik in predstavila zgodovino Limberka. Polnoštevilno dvorano je nagovoril tudi
predsednik KS Griže Marjan Vodeb, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo, da imajo v kraju takšen prostor, kot je Limberk, predstavil pa je tudi uspehe in delovanje krajevne skupnosti, ki v takšni obliki deluje že 50 let. Ob koncu je besede namenil športnikom, ki na najlepši način predstavljajo kraj in s
tem tudi širšo skupnost, od občine do države. V znak zahvale in pozornosti so jim tokrat podelili priznanja krajevne skupnosti, in sicer Luciji Polavder, Roku Drakšiču, Kaji Verdnik, Gašperju Veligošku, Katji Vodeb, Lini Pušnik, Mihaelu Žganku, Aji Gačnik Zupanc, Nastji Govejšek, Emi Kovačec Gračner, Lari Tanšek, Andreji Vodeb in Planinskemu društvu Zabukovica. Dobitnikom priznanj je čestital tudi župan Janko Kos in ob tem dejal, daje tokratni praznik dokaz uspešnega in zagnanega dela posameznikov in celotnega kraja.
V kulturnem programu so nastopili Godba Zabukovica, harmonikarji OŠ Griže, folkloristi Navihančki iz Griž z mentorico Moniko Pinter, Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže in Ubrane strune. D. Naraglav
V času praznovanja se je in se še bo zgodilo vrsto prireditev. Začelo se je s teniškim turnirjem za pokal KS Griže, nadaljevalo pa z raznimi drugimi športnimi in zabavnimi prireditvami. Med drugim je potekalo tudi 37. hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica, Župnija Griže je v Libojah, v šotoru pri cerkvi svete Neže, organizirala zahvalni koncert in večer zabavne glasbe. V Limberku je v petek, 22. avgusta, potekalo meddruštveno tekmovanje upokojencev Občine Žalec za pokal krajevne skupnosti, pripravili so turnir generacij v rokometu in predstavitev plezanja PD K2, zvečer pa prireditev z odprtjem razstave o Limberku. Sobota dopoldan je bila v znamenju pohoda po spominskih obeležjih NOB in šahovskega turnirja, nedelja pa v znamenju 19. praznika Župnije Griže, v okviru katerega je v cerkvi svete Neže v Libojah potekalo mašno slavje, pod velikim šotorom pa so nastopili Modrijani. Zadnjo avgustovsko soboto in nedeljo si boste lahko ogledali razstavo ročnih del DU Griže, praznovanje pa bodo sklenili še z dvema prireditvama: gasilci bodo 6. septembra pripravili predstavitev in delovanje mladine, KO RK Griže in KS Griže pa v petek, 12. septembra, srečanje starejših krajanov.
Starši sami obnovili šolo
Neizprosen čas, v katerem živimo in ki ga razjeda gospodarska kriza, teži k vse večjemu varčevanju na vseh področjih, kar posledično omejuje vlaganja v nujne investicije v razne objekte, žal tudi v šole in vrtce. To velja tudi za več kot 200 let staro šolo na Go-milskem v braslovški občini. POŠ Gomilsko ni velika, zato so v okviru lastnih zmožnosti stvari v svoje roke vzeli starši in stari starši otrok, ki obi-
skujejo šolo na Gomilskem, njihovo delo pa je budno spremljala in jim pomagala Meta Bogataj, ki je na šoli zaposlena kot gospodinja.
Pobudo za dobrodelno akcijo sta podala Sandi Jelen in Miha Korent, ki sta se s prošnjami za pomoč pri obnovi obrnila tudi na razna podjetja in okoliške obrtnike. S pomočjo donatorjev in z lastnim delom jim je v skoraj tednu dni uspelo opraviti večino predvidenih del. Obno-
vili so zgornjo veliko učilnico, spodnji hodnik, strope na stopnišču ter strop in steno v še eni od štirih učilnic.
Starši so mnenja, da je delovanje šole zelo kakovostno, s svojo pomočjo pa so želeli učencem, zaposlenim in obiskovalcem omogočiti varno in prijetno bivanje na šoli ter nadaljevanje kakovostnega poučevanja. Vsekakor, razmišljanje in dejavnosti, vredne posnemanja. T. Tavčar
Gotovlje praznovale pod lipami
S praznovanja pod stoletnimi lipami
Gotovljani so v zavetju svojih stoletnih lip svečano praznovali kar dva praznika, in sicer praznik KS Gotovlje in dan državnosti. Pripravili so vrsto prireditev, na katerih so sodelovali vsa krajevna društva in organizacije. Letos bodo s svečano akademijo v organizaciji Kulturnega društva Gotovlje proslavili tudi 120-letnico organiziranega petja v Gotovljah.
Lovsko društvo Žalec, Športno društvo Borut, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so izvedli vsak svoj turnir za pokal KS Gotovlje. Lovci so pripravili meddruštveno lovsko strelsko tekmovanje, športniki turnir v malem nogometu v vseh kategorijah, upokojenci meddruštveni turnir v športnih disciplinah, gasilci pa
spominsko tekmovanje Maruše Cokan s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami.
Osrednja prireditev pod stoletnimi lipami se je začela po sv. maši za domovino s simbolnim prihodom vseh društvenih praporov in praporov krajevnih organizacij. Kulturni program je pripravilo Kulturno društvo Gotovlje ob sodelovanju z učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje in žalske glasbene šole.
O pomenu ustvarjalnega sodelovanja med krajevno skupnostjo in občino je ob pozdravu zbranim spregovoril župan Janko Kos in podal tudi ugotovitev, da je le s sodelovanjem mogoče doseči prijazno bivanjsko okolje, v katerem se prijetno počutimo.
Predsednik Sveta KS Go-
tovlje Henrik Krajnc pa je v svojem nagovoru krajanom poudaril, da so Gotovljani v teh kriznih časih že spoznali, da je prihodnost nas samih in naših otrok v sodelovanju, poštenem delu, veri v prihodnost in zaupanju v sedanjost. Napredek človeštva temelji na sanjah o prihodnosti in trdem delu za dosego teh sanj. V nadaljevanju so posameznikom, ki so k doseganju izrečenih ciljev dela v krajevni skupnosti v letu največ prispevali, podelili krajevna priznanja, nato pa nadaljevali z družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Ne vem še.
Priznanja so prejeli: Bernarda Čižič, Aleš Jelen, Boris Kompan, Štefan Miser, Božidar Ograjenšek, Robert Pečnik, Marija Podkoritnik, Silva Puntar, Štefan Roc in Rozina Topolovec. T. Tavčar
V Levcu imajo grb in zastavo
V najmlajši in najmanjši krajevni skupnosti v žalski občini, KS Levec, ki je bila ustanovljena leta 1999, so ob letošnjem 4. krajevnem prazniku pripravili številne prireditve, na slavnostni seji pa so predstavili grb in zastavo krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo društev v besedi in sliki, podelili priznanja, v soboto zjutraj pa jim je libojska godba zaigrala budnico.
Na slavnostni seji, ki sta se je med drugimi udeležila župan in podžupan Občine Žalec Janko Kos in Ivan Jelen, je o svojem štiriletnem mandatnem obdobju govoril predsednik Sveta KS Levec Rafael Hrustelj in poudaril, da so s pomočjo občine sanirali dva dela protipoplavnega nasipa, uredili odtočno loputo na Ložnici, poglobili strugo Ložnice, zgradili nov most čez Strugo, z gramozom posuli poljske ceste, z Direkcijo za ceste RS so se uspešno dogovorili o odstranitvi zvočnih ovir, postavitvi otoka iz granitnih kock na magistralni cesti- itd., v teh dneh pa poteka energetska sanacija vrtca v Levcu. Želja je bilo še več, za njihovo uresničitev pa premalo denarja.
Župan Občine Žalec Janko Kos je pohvalil delo vodstva krajevne skupnosti in poudaril, da si bo prizadeval za ureditev kolesarske steze od Levca do Medloga. V kulturnem programu so nastopili člani Kulturno-turističnega društva Levec in otroci iz vrtca.
V nadaljevanju je Silvo Lavtežar predstavil grb in zastavo, vzgojiteljicama Mileni Dosedla in Vlasti Tanšek, ki sta bili v vrtcu zaposleni od njegove ustanovitve leta 1979 do upokojitve, pa so podelili priznanje.
V okviru letošnjega praznovanja, ki je potekalo od petka,
22., do sobote, 30. avgusta, so pripravili gasilsko ligaško tek-
movanje s podpisom listine o pobratenju PGD Levec in PGD Lisično-Pilštanj-Zagor-je, razvili mladinski prapor PGD Levec, KO RK Petrovče in Levec je merila krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi, pripravili so športne igre za otroke, turnir v metanju trojk in odbojki, likovno delavnico z naslovom Ko klobuki oživijo, golažijado, meddruštveno tekmovanje upokojencev, predstavila se je Hiša sadeži družbe iz Žalca, poskrbeli so za druženje krajanov z ansamblom Mladika, v petek ob 17. uri bodo pripravili pogostitev za starejše krajane in se v soboto ob 7.30 odpravili na pohod na Brnico. T. Tavčar
Dobitnici priznanja Milena Dosedla in Vlasta Tanšek ter Rafael Hrustelj, v ozadju nova grb in zastava
Letos več hmelj ske pršice
Petrovska bazilika duhovno žarišče
Hmeljska princesa Barbara Bosnar in starešina Ivan Janko Bizjak
V Braslovčah so slovenski hmeljarji slavili svoj 52. praznik. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je pospremila tisoč-glava množica, ki je za eno leto imenovala novo hmeljarsko princeso in hmeljarskega starešino, pripravili pa so tudi več spremljajočih prireditev.
Že dopoldne so na slavnostni seji, ki so jo pripravili v brunarici TD Braslovče, govorili o hmeljarstvu, na srečanju hmeljarskih princes in starešin in številnih gostov pa so zbrane nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmelj skih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, v imenu ministrstva za kmetijstvo Metka Cerjak in drugi. V nadaljevanju sta o delu društva in svojem delu spregovorila dosedanja princesa Eva Bizjak in starešina Jože Ribič, nato pa sta se predstavila nova princesa, 18-letna Barbara Bosnar,
dijakinja 3. letnika srednje farmacevtske šole, in 55-letni starešina Ivan Janko Bizjak, ki kmetuje na 50-hektarski kmetiji, oba iz Gotovelj.
Zbranim je spregovorila tudi Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za hmeljarstvo, ki je med drugim povedala, da je v Sloveniji 136 pridelovalcev hmelja, ki gojijo hmelj na skupaj 1785 hektarjih, od tega je 1296 hektarjev aktivnih nasadov, 156 hektarjev prvoletnih in 489 hektarjev v premeni, hmeljarske kmetije pa v povprečju obdelujejo 13,12 hektarja hmeljišč. O vremenu in kakšen pridelek pričakujejo, pa je dejala: »Letošnje vreme je bilo do zdaj za rast in razvoj hmelja ugodno. Toča je sicer 12. in 14. junija močneje prizadela nasade na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu, kjer je na posameznih površinah odbila celo vse vrhove. Rastline so v večini hmeljišč dosegle vrh opore in imajo obliko valja. Vendar pa je o količini pridelka še zelo težko govoriti. Veliko je odvisno tudi od vremena v naslednjih dneh. Rastline so zdaj v fazi storžkanja. Če bo vreme še naprej ugodno, se lahko nadejamo vsaj povprečne le-
tine. Na osnovi spremljanj dozorevanja hmelja (analize, teža 100 storžkov) lahko na več lokacijah pričakujemo, da bo savinjski golding zrel po
20. avgustu. Tudi v pridelavi hmelja letos opažamo večji pojav hmeljeve pršice, pepe-laste plesni in peronospore, kar pomeni dodatne stroške.«
Osrednja prireditev se je popoldne začela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu so bili konjeniki KD Mustang Gomilsko, godba in mažoret-ke Pivovarne Laško, z vozovi so se pripeljali tudi starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu, tokrat tudi v znamenju hmeljarske poroke, po predaji starešinstva in imenovanju princese pa so nazdravili z vrčkom piva. Obred je vodila Martina Zupančič, ob sprejemu »hmeljskega mačka« pa je novi starešina Ivan Janko Bizjak poudaril: »Hmeljarji moramo v prihodnje še izboljšati tehnologijo in ekonomičnost pridelave. Potrebujemo nove sorte hmelja, ki bodo bolj prilagojene vremenskim razmeram in bodo tržno zanimive na svetovnem trgu. Veliko oviro nam predstavljata slaba organiziranost in neenotnost hmeljarjev, zato menim, da je skrajni čas, da bi zbrali več poguma in moči, se povezali in pri prodaji hmelja na trgu nastopili skupaj.«
V imenu županov Spodnje Savinjske doline je zbrane nagovoril braslovški župan Branimir Strojanšek, v imenu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenje pa njen podpredsednik Marjan Golavšek. Ob kmečkih hmeljarskih igrah v nadaljevanju so se zabavali tako nastopajoči kot gledalci, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli ansambel Avantura s pevko Tanjo Žagar in harmonikarji šole Jožeta Šumaha iz Braslovč.
V okviru letošnjega pra-
znika hmeljarjev so pripravili ribiško tekmovanje za pokal hmeljarske kobule, turnir trojk v košarki, šahovski turnir, turnir v odbojki na mivki in veseloigro Halo! Obiralke so tu! v izvedbi KD Gomilsko. T. Tavčar
Irena Friškovec, Pavla Gostečnik in Anton Rožič
Prireditev tudi v znamenju hmeljarske poroke
Dr. Stanislav Lipovšek v Petrovčah o pomenu družine
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, so bile tudi letos najbolj obiskane romarske cerkve. Celjska škofija je osrednjo slovesnost pripravila v Baziliki Matere božje v Petrovčah, kije bila za številne vernike premajhna, slovesno maševanje pa je vodil celjski škof, msrg. dr. Stanislav Lipovšek, ki od lanskega julija vodi tudi mariborsko nadškofijo. Škofje ob tej priložnosti baziliko obiskanja device Marije v Petrovčah uradno razglasil za škofijsko Marijino božjepotno svetišče.
V pridigi je med drugim dejal: »Praznik Marijinega vnebovzetja slavi delo odrešenja, ki se je najprej uresničilo na Mariji, zato je resničen praznik veselja, tolažbe in upanja, ki vabi k novemu začetku na vseh področjih, zlasti v naši hoji za Kristusom v našem krščanskem življenju. Na novo pot in k novemu začetku nas bo povabilo novo šolsko, veroučno in tudi pastoralno leto, ki se že približuje. K temu novemu začetku nas na poseben način vabi izredna sinoda škofov, ki bo letos oktobra v Rimu in bo
posvečena družini, tej osrednji in temeljni ustanovi človeške družbe in Cerkve, s katero smo vsi tako globoko povezani; iz nje izhajamo, vanjo se vračamo, v družini in po njej dosegamo polnost, srečo in smisel življenja ...«
Po slovesni maši je škof, msrg. dr. Stanislav Lipovšek, petrovsko baziliko uradno razglasil za škofijsko Marijino božjepotno svetišče. S fern je postala duhovno žarišče Celjske škofije in Cerkve na Slovenskem. Praznovanje so zaključili z večerno mašo za mlade, pri kateri je sodeloval ansambel Dominik iz Žalca, ki je imel po
maši koncert ritmično duhovne glasbe. S svojim pričevanjem o poklicanosti in pomenu Marije v njihovem življenju pa so zbranim spregovorili bogoslovec dominikanec Ivan Tomič iz Zagreba, novomašnik Ivan Hrastnik iz, Laškega in škofov tajnik Ivan Šumljak.
Sicer pa so s praznovanjem začeli že na predvečer praznika s slovesnimi večernicami in sv. mašo, ki jo je daroval celjski škof ob somaševanju dekanov žalske in braslovške dekanije ter ostalih duhovnikov. Po maši so se v procesiji z milostno podobo petrovške Marije in lučkami podali po vasi. T. Tavčar
Množično ob prazniku v petrovški baziliki
Porušili nevarno hišo
V Levcu je že dalj časa pe- ča stavba tik ob objektu, v šce in tudi promet na glavni kateri ima sedež krajevna cesti ogrožala propadajo- skupnost. V soglasju z la-
Odstranili nevarni objekt
Na Vranskem 68 krvodajalcev
Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo Vransko za celjski transfuzijski center v prostorih zdravstvenega doma na Vranskem pripravila letošnjo šesto krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo
68 krvodajalcev (lani ob tem času 64).
Prihodnji mesec bosta dve akciji, in sicer 18. septembra od 7. do 10. ure v prostorih OŠ Šempeter in 22. septembra od 8. do 13. ure v učilnici polzel-škega župnišča. T. T.
stniki objekta, ki sami niso zmogli stroškov obnove ne rušitve, je za to julija poskrbela Občina Žalec.
Kot je povedal župan Janko Kos, so najprej našli novo nastanitev tamkajšnjemu prebivalcu, nato pa je občina objekt na svoje stroške porušila (za rušenje je pred tem pridobila tudi gradbeno dovoljenje in izbrala izvajalca del). Za ta znesek se je vknjižila na nepremičnino oziroma zemljišče. K. R.
Sladoled, kot je
bil nekoč.
NARAVNI
SLADOLED
DOBNIK
Prva povračila že izplačana
Vsaka pomoč ni delo na črno
Osebe, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane jz registra stalnega prebivalstva in izpolnjujejo z zakonom o povračilu škode določene pogoje, lahko od 18. junija letos v roku treh let na katerikoli upravni enoti vložijo zahtevo za določitev denarne odškodnine. Žalska upravna enota je od začetka veljavnosti zakona do konca julija prejela 22 vlog.
Kot je povedala načelnica UE Žalec Simona Stanter, so do konca julija izdali osem odločb v skupni višini odškodnin oziroma izplačil 34.450 evrov. Sedem vlog so odstopili v reševanje drugim upravnim enotam, sedem pa jih je še v postopku obravnave. Prva izplačila denarnih odškodnin so opravili v začetku avgusta oziroma 30 dni po pravnomočnosti izdanih odločb. »Ocenjujem, da smo večino vlog že prejeli, čeprav je rok za vložitev tovrstnih vlog tri leta od začetka veljavnosti zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva,« je povedala načelnica.
Omenjeni zakon določa, da je upravičenec do odškodnine oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva (RSP) in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po zakonu o tujcih, zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ali po zakonu o začasnem zatočišču oziroma je bila po izbrisu sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Do odškodnine so upravičeni tudi tisti izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji poskušali urediti status,
pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Ta vloga je morala biti vložena pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 24. 7. 2010.
V upravnem postopku o izplačilu denarne odškodnine odloča upravna enota, na območju katere je imela oseba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Zoper odločbo upravne enote o določitvi denarne odškodnine je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo za notranje zadeve. Upravičenci lahko vložijo tudi tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku, v tem primeru bo odločalo pristojno sodišče.
Zahtevi za izplačilo odškodnine ni potrebno priložiti nobenih posebnih dokazil, ampak le navesti osebne podatke, za državljane in rezidente Slovenije potrebujejo na upravni enoti tudi davčno številko in transakcijski račun, če_ ima oseba odprtega. Tiste osebe, ki so si v Republiki Sloveniji poskušale urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, morajo v postopku dokazati, da so v obdobju od izbrisa iz RSP do pravnomočnosti odločbe, s katero je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena, oz. sklepa
o ustavitvi postopka tudi dejansko živeli v Republiki Sloveniji (npr. potrdilo o šolanju, pogodbe o zaposlitvi oz. kopije delovne knjižice, najemna pogodba za stanovanje, potrdila o koriščenju zdravstvenih storitev in drugo). Za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji v upravnem postopku ni potrebno plačati upravne takse.
Višina denarne odškodnine se upravičencu določi glede na obdobje izbrisa. Upravičencem pripada za vsak zaključeni mesec izbrisa 50 evrov denarne odškodnine. Z odločbo o izplačilu denarne odškodnine upravna enota ugotovi obdobje izbrisa in višino denarne odškodnine. Odškodnine do višine tisoč evrov bodo izplačali v enem znesku, in sicer 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Višje odškodnine se bodo izplačevale v največ petih obrokih.
Pri uveljavljanju odškodnine v sodnem postopku in pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja zaradi izbrisa mora oseba izkazati, da izpolnjuje pogoje oziroma status upravičenca. Ta status se lahko izkazuje s potrdilom upravne enote, da je bila oseba izbrisana iz RSP in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali bila sprejeta v državljanstvo. Izpolnjevanje pogojev za pridobitev odškodnine v sodnem postopku ali pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja se lahko dokazuje tudi s pravnomočno odločbo o priznanju upravičenca ali pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine. K. R.
ZA NAKUP GASILSKE AVTOLESTVE IN OPREME
MODRIJANI - ANSAMBEL GOLTE THE MOONLIGHTING ORCHESTRA NUŠA DERENDA - HAPPY BAND IRENA VRČKOVNIK - M.J.A.V
PRIRFDITEV POVE ZUJE FRANGI PODBREŽNIK'.
JOEJU 21.9. 2014
momm
l.ošmK,
CENA VSTOPNICE: 10 EUR PRODAJNA MESTA VSTOPNIC:
PGD ŽALEC, PiZZERIJA PRI SEBASTIJANU tCASJ. GOSTIŠČE MARJOLA, LOKAL LOTERIJE SLOVENIJE ŽALEC, CVETLIČARNA SMILJAN DAMJANA GRIŽE, BAR KOBULA BRASLOVČE, TRGOVSKI CENTER LEVEC LOTKO, SLAŠČIČARNA BRGLEZ PETROVČE, SLAŠČIČARNA BRGLEZ ŠEMPETER, TRGOVINA BRGLEZ OSTROŽNO, TRGOVINA BRGLEZ TABOR, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BRGLEZ VRANSKO
Z letošnjim 1. avgustom smo Slovenci namesto Davčne uprave in Carinske uprave dobili Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Med prvimi nalogami nove uprave je preganjanje dela na črno. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je prinesel kar nekaj novosti, ki so se začele uporabljati z 18. avgustom, med drugim tudi na področju osebnega dopolnilnega in kratkotrajnega dela, so opozorili z žalske upravne enote.
Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno med drugim določa kratkotrajno delo in dovoljuje zakoncu, otrokom in staršem lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi, da v primerih izredno povečanega obsega dela pri omenjenih delodajalcih lahko opravljajo kratkotrajno delo, to je neke vrste pomoč, za katerega ne prejmejo plačila. Vendar pa je bilo potrebno do 18. avgusta tako opravljanje kratkotrajnega dela pred začetkom prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti, zdaj pa to ni več potrebno. Morajo pa delodajalci voditi dnevno evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu in jo predložiti ob začetku in zaključku v podpis osebi, ki opravlja to delo. Evidenco morajo delodajalci hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela.
Novost je tudi v širšem naboru oseb, ki lahko opravljajo kratkotrajno delo. To so zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni
skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe, zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika, oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlena oseba v sorodu do prvega kolena (starši in otroci) ter starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Delo lahko opravljajo največ 40 ur tedensko.
Za osebno dopolnilno delo se šteje pomoč v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela, ki pa se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. V teh primerih bo moral naročnik dela kupiti vrednotnico.
Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti ter druge izdelke na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. V teh primerih bo vrednotnico kupil izvajalec dela.
Vsi, ki bodo opravljali osebno dopolnilno delo po 1. januarju 2015, se morajo pred začetkom opravljanja dela prijaviti pri AJ-PES (prek spletnega portala) ali osebno na pristojni upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Delo bodo lahko opravljali samo za osebo, ki ima vrednotnico na njegovo ime oziroma ima vrednotnico pri
sebi. Prihodek od osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu. O doseženem prihodku bodo morali izvajalci osebnega dopolnilnega dela poročati do 10. v mesecu po preteku polletnega obdobja.
Vrednotnico bo mogoče z začetkom prihodnjega leta dobiti na upravni enoti na osnovi vložitve zahtevka preko elektronske pošte ali osebno, veljala bo za koledarski mesec. Ob tem na žalski upravni enoti opozarjajo vse osebe, ki so imele na dan uveljavitve tega zakona priglašeno osebno dopolnilno delo, da se bodo morale ponovno priglasiti za opravljanje tega dela do konca junija 2015. Kdor bo opravljal delo oziroma dejavnost brez vpisa ali priglasitve, kot določa zakonodaja, bo opravljal delo na črno, za kar so zagrožene zelo visoke globe.
Kot delo ali zaposlovanje na črno pa se ne šteje oziroma je dovoljena brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Prav tako je dovoljena sosedska pomoč - med bližnjimi sosedi in brez plačila. Enako velja za pomoč sorodnikov, to je prav tako brezplačna pomoč zakoncu oz. partnerju in sorodnikom v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, bratje, sestre, nečaki, nečakinje, strici in tete) in v svaštvu do vštetega drugega kolena (tasti, tašče, snahe, zeti, očimi, mačehe, pastorki in pastorke). K. R.
Novi zabojniki za uporabna oblačila
Poleg zabojnika za rabljena, a uporabna oblačila in obutev, ki ga je žalsko območno združenje RKS pred časom postavilo pred centralnim skladiščem v Hmeljarski ulici 3 v Žalcu, lahko prebivalci Spodnje Savinske doline uporabna oblačila in obutev poslej oddajo tudi v druge zabojnike po dolini.
Območno združenje RK je namreč po dogovoru z lokalnimi skupnostmi enake zabojnike postavilo še pri Surovini v Vrbju, med blokovskim naseljem v Bevkovi ulici v Žalcu, pred Podružnično osnovno šolo Trje, v Libojah pred Barom Lili, v Gotovljah pri Gostišču Novak, pred Osnovno šolo Tabor v Taboru in ob gostišču Pri Nacu v Grižah. Že nekaj časa pa lahko stvari oddajate tudi v zabojnike v Preboldu pri gostišču Fijalka, v Šempetru za krajevno skupnostjo in na Polzeli pred Papirnico A4.
Poleg uporabnih oblačil in obutve lahko v zabojnike odlagate hišni tekstil, kot so posteljnina, prti, zavese, brisače, in tudi igrače. Z Območnega združenja RK prosijo občane, da v zabojnike ne odlagajo mokrih, umazanih in strganih oblačil ter
obutve, šiviljskih in krojaških odpadkov ter tekstilnih polizdelkov. Stvari naj oddajo v plastičnih vrečkah in čiste.
In kakšen je postopek po odlaganju v zabojnike? Zbrane stvari pripeljejo v centralno skladišče v Žalec, kjer jih pregledajo prostovoljci. Še uporabne razvrstijo po številkah in vsak
torek od 9. do 11. ure razdelijo socialno ogroženim ljudem. Raztrgana in neuporabna oblačila, ki vendarle zaidejo v zabojnike, so namenjena krpam za čiščenje. Za dodatne informacije sta na voljo predsednica RKS OZ Žalec Pavla Artnik (051 457 661) in sekretar Matjaž Črešno-var (041 601 751). L. K.
Ni dobro s čistimi škornji odločati o vodi in prsti
Pod avtocesto v Šentrupertu teče čista podtalnica, opozarja dr. Boris Skalin
Podtalnica po obeh straneh avtoceste odteka v Savinjo
Letošnje poletje se nad vročino in sušo ne moremo pritoževati, zaradi večinoma dobro odcednih tal Spodnje Savinjske doline pa kljub skoraj vsakodnevnemu deževju tudi ni bilo poplav. A o poplavi in suši razmišljati takrat, ko udarita, je prepozno, prav tako ni pametno ene in druge problematike reševati ločeno.
Naša dolina ima v povprečju letno dovolj padavin za kmetijsko proizvodnjo, ker pa so neenakomerno razporejene in se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami, brez namakanja v prihodnje ne bo pridelkov. Že zdaj pa bi se morala Spodnja Savinjska dolina v Evropi pohvaliti z odstotkom namakanih obdelovalnih površin, v pogovoru o vodi, podtalnici, namakanju in nekaterih nesmiselnih posegih v podtalnico poudarja upokojeni diplomirani agronom in doktor riboslovja Boris Skalin iz Žalca. Tudi na področju namakanja pa velja osnovno življenjsko dejstvo: »Brez včerajšnjega dne ni današnjega, jutrišnjega pa ne bo brez današnjega.«
Dr. Boris Skalin opozarja na podatek, ki ga je objavilo Delo, da je Slovenija v statističnih podatkih o namakanju v Evropski uniji na repu lestvice: »Povprečno je v EU namakane 8,7 % obdelovalne površine, v Sloveniji pa le 1,7 %, toda v Savinjski dolini kar okrog 18 %. V EU največ namaka Grčija - 36 % obdelovalnih površin, sledita ji Italija - 31 % in Nizozemska - 24 %.« In potem že Savinjska dolina, kar seveda ni naključje, ampak rezultat načrtnega dela v kmetijstvu v preteklosti. Nova tehnologija v pridelavi hmelja, ki sta jo začela uvajati Kombinat Hmezad in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, je namreč zahtevala tudi namakanje.
Potrebne komasacije
Prvi namakalni sistem v Spodnji Savinjski dolini je bil zgrajen leta 1968 za 68 ha površin. Komasacije (zložbe kmetijskih zemljišč) so omogočile, da je bilo mogoče načrtovati velike namakalne sisteme, pojasnjuje dr. Boris Skalin, nekdanji direktor Hmezad Inženiringa. Ta družba je načrtovala, projektirala in nadzorovala gradnjo namakalnih sistemov, skupaj s Kombinatom Hmezad in Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina, ki sta nastopala kot in-
vestitorja, pa tudi prepričevala kmete o potrebi po namakanju in strpnosti, jih seznanjala s prednostmi in postopki namakanja: »Študije, idejni in izvedbeni načrti so bili narejeni za celotno dolino, izvajanje pa se je zaustavilo pri vodnih virih. Zmanjkalo je vode. S takratno vodno skupnostjo oziroma vodarji je bilo narejeno vse, da bi optimalno izkoristili vodo, ki nam jo daje narava. Manjkajočo vodo, je bilo ugotovljeno, je mogoče zagotoviti z zadrževalniki - akumulacijami. Žal tistega, ki je pripeljal Savinjsko dolino do tako visokega odstotka namakanih kmetijskih površin, ni več in od takrat novih sistemov ne gradimo. Tudi za zahodni del Savinjske doline so bile nakazane rešitve,« pravi dr. Boris Skalin. A kje je danes arhiv Hmezad Inženiringa? Verjetno so ga po lastninjenju družbe zažgali.
Res je, da so bile v preteklosti storjene tudi napake, priznava dr. Boris Skalin, a napake so se reševale. Je pa dejstvo, da brez pogosto bolečih komasacij v preteklosti danes ne bi bilo toliko obdelovalne zemlje z namakalnimi sistemi, kar priznavajo tudi mnogi hmeljarji, ki gojijo hmelj v takšnih kompleksih, kjer imajo zemljišča v lasti ali najemu. Ihta vzpostavljanja novega reda v samostojni Sloveniji je v Savinjski uničila skoraj vse, kar je bilo Hmezadovo, celo zadruge. Danes kmetje ugotavljajo, da brez zadružništva ni uspešnega kmetovanja.
In kakšne rešitve so bile predvidene za zahodni del Spodnje Savinjske doline? »Edino nenamakano, ampak programsko obdelano na papirju, je bilo območje od Go-milskega proti Kapli vse do Vranskega, kjer manjka vode oziroma ni vodnih virov. Naša ideja so bili zadrževalniki oziroma akumulacije v dolinah Zasavskega hribovja. Ker se ljubiteljsko ukvarjam z gojenjem rib in ribištvom, sem spodbudil takratno vodno skupnost, da smo skupaj naredili študijo za 180 ha ribnikov v tem delu in to so vse površine, ki so, kar se tiče kmetijske proizvodnje, nekoristne. Ne bi veliko stalo, da bi naredili akumulacije. Z enim ha akumulacije vode, ki je približno 3 do 4 m globoka, lahko namakamo pet do petnajst hektarjev do petkrat v vegetacijski sezoni. Z malo denarja narediš ribnike,
poskrbiš za slikovitost krajine, daš tamkajšnjim kmetom možnost uporabe, voda iz ribnikov bi bila v suši na razpolago za namakanje, poleg tega pa bi ribnik zadrževal visoki val deževnice. Danes je napovedovanje padavin tako napredovalo, da bi lahko ljudi nekaj dni prej opozorili, naj znižajo vodo v ribniku do biološkega minimuma. Med deževjem bi ribniki zadržali visoki val, ki ne bi takoj odtekel v Savinjo in naprej proti Celju. Vodarji vedo (in jaz tudi), da to ni absolutna rešitev, ampak tudi tako lahko prispevamo k temu, da ne bo potrebno graditi suhih zadrževalnikov, ki jih osebno ne podpiram. Voda lahko na območja suhih zadrževalnikov prinese umazanijo oziroma onesnaženje, ki bo ostalo, ko bo voda odtekla. Zamerim vodarjem, ki so projektirali suhe zadrževalnike, da so videli samo denar, nihče pa ni naredil primerjave vplivov suhih zadrževalnikov in akumulacij, ki smo jih predlagali mi.«
Dr. Borisa Skalina spremlja voda vse življenje: kot otrok je rasel ob Soči, najstniška leta preživel ob Savi, delovno dobo in upokojenska leta pa je zaznamovala Savinja. Zato poudarja: »Narava je tista, ki nam daje možnost, da živimo, in narava nam reže peruti, če letimo previsoko.«
Kako pa ocenjuje dr. Skalin predlog gradnje povezovalnega kanala od Bolske do Trnavce, ki sta ga podprla braslovški in preboldski občinski svet? »Po mojem mnenju bi morali na Bolski zadrževati vodo in jo uporabiti za namakanje v času suše, ne pa jo odvajati v Trnav-co. Gre za krajo vode tistim, ki nimajo zgrajenih namakalnih sistemov.«
Kraja podtalnice
Tako kot površinske vode vpliva na rastline in vsa živa bitja tudi podtalnica, a pomena vode pod površjem se večina ljudi ne zaveda. Kako se spreminjajo tokovi in višina podtalnice v Spodnji Savinjski dolini, najbolje vedo tisti, ki imajo vodnjake oziroma vrtine (vsaka vrtina oziroma vodnjak bi morala biti prijavljena na pristojnem ministrstvu), pa ti nenadoma presahnejo ali pa se v kleteh hiš začne pojavljati podtalnica. Nedopusten poseg v podtalnico so zakrivili tudi graditelji avtoceste, opozarja dr. Boris Skalin.
V Šentrupertu so se načrtovalci trase ob soglasju vseh pristojnih služb in vsej potrebni tehnični dokumentaciji odločili za vkop avtoceste pod državno cesto Šentrupert-Mo-zirje za približno pet metrov: »Dovolj je bilo, da so oskrunili podtalnico, ki je naraven zbiralnik vode. Pred tem po-
segom je bil pretok podtalnice braslovškega polja skozi vodonosno plast 110 litrov na sekundo. To naravno zalogo - zaklad vode so graditelji neverjetno zmanjšali. Vsak hektar prsti je za trajno izgubil okrog 2.000 m3 vode. V vodo-nosnem sloju je tako količina vode na braslovškem polju za milijone kubičnih metrov manjša. Zaradi vdora v podtalnico se je bilo treba vode znebiti. To je bilo storjeno z dvema kanaloma ob avtocesti, ki trajno odvajata podtalnico v Savinjo. Za lažje razumevanje vzemimo, da po vsakem kanalu odteče po en liter vode v sekundi. To je dobrih 17 m3 vode na dan ali dovolj za preskrbo 1.300 prebivalcev. Odtok podtalnice je lahko tudi večji. Zbiralna cev ima namreč več kot meter premera.
Ker je na braslovškem polju zaradi znižanja podtalnice za približno en meter potrebnega več namakanja, kar pomeni dodatne stroške, bi država morala tamkajšnjim prebivalcem priznati odškodnino, si dovoli glasno razmišljanje dr. Boris Skalin. Podtalnica, ki odteka, pa bi se lahko vsaj kje zadrževala in se po potrebni uporabila na primer za namakanje. Pretok podtalnice, ki sicer odteka ves čas, po količini ni konstanten, zato je njeno uporabo teže načrtovati, a kljub temu sedanjega stanja ne bi smeli dopustiti, opozarja dr. Boris Skalin.
V povprečju imamo v Sloveniji 0,1 ha obdelovalne zemlje na prebivalca, industrijska Nemčija pa 0,28 ha na prebivalca.
Res za samooskrbo?
Da je potrebno v Sloveniji povišati stopnjo samooskrbe s hrano, že dalj časa opozarja tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan (zaščitili naj bi vsaj 300 tisoč ha obdelovalne zemlje). »Za povišanje samooskrbe s hrano so potrebni tudi namakalni sistemi. Pa vendar lahko v časopisih večkrat beremo navedbe, da so organizatorji gradnje namakalnih sistemov zbirali različna soglasja tudi do pet let. Ali res nočemo uresničevati naprednih idej? Kje so vzroki? Neznanje zaviralnikov, neživljenjski zakoni, odloki in še kaj. Ali ni škoda, da zaradi takšnih in še kakšnih drugih ovir propade možnost financiranja njihove gradnje (EU, sredstva RS)? Birokracija nas lahko samo ovira oziroma prepreči optimalno izkoriščanje zaščitene obdelovalne zemlje. Kdaj in kje se je izgubila »ta prava zagnanost«? Ko bomo zakonsko zaščitili obdelovalno zemljo, bo pomenilo, da je obvezno prispevati k uresničitvi samopreskrbe v RS,« poudarja dr. Boris Skalin.
»Adijo, suverenost, če nam bo tujec - globalist določal, kaj bomo imeli na krožniku,
če bomo sploh imeli kaj. Hrane, ki nam jo danes v izobilju ponujajo v samopostrežnicah, zgrajenih večkrat na obdelovalni zemlji, lahko čez noč ne bo več. Tisti trgovci, ki nas prijazno zalagajo s hrano in ki zvečer odpeljejo izkupiček v tujino, oh, v EU, lahko zvečer odidejo in jih jutri ne bo več. Svobodno tržišče pač! Svobodno izvoljeni zakonodajalci in izvrševalci zakonov in predpisov, razmislite, kaj vse boste morali storiti, da bodo domači proizvajalci napolnili »špajzo« samopreskrbe. Pozabite sloveči slogan: Važno je, da je naš, ni važno, kaj zna. Prislovične pridnosti Slovencev se z razprtijami ne da uničiti, lahko pa jo zaviramo in škodimo sami sebi!« poudarja dr. Boris Skalin in dodaja, da je tudi pred kmetijsko svetovalno službo zahtevno delo. Glede na to, da je relativno gledano številčno tako močna, kot jo ima Nizozemska, bi tej nalogi morala biti kos. Prav tako ima po-
membno vlogo zadružništvo, pri čemer dr. Boris Skalin zagovarja zadružništvo v pomenu, kot ga je učil Mihael Vo-šnjak (zadružništvo po načelih demokratičnosti, solidarnosti, skrbi za skupnost, prostovoljnosti in pravičnosti).
»Kreganje je slovenska lastnost, ki so jo ljudem vcepili politiki. Samo stroka bi to lahko presegla.«
Organiziranost in delovanje namakalnih skupnosti morata biti natančno določena, pravil igre se morajo držati vsi, še opozarja dr. Boris Skalin, ki večkrat poudari, da je uspešna gradnja namakalnih sistemov v preteklosti tudi rezultat zelo dobrega sodelovanja s takratno vodno skupnostjo. Verjetno tudi ni odveč omeniti, da so bili njegovi škornji vsak dan umazani od ogledov na terenu. O vodi in zemlji pač ni primerno odločati le sede v pisarnah. K. R.
Zbiralna cev pod avtocesto, ki odvaja podtalnico
rabljeni k Ribniku Vrbje!
lf Žalec
' v Q*|IMU ZI1INIOA IUTA
Delovni čas INFO centra v septembru:
- od 15. do 19. ure ob četrtkih in petkih,
- od 10. do 19. ure ob sobotah in nedeljah
Jezdenje ponijev;
- od 16. do 18. ure ob petkih in sobotah
Ponirkove otroške delavnice:
- od 16. do 18. ure ob sobotah in nedeljah
Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si
Nove zaposlitve v Bisolu
Ameriški milijonarji so spregovorili
Sončne elektrarne nezaželene
Prostori podjetja KIV Vransko v stečaju so dobili najemnika. Za leto dni jih je najel samostojni podjetnik Samo Feštajn iz Izlak, ki ima poslovno enoto tudi v Teharjah.
Feštajn, s. p., se ukvarja z ličarstvom, kleparstvom, mehaniko, avtovleko, prodajo rezervnih delov, izposojo kombija, prodajo poškodovanih vozil in tudi z avtood-
kakšnega konkretnega cilja niti izvajati vnaprej zastavljene politike razvoja kmetijstva, obnovljivih virov ali kakršne koli druge politike. Želeli so le, da bodo dopolnilne dejavnosti neposredno povezane z osnovno dejavnostjo kmetije.
Kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, se bodo morali, po
polno zasedena in obratuje v štirih izmenah sedem dni na teden. Zaradi povečanih potreb so letos na novo zaposlili 37 ljudi.
Bisol Group je eden redkih svetovnih proizvajalcev med srednje velikimi in velikimi družbami, ki v vseh devetih letih svojega obstoja izkazuje pozitivne poslovne rezultate, in to kljub zelo nestanovitnim razmeram na mednarodnem fotovoltaič-nem trgu, ki ga zaznamujejo izjemno veliki pritiski na nižanje cen proizvodov. V razmerah pogostih konsolidacij in stečajev konkurenčnih podjetij dosega skupina pozitivne poslovne rezultate tako z vidika rasti števila proizvedenih solarnih izdelkov kot tudi s finančnega vidika. Zelo hitro znižuje tudi svoje finančne zadolžitve, saj je uspela v zadnjih 18 mesecih svoje kreditne obveznosti na proizvodni dejavnosti zmanjšati kar za polovico.
Medtem ko se je domači, slovenski fotovoltaični trg skoraj popolnoma ustavil, v svetovnem merilu pa v branži marsikateri proizvajalci konkurenčnega boja v zaostrenih gospodarskih
pogojih niso zdržali, Bisol Group širi svojo prisotnost na tujih trgih in veča prodajo. Uspešno širi svojo prodajno mrežo in izvaža v več kot 55 držav po svetu. Večino, kar 98,7 odstotka prodaje, predstavlja izvoz,- med katerimi prevladujejo tradicionalni evropski trgi, kot so Italija, Francija, Belgija in Velika Britanija. Z novimi projekti nadaljuje svoje velikopotezne načrte za širitev predvsem na trge držav nekdanje Sovjetske zveze, med njimi je tudj nedavno podpisana več megavatna pogodba za dobavo fotonapetostnih modulov v Belorusijo. V zadnjem letu je Bisol Group sklenil pomembne distribucijske pogodbe s partnerji v skandinavskih državah, v Turčiji, na Baltiku, v državah nekdanje Sovjetske zveze, v severni Afriki in na Poljskem. Skupina izvaža tudi na manj poznane trge Arabe, Francoske Gvajane, Guada-lupe, otoka Reunion in Čada. Naraščanje števila investicij v solarno energijo v svetu spodbuja predvsem spoznanje, da gre za cenejši in trajnostni vir električne energije. T. Tavčar
V KIV
najemnik
V začetku avgusta je v veljavo stopila nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ukinja proizvodnjo električne energije iz sončnega vira kot eno izmed dovoljenih dopolnilih dejavnosti na kmetiji.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da prevetrijo nabor. dovoljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se lahko ukvarjajo kmetje. Tako so črtali možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. Z uveljavitvijo navedenih sprememb niso nameravali doseči
preteku prehodnega obdobja, registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega podjetnika ali nemara celo odpreti lastno družbo.
"Nedavno sprejeta uredba je žal le ena od serije podzakonskih aktov, ki sistematično krnijo zmožnost Slovenije za doseganje okoljskih ciljev, katerim smo se zavezali na
evropskem nivoju. Prav tako se z njimi veča možnost energetske in posledično finančne odvisnosti. Pričujoča uredba povzroča ciljnim deležnikom škodo, ki močno presega morebitne koristi na drugih področjih, zato ocenjujemo uredbo za družbeno škodljivo," je v izjavi za javnost zapisalo Združenje slovenske fotovolta-ike (ZSFV). T. Tavčar
P /WTODELI
Šlandrov trg 11,3310Žalec Tel. 71040 13,GSM 031 323441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12
Bisol Group kljub mrtvilu slovenskega fotovoltaičnega trga povečuje prodajo in svoje poslovanje uspešno širi na nove trge. Fotonapetostne module trži že v več kot 55 državah po svetu. Z optimizacijo delovnega procesa, stroškovno konsolidacijo in hitrim prilagajanjem spremembam na trgu že v prvem polletju dosega proizvodne rezultate celotnega lanskega leta. Poleg tega so svojo zadolžitev na proizvodni dejavnosti v zadnjih 18 mesecih prepolovili.
Skupina Bisol Group beleži rekordno zasedenost proizvodnih kapacitet, saj je že v prvem polletju letošnjega leta proizvedla večje število fotonapetostnih modulov kot v celotnem preteklem letu. V drugi četrtini leta se je obseg prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 22 odstotkov. Julija povpraševanje po izdelkih BISOL še naprej raste, saj beležijo več kot 217-odstotno povečanje števila naročil iz tujine v primerjavi z lanskim julijem. Obetavne so tudi napovedi za drugo polovico leta. Proizvodnja je posledično
Ste kdaj razmišljali, da lahko s pomočjo podjetnosti postanemo srečnejši in svobodnejši?
Mlada 25-letna podjetnica Petra Škarja, doma iz Mokronoga, je iskala znanja podjetnosti po svetu in jih strnila v knjigo Ameriški milijonarji so spregovorili. Knjiga je že v dveh mesecih postala knjižna uspešnica v Sloveniji in je že prevedena v kitajščino in angleščino.
Prejšnji četrtek je na to temo
POPUST DO -30 %
(rezervni deli za vsa vozila)
spregovorila v Žalcu v Savinovi hiši, ki je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce. Petra nas spodbuja, naj postanemo podjetnejši, naj sledimo svojemu srcu in intuiciji, naj v življenju
iščemo srečo in ne zgolj poslovnega uspeha in naj ostane^ mo unikatni, saj so v vsakem izmed nas izjemni potenciali, s katerimi lahko spreminjamo svet. T. Tavčar
Državne štipendije
Še do konca tedna (do 31. 8.) lahko dijaki oddajo vloge za uveljavitev pravice do državne štipendije za šolsko leto 2014/15, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Ravno tako morajo vloge za državne štipendije še do konca septembra oddati študentje, da bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev prejemali štipendijo od začetka šolskega leta, torej od 1. oktobra, so sporočili s Centra za socialno delo Žalec, ki je pristojno za državne štipendije na območju Spodnje Savinjske doline.
Dijaki in študentje lahko sicer vloge oddajo tudi po teh rokih, vendar pa jim bo pravica do državne štipendije, seveda v primeru, da bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev, začela veljati s prvim dnem naslednjega meseca po
vložitvi vloge.
Vlogo za državno štipendijo lahko vsi zainteresirani oddajo na predpisanem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter CSD Žalec, lahko pa ga kupijo v knjigarnah.
Za mladoletne dijake lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo starši oz. zakoniti zastopniki, in sicer na enotni vlogi za uve-. (javljanje pravic iz javnih sredstev. Polnoletni dijaki in študentje pa oddajo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za polnoletne dijake in študente.
Vlogo lahko oddate pri Centru za socialno delo Žalec osebno, po pošti (Mestni trg 5, Žalec), na elektronski naslov gpcsd.zalec@ gov.si ali preko portala e-- uprava. L. K.
RTEHnOS
proizvodnja strojevin orodij* predelava gumein plastike
Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme, objavlja razpis za dodatna delovna mesta:
- orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine)
- operater CNC - rezkalec na 4 in 5 osnih strojih
- programer rezkanja, struženja
- operater na žični in potopni erozji
- konstrukter orodij (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine)
- komercialist za prodajo (na domačem in tujem trgu), z znanjem angleškega, nemškega in/ali francoskega jezika
Zaželene so delovne izkušnje s področja prodaje, mehanske obdelave, orodjarstva, s IV, V, VI., ali VII. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini.
Nudimo:
- delo v uglednem in dobro stoječem podjetju,
- možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila.
Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o.J Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50.
padom oziroma prevzemom izrabljenih vozil. Vendar pa naj bi na Vranskem uredil enoto za tehnične preglede in registracijo, ukvarjal pa naj bi se tudi z energetiko, kar je bila osnovna dejavnost KIV-a. K. R.
v
Žalec
mm
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Naročnik oglasa: ZD Žalec
Zagrizli v podjetništvo
MZCM
boljšo (H0DN05T
Na začetku podjetniške poti: Leon Jošt, Lavra Štorman (v sredini) in Patricija Turnšek
Grizemo v boljšo prihodnost. Tako je Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) poimenovala predstavitev desetih bodočih podjetnikov iz tretje generacije mladih, ki so se usposabljali v projektu Podjetno v svet podjetništva (PVSP). Na predstavitvi novih mladih podjetnikov v začetku julija v Celju so bili tudi trije Savinjčani. Te dni začenja usposabljanje v tem projektu že četrta generacija mladih.
Utiranje v samostojne podjetniške poti tudi v časih »debelih krav« ni enostavno, v še vedno trajajoči gospodarski krizi pa je vse težje. Usposabljanje mladih za podjetništvo preko Razvojne agencije Savinjske regije, ki ga sofinancira Evropska unija, je zato toliko pomembnejše. V usposabljanje je hkrati vključenih deset mladih, visoko izobraženih brezposelnih oseb iz Savinjske regije, ki naj bi se po zaključku projekta samozaposlili, zaposlili v lastnem podjetju ali zaposlili pri drugem delodajalcu.
Ciljna skupina so osebe, ki imajo najmanj šesto, sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe, ne glede na šolski oziroma štu-
dijski program oziroma vrsto študija, imajo stalno bivališče v Savinjski regiji (to so tudi vse spodnjesavinjske občine), so vpisani v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje in so na zadnji možni rok prijave stari manj kot 35 let (oziroma na ta dan dosežejo to starost). V času usposabljanja, ki traja štiri mesece, so udeleženci redno zaposleni v RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije, d. o. o. Za to obdobje jim pripadajo plača v višini minimalne plače in vsa nadomestila v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. In kakšne so izkušnje treh Savinjčanov iz tretjega usposabljanja za podjetništvo?
Patricija Turnšek je doma iz Braslovč, maturirala je na I. gimnaziji v Celju, študirala pa gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo: »V program
Podjetno v svet podjetništva sem se vključila, ker sem želela na samostojno poslovno pot, želela sem delati tisto, kar me najbolj veseli v življenju, veseli pa me pisanje in izobraževanje,« je povedala Patricija, ki je že registrirala svoj s. p., ponuja pa inštrukcije matematike, fizike, mehanike, računovodstva
in slovenščine, računalniško in spletno opismenjevanje za podjetnike in zaposlene v podjetjih, oblikovanje in urejanje besedil, urejanje, optimizacijo in pripravo spletnih vsebin ter pisanje publicističnih in kreativnih besedil s slikovno opremo. Ali kot pravi: »Informacija in znanje za vsako (pre)polno glavo. Že zelo dolgo imam svoj blog, ki se imenuje Velike blodnje prevelikega uma. To v bistvu pomeni, da imam toliko stvari v glavi, da jih je včasih mogoče malo preveč, po drugi strani pa dovolj, da jih lahko delim z vsemi, ki jih informacije zanimajo, ki bi se radi kaj naučili oziroma jim lahko pomagam pri učenju.«
Lavra Štorman iz Šempetra je po osnovni šoli obiskovala Gimnazijo Lava, na Filozofski fakulteti pa študirala slovenščino in vzporedno še medijske grafične tehnike: »V program podjetniškega usposabljanja mladih sem se vključila zato, ker je trenutno stanje v državi takšno, da se moramo mladi znajti sami. Ta projekt je zelo dobra popotnica, ker ti pomaga prebroditi strahove. Seznanijo te z birokratskimi zadevami, te usmerjajo, izgubiš nekaj strahu,
dobiš malo volje in je precej lažje.« Lavra Štorman se bo kot samostojna podjetnica ukvarjala z grafičnim oblikovanjem, oblikovanjem spletnih strani in celostnih grafičnih podob, poleg tega pa pod blagovno znamko Žigažaga izdeluje manjše lesene izdelke oziroma uporabne okrasne predmete za dom in vrt: »S tem nadaljujem dedijevo tradicijo. Dedi je namreč mizar in se počasi poslavlja iz tega posla, tako da imam tudi možnost uporabe njegovih strojev in njegovega znanja. Doma imam manjšo delavnico, za večje razreze pa uporabim dedijevo delavnico v Braslovčah.«
Leon Jošt s Polzele je osnovno šolo obiskoval v Celju, šolanje nadaljeval na Gimnaziji Lava in končal študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Kot profesor športne vzgoje se je odločil za Gibastiko, ki bo od septembra ponujala športno vadbo, športne tečaje, organizacijo rojstnodnevnih zabav in športnih taborov: »Poslovni načrt smo pripravili v okviru štirimesečnega usposabljanja. Projekt je zelo koristen in konkreten, tako da ga lahko zelo pohvalim.« K. R.
Naj podjetniška ideja
Bojan Brežnik med podelitvijo priznanja kmetijstvu Agrobiznis
Med petnajstimi primeri naj podjetniških idej v kmetijstvu, projekta Agrobiznis časnika Finance in Tuša, je zmagala domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli. Pod znamko Družina Jabolčnik razvijajo sokove iz starih sort jabolk brez koncentratov in pridelanimi z najnežnejšimi tehnološkimi postopki, s katerimi zelo malo posegajo v biološko polnovrednost živila.
Peter Čvan z domačije Grčin prodaja pod znamko
Tkanje poslovnih vezi na sejmu
Letošnji že 47. Mednarodni sejem obrti in podjetništva (MOS) bo v Celju potekal od 10. do 15. septembra. Organizator, Celjski sejem, d. d., obljublja bogat razstavni program, ugodne sejemske nakupe in nepozabna doživetja za vse generacije, med skupinskimi predstavitvami tujih držav in ustanov pa bodo predstavitve gospodarstev Brazilije, Venezuele,
Slovenija
Vabilo
v zdravstvenovzgojne programe CINDI
Morda sami ugotavljate, da živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad. Morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik. Prihajajoče leto je lahko priložnost za razmislek o spremembah, pravi čas, da naredite nekaj zase! Vabimo vas, da se udeležite brezplačnih zdravstvenovzgojnih programov za odrasle, ki so vam lahko v pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga, plača pa jih zdravstvena zavarovalnica iz osnovnega zavarovanja.
KAKŠNI PROGRAMI SO NA VODO?
Osnovne - kratke delavnice
V teh delavnicah boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremeniti. Spoznali boste tudi, kako lahko brez zdravil izboljšate povišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor. V teh delavnicah boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih programih, ki so tematsko še obsežnejši. VABLJENI VSI, KI ŽELITE OHRANITI SVOJE ZDRAVJE OZIROMA GA ŽELITE ŠE IZBOLJŠATI.
DELAVNICA LOKACIJA TRAJANJE DELAVNICE DAN VTEDNU
OSNOVNE DELAVNICE ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG DEJAVNIKI TVEGANJA
VRANSKO 16. 9.2014 ob 16.00 23.9. Z014 ob 16.00 TOREK
ŽALEC 22.9.2014 ob 15. ali ob17.uri 29.9.2014 ob 15. ali ob 17. uri PONEDELJEK
TEST HOJE NA 2 km STADION ŽALEC 6.10.2014 ob 16.00 PONEDELJEK
Nadaljevalne delavnice
Zanje potrebujete napotnico svojega osebnega zdravnika, zato se interesenti oglasite pri njih.
PREPOZNAJMO IN PREMAGAJMO DEPRESIJO ZD ŽALEC - sejna soba Od 2.9.2014 do 23.9. 2014 ob 17. uri TORKI
TELESNA DEJAVNOST ZD ŽALEC - telovadnica Od 13.10.2014 do 12.1.2015 ob 17. uri PONEDELJKI
ZDRAVA PREHRANA ZD ŽALEC - sejna soba Od 30.9.2014 do 21.10.2014 ob 17. uri TORKI
ZDRAVO HUJŠANJE ZD ŽALEC - sejna soba + UPI - telovadnica Od 15.10.2014 do4.2.2015ob 16.30 SREDE
DA, OPUŠČAM KAJENJE ZD ŽALEC - sejna soba Od 4.11.2014 do 9.12.2014 ob 17. uri TORKI
a) Prepoznajmo in premagajmo depresijo: predvidena so 4 srečanja v manjših skupinah. Namenjena so tako osebam z depresijo kot tudi njihovim svojcem kot pomoč pri prepoznavanju in premagovanju depresije.
b) Telesna dejavnost: predvidenih je 12 srečanj v manjših skupinah. Vaje bodo praktično prikazane. Srečanja so priporočljiva v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost.
c) Zdrava prehrana: predvidena so 4 srečanja skupine in 1 x individualni posvet. Priporočljiva so za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi, in za vse s preveč kilogrami.
č) Zdravo hujšanje: predvidenih je 15 srečanj skupine in 1 ura telovadbe tedensko ter individualni posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti.
d) Da, opuščam kajenje: predvidenih je 6 srečanj skupine.
Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo ZVC Žalec Nado Cilenšek, tel. št. 051 668 416, in sicer od ponedeljka do petka
med 12.00 in 13.00, ali ji pišite na spletni naslov nada.cilensek@zd-zalec.si. _____________________
Kitajske in Indije, prav tako Hrvaške in Srbije.
Na celjskem sejmišču si bo mogoče ogledati ponudbo več kot 1.500 razstavljavcev iz več kot 30 držav. Značilnost MOS-a je tudi strokovni obsejemski program, ki bo gotovo ponovno poskrbel za polemično razpravo o najbolj perečih vprašanjih malega gospodarstva. Prav tako bodo predstavili primere dobrih podjetniških praks.
Da bi omogočili čim večji obisk sejma, ki velja za najpomembnejši poslovni sejem v Sloveniji in širši regiji, je družba Celjski sejem poskrbela tudi za ugodne cene vstopnic (plačati bo potrebno tudi parkirnino), pri čemer so najcenejše skupinske vstopnice. So pa na prvi dan sejma pripravili posebno akcijo ob odprtju - cena vstopnice za vse obiskovalce bo samo 2 evra. K. R.
Petru Čvanu za naj podjetniške ideje t
Družina Jabolčnik šest jabolčnih sokov: mamo, očeta, sina in jabolčna sokova z dodatkom antioksidantov aronije in ingverja ter novost jabolčni sok z bezgom.
Večino sokov naredijo iz starih sort, kot so bobovec, carjevič, mošancelj in zlata parmena. V manjšem obsegu stiskajo sok tudi iz nekaterih novejših sort, kot so topaz, ecolette, jonagold in druge. Nekaj deset tisoč litrov soka naredijo iz domačih jabolk, prav toliko tudi iz jabolk z drugih kmetij.
Z inovativnim pristopom, bogatim znanjem in najsodobnejšimi tehnološkimi procesi razvijajo poseben jabolčni sok, ki ohranja čim več prvinskih lastnosti osnovne surovine slovenskega jabolka. Z razvojem zaznamuje domačija sodobne razvojne trende, ki imajo tudi velik tržni potencial. Tuš bo domačiji Grčin omogočil celosten podporni paket za lansiranje izdelkov na trg. Sokovi družine Jabolčnik so tako že na voljo na policah Tuševih trgovin.
T. Tavčar
Za ohranitev delovnih mest
Delničarji družbe Polzela so na nedavni skupščini izglasovali ukrep za ohranitev družbe in delovnih mest. Po treh mesecih prisilne poravnave bodo v lastništvo družbe lahko vstopili novi lastniki in omogočili nemoteno poslovanje družbe z dolgoletno tradicijo. Polzeli je pritrdila in ji dala soglasje k odobritvi pomoči tudi Evropska komisija, denar pa je ta čas že na računu podjetja.
Uprava družbe Polzela in nadzorni svet sta delničarjem, med katerimi ima družba poo-blaščenka Delnica 50,19-odsto-tni delež, predlagala spremembo osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. To so storili na način poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z razveljavitvijo vseh delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital v višini 3,93 milijona evrov, in povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Delničarji so predlog podprli z veliko večino, s čimer družba obrača nov list in ohranja 280 delovnih mest.
Proizvodnja je sicer polno zasedena, delo opravljajo tudi ob sobotah, s svojim delom pa so obdržali tudi zaupanje tako dobaviteljev kot kupcev.
Pogovori z bankami o konverziji njihovih terjatev še potekajo, so pa dale pozitivno soglasje k dodatni zadolžitvi družbe za kratkoročni kredit kot obliko državne pomoči. Uprava Polzele je prepričana, da bodo banke glede na vse okoliščine v svojih organih sprejele ustrezne sklepe in vstopile v lastništvo ter omogočile nadaljnji razvoj družbe. Država je že 26. marca 2014 odobrila državno pomoč v višini enega milijona evrov, od tega 500.000 evrov finančne pomoči in 500.000 evrov državnih poroštev. Državna pomoč je namenjena sanaciji družbe, za nabavo materialov in poplačilo odpravnin delavcem.
Glede na informacije, ki krožijo v javnosti, je treba poudariti, da je bil v družbi po nalogu bank upnic opravljen tudi skrbni finančni pregled. Ta je pokazal, da v obdobju od prihoda
Karmen Dvorjak na čelo družbe ni bilo nobene nepravilnosti in je poslovanje družbe v skladu s planom družbe in z vsemi veljavnimi predpisi. Finančni pregled družbe je pokazal na več nepravilnosti v poslovanju pred letom 2012, torej pred prihodom Dvorjakove, na katerih je škoda že nastala in so vidne posledice. Uprave družbe pred letom 2012 niso sprejele nobenih ukrepov za reševanje strukturnih problemov družbe - njihovo pravočasno sprejetje bi namreč preprečilo stanje, v katerem se družba nahaja danes.
Predsednica uprave Polzele Karmen Dvorjak je po skupščini povedala: »Veseli smo, da je skupščina delničarjev danes potrdila prizadevanja uprave za ohranitev delovnih mest. Družba je prepričana, da bodo vsi deležniki sodelovali pri potrditvi predloga prisilne poravnave, ker ima družba vse pogoje, da uspešno zaključi prisilno poravnavo in s tem ohrani čim večje število delovnih mest.« T. Tavčar
Kosili, grabili in postavljali hmeljevke
Član domače ekipe in hkrati tudi najstarejši tekmovalec Bernard Tratnik
Zmagovalna ekipa DPM Občine Polzela
Tradicionalna turistično-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, je prvo avgustovsko nedeljo v Sv. Lovrenc znova privabila veliko ljudi.
Organizatorji PGD Sv. Lovrenc in mnogi vaščani so tudi letos na tekmovanje povabili ekipe iz raznih krajev Spodnje Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Osem ekip se je med sabo pomerilo v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk ter v tako imenovani rdeči niti med posameznimi tekmovalnimi disciplinami. Rdeča nit je igra v prenašanju vode v škornjih preko ovir, kjer morajo štirje tekmovalci iste ekipe hkrati premagati označeno progo in preneseno vodo zliti v posodo. Pri tem sta odločala čas in količina prenesene vode.
Občino Prebold je na letošnjem tekmovanju zastopala ekipa iz Marije Reke, na tekmovanju pa so sodelovali
Z Veselim Janezom po dolini
Panoramski avtobus Veseli Janez ZKŠT Žalec organizira v okviru promocijskih dejavnosti Dežele Celjske, katere del je tudi Spodnja Savinjska dolina, skupaj s partnerji tega projekta krožna potovanja s panoramskim avtobusom. Program je kot dodatna ponudba namenjen gostom bližnjih zdravilišč in term in ob četrtkih jih pripelje tudi v
v
3 Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Spodnjo Savinjsko dolino.
Panoramski avtobus, imenovan tudi Veseli Janez, pripelje goste z Dobrne, iz Zreč in Laškega. Del krožnega izleta sta tudi ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter pokušnja priljubljenega piva Kukec. Kot so povedali v enoti turizem na ZKŠT Žalec, so turisti nad videnim in okušenim navdušeni, posebno doživetje pa je po njihovih besedah tudi vožnja z odprtim avtobusom po zeleni pokrajini, ki je v poletnem času posebej zanimiva zaradi hmelj skih na-
sadov, ki se bohotijo v vsej svoji lepoti. L. K.
mladi člani PGD Vrh nad Laškim, Društvo podeželske mladine (DPM) Občine Polzela, DPM Občine Tabor, DPM Slovenske Konjice, ekipa iz Kališ nad Trbovljami, Ado team iz Šmartnega v Rožni dolini in ekipa Zbur z Dolenjske.
Tekmovanje se je začelo ob 15. uri s povorko skozi vas ter s prihodom na tekmovalni prostor. Prvi del povorke je z odličnim igranjem koračnic popestril Pihalni orkester Prebold, za njimi so se s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevale kakovost opravljenega dela, ekipe udeleženk tekmovanja in tekmovalci. Tekmovalci, sodniki in gostje so se po tekmovanju okrepčali s kmečko malico, za zabavo pa je poskrbel ansambel Donačka.
Lovoriko najboljšega kosca si je priboril kosec iz ekipe DPM Občine Polzela Gregor Jezernik, na drugo mesto se je uvrstil domačin Bernard Tratnik iz Marije Reke, tretje mesto pa si je prikosil kosec ekipe Zbur.
Najboljše grabljice je imela tokrat ekipa Ado tima iz Šmartnega, najboljša Štangarja sta bila tekmovalca iz ekipe DPM Zbure, za najlepše okrašen voz pa je nagrado prejela ekipa DPM Občine Polzela, ki je že drugo leto zapored osvojila skupno prvo mesto in postala zmagovalka te tradicionalne turistično-etno-grafske prireditve. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Marije Reke, tretje mesto pa je zasedla ekipa DPM Zbure.
Zmagovalna ekipa s Polzele je za nagrado prejela 7-dnevno letovanje v bungalovu v Kanegri, naslednji najuspešnejši ekipi pa kosilo oziroma večerjo. D. Naraglav
Zajčevi dnevi na Zajčevi koči
Na Zajčevi koči pod Krvavico so prvi julijski vikend potekali tradicionalni Zajčevi dnevi. Dvodnevna prireditev je bila tudi letos zelo zanimiva in kulinarično bogata.
Planinci PD Tabor so v sodelovanju z Lovsko družino Tabor na Šnepovi košenici obujali spomine na čase, ko je bilo na travnikih še opaziti kosce in slišati zvok brušenja kos.
Letos se je pri košnji zbralo okrog dvajset koscev, ki so obiskovalcem prireditve pokazali, da še obvladajo ročno košnjo, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre.
Tudi tokrat ni manjkalo zaj: čjih (kunčjih) jedi, ki so jih pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor, pestra pa je bila tudi ponudba sladkih dobrot. D. N.
Kosci pred začetkom košnje.
ŽALSKA NOG
- PETEK, 5. 9. 20U
Športni cantar žafec od fena
mlad
GLAVNI ODER:
A BIT OF ALL EARTH SHOCK MUFF MI2
DANCE FLOOR:
ROCK HEROES JACKSON BIG FOOT MAMA
LUKE SAMPLLER DEAN DEEN
MANUEL DARK
- PnmerU deŽja je Prired*tev pod velikim šotorom.
ŽALSKA NOG
SOBOTA, 6. 9. 20H
_ PROST!
Dom II. slovenskega tabora Žalec *
DOBRODOŠLICA PIHALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE “RISTO SAVIN” ŽALEC
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC
SPREHOD UDELEŽENCEV SLAVNOSTNE SEJE DO MESTNEGA JEDRA
Šlandrov trg
OTROCI RIŠEJO OBNOVLJENO MESTNO JEDRO
NAJMLAJŠI NA ŠPORTNIH POLIGONIH
VOŽNJA IN PREDSTAVITEV STARIH VW VOZIL, STARIH MOTORJEV IN KOLES SEJEM DOMAČIH IZDELKOV IN DROBNE OBRTI
PROMENADNI NASTOPI GODB NA PIHALA IN MAŽORET
SVEČANO ODPRTJE PRENOVLJENEGA 0Q
MESTNEGA JEDRA x
Pozdrav župana in kulturni program: Tolkalna skupina Glasbene šole "Risto Savin” Žalec in STOP s pevci iz vokalne skupine Perpetuum Jazzile.
NASTOP OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
Zabavni program 19,00 * 02.(
PLESNI NASTOP IN ZUMBA, BLUE BUTTERFLY
GADI NUŠA DERENDA
KINGSTON VOKALNA SKUPINA
MALE MALICE
Povezuje: FRANCI PODBREŽNIK
• F**"". Pr09ram
PnHoiol.i,: I . ,n Male malice v šotoru na
Podeželski tržnici Žalec.
Občina Žalec Mestna skupnost
X žale:
Medijski pokrovitelj
Več na zkst-zalec.si in turizem-zalec.si
ZKŠT Žalec. Aškerčeva ?a. 3310 Žalec
Pri nas še bolj množično na volišča
Ljubo Žnidarje poslanec tudi v novem mandatu
Volivci obeh spodnjesa-vinjskih okrajev so se 13. julija, na dan predčasnih volitev v Državni zbor RS še nekoliko bolj množično podali na volišča kot vsi slovenski državljani skupaj, ki so dosegli skoraj 52-od-stotno udeležbo. Na volišče je prišlo 54,83 odstotka volivcev žalskega volilnega okraja 4 (Galicija, Vinska Gora, Ponikva, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Andraž nad Polzelo, Žalec in Vrbje) in kar 56,40 odstotka volivcev žalskega volilnega okraja 5 (Liboje, Petrovče, Griže, Šešče, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko). Nadpovprečno podporo v primerjavi s slovenskim
deležem (34,49 %) so volivci žalske VO 4 izrazili tudi zmagovalki volitev Stranki Mira Cerarja (38,10 %), volivci VO 5 pa so ji namenili podpovprečen delež glasov (31,71 %).
Če gremo po slovenski lestvici od največ do najmanj glasov naprej, potem so nadpovprečno število glasov volivci VO 4 namenili stranki SDS, in sicer 23,83 % (slovenski delež 20,72 %, volilna enota Celje 21,06 %), volivci VO 5 pa so ji namenili nekoliko manj, 20,16 %.
Desus se lahko v obeh naših okrajih ponaša z nadpovprečnim deležem (VO 4 16,71 %, VO 5 13,66 %, Slovenija 10,18 %, volilna enota Celje 13,40 %). Stranka SD si je na državnem nivoju prislužila skoraj 6 odstotkov (5,98 %), na lokalnem nivoju pri nas pa se je odrezala podpovprečno (VO 4 4,78 %, VO 5 5,88 %), čeprav je bil rezultat v celostni volilni enoti Celje skupaj 6,33 %, torej nadpovprečen. Koalicija Združena levica v naših volilnih okrajih ni ponovila uspeha z nacionalnega nivoja in je le za mišji rep zgrešila enak odstotek kot
Skupaj je prišlo v obeh naših volilnih okrajih na volišče 20.251 volilnih upravičencev od 36.405, ki so imeli na dan volitev volilno pravico, torej skupaj 55,63 odstotka, kar je skoraj 4 odstotke več od slovenske udeležbe in več tudi od udeležbe v vseh VO Celje (51,97%).
SD, in sicer 5,97 %. V VO 4 je dosegla 4,3 %, v VO 5 pa 3,67 %. Tudi delež v celotni celjski volilni enoti je bil pod slovenskim, in sicer 4,92 %.
Nadpovprečno se je v VO 5 odrezala še NSi, ki je dosegla kar 7,09 % v primerjavi s slovenskim (5,59) in celjskim deležem (4,5).
Bolje kot v slovenskem merilu (Slovenija 4,38 %) se je odrezalo tudi Zavezništvo Alenke Bratušek s 4,91 % v VO 4 in s 4,54 % v VO 5, a slabše v celotni celjski volilni enoti (3,9 %).
Parlamentarni prag je v naših volilnih okrajih odločneje
Na našem območju sta bila v Državni zbor ponovno izvoljena dva poslanca, Karl Erjavec (Desus) in Ljubo Žnidar (SDS). Slednji si je nov mandat prislužil šele po izračunu deležev iz ostanka glasov po listah v posameznih volilnih enotah (takih poslancev je skupaj 27 od 88, sem nista všteta poslanca manjšin). Od parlamentarnih klopi pa se je morala kljub odličnemu rezultatu stranke v obeh naših okrajih posloviti poslanka Desusa Marinka Plevčak (v prejšnjem sklicu je nadomestila Karla Erjavca, ki je odšel v vlado).
Skupaj Celje VO 4 Žaleči VO 5 Žalec II
Št. oddanih glasovnic 112.251 9.811 10.440
Št. neveljavnih glasovnic 1.439 1,28 % 93 0,95 % 95 0,91 %
Demokratska stranka upokojencev - DESUS 14.853 13,40% 1.624 16,71 % 1.413 13,66 %
Državljanska lista 501 0,45 % 32 0,33 % 54 0,52 %
Enakopravni deželani -naprej Slovenija 297 0,27 % 29 0,30 % 34 0,33 %
Združena levica 5.449 4,92 % 418 4,30% 380 3,67 %
Liberalno gospodarska stranka 0 0,00 % - - •
Nova Slovenija - NSI 4.990 4,50 % 339 3,49 % 733 7,09 %
Piratska stranka 1.315 1,19 % 167 1,72 % 150 1,45 %
Pozitivna Slovenija 2.554 2,30 % 205 2,11 % 157 1,52 %
Socialni demokrati - SD 7.019 6,33-% 465 4,78 % 608 5,88 %
Socialdemokratska stranka - SDS 23.335 21,06% 2.316 23,83 % 2.086 20,16%
Slovenska nacionalna stranka - SNS 2.365 2,13 % 233 2,40 % 219 2,12 %
Slovenska ljudska stranka -SLS 4.558 4,11 % 234 2,41 % 528 5,10 %
Stranka Mira Cerarja 37.868 34,17 % 3.082 31,71 % 3.411 32,97 %
Humana Slovenija 0 0,00 % - -
Verjamem 806 0,73 % 67 0,69 % 76 0,73 %
Zavezništvo Alenke Bratušek 4.326 3,90 % 441 4,54 % 446 4,31 %
Zeleni 576 0,52 % 66 0,68 % 50 0,48 %
Legenda:
Udeležba in razdelitev glasov volivcev na volitvah v Državni zbor RS v obeh spodnjesavinjskih volilnih okrajih in v volilni enoti Celje skupaj, po listah (izraženo s številom glasov - zgoraj in deleži glede na vse glasove - spodaj); vir: Državna volilna komisija
kot na nacionalnem nivoju (kjer je dosegla 3,95 %) zgrešila SLS, ki je dosegla 2,46 % v VO 4 in 2,41 % v VO 5. Če pa bi obveljali rezultati skupne volilne enote Celje, kjer je dosegla 4,11 %, bi SLS v novem državnem zboru imela poslance. Ostale liste so imele nižje deleže, zagotovo pa niso dosegle 4-odstotnega praga, ki je prinesel tudi poslanske mandate v novem štiriletnem mandatu. L. K., foto: T. T.
Nova sestava državnega zbora
36 i SMC 21 ; SDS
D« SU S SD
ZDRUŽENA LEVICA
NSI
ZAAB
narodni akupnostl
Vir: Državna volilna komisija
Septembra Utrip prej
Izdajatelj časopisa Utrip Savinjske doline ZKŠT Žalec se je zaradi prihajajočih lokalnih volitev v začetku oktobra odločil, da bo septembrski časopis izšel nekoliko prej, in sicer v petek, 19. septembra.
Tako je omogočil, da bodo lahko tudi v Utripu Savinjske doline objavljene volilne liste za lokalne volitve, ki bodo 5. oktobra 2014. Po rokovniku volilnih opravil morajo namreč volilne komisije te sezname objaviti prav 19. septembra.
Vsi naročniki objav in oglasov v septembrski številki' Utripa Savinjske doline morajo ob tem upoštevati tudi spremenjen terminski načrt za naročila objav in oddajo gradiv, saj bo objava mogoča le v skladu s tem. Za objavo volilnih list velja, da se ob naročilu objav volilne komisije z uredništvom uskladijo tudi
glede oddaje volilnih list, saj zaradi objektivnih okoliščin, torej dejstva, da v skladu z rokovnikom volilnih opravil šele 16. septembra potrjujejo liste kandidatov, niso možni običajni roki za oddajo gradiva. Rok za oddajo volilnih list za objavo v Utripu Savinjske doline je torej 16. september do 10. ure, rok za naročilo teh objav (ki je enak tudi za ostale oglase) pa torek, 9. september. Tudi roki za oddajo gradiv za oglase z volilno vsebino so enaki kot za redne oglase.
Posodobljeni terminski plan najdete na www.zkst-za-lec.si pod zavihkom Utrip.
Na spletni strani najdete tudi pravila volilne kampanje za bližajoče se lokalne volitve, ki so bila sicer objavljena že v junijski številki Utripa Savinjske doline. Volilna kampanja se uradno začenja 4. septembra. L. K.
SMC tudi lokalno
Po zmagi na julijskih državnozborskih volitvah vodstvo Stranke Mira Cerarja obiskuje člane po Sloveniji in ob obiskih tudi uradno ustanavlja lokalne odbore stranke. Lokalni odbor Žalec bodo ustanovili danes.
Lokalni odbori so ustanovljeni na osnovi pravilnika o ustanavljanju, organiziranju in delovanju lokalnih odborov. V njem je določeno, da
Manufaktura Žalec
Savinjska cesta 4
POLETJE ODHAJA, POPUST OSTAJA
Izkoristite dober nakup
IT------------------------------------
Prodajalna Manufaktura Žalec, Savinjska cesta 4, Žalec
BON C EUR
V vrednosti Pri nakupu nad 30 EUR
Bon je unovčljiv do 31.10.2014. Bon ni izplačljiv v gotovini.
bo žalski lokalni odbor pokrival območja vseh šestih spodnjesavinjskih občin, uradno pa ga bodo ustanovili danes (27. 8.) ob 14.45.
K. R.
Spoštovani!
Želim se vam iskreno zahvaliti za vsak vaš glas. Posebnost proporcionalnega volilnega sistema je ta, da ima največje možnosti za izvolitev tisti kandidat, ki najbolj preseže rezultat svoje stranke. Tudi letos sem v 5. volilni enoti dosege! najboljši rezultat med kandidati Nove Slovenije, kar bi bilo dovolj za izvolitev, če bi NSi dobila poslanca iz naše 5. volilne enote. Če bi stranka dobila dva mandata več, bi bil izvoljen za poslanca. Moje vodilo boste še naprej ljudje, poštenje in delo za skupno dobro! Hvala vsem, ki me podpirate. Zaradi vas bom vztrajal.tudi v prihodnje!
Aleksander Reberšek
Savinjski
hram
na žalski tržnici
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato.
Informacije in naročila: 03 572 06 26 in 031 704 400 Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00 Sabota: 9.00-12.00 m
Rudarji v Letnem gledališču Limberk obeležili svoj praznik
V začetku julija je v Letnem gledališču Limberk v Grižah potekala prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev. Tradicionalna prireditev na dan slovenskih rudarjev, 3. julija, je preplet spominov, glasbe, običajev, tradicije in tovariškega druženja. Prireditev je pripravilo Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže, Turistična zveza Slovenije in Sindikat Premogovnika Velenje.
Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica-Li-boje so tudi letos dostojno proslavili dan slovenskih rudarjev, čeprav je sovpadal s stavko velenjskih rudarjev, ki so se prav zaradi protestiranja odrekli
svojemu praznovanju. Udeleženci praznovanja so se najprej zbrali pred kulturnim domom v Grižah, kjer so rudarji ob zvokih pihalne godbe prejeli rdeče nageljne in nato ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami odšli v Limberk. V povorki so bili poleg rudarske čete tudi letos uniformirani rudarji iz Laškega, Velenja, Šentjanža in od drugod.
Po starem rudarskem izročilu iz 15. stoletja je oblast nad proslavo prevzel »slavni častni in nezmotljivi prezi -dij« v sestavi Anton Planinc, Jože Hribar, Anton Pinter in Ivan Grobelnik. Udeležence je najprej nagovoril predsednik Etnološkega društva Srečno Jože Hribar, slavnostni govor-
nik Andrej Mavri pa je poudaril, da letošnji dan slovenskih rudarjev posvečamo spominu na 80-letnico gladovne stavke zasavskih knapov, spomnil pa je tudi na sedanjo stavko v Velenju.
V kulturnem programu so nastopili Godba Zabukovica, Godba Liboje, Ubrane strune, recitatorka Olga Markovič, mlada glasbenika Luka in Žiga Sopotnik in gledališka skupina Urbanščica s Primorske pod vodstvom Mirjam Frankovič Franetič, prireditev pa je povezovala Danica Vončina Veligo-šek. Po tradicionalnem nastopu obeh godb iz Zabukovice in Liboj so nadaljevali s prijetnim tovariškim druženjem ob knapovski malici. D. Naraglav
Druga avgustovska sobota je bila v Preboldu v znamenju praznovanja 60-letnice delovanja Društva upokojencev Prebold. V okviru praznovanja so v prostorih preboldskega hotela pripravili tradicionalno razstavo ročnih del in razstavo zdravilnih zelišč, osrednje praznovanje pa so pripravili v Gaju pri bazenu, kjer ima društvo svoje prostore.
V tednu športa so se člani društva pomerili v tradicionalnih upokojenskih športnih disciplinah, na osrednji prireditvi ob 60-letnici društva pa so najboljšim iz vsake discipline tako v moški kot ženski konkurenci podelili medalje in pokal za najboljšo odbojkarsko ekipo. Sicer pa so ta dan podelili tudi društvena priznanja prizadevnim članom društva
ter priznanja pokrajinskega in republiškega ranga Zveze društev upokojencev Slovenije. Priznanja sta dobitnikom podelila predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet in predsednica Zveze DU Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, ki je preboldskemu društvu podelila tudi posebno priznanje za 60-letni jubilej, dolgoletnemu predsedniku društva Ivu Stepišniku pa plaketo ZDUS.
Slovesnost so s svojimi nastopi obogatili Pihalni orkester Prebold, Moški pevski zbor Svoboda Prebold in humoristka Olga Markovič.
Prireditev je povezovala Marta Praprotnik, zbranim pa so spregovorili predsednik Ivo Stepišnik, Emil Hedžet, Mateja Kožuh Novak, župan Občine Prebold Vinko Debelak in nekateri drugi gostje. Vsi so
izpostavili pomen delovanja društva in njihova prizadevanja za kakovostno starost upokojencev ter čestitali društvu za uspešno delo tudi v prihodnje.
Ob tokratnem jubileju so izdali bilten, v katerem so predstavili zgodovino delovanja društva, predvsem pa obdobje zadnjega desetletja s poudarkom na delovanju vseh sekcij.
Preboldsko društvo upokojencev, ki vključuje tudi del upokojencev iz braslovške občine, sodi med velika upokojenska društva v Sloveniji in šteje trenutno 941 članov. Kot društvo je prvo v Sloveniji razvilo upokojenski društveni prapor, in to že ob ustanovitvi leta 1954. Pred desetimi leti, ob praznovanju 50-letnice, so ga zamenjali z novim in z njim nadaljujejo dolgoletno tradicijo uspešnega delovanja. D. Naraglav
Dobitniki priznanj, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet in predsednik DU Prebold Ivo Stepišnik (prvi z desne)
Blagoslov vozil in voznikov
Med ženskami zmaga Braslovčankam
Rudarji praznovali
Praznovali 60 let društva
Med nastopom ženske ekipe PGD Braslovče
PGD Braslovče je pripravilo tekmovanju, ki je bilo tudi del 3. tekmovanje s starimi ročnimi pokalnega tekmovanja Savinj-in z motornimi brizgalnami. Na sko-Šaleške regije, je sodelovalo
Borci na Rinki
16 ekip, od tega 5 ženskih.
Pri motornih brizgalnah je ekipno prvo mesto osvojilo PGD Paška vas, pri ženskah PGD Šoštanj mesto, pri ročnih brizgalnah med moškimi Požarna bramba Vransko, druga je bila ekipa iz Braslovč, tretja ekipa iz Letuša, med ženskami pa se je prvega mesta veselila ekipa PGD Braslovče.
Pokale in priznanja so najboljšim podelili predsednik in poveljnik PGD Braslovče Jožef Matko in Danijel Pantner, poveljnik regije SAŠA Franc Rančigaj in župan Občine Braslovče Branimir Stroj anšek. T. T.
svoje člane iz Mestne skupnosti Žalec, KS Gotovlje in KS
Vrbje, so se sestali na tradicionalnem tovariškem srečanju pri lovskem domu na Rinki.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno 70. obletnici nekaterih pomembnih dogodkov iz NOB in 50-letnici razglasitve mesta Žalec. Zbrane so nagovorili predsednik KO ZB za vrednote NOB Žalec Janez Meglič, predsednik ZB NOV za vrednote Žalec Marian Turičnik, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik KS Gotovlje Henrik Krajnc, za veselo razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Matej Dolar. T. T.
V dvorani Gasilskega doma Šempeter je bila na začetku počitnic v okviru praznovanja KS Šempeter na ogled razstava ročnih del krožka Deteljica, ki v okviru žalske univerze za III. življenjsko obdobje deluje že od leta 2000.
Krožek šteje petnajst članic in enega člana v starosti od 60 do 80 let. Redno se dobivajo vsak četrtek v mali učilnici Bergmanove vile, kjer kvačkajo, pletejo, šivajo, klekljajo ... Nekaj posebnega so tudi izdelki zakoncev Helene in Hranislava Kočiča, ki ustvarjata savinjsko čipko, zaščiteno pri Avtorski agenciji Slovenije,
Razstavljal krožek Deteljica
Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, ki združuje
S srečanja
Hranislav pa je tudi velik sli- svojih čipk predstavila tudi iz-karski mojster in ustvarjalec virna ročna dela poročne bale motivov za čipke. svoje babice Marije Lapan -
Helena Kočič je tokrat poleg Hriberšek iz leta 1925. D. N.
Na Krištofovo nedeljo, 27. julija, običajno poteka misijonska akcija, ki jo zaznamujejo prostovoljni prispevki za misijonska vozila in blagoslov vozil po svetu.
Blagoslov sta v župnijah na Polzeli in v Andražu opravila župnik Jože Kovačec in duhovni pomočnik Lovro Slejko, ki sta blagoslovila vozila in njihove voznike. Ti so v dar prejeli tudi podobice z molitvijo k sv. Krištofu za varno vožnjo in nalepke. T. T.
Lovro Slejko z ministranti med blagoslovom vozil in voznikov
Bogata razstava ročnih del članov krožka Deteljica
Ob jubileju nov prapor
Tri dni glasbe in zabave na Vranskem
Uniformirani člani ZŠAM na slovesnosti ob dnevu šoferjev in avtomehanikov na poligonu v Ločici ob Savinji prisluhnili petju Pevskega zbora ZŠAM Savinjska dolina pod vodstvom Mije Novak
Osrednjo slovesnost v počastitev dneva šoferjev in avtomehanikov Slovenije (13. julija) je letos organiziralo ZŠAM celjsko-zasavske regije, gostilo pa ZŠAM Savinjska dolina, ki je hkrati praznovalo 60-letnico svojega delovanja. Slovesnost so v soboto, 12. julija, pripravili na prometnem poligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji.
Praznovanje so začeli s povorko uniformiranih članov združenj šoferjev in avtomehanikov, na čelu je bila Godba Liboje z mažoretkami, poleg uniformiranih članic in članov pa tudi plesalci Folklorne skupine Ponikva pri Žalcu in starodobniki z vseh koncev Slovenije. Zbranim šoferjem in avtomehanikom je ob njihovem dnevu poslal pozdrave tudi predsednik države Borut Pahor, zaradi bolezni odsotnega predsednika Zveze ZŠAM Slovenije Janka Vebra pa je nadomeščal sekretar zveze Dejan Vidic, ki je bil tudi slavnostni govornik. V Zvezo ZŠAM Slovenija je vključenih 51 združenj, v katerih deluje več kot 7500 članic in članov.
Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina šteje za svoje rojstvo januar 1954, ko so v register društev vpisali Klub voznikov in avtomehanikov Žalec. Ustanovni člani so bili prej vključeni v Klub voznikov Celje, ker pa je bilo v Savinjski dolini vedno več poklicnih voznikov in av-
tomehanikov, so se odločili za samostojno pot. Takoj so zavihali rokave in začeli z resnim delom, organizirali predavanja o prometu, tekmovanja z motocikli in osebnimi vozili. Leta 1958 so začeli z organizacijo tečajev za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije poklicnih voznikov. Od leta 1970 do 1992 je pri združenju delovala avto-šola, ki je imela v najboljših časih celo 30 inštruktorjev.
Leta 1976 so v prvi fazi zgradili in slovesno predali namenu avtopoligon, ki je bil dograjen
13. julija naslednje leto. Bil je prvi tovrstni objekt v Sloveniji. Leta 1988 sta bila dograjena tehnična baza in šoferski dom. Ostaja pa tudi spomin na katastrofalno poplavo leta 1990 in prostovoljno delo članov pri sanaciji. Med vsakoletnimi dejavnostmi so delovna tekmovanja šoferjev in avtomehanikov, prav tako na začetku vsakega šolskega leta sodelujejo pri varovanju osnovnošolcev na poti v šolo in iz nje.
Klub voznikov in avtomehanikov Žalec je na šoferski praznik leta 1960 razvil svoj prvi prapor. V počastitev 60-letnice je Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina, ki je naziv iz kluba v združenje spremenilo leta 1972, ponovno dobilo nov prapor. Prapor je razvil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ga predal predsedniku ZŠAM Savinjska dolina Leonu Rozmanu, ta pa ga je izročil praporščaku Francu
Tkavcu. Na prapor so pripeli 13 trakov, ki so jih prispevali: Zveza ZŠAM Slovenije, ZŠAM celjsko-savinjske regije, združenji šoferjev in avtomehanikov Dolomiti in Ivančna Gorica, občine Polzela, Žalec, Braslovče in Prebold, Pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, Šola vožnje Verde v, Avtoservis Marjan Tratnik, s. p., BP Avto, Simon Pevec, s. p., in Jože Kočevar. Prapor je blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec. Donatorjev za žebljičke je bilo kar 115.
Predsednik ZŠAM Savinjska dolina Leon Rozman in član komisije za priznanja Adolf Škof sta podelila male in velike plakete združenja. Veliko plaketo so prejeli občini Polzela in Žalec, UICR (svetovna zveza poklicnih voznikov), IAGHS (evropska zveza šoferjev) in Zveza ZŠAM Slovenije, v zahvalo za dolgoletno predsedovanje ZŠAM celjsko-zasavske regije je veliko plaketo prejel Franc Janžič, za vodenje ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik ter za finančno pomoč pri izvedbi praznovanja 60-letnice Dušan Kobal, s. p.
V kulturnem programu so nastopili Godba Liboje z mažoretkami, Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu in Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, ki ga vodi Mija Novak. Za dobro razpoloženje po uradnem delu prireditve je skrbel ansambel Kaval iz Velenja, Bojan Predovnik, Franc Janžič in Milan Pečnik pa so ob tej priložnosti podelili tudi pokale za regijsko tekmovanje celjsko-zasavske regije ter prehodni pokal, ki je letos ponovno prišel v roke ZŠAM Savinjska dolina. K. R.
Fair play tudi v prometu
Začetek letošnjega poletja je bil v zahodnem delu naše doline v znamenju tradicionalne, že 12. prireditve Vransko Summer Night. Na predvečer dneva državnosti je velik oder in ogromen šotor prevevala dalmatinska glasba, v petek, 27. junija, so na svoj račun prišli ljubitelji na-rodno-zabavne glasbe, sobota pa je bila v znamenju rocka in popa. Tridnevna prireditev je imela tudi dobrodelni značaj, saj so zbirali denar za 11-letno Anito Stopar, ki odhaja na operacijo v Ameriko.
Na dalmatinskem večeru so nastopili Jelena Rozga, Mejaši, Klapa Intrade & Tomislav Bralič, Klapa Šufit, Kvartopirci, zasedba
M.J.A.V., za prijetna presenečenja pa je poskrbel glavni organizator Alex Reberšek, ki je skupaj z domačim ansamblom zaigral na harmoniko, nato pa predstavil 11 -letno Anito Stopar, ki se ji je odločil pomagati zbrati denar za zahtevno operacijo.
Naslednji večer je bil v znamenju narodno-zabavne glasbe, s svojimi nastopi pa so ga bogatili in navduševali občinstvo ansambel Spev, Navihanke, Fantje s praprotna, Veseli svatje, ansambel Vikend, Poskočni muzikantje, ansambel Mladika, Mladi upi, ansambel Štrajk, Stoj pa glej, Ognjeni muzikantje in Navihani muzikantje.
Sobotnemu večeru pa so dajali krila Siddharta, M12, Nude, Legalo kriminalo, Anavrin, Nije , Artenigma, Imset in Pero Lovšin.
Na vseh treh večerih je letos na Vranskem nastopilo več kot trideset priznanih slovenskih in hrvaških glasbenih izvajalcev, ki so pod velik šotor privabili nekaj tisoč glavo množico. Niti dež ni bistveno zmotil prvega
Jelena Rozga in dalmatinske klape so razgreli hladen prvi vranski večer
večera, saj so mnogi kljub dežju vztrajali pod odrom in spodbujali nastopajoče.
Organizatorji na čelu z Alexom Reberškom so znova dokazali, da Vranski Summer Night ni le samo glasbeni dogodek, ampak dogodek z dušo in s srcem, o čemer govori tudi dobrodelni namen. Z delnim izkupičkom od vstopnic, prodaje pijač, sponzorjev, nastopajo-
čih in ostalih so organizatorji zbrali več kot 3000 evrov, obiskovalci pa so darovali še dodatnih 300 evrov, poleg poslanih SMS-sporočil. Celoten izkupiček je namenjen 11-letni Aniti z željo po njeni ozdravitvi, z željo, da se mlado in pogumno dekle postavi na svoje noge in prihodnje leto kar zakoraka ne veliki oder na Vranskem.
D. Naraglav
Vranski poletni večeri v znamenju dobrodelnosti
Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline bo moralo kmalu sklicati izredni občni zbor in izbrati novega predsednika. Leon Rozman je namreč kmalu po praznovanju 60-letnice podal nepreklicni odstop.
V Mariji Reki peli in igrali
Letošnja tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo, ki je bila že 18. po vrsti, je tudi tokrat postregla z bogatim programom, predvsem pa ni manjkalo glasbe.
Sobota je bila v znamenju predizbora za Zlato harmoniko Ljubečne in tekmovanja za reškega godca 2014. Na prediz-boru se je predstavilo sedem mladih harmonikarjev, komi-
sija in občinstvo pa sta za najboljšega harmonikarja/-ko, za naslov reškega godca, izbrala Nežo Lesar iz Trbovelj.
Na nedeljskem tekmovanju narodno-zabavnih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline pa je nastopilo dvanajst ansamblov z vseh koncev Slovenije. Prvo nagrado in posebno strokovno nagrado za inovativnost in svež pristop je prejel ansambel Klapavuhi iz Benedikta v Slovenskih goricah, ki je tako postal dobitnik velike nagrade Savinjske doline. Na drugo mesto se je uvrstil ansambel Labodi iz Slovenj Gradca, tretje mesto pa je komisija prisodila ansamblu Žarek iz Velenja. D. N.
V Mariji Reki tudi letos veselo ob glasbi harmonikarjev
AMZS je v Centru vame vožnje na Vranskem že osmič organizirala prometno-pre-ventivni dogodek »Fair play v športu, v prometu«. In to na olimpijski dan, ko se med mladimi po vsem svetu udejanjajo olimpijske vrednote: odličnost, partnerstvo in športno prijateljstvo.
Prometna varnost je in vedno bolj postaja pomembna vrednota današnjega mobilnega življenja. Kakovost našega življenja nedvomno merimo tudi z vrednotami, ki se vsakodnevno izražajo na naših cestah. Šport nam lahko, s svojim osnovnim sporočilom »fair playa«, pri tem pomaga k odgovornejšemu ravnanju. Vse za večjo varnost nas samih in ostalih udeležencev v prometu.
Slovenske vrhunske športnike
in inštruktorje varne vožnje pri tem vodi skupni imenovalec. Za doseganje cilja so potrebni pozitiven pristop, motiv, trening in vztrajnost. S projektom želijo na eni strani spodbuditi tudi druge športnike in njihove trenerje, športne funkcionarje in sponzorje vozil za preskok k višjemu standardu prometne varnosti, s tem pa k zavedanju pomembnosti obvladovanja veščin vožnje, odgovornega ravnanja v prometu in .prenosu športnega duha na slovenske ceste, na drugi strani pa povečati vložek varnostne komponente v športnika samega kot vzor ostalim udeležencem v prometu.
Tokrat se jim je na poligonu AMZS Centra varne vožnje pod vodstvom selektorja Luke Slabeta pridružila slovenska odbojkarska reprezentanca, in
sicer Tine Urnaut, Klemen Čebulj, Uroš Pavlovič, Alen Šket, Gregor Ropret, Jan Pokeršnik, Danijel Kocilja, Dane Mijato- ( vič, Jan Klobučar, Matija Jereb, Mitja Gasparini, Jani Kovačič in Miha Plot.
Teoretične informacije inštruktorjev varne vožnje so nadgradili s praktičnimi izkušnjami v simuliranih pogojih spremenljivih razmer na cestah. Kljub športni odličnosti, ki jo dokazujejo na igrišču, so spoznali, da bo pridobljeno znanje uporabno znova in znova, ko bodo sedli za volan svojega avtomobila.
Prepričani so, da bodo športniki zgled varnega in odgovornega ravnanja v prometu, kar so izrazili s podpisom zaveze desetih temeljnih načel za večjo varnost na cestah. T. Tavčar
S tenisom skozi poletje Poletje navdihnila prenova jedra
Taborjenje v domačem okolju
Ena od skupin, ki seje učila igranja tenisa
V teniški akademiji Tomaža Volka so letos že 23. leto zapored pripravili poletne počitnice na teniških igriščih v Športnem centru Žalec.
Teniška akademija Žalec je poskrbela za pestro vsebino programa vsak dan v juliju in zadnja dva tedna v avgustu od 8.30 do 11.30. Otroci so se
s Tomažem Volkom in učitelji tenisa. aktivno učili teniških veščin, hkrati pa se srečevali s pestrimi vsebinami s področja atletike, košarke, nogometa, gimnastike, hokeja in odbojke.
Tudi v popoldanskem in večernem času je bilo poleti zelo pestro, saj so za loparje poprijeli tudi obiskovalci teniških igrišč različnih starostnih skupin. "Konec leto-
Kul in mokre počitnice
Za zanimivo in pestro celodnevno počitniško varstvo za otroke med 4. in 12. letom pod imenom Kul počitnice so tudi letos poskrbeli v ZKŠT Žalec. Pripravili so vodene izlete v slovenska zdravilišča za osnovnošolce, v sodelovanju z DPM Občine Žalec pa tudi letovanje na Krku.
V dveh terminih, od 30. junija do 4. julija in od 18. do 22. avgusta, se je z ZKŠT Žalec na kopanje in druženje v slovenska zdravilišča odpravilo 76 otrok. V dveh terminih so v sodelovanju z DPM Občine Žalec organizirali tudi letova-
nje na Krku, ki se ga je udeležilo 78 otrok.
Od 21. do 25. julija in od 4. do 8. avgusta pa so se otroci zabavali na Kul počitnicah pri Ribniku Vrbje in v ekomu-zeju. Kul počitnic se je letos udeležilo 130 otrok, ki so dneve preživljali na ustvarjalnih delavnicah. Zabavali so se ob Ribniku Vrbje ob čarovnijah in z gusarji, se igrali Indijance in znanstvenike, se odpravili na potep, odkrivali antične zgodbe v Rimski nekropoli Šempeter, obiskali kmetijo Flis Četina in uživali ob njihovih dobrotah. L. K.
šnjega poletja je prelomnica za naš klub, saj smo postavili nov teniški balon, ki bo, verjamemo, dobro nasledil starega. Veselimo se jeseni in zime, še veliko let pod novim balonom in seveda še veliko nasmejanih obrazov," je o uspelem poletnem času v teniški akademiji povedal Tomaž Vovk. T. Tavčar
Kljub temu da so poleti v žalskem mestnem jedru opravljali še zadnja prenovitvena dela, so vzdušje prenovljenega mestnega jedra že bogatili koncerti, ki jih je pripravil ZKŠT Žalec. Obiskovalce in poslušalce so navdušili in že ustvarili utrip, kakršnega so si snovalci prenove žalskega jedra tudi želeli.
Na prvem promenadnem koncertu 3. julija se je predstavila Vokalna skupina Cantemus. Ljubitelje jazza so v atriju Savinove hiše razvajali člani Vincent Color Quarteta. Zadnji julijski petek so z domačimi skladbami obiskovalce mestnega jedra razvedrili člani Savinjskega kvinteta. Prvi avgustovski glasbeni navdih so z diksilend ritmi v mestnem jedru ponujali člani Celjskega dixilanda, teden kasneje pa mozirska skupina DeVox. Prejšnji petek je za strasten poletni večer in številne obiskovalce poskrbela vokalna skupina M.J.A.V., letošnje poletje v prenovljenem Žalcu pa bo sklenil ta petek, 29.
8., Festival akustične glasbe v atriju Savinove hiše.
L. K., foto: T. T.
Župnijski dan in blagoslov konj
45 mladih tabornikov, za posamezne dejavnosti in življenje v taboru pa je skrbelo nekaj nekdanjih tabornikov in ostalih udeležencev. Doživetij in adrenalina ni manjkalo, še zlasti ne za tiste starejše tabornike, ki so se sredi tedna odpravili na orientacijo in nočno bivakiranje v samoti. Sicer pa so brez televizije, računalnikov in telefonov
preživeli lepe večere ob tabornem ognju, kar je bil zanimiv pobeg od običajnih navad in razvad. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na 12. svetovnem skavtskem forumu od 4. do 8. avgusta na Rogli, na katerem je sodelovalo več kot 200 mladih z vsega sveta, starih od 18 do 25 let, med njimi tudi Šempe-trani. D. Naraglav
V temnem gozdu ob tabornem ognju ...
V okviru praznovanja godu sv. Marjete, polzelske župnijske zavetnice, so pripravili več prireditev, med njimi tudi blagoslov konj v organizaciji društva Malteška konjenica Polzela.
V času tridnevnega praznovanje so pripravili sv. mašo, koncert ritmično duhovne glasbe, več športnih prireditev, oglasila se je pesem orgel in zvonov, praznovanje pa so zaključili s slovesno sv. mašo, procesijo in z druženjem. Konje so tokrat blagoslovili pri dvorcu Šenek, malteški vitez Stanko Novak in domači župnik Jože Kovačec pa sta predstavila pomen ohranjanja
VS Cantemus
M. J. A. V.
Taborniki rodu Bistra Savi-
nja so na jasi v Hrastju v Spodnjih Grušovljah od 30. junija do 4. julija že peto leto zapored organizirali petdnevno taborjenje. S tem ohranjajo več kot 60-letno tradicijo taborništva v Šempetru.
Kot je povedal taborniški starešina Jure Vrenko, se je letošnjega tabora udeležilo kar
dolgoletne tradicije blagoslova vitezov na Polzeli nepogrešljive teh plemenitih živali, ki so bile pri potovanjih, delu na poljih in v 500-letnem bivanju malteških pri vojskovanju. T. Tavčar
Z blagoslova konj
Teniški tečaji tudi v Preboldu
Ob sodelovanju Občine Prebold in Športne zveze Prebold so julija in avgusta v Preboldu pripravili štiri teniške tečaje za otroke. Zadnji se bo končal jutri, v četrtek, 28. avgusta.
Tečaje je vodil vodja preboldske teniške šole Rade Vogrinčič. Kar nekaj otrok je nagradilo svoje teniško znanje, ki so ga pridobili že lani, nekaj pa jih je letos pridobivalo osnovno teniško znanje. S teniškimi tečaji bodo nadaljevali tudi v jesenko-zimskem času oziroma ob začetku novega šolskega leta. D. N.
OBČINA ŽALEC
Sreda, 3. september, ob 18. uri
predstavitev knjige Zelišča, narava, zdravje in kulinarično doživetje; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, 031 637 778).
Sreda, 3. september, ob 19. uri
odprtje razstave ob 80-letnici Godbe Liboje v počastitev praznika Občine Žalec;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 3. september, ob 19. uri
mednarodni dobrodelni koncert;
Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Četrtek, 4. septembra, ob 13. uri
srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov z župani;
Gostišče Rimljan Šempeter (MDI Žalec, 031 230 861).
Četrtek, 4. septembra, ob 19. uri
odprtje skupinske razstave članov likovne sekcije KUD Žalec na temo voda - Od potoka do morja;
Savinov likovni salon (TIC Žalec, 713 04 34).
Petek, 5. september, in sobota, 6. september,
Triglav
(PD Žalec, 031 767 061).
Petek, 5. september, ob 8. uri
balinanje in streljanje z zračno puško; Športni center Žalec (DU Žalec).
Vsak petek v septembru med 16. in 18. uro
jezdenje ponijev;
Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6., in nedelja,
7. september, ob 5. uri
Vrata-Stenar-Kriški podi; odhod s Petrovega trga (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 6. september, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 6. september, ob 8. uri
predavanje o varstvu gorske narave (invazivne rastline) z ogledom po Savinjski planinski poti;
Planinski dom na Brnici (PD Liboje, 041 250 325).
Sobota, 6. september, ob 14. uri
predstavitev in delovanje gasilske mladine;
Gasilski dom PGD Griže (PGD Griže, 031 390 286).
Sobota, 6., in nedelja, 7. september, med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev;
Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. september, od 8.30 dalje
teniški turnir (pari nad 95 let); igrišča ob POŠ Trje (TKTrje 2000,041670 050).
Nedelja, 7. september, ob 15. uri
10. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev in 9. tradicionalna likovna razstava; Kerčmarjeva domačija, Petrovče 161; v primeru slabega vremena v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče (KD Petrovče in Zlatko Kerčmar, 041 478 984).
Torek, 9. september, ob 16. uri
odprtje 9. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca;
Šlandrov trg.
Sreda, 10. september, od 9. do 12. ure
merjenje kostne gostote;
Hmeljarska 3
(Društvo bolnikov za osteoporozo Celje, MDI Žalec, 031 230 861).
Četrtek, 11. september, ob 20. uri
mednarodni folklorni festival: Srbski večer z osrednjimi gosti, člani FS Ribarska banja iz Srbije;
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
NAPOVEDNIK
Petek, 12. september, ob 9. uri
pikado, krogi in rusko kegljanje;
Športni center Žalec (Društvo upokojencev Žalec).
Petek, 12. september, ob 15.30
Vebroy teniški memorial;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Petek, 12. september, ob 16. uri
srečanje starejših občanov;
Dom upokojencev Griže (KS Griže, 051 205 486).
Petek, 12. september, ob 20. uri
82. kavarniški večer z gostjo Mileno Miklavčič;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 13. september, ob 6. uri
Štukljev pohod; odhod iz Migojnic (PD, 031 539 839).
Sobota, 13. september, ob 7. uri
Kobariški Stol,
izpred POŠ Trje ob 7.00 in pisarne PD
Žalec ob 7.15
(PD Galicija, 051431056).
Sobota, 13. september, ob 8.30
2. vaške igre 2014; pred Gasilskim domom Ložnica (VS Ložnica in PGD Ložnica, 041 957 847 in 041 383 005).
Sobota, 13. september,
cici in mladinski izlet na Bukovico (PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 13. september, med 9. in 13. uro
Hmeljkov dan, družinska prireditev; Podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. september, med 9. in 13. uro
humanitarno zbiranje otroških oblačil in igračk ter bolšji sejem;
Podeželska tržnica Žalec (TD Žalec, 040 609 888).
Vsako soboto v mesecu med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 13., in nedelja, 14. september, med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev;
Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. september, ob 20. uri
gala koncert in zaključek 9. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 14. september, ob 5. uri
Jezerska Kočna; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836).
Nedelja, 14. september, ob 9. uri
družina kolesari;
Športni center Žalec
(Kolesarski klub Žalec, 041 220 525).
Torek, 16. september,
razstava Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti: razstava starih razglednic in današnjih fotografij Žalca ob občinskem prazniku Občine Žalec ter v počastitev 50-letnice mesta Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 18. september, ob 7. uri
Lubnik nad Škofjo Loko;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Sobota, 20. september,
tekma šolanih psov; vadišče na Ložnici pri Žalcu (KD Pluton Šempeter).
Sobota, 20. september, ob 8. uri
Kotečnik;
zborno mesto Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 20. september, ob 8. uri
srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Sobota, 20. september, ob 9. uri
Tek po ulicah Žalca;
Šlandrov trg
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 20., in nedelja, 21. september, med 16. in 18. uro
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev;
Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. september, ob 17. uri
srečanje abrahamov;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Sobota, 20. september, ob 18. uri
predstavitev knjig Jožeta Komeričkega - Pepija Vijuge življenja in Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah 2;
Dom hmeljarjev v Petrovčah (MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 20. september, ob 19. uri
slavnostna seja Sveta KS Galicija; farovški kozolec (KS Galicija).
Nedelja, 21. september, ob 6. uri
Blegoš;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 040 705 301).
Nedelja, 21. september, od 8.30 dalje
teniški turnir posameznikov;
igrišča ob POŠ Trje
(TK Trje 2000, 040 590 605).
Nedelja, 21. september,
dobrodelni koncert za nakup gasilske avtolestve;
telovadnica I. OŠ Žalec.
Sreda, 24. september, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 24. september, ob 18. uri
odprtje razstave Nostalgični Žalec v objemu hmelja;
avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, razstava odprta tudi 25. in 26. 9. med 10. in 18. uro
(Univerza za III. življenjsko obdobje, krožek Deteljica, 713 66 80).
Petek, 26. september, ob 19. uri
slavnostna seja sveta Mestne skupnosti Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Mestna skupnost Žalec, 710 40 20).
Petek, 26. september, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Lidije Tamše;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Sobota, 27. september, ob 7. uri
planinski piknik na Pohorju (pri Pajkovem domu); odhod s Petrovega trga (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 27. september, ob 16. uri
predstavitev društev MS Žalec s koncertom orkestra GŠ Risto Savin Žalec;
prireditvena ploščad na Šlandrovem trgu (Mestna skupnost Žalec, 710 40 20).
Nedelja, 28. septembra, ob 17. uri
1. koncert citrarskega abonmaja - Irena Zdolšek (citre) in Urška Arlič Gololičič (sopran);
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. september, ob 15. uri
Alešev memorial;
Športni center Žalec (Atletski klub Žalec).
Ponedeljek, 29. september, ves dan
predstavitev znamke in ovojnice na Pošti Žalec
(Filatelistično društvo Žalec).
Ponedeljek, 29. september, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 30. september, ob 17. uri
Kako daleč je Kozmus?
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Torek, 30. september, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Andrejem;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 30. avgust, ob 10. uri
Šport pod Žvajgo; športna igrišča pri bazenu (Matej Križnik, 051 667 560).
Sobota, 30. avgust, ob 20. uri
Žur pod Žvajgo;
Gaj Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 2. september, ob 17. uri
ustvarjalno v knjižnici - razstava; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 6. september, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica;
Režajeva domačija,
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 6. september,
prečenje Menine planine;
PD Prebold
(Miran Žohar, 041 593 673).
Sobota, 6. september,
košarkarski turnir trojk;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Jože Haladeja, 031 622 386).
Sobota, 6. september,
teniški turnir moške in ženske dvojice; teniška igrišča pri bazenu (Rade Vogrinčič, 040 665 961).
Nedelja, 7. september,
srečanje letalcev in ljubiteljev letenja; vzletišče v Kaplji vasi;
Aero klub Prebold
(Edvard Potočnik, 041 710 578).
Petek, 12. september, ob 16.30
atletski troboj; športna igrišča pri bazenu;
ŠD Partizan
(Janko Napotnik, 068 617 155).
Sobota, 13. september,
prečenje Vrata-Kriški podi-Trenta;
PD Prebold
(Matija Četina, 031 397 604).
Sobota, 13. september,
gasilsko tekmovanje;
Športni park Latkova vas;
PGD Groblja
(Matjaž Debela, 041 793 677).
Torek, 16. september, ob 18.30
Odkrivamo in predstavljamo:
Pesmi mojega srca, Sebastijan Kamenik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 19. september,
pohod v Marijo Reko;
DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Sobota, 20. september, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 20. september,
otroški nogometni turnir Občine Prebold (vključno 1. 2000); nogometno igrišče pri bazenu;
PD Partizan Prebold (Dejan Vran, 070 674 634).
Sobota, 20. september,
srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 21. september, ob 8. uri
društvena tekma v ribolovu;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 27. september,
pohod na vrh Korena;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Torek, 30. september,
prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 31. avgust, ob 14.30
31. prireditev DRUŽINA POJE;
igrišče v Andražu
(Sìavko Pižorn, 051 323 690).
Četrtek, 4. september, ob 16. uri
odprti turnir v malem nogometu v počastitev 16. praznika Občine Polzela; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738).
Četrtek, 4. in 18. september, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Četrtek, 4. in 25. september, ob 18. uri
Štajersko-Savinjska liga upokojencev v balinanju za leto 2014; Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber, 041 381 467).
Sobota, 6. september, ob 7. uri
pohod po Koželjevi poti;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli
(Sergeja Miklavc, 070 735 251).
Sobota, 6. september, ob 9. uri
5. športno srečanje med severnim in južnim delom občine; igrišče v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Vsako soboto v septembru ob 17.15
medkrajevna liga malega nogometa Andraž 2014/15; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738).
Od sobote, 6. septembra, do ponedeljka, 8. septembra,
državno prvenstvo za članice in člane Teniške zveze Slovenije; igrišča Teniškega kluba Polzela (Jože Vrečko, 041 686 154).
Vsaka nedelja v septembru ob 9. uri
redni tederiski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure;
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Nedelja, 7. september, od 9. ure dalje
tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Občine Polzela (Ivan Kotnik, 041 783 225).
Torek, 9. september, ob 18. uri
198. lunahod v neznano;
zbor pri domu Društva upokojencev
Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Četrtek, 11. september, ob 18. uri
motivacijsko-hribopisno predavanje Pie Peršič;
Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak, 03/703 32 04).
Sobota, 13. september, ob 6. uri
pohod na Mirno goro; zbor pri igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Sobota, 13. september, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Nedelja, 14. september, ob 9. uri
kolesarjenje Polzelanov in Braslovčanov; start pred občinsko, stavbo v Braslovčah; TD Polzela in Športna zveza Braslovče (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Nedelja, 14. september, ob 10. uri
5. turnir streljanja z zračno puško;
igrišče v Andražu
(Leon Pižorn, 041 578.089).
Četrtek, 18. september, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 03/703 32 40).
V petek, 19., in soboto,
20. septembra, med 8. in 19. uro ter v nedeljo, 21. septembra, med 8. in 15. uro
razstava malih pasemskih in eksotičnih živali z delavnicami; pod šotorom pri Občini Polzela (Savinjsko društvo gojiteljev malih živali in Biopark Lipovec).
Sobota, 20. september, ob 7. uri
tekma šolanih psov;
klubsko vadišče Ložnica pri Žalcu
(Radovan Viđali, 041 842 954).
Sobota, 20. september,
pohod po Občini Polzela; zbor pri igrišču v Andražu ob 7.30 (Slavko Jevšnik, 041 543 416); zbor pred občinsko stavbo na Polzeli 'ob 8. uri
(Sandi Mlakar, 041 371 828).
Sobota, 20. september, ob 9. uri
teniški turnir določenih mešanih dvojic; igrišča Teniškega kluba Polzela (Jože Vrečko, 041 686 154).
Sobota, 20. september, ob 9. uri
turnir ob prazniku Občine Polzela; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Sobota, 20. september, od 9. ure dalje
sejem Dobrote s kmetij in petelinje dirke;
parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 20. september, od 9. do 13. ure
razstava gob s predavanjem; parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Franci Uratnik, 070 714 468).
Sobota, september
110-letnica PGD Polzela;
PGD Polzela
(Ivan Kotnik, 041 783 225).
Sobota, 20., in nedelja, 21. september,
24. likovna kolonija prijateljstva;
Gora Oljka
(Irena Pevnik, 041 784 905).
Nedelja, 21. september, ob 9. uri
dobrodelni vzpon na Goro Oljko v okviru akcije 100 koles za 100 nasmehov;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (ZKTŠ Polzela 03/703 32 28).
Petek, 26. september, ob 9. uri
športno tekmovanje v Andražu ob prazniku Občine Polzela; igrišče v Andražu (Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 27. september, ob 8. uri
srečanje mladih planincev SMDO na Šmohorju;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 27. september, ob 9. uri
dobrodelni malteški tek po hmeljski poti;
obvezne predprijave;
start pred občinsko stavbo na Polzeli
(ZKTŠ Polzela 703 32 28).
Sobota, 27. september, od 13. do 17. ure in nedelja, 28. september, od 9. do 12. ure
strelske prireditve (Ivan Skornšek, 572 06 32).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 3. september, po Savinjski planinski poti;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 13., in nedelja, 14. septembra,
Planina Za skalo (1510 m), Travnik (2252 m);
PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Sreda, 17. september, ob 17. uri
3. turnir v pospešenem šahu za otroke do 12 let;
v prostorih Braslovče 29 (prijave do 13.
9. 2014);
Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069).
Petek, 19. september, ob 18. uri
slavnostna seja Občinskega sveta Občine Braslovče;
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 20. september,
Po grajskih poteh;
PD Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 27. september, ob 19. uri
koncert MePZ Društva upokojencev
Braslovče;
avla OŠ Braslovče;
DU Braslovče
(Dragica Kokovnik, 031 343 912).
Sobota, 27. september,
Rombon (2208 m);
PD Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988).
Torek, 30. september, ob 18. uri
pravljična ura;
prostori Občinske knjižnice Braslovče; (Laura Jelen, 705 91 98).
OBČINA TABOR
Nedelja, 31. avgust, ob 8. uri
kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 28. september, ob 8. uri
kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Zgodovina na filmu
Glasba in film na Savinov dan
Nastop Akademskega pevskega zbora Risto Savin
V Občini Prebold so prejšnji mesec v treh zaporednih četrtkih na dvorišču in v prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi, na nekdanji Režajevi domačiji, pripravili tri filmske projekcije.
Na prvem filmskem večeru z naslovom Štajerska v Filmskih obzornikih, to so kratki dokumentarni filmi, ki jih je v povojnih letih prikazal Triglav film, so predstavili 19 dogodkov, posnetih v letih 1946-1951. Občinstvo sije ogledalo filmske prispevke o novi elektrarni Mariborski otok (1946), o naših termalnih zdraviliščih (Rogaška, Dobrna 1946), o slovenskem plavalnem prvenstvu v Mariboru (1946), savinjskem hmelju (1947), o Železarni Štore (1948) ... Med njimi tudi dva, ki sta govorila o sedanji preboldski občini, in sicer prispevek o zadružnem
domu v Šeščah (1948) in lutkarskem krožku v Preboldu (1950).
Filmske obzornike so predvajali v kinematografih kot predfilm oziroma kot dodatek k celovečernemu filmu. Kot ena prvih oblik organizirane povojne filmske produkcije predstavljajo edinstven zgodovinski vir, ki priča o povojnem življenju na Slovenskem, hkrati pa so se na Filmskih obzornikih urili mlajši snemalci, režiserji in drugi strokovni sodelavci nastajajoče slovenske filmske produkcije.
Na drugem večeru 17. julija so predstavili tri dokumentar-no-turistične filme. Občinstvo si je ogledalo film Mesto ob Savinji, ki je bil posnet leta 1954 v hrvaškem jeziku, film Dober dan, Celje iz leta 1978 in film Kako teče čas v Občini Žalec, posnet leta 1981.
Tretji večer, ki so ga pripravili 24. Julija, je bil posvečen hmelju. Udeleženci so si lahko ogledali tri starejše dokumentarne filme, ki so govorili zlasti o hmeljarstvu v Savinjski dolini in pričajo o pomenu, ki ga je imela ta kmetijska panoga za ekonomijo in kulturno identiteto regije v povojnem obdobju.
Predstavili so tudi filme Kmečki praznik v Žalcu iz leta 1954 (brez zvoka), Hmeljarstvo v Savinjski dolini (1954) in Zeleno zlato (1960).
Projekcija vseh teh filmov oziroma filmskih večerov poteka v sklopu iniciative Zgodovina na filmu, ki jo vodi Katja Huš, nastaja pa v sodelovanju s slovenskim filmskim arhivom, Zgodovinskim arhivom Celje, Občino Prebold, Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold ter KUD Svoboda Prebold. D. Naraglav
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na dan rojstnega dne rojaka Friderika Širce - Rista Savina (11. julija) v Dvorcu Novo Celje pripravil koncert Akademskega pevskega zbora Risto Savin.
Glavni izziv zbora so odlično izvedeni slovenski ljudski glasbeni motivi, s spoštovanjem pa odpirajo zapostavljeno glasbeno zapuščino Friderika Širce - Rista Savina.
S koncertom ob Savinovem dnevu je zbor zaključil svojo prvo sezono delovanja.
Obiskovalci so si ogledali tudi kratek dokumentarni film z naslovom Nocoj ima nekdo rojstni dan, posnet leta 2008, avtorja Roberta Gabra. V njem »stari« Žalčani obujajo svoje spomine na skladatelja in njegovo soprogo Olgo. Najdragocenejši je zapis 22. marca letos preminule častne občanke, akademske sli-
karke Jelice Žuža, ki je tudi edini ohranjeni zvočni zapis. Poleg nje so spomine obujali Vera Žu-žej, Viktorija Rehar in Terezija Rizmal Lukman. Obiskovalci so ob spominih prisluhnili tudi šaljivim ljudskim pripovedim o »generalu in generalici«, kot si jih je zapomnil ljudski spomin, v knjigi folklornih zgodb iz Spodnje Savinjske doline z naslovom Tedi ni blo tk ko dons pa zapisal Blaž Podpečan. T. T.
Griški Ex tempore
David Sopotnik ob povezovanju tudi zapel
KUD Svoboda Griže je pred začetkom počitnic organiziralo tradicionalno slikarsko prireditev - Ex tempore Griže 2014. Letošnja prireditev je bila posvečena 60-le-tnici odprtja prenovljenega letnega gledališča Limberk. Udeleženci so ustvarjali na temo letnega gledališča in njegove okolice, svoja likovna dela pa predstavili v raz-
stavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže. Prireditev je povezoval in glasbeno obogatil David Sopotnik.
Enajst ustvarjalcev je ustvarilo prav toliko likovnih del, ki jih je ocenila komisija v sestavi Olge Markovič, likovne pedagoginje Brede Bračko in umetnostnega zgodovinarja Matije Plevnika in se odloči-
la, da podeli nagrade štirim likovnikom. Prvo mesto je pripadlo Maticu Čadeju, za njegovo likovno delo pa je umetnostni zgodovinar Mitja Plevnik dejal: »Likovno delo na sproščen in preprost način nagovarja svoje občinstvo. Za delo je značilno, da z ti abstrahiranja in specifično uporabo živih barv, ki tvorijo večje zaplate, ustvarja vzdušje, ki kakovostno povzema »šti-mungo« kulturne krajine, značilne za ta prostor.«
Drugo mesto je komisija prisodila Srečku Štamolu, ki je ustvaril likovno delo z naslovom Gledališče v Limberku, tretje mesto pa je dobilo likovno delo z naslovom Limber-ška razglednica avtorja Vlada Geršaka. Ciklus najboljših del s četrtim mestom zaokrožuje likovno delo Šank v Limberku avtorice Lidije Tamše, vodje likovne sekcije in organizatorke razstav v razstavno-prireditve-nem prostoru v Grižah. D. N.
Glasbeni spektakel v Limberku
Beograjčani v Novem Celju
V Dvorcu Novo Celje je tretjo avgustovsko nedeljo v okviru vokalnega glasbenega festivala stare glas-
be Seviqc Brežice nastopil beograjski ansambel Travelling Musicians v zasedbi Aleksandar Novakovič
(basbariton), Mirjana Radosavljevič (kljunasta flavta), Marija Roduner (francoski rog), Đorđe Miloševič
Koncert v naravnem okolju letnega gledališča v Grižah pričaral izjemno doživetje
The Moonlighting Orche- spektakel, ki so ga člani te stra je v petek, 4. julija, v glasbene skupine uprizorili Letnem gledališču Limberk že ob njihovi 10-letnicifebru-V Grižah pripravil glasbeni arja na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
The Moonlighting Orkestra je sedemnajstčlanska zasedba, ld deluje od leta 2003. V svoj program uvršča veliko glasbenih stilov, od bluza, soula, evergrinov, "zlatih" slovenskih popevk, jazza do funka in latina ter plesne glasbe. Močna pihalna sekcija omogoča, da izkušeni glasbeniki v svoj pester repertoar nemalokrat uvrščajo tudi znane jazzovske standarde in skladbe v ritmu sviriga. Nastopajo izključno v živo. Za umetniško delovanje že vse od začetka skrbita ustanovitelj or-
Travelling Musicians v Novem Celju
(baročni violončelo) in Andrej Jovanič (teorba, baročna kitara) in s programom Tour de baroque.
Program je predstavljal edinstven izbor glasbenih del in mojstrovin dveh stoletij glasbene zgodovine in je vrhunska kombinacija glasbenih izkušenj in okusov.
Festival Seviqc Brežice spada v vrh evropskih festivalov stare glasbe. Dosežen ugled na širšem evropskem in svetovnem področju omogoča festivalu, da v Slovenijo pripelje najboljšo trenutno ponudbo po konkurenčnih cenah in da neposredno vpliva na oblikovanje evropske scene stare glasbe. T. Tavčar
kestra, glasbenik in umetnik Albert Zaveršnik - Berti in njegov sin Matevž Zaveršnik.
Večer v letnem gledališču v Grižah je bil zaradi okolja še veličastnejša različica predstave v Domu II. slovenskega tabora, ki jo je odlikovala tudi odlična celostna podoba, od oblek, plesnih vložkov, scenografije, svetlobnih učinkov ... v stilu odpete glasbe. Svoj pečat je pustil tudi član orkestra, vokalist in klaviaturist ter povezovalec Franci Pod-brežnik. Vsekakor bo večer, ko so poslušalci do zadnjega napolnili amfiteater v Grižah, zaradi odličnega glasbenega doživetja še dolgo ostal v spo-D. Naraglav
minu.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Deseta Spanzlova slikarska šola
Zlata nota za najprizadevnejše
Rudi Španzel deli svoje znanje
V baročnem Dvorcu Novo Celje poteka v teh dneh poletna slikarska in grafična šola Rudolfa Španzla, imenovana
Chiaroscuro, ki jo že desetič organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Svoje likovno in grafično znanje nadgrajuje 19 mladih udeležencev in 16 odraslih.
Udeležba je letos mednarodna, saj sta se jim pridružili dve dijakinji iz prijateljskega mesta Kruševac, udeležence in mentorje pa je prvi dan druženja,
18. avgusta, pozdravil žalski župan Janko Kos. Program šole za mlade likovnike poteka vsak dan od 9. do 17. ure v dvorcu, v njegovi okolici in na nekaterih drugih lokacijah (kmetiji v Gotovljah, Rimski nekropoli). Odrasli ustvarjajo od 18. do 21.
ure v dvorcu. Letošnja glavna tema njihovega ustvarjanja so Rimljani na Slovenskem. Poleg akademskega slikarja Rudolfa Španzla, častnega občana Občine Žalec, program izvajajo mentorji Dorian Španzel, Rok Slana, Barbara Zupanc, Regina Mratinkovič, Breda Bračko in Bogdan Renko. Poletno šolo bodo zaključili jutri, v četrtek,
28. avgusta, z razstavo del udeležencev in umetniškim programom. Istočasno bodo v dvorcu odprli pregledno razstavo izbranih likovnih del dosedanjih udeležencev slikarske delavnice Chiaroscuro 2004-2014, ki bo odprta ves september. T. T.
■V Éf* * Hi V Yi J
VÜ L
Mladi udeleženci letošnje poletne šole z mentorji in županom Jankom Kosom
Z glasbo v poletje
Med nastopom Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete pod vodstvom dr. Tjaše Ribizel
V Kulturnem domu Letuš so pripravili poseben glasbeni večer, na katerem so gostili pevke in pevce Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete iz Ljubljane, ki ga že štiri leta vodi Braslovčanka dr. Tjaša Ribizel.
Ribizlova je zbor vzela pod svoje okrilje pred štirimi leti, na prijetno topli sobotni večer pa so se lahko prepričali o tem, kako marljivi so med letom in kako veliko veselje do glasbe jih povezuje. Da je glasba univerzalni jezik, ki
ne pozna nobenih meja, pa so dokazovali tudi pevci Klape Sidro, ki so se na nastopu predstavili kot gostje in marsikoga »opomnili«, da se približuje čas dopustov, lagodnejših ritmov, umirjenih večerov in obmorskih napevov.
Študentski pevski zbor Filozofske fakultete je predstavil del raznolikega programa, ki so ga pevci z zborovodkinjo skrbno pripravljali letošnje študijsko leto in zajema zavidljiv razpon različnih zvrsti: od pop hitov (denimo popevke Somebody that I used to know) do posrečenih priredb slovenskih ljudskih pesmi, od latinščine (Daemon Irrepit Callidus) do mehkih napevov slovanskih skladateljev Antonina Dvoraka in našega Marija Kogoja. Klapa Sidro pa je pridala kanec dalmatinskega melosa, ki je večer zaokrožil v prijetnem poletnem vzdušju. T. Tavčar
Večer ljubezenskih pesmi
V četrtek, 14. avgusta, so pod šotorom pri cerkvi svete Neže v Libojah pripravili že drugi večer ljubezenskih pesmi.
Koncert so organizirale dekleta glasbene skupine M.J.A.V., ki so navdušile z ljubezenskimi pesmimi in z igranjem na glasbene instrumente. Poleg njih so nastopili tudi gostje: vokalni skupini Cantemus in Kvartopirci ter
Adi Smolar, s katerim so organizatorke koncerta zapele nepozabno pesem Daleč je za naju pomlad, glasbeni dogodek pa je povezoval Franci Podbrežnik.
Mjavkice so želele s svojim nastopom povedati, kako je ljubezen pomembna na vseh področjih življenja, in se posloviti od ustanovne članice skupine Veronike Vodlan. D. N.
Glasbena šola Risto Savin Žalec ima v novem šolskem letu vpisanih 509 učencev. Novost bo pouk kontrabasa, ki so ga pred leti že poučevali, prvič sploh pa bodo poučevali tamburico. Oddelek plesa oziroma baleta ostaja v najetih prostorih, saj se zaradi negotovih finančnih razmer projekta ureditve podstrešja v plesno dvorano v tem letu ne bodo lotili, je povedal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus, ki je zelo zadovoljen tudi s preteklim šolskim letom.
Najuspešnejši učenci vsakega šolskega leta so vpisani v Zlato knjigo, nekateri pa prejmejo posebno priznanje zlata nota. Oboje je z nastopom svojega mandata uvedel ravnatelj mag. Gorazd Kozmus: »Šolsko leto 2011/12 je bilo moje prvo celotno šolsko leto in takrat se mi je zdelo prav, da na nek način nagradim učence. V Zlato knjigo vpišemo učence, ki so s svojim delom in dosežki v šolskem letu prispevali k povečanju ugleda šole in s tem tudi lokalne skupnosti. Zlato noto pa dobijo učenci, ki zaključijo šolanje pri nas in so v času šolanja pustili globok pečat v našem delovanju. O obeh pri-
znanjih v skladu s pravilnikom odloča učiteljski zbor, nagrajence pa predlagajo učitelji razredniki. To je neka nagrada za vse, kar so naredili med šolanjem, ne gre le za uspehe na tekmovanjih, ampak tudi za udejstvovanja v različnih orkestrih, na nastopih, za povečanje ugleda naše šole in .ožjega okolja.«
Priznanje zlata nota naj bi prejela največ dva učenca vsako šolsko leto (po trije so vpisani v Zlato knjigo), vendar je število zelo uspešnih mladih glasbenikov tako veliko, da so do zdaj vsako leto podelili po tri. V šolskem letu 2011/2012 so zlato noto šole prejeli Lucija Bogataj, Tilen Slakan in Harmonikarski orkester GŠ Risto Savin Žalec, naslednje šolsko leto Uroš Hostnik, Tjaš Zazijal in Sašo Vindiš, konec tega šolskega leta pa Aljaž Jazbinšek, Meta Kočevar in Kirn Pavlič. Zlato noto in vpis v Zlato knjigo podeli ravnatelj pred vsemi učenci, starši in učiteljskim zborom na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta.
Tudi v novem šolskem letu se ni bati za uspehe učencev in njihovih mentorjev, veliko bolj negotove pa so finančne razmere. Žalska glasbena šola bo v tem
Žalska glasbena šola najprizadevnejšim učencem podeljuje zlato noto
letu dobila manj denarja od ministrstva, prav tako je sama pokrila izplačilo tretjega in četrtega dela plačnih nesorazmerij zaposlenim, čeprav je država dolžna poskrbeti za plače učiteljev. Tudi zato v začetku šolskega leta plesni oddelek še ne bo imel prostorov v preurejenem podstrešju (preuredili bodo približno 330 m2). Kot je povedal mag. Gorazd Kozmus, so za to investicijo sicer privarčevali denar, v teh dneh bo izdelana tudi projektna dokumentacija, vendar zaradi negotovih razmer ta hip novih finančnih obveznosti glasbena šola ne more prevzeti. Še vedno pa načrtujejo izvedbo del v začetku prihodnjega leta. K. R.
»Obiralke« pod braslovškim kozolcem
KD Gomilsko je v okviru Dneva hmeljarjev v Braslovčah na povabilo tamkajšnjega turističnega društva pod kozolcem na prireditvenem prostoru gostovalo s predstavo Halo, obiralke so tu! avtorja Ivana Mi-keka in v režiji Olge Markovič.
Gledalci so prireditveni prostor napolnili do zadnjega kotička, nekateri so si predstavo ogledali kar stoje, domov pa odhajali s prijetnimi občutki, da tako dobre predstave v izvedbi amaterskega gledališča še niso videli in da bi lahko po mnenju številnih gledalcev igro odigrali tudi na velikih odrih profesionalnih gle-
dališč. Amaterski gledališčniki več desetletij nazaj v preteklost, so v igri na hudomušen način ko so hmelj v Spodnji Savinjski popeljali številne obiskovalce dolini še obirali ročno. T. T.
Obiralke napolnile prizorišče
Planinski pevski zbor na Slovaškem
Mešani planinski pevski zbor Žalec se je konec junija na pobudo Janeza Kolariča, znanega zborovodje in častnega meščana slovaškega mesta Bardejev, udeležil XXVII. mednarodnega zborovskega festivala na Slovaškem (Vranovske zborove slavnosti), kjer so imeli tri koncerte.
Prvi koncert s sakralno tematiko je bil v dvorcu v kraju Humennom, drugi koncert na trgu v kraju pod Unescovo zaščito Bardejev, tretji s posvetno tematiko pa je potekal v kraju Vranov nad Toplou. Kot je povedala dirigentka Breda Veber, so se na pot odpravili s
pomočjo sponzorjev, za kar so jim zelo hvaležni. »Gostovanje je navdušilo ne samo nas, ampak tudi Slovake in druge udeležence festivala, ki so bili z našimi nastopi vidno in slišno zadovoljni, saj smo bili deležni močnih aplavzov in pohval,« je še dejala Vebrova. D. N.
Mešani planinski pevski zbor Žalec pred dvorcem v kraju Humennom
Po Spodnji Savinjski 206 kolesarjev
Polzelski karateisti v novih prostorih
S kolesarjenja po Spodnji Svinjski dolini Zadnjo junijsko nedeljo je v organizaciji ZKŠT Žalec potekalo 13. tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski
dolini.
Na pot, dolgo 56 km, ki jo je prekolesarilo 206 udeležencev različnih starosti, so se podali
izpred žalskega hotela in nadaljevali preko Vrbja, Prebolda, Kaple vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega, Podvrha mimo Žov-neškega jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Gotovelj nazaj v Žalec. Za progo so kolesarji potrebovali slabe štiri ure, na poti pa so imeli pet postankov, in sicer v občinah Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče in Polzela, kjer so jim ponudili okrepčilo. Na cilju so med udeleženci izžrebali praktične nagrade, med katerimi je bila tudi glavna nagrada - gorsko kolo, ki ga je podarila trgovina BL Šport. Srečni nagrajenec je bil Jožef Tkavc iz Ločice ob Savinji. T. Tavčar
Deseti tek na Goro Oljko
Po startu v Andražu nad Polzelo
Planinsko društvo Polzela je pripravilo 10. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Teka, ki je štel za šta-jersko-koroški pokal, se je udeležilo 59 tekačev iz raznih slovenski krajev, ki so tekli v sedmih moških in petih ženskih kategorijah.
Absolutni zmagovalec je postal Miran Dovnik iz Laporja, ki je za progo, dolgo 7,3 km in s 410 metri višinske razlike, potreboval 33,34 minute (lanski čas 33,38), pri ženskah pa je bila najhitrejša Mateja Mlinar iz Rečice ob Savinji, ki je progo pretekla v času 40,48 (lanski
čas 43,24). Najstarejša udeleženka teka je bila 65-letna Darinka Bošnjak iz Velenja, najstarejši udeleženec pa 73-letni Branko Janez Rojc iz Prebolda. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice in topel obrok hrane.
Zmagovalci pri moških do 19 let in mlajši: Matej Meklav (Andraž); do 29 let: Gregor Bučar (Kostanjevica ob Krki); do 39 let: Goran Dobrijevič (Celje), 2. Dejan Požun (Galicija), 5. Primož Uranjek (Sveti Lovrenc); do 49 let: Miran Dovnik (La-
porje); do 59 let: Alojz Mlinar (Črna na Koroškem), 2. Romuald Pavlič (Vransko), 8. Zlatko Veselič (Arja vas); do 69 let: Ivan Golob (Ormož), 7. Miroslav Jegrišnik (Breg pri Polzeli); do 79 let: Franc Fajfar (Kisovec), 2. Branko Janez Rojc (Prebold). Ženske do 29 let: Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji), 3. Nuša Žerjav (Andraž); do 39 let: Andreja Žerjav (Slovenska Bistrica), 2. Darja Tesič Ramšak (Liboje); do 49 let: Snežana Lujinovič (Mežica); do 59 let: Erika Juvan (Slovenj Gradec); do 69 let: Darinka Bošnar (Velenje). T. Tavčar
FC Pragwald zmagovalka Tolkec lige
Karate klub Polzela je v podjetju Garant Polzela v stečaju llajel del poslovnih objektov in jih preuredil v malo telovadnico s fitnesom. Nove prostore imenujejo DOJO, kar v japonskem jeziku pomeni prostor, namenjen treniranju borilnih veščin. To pomeni, da so opremljeni s tatami blazinami, z ogledali, boksarskimi vrečami, s tradicionalnim orožjem itd.
V dolgoletni tradiciji borilnega športa na Polzeli, kjer je v sedemdesetih letih domačin Bojan Pušnik dosegal najvišje športne rezultate v kontaktnem karateju v takratni Jugoslaviji in Evropi, je Karate klub Polzela napredoval in kategorizirani športniki ter reprezentanti so tako nujno potrebovali dodatne prostore za vsakodnevne treninge.
Prenovljene prostore je v družbi približno stotih članov in somišljenikov odprl župan Jože Kužnik, ki je trak prerezal s samurajskim mečem - ka-tano in v pozdravnem nagovoru pohvalil vodstvo kluba, predsednika Boruta Strojina, ustanovitelja društva in glavnega trenerja Branka Cimpermana ter sekretarja Tomaža Deberška. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Strojin in poudaril, da bodo novi
Ü W? h}
SP* Je ) tr
prostori namenjeni različnim borilnim veščinam in tudi sorodnim športom, za katere do zdaj na Polzeli niso imeli pri-
mernih prostorov. V imenu ZKTŠ Polzela je zbrane pozdravila tudi direktorica Klavdija L. Tomažič. T. Tavčar
Državni
podprvakinji
V Črešnjevcu ob Dravi je potekalo državno prvenstvo v odbojki na mivki.
Tekmovanja sta se pod vodstvom trenerja Bena Božiča udeležili tudi Maša Božič iz Šempetra in Žana Zdovc Sporer z Brega pri Polzeli. Z več kot odlično igro, borbenostjo in s povezanostjo sta ponovno posegli na sam vrh prvenstva in si priigrali 2. mesto v državi. T. Tavčar
Maša Božič in Žana Zdovc Sporer z medaljama za drugo mesto
Zmorem preplavati 100 m
Rok Marguč (v sredini) je "izzval" tudi Mateja Sitarja (levo) in Gregorja Štormana (drugi z desne) z ZKŠT Žalec
V medkrajevni ligi v malem nogometu na travi, imenovani Tolkec liga Občine Prebold, v kateri igrajo jesenski in spomladanski del, končajo pa z zaključnim turnirjem, je letos slavila ekipa FC Pragwald.
V pretekli sezoni 2013/14 je
v ligi sodelovalo 12 ekip, in sicer Omega - Morana Šešče, ŠD Lat-kova vas, ŠD Trnava, ŠD Matke, Kaplja vas team, ŠD Risi Zabu-kovica," DMN Šempeter, Mer-zelj Kaplja vas, Zlatorog Marija Reka, ŠD Partizan Prebold in FC Pragwald. Slednja je postala zma-
govalka lige, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Kaplja vas team, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Latkova vas. Najboljši strelec lige je postal z 31 doseženimi goli Dejan Vran iz FC Pragwald, drugi je bil z 29 goli Roman Iskrač iz ŠD Matke, tretje mesto pa je s 16 goli pripadlo Roku Cizeju iz ŠD Trnava. Za naj fair play ekipo letošnjega turnirja pa so razglasili ekipo Omega - Morana Šešče.
Na zaključnem turnirju, ki je letos potekal v Šempetru, je zmagala ekipa ŠD Risi iz Zabukovice, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DMN Šempeter, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Latkova vas.
Nova sezona Tolkec lige, ki jo že nekaj časa vodi Matej Gola-všek iz Šešč, se bo začela že čez nekaj dni, in sicer v nedeljo, 31. avgusta. D. N.
V začetku julija je na preboldskem bazenu potekala tradicionalna prireditev Zmorem preplavati 100 m. Prireditve, ki je potekala v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, Športne zveze Prebold in Občine Prebold, se je udeležilo 52 plavalk in plavalcev.
Plavalni izzivalec, ki je postavil primerjalni čas, je bil tokrat deskar na snegu Rok Marguč. Vsi udeleženci, ki so preplavali 100 m, so prejeli simbolične nagrade, prireditev pa je štela za izbor naj rekreativke in rekreativca Občine Prebold. Izvedli so tudi odprto prvenstvo Prebolda v plavanju. Pri deklicah je zmagala Hana Podbregar, pri dečkih pa Mišo Zorič. Pri članica je bila najboljša Mojca Hribernik, pri članih pa Simon Virant, ki je dosegel tudi ab-
solutno najboljši čas (1:17,06). Med štafetami 4 x 50 m so bili člani zmagovalne ekipe Samo in Urban Bergant, Lovro Kavčič in Nejc Strojen. Najmlajša plavalca sta bila Daša Lesničar in Krištof Novak Nemeš, najstarejša pa Tončka Pečovnik in Marjan Marinc. Plavalka Mojca Hribernik pa se je najbolj približala času izzivalca.
V letošnji sezoni so v odbojki na mivki do 15 let (U15) odigrali dva turnirja, prvega na Pohorju in drugega v Kamniku. Naslov državnih prvakov je osvojila ekipa ZMVF Adidas, v kateri sta igrala Jaka Udrih (SIP Šempeter) in Rok Možic (OK Maribor).
Ta dan so imeli vsi plavalci brezplačno kopanje, poleg tega pa so se lahko udeležili turnirja v namiznem tenisu, ki ga je izvedel NK Partizan Prebold, vaterpola, poligona z napihljivimi žogami ali ustvarjalnih delavnic. Člani ekipe Prej - potem pa so na svoji stojnici dajali nasvete o zdravem življenjskem slogu in prehranjevanju. D. N.
Na obeh turnirjih so nastopili tudi Anže Marovt, Damjan Randl in Anej Krajnc iz OK SIP Šempeter in se z odlično igro uvrstili v polfinale. Ma-rovtu in Randlu je zmanjkalo le malo športne sreče in sta na koncu med sedemnajstimi ekipami zasedla peto mesto. T. T.
Zmagovalci letošnje lige - ekipa FC Pragwald iz Prebolda
Prvi in peti na DP
Rokometašice intenzivno trenirajo
Obnova športnega centra za invalide
Članice RK Zelene Doline Žalec letos pod novim trenerskim vodstvom
W\ ■ i B mil ■
m M fi :»
V začetku avgusta so začele s treningi v novi sezoni članice naj ekipe Občine Žalec v letu 2013, rokometašice RK Zelene Doline Žalec. V novo sezono vstopajo z novim trenerjem Nikolo Bistrovičem.
Medtem ko bo zunanja podoba I. OŠ Žalec po prenovi nared do konca septembra, so z deli v telovadnici končali ravno pravi čas, da so lahko žalske rokometašice 4. avgusta začele s treningi. V prenovljeni domači dvorani so za-
čele trenirati pod vodstvom trenerja Nikole Bistroviča, ki prihaja iz Ormoža. Pomočnik trenerja ostaja Marijan Valenko s Ptuja. Ekipa se intenzivno pripravlja na novo sezono, zato je za njimi, že nekaj pripravljalnih tekem. Igralski zasedbi so se pridružile desna zunanja igralka Špela Okleščen in vratarka Tjaša Piki, ki sta prišli iz ekipe GEN-I Zagorje. Slednja se je pravzaprav vrnila v Žalec, kjer je začela svojo rokometno pot, Špela Okle-
ščen pa prihaja iz dolenjske Krke. Nova moč je tudi mlada Ptujčanka Barbara Boro-však (leva zunanja igralka). V Zagorje sta odšli levičarka Nives Ahlin in krilna igralka Kaja Voglar, medtem ko je Eva Tratnik sklenila svojo rokometno pot.
S treningi so skupaj s članicami začele tudi kadetinje RK Zelene Doline, starejše in mlajše deklice pod vodstvom Danila Kovačiča in Tane Sutaj pa teden dni kasneje. T. T.
ATLETSKI KLUB ŽALEC, Aškerčeva 13, bo začel z vpisom otrok v starosti od 6 let naprej v atletsko šolo 4. septembra 2014 ob 16. uri v klubskih prostorih v Športnem centru Žalec. Z vadbo bodo začeli 9. septembra 2014 ob 15.30 v Športnem centru Žalec.
Vpišete se lahko pri Aljoši Grobelniku, tel. št. 070 856 903, aljosa.grobelnik@siol.net.
KOŠARKARSKI KLUB GRIŽE vabi od 2. septembra dalje k vpisu vsak torek in četrtek med 16. in 17. uro v športni dvorani OŠ Griže ter vsako sredo in četrtek med 16. in 17. uro v športni dvorani OŠ Prebold.
STRELSKO DRUŠTVO LIBOJE
V društvo se lahko vpišete vsak petek na strelišču v Libojah v gasilskem domu.
Več informacij na tel. št. 051 381 074 (Emil).
NOGOMETNI KLUB ŽALEC je začel s treningi že avgusta. Otroka lahko v klub vpišete na treningih posameznih selekcij (U9, Ull ...) Vse informacije na tel. št. 051 338 795 (Gašper) ali e-naslovu nkzalec@gmail.com.
PLANINSKO DRUŠTVO K2
Vanj se lahko včlanite vse leto, in sicer na sedežu društva Zalog pri Šempetru 18 a, Šempeter, s predhodno najavo na e-naslov pdrustvok2@gmail.com.
KARATE KLUB NESTOR
Vpisi bodo potekali 17. septembra 2014 ob 18. uri in med treningi: pon., sre., čet in pet. od 17. do 19. ure, OŠ Griže, Damir (040 750 800) in www.karate-klub-nestor.net.
ODBOJKARSKI KLUB SIP ŠEMPETER organizira v popoldanskem času vadbo šolskih otrok, zato vabijo vse dečke od prvega razreda osnovne šole, da se jim pridružijo. Informacije na tel. št. 031 847 212 (Sebastjan) ali e-naslovu scilensek@gmail.com.
ODBOJKARSKI KLUB SPODNJA SAVINJSKA ŠEMPETER organizira v popoldanskem času vadbo šolskih otrok, zato vabijo vse deklice od prvega razreda osnovne šole, da se jim pridružijo. Informacije na tel. št. 031 847 212 (Sebastjan) ali e-naslovu scilen-sek@gmail.com.
ŠAHOVSKI KLUB ŽALEC, Pečnikova 1, Žalec, vabi k vpisu vsak četrtek med 16. in 17. uro (Dušan Brinovec, 041 763 337).
PD GALICIJA vpisuje člane vse leto. Članarina PZS je letna in velja za koledarsko leto. Informacije: Janez (041 662 883).
ŠD BODYSOLUTION vabi k vpisu. Več na tel. št. 041 676 094.
KARATE KLUB ŽALEC vabi k vpisu v malo šolo in šolo karateja vsako torek in petek v septembru od 17.30 do 20.00 v telovadnici žalske ljudske univerze. K rekreativni vadbi karateja vabi tudi upokojence. Predprijave sprejemajo do 22. 9. na 041 671 972 ali matjaz .koncina@gmail.com. Vadba bo potekala v dopoldanskem času prav tako v telovadnici ljudske univerze UPI Žalec.
ROKOMETNI KLUB ZELENE DOLINE ŽALEC vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda razreda osnovne šole. Vadba bo potekala v I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in na POŠ Trje. Informacije: Tana Sutaj (040 742 567), tana_828@hotmail.com. Novice iz kluba so na voljo tudi na www.rkzalec.com.
Objekt TVD Partizan v Braslovčah počasi dobiva novo podobo. Kljub
nekaterim nepričakovanim težavam, ki so znatno povečale vlaganja, je Simon Božič, ki ima objekt v večletnem najemu, pohvalil sodelovanje z Občino Braslovče, trudi pa se, da bo objekt čim prej začel služiti svojemu namenu.
Objekt bo namenjen športnemu udejstvovanju invalidov in rekreaciji občanov iz Braslovč in okolice. Z njim bo upravljalo ŠD Maxi, svoja vrata pa bo odprl oktobra.
Športniki bodo dobili pov- rije in športne površine, sem nove garderobe, sanità- T. Tavčar
Nogometni avtobus že petič
Mladi nogometaši, ki med šolskim letom pridno vadijo v osnovnih šolah po celotni dolini, se vsako leto na začetku počitnic zberejo na Vranskem, kjer potekajo dejavnosti v okviru športnega kampa Nogometni avtobus Vransko.
Mladi nogometaši v tednu dni obnovijo znanje, ki so ga pridobili med letom, se v družbi vrstnikov iz regije zabavajo in sklepajo nova poznanstva. Letos je na igrišču NK Vransko treniralo 64 otrok iz Spodnje Savinjske doline. Na dan so opravili dva treninga, zanimivo dogajanje na travnati površini pa so popestrili s plesnimi gibi, obiskali Center varne vožnje AMZS Vransko in se v družbi gozdarjev sprehodili po okoliških gozdovih. Trenerji so mlade nogometaše seznanili s športnim bontonom, nogometnimi pravili, poskrbeli za kvize in druge zabavne igre ter se z otroki pogovarjali tudi o
Dvakrat na dan trening, sicer pa veliko drugih dejavnosti
zdravi prehrani športnikov.
Zadnji dan v nogometnem kampu, ki ga vodi Marija Satler, sò za vse udeležence in njihove starše pripravili piknik. Starši, navdušeni nad organizacijo, pa so dejali, da bodo tudi prihodnje leto z veseljem zaupali svoje otroke v varstvo trenerjem Marjanu Kozmelju, Petru
Fermetu, Juretu Đorđeviću, Jaki Kozmelju, Martinu Kozmelju in Maju Skoku. D. N.
I
VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kuoikarto.si
Šahovske vesti
Pokal
hmeljarske
kobule
Šahovski klub Braslovče je v okviru prireditve Dan hmeljarjev in v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče pripravil 1. šahovski turnir za pokal hmeljarske kobule. Turnirja, ki je potekal na prireditvenem prostoru TD Braslovče, se je udeležilo osemnajst občanov.
Pokal in 1. mesto v absolutni konkurenci je osvojila Žana Flander, ki je zbrala 8 točk, drugo mesto je osvojil Ivo Brinovec (7,5 točke), na tretjem oziroma četrtem pa sta z enakim številom točk pristala Matjaž Sajovic in Janez Grčar. V konkurenci do 12 let se je prvega mesta veselil Dominik Vrbovšek, drugo mesto je zasedel Lan Grčar, tretje pa Vid Ambrožič Satler, T. T.
Na hitropoteznem šahovskem turnirju ob prazniku KS Šempeter je nastopilo 17 šahi-stov. Zmago je slavil David Brinovec, ki je zbral šest točk, drugi je bil Dušan Brinovec, tretji Franc Brinovec in četrti Franc Studnička (vsi iz ŠK Žalec).
Šahovski turnir so pripravili tudi ob tednu športa na Go-milskem. Med 22 udeleženci je zmagal Nejc Flander iz Braslovč,
drugi je bil Jože Peternel, tretji pa Marjan Knez (oba iz ŠK Savinjčan).
Na izključnem poletnem hitropoteznem šahovskem turnirju na Polzeli je med 17 šahisti zmagal Radovan Krajnc iz ŠK Griže, ki je zbral 15 točk, drugi je bil Štefan Šincek iz ŠD Savinjčan s 14 točkami in tretji Ivan Loren-čak iz ŠK Griže, ki je zbral 12,5 točke. T. T.
Šahisti...
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Takoj ob začetku septembra boste čutili energijo odhajajočega poletja (kolikor ga je sploh bilo), &jwa\cbo to uradno trajalo še tri tedne. Več resnosti, organiziranega in akutnega pristopa ne bo ostalo brez rezultata. Odlično boste delovali v prvi nofctM nJèS&s^, ko bo vaš vladar Mars potoval po sovladarju Škorpijonu. » väsd5o oborolUlo s svežo energijo, zato boste odločno izbojevali svoje bitkbv pjVem jeseirasem mesecu. Na zasebnem področju bodo v prvem tednu prisotmupaJfc Jnergije. V drugem delu meseca ste lahko vezani ovni občasno dMrojeTTOljše polovice preveč kritični, celo drobnjakarski. Dobro je, da se tega vsaj zavedate!
♦ BIK Večje število planetov v zemeljskih znamenjih vas lepo podpira.
V prvi polovici meseca bostdjposjajdjeai pred izziv ali dva, zato se dobro pripravite. Nič ne bo ušlo va» ndzorljltwhjbjte potrpežljivo in na dolgi rok, saj se tudi »počasi daleČMdrf. Z^adhffiarsa, ki bo v opoziciji z vašim znakom, vas bo namreč mika» prav riaspriltno. Pluton se bo v zadnji tretjini septembra obrnil v direktnosmer m-njegov položaj vam bo v oporo in pomoč. Čutili boste večjo notmScrmrffy pripravljenost nepopuščanja bo naraščala iz dneva v dan. Privoščite sfjpspie krajše počitnice ali vsaj podaljšan vikend. To bo odlično delo vaši duši.
♦ DVOJČKA V prvih treh tednih ne boste v najboljšem odnosu s hitrimi
planeti, vendar boste zaradi ^Vifejtelike jfcikrffciljivosti znali vzeti tudi morebitne ovire za izziv. To bo mntodilo, oCgmjupa tudi utrujajoče. Saturnov položaj vas bo spodbujal k vztrajan5j\Kpp»e)0§!|ey|
RUMENA ALI RJAVKASTA RUDNINA, KALCUEV IN TITANOV SILIKAT, TITAN IT
TOMAŽ
IVANČIČ
PRIIMEK
NEKATERIH
BOGOV
PRI
GRKIH
PREDLAGANA
STVAR
NAJVIŠJE BOŽANSTVO PRI STARIH EGIPČANIH, AMUN
DESTILACIJSKI PREOSTANKI TERPENTIN-SKIH OU
MUSLIMAN.
SVETO
MESTO
TULEC,
ETUI
ANTON
ŽAKELJ
NEBESNO
TELO
VRHUNEC
VROČINE
HUDIČ,
SATAN
ČEŠKO
MESTO
VELIKA,
LEPA
VEŽA
VODNI STOLP, KI GA DVIGNE TORNADO
VELIKA
ŽABA
MOLITEV V HINDUIZMU, BUDIZMU
FENIČANSKI KRAU V SIDONU,
USTANOVITEU MESTA TIR, OJDIPOV PRADED,
. POZEJDONOV SIN
OTOK V NEAPEUSKEM ZALIVU
KISLI
DROBNI
SADNI
BONBONI
ANGLEŠKI
ČASOPIS
DRAGOTIN
CVETKO
SLOVENSKA
PESNICA
MAJDA
SLAVKO
BOBOVNIK
PALICA,
FIŽOLOVKA
(NAR.)
KOŽICA,
MEMBRANA
NATAŠA
LAČEN
VRSTA
MAMILA
NEKDANJA PUŠKA, KI SEJE POLNILA SPREDAJ
KEMIJSKI ZNAK ZA SILICIJ
cd
M
>(73
I
<
>U
C
-9
z,
o
#v
O
>
o
00
o
-O
•8
a
•s
a
a
w
H
o
(D
a
ja
'E
o
M
c«
§
00
CENT, UTEŽNA ENOTA, 100 KG
RADO
SIMONITI
KRAJ NA GORENJSKEM
REKA V ŠVICI
NAPAD,
NSKOK
STARO-
GRŠKI
PEVEC
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
KOST
PRSNEGA
KOŠA
DROG
KMEČKEGA
VOZA
PEVEC
PESTNER
SPOJNIK ZA VODOVODNE IN PLINSKE CEVI
TEKMOVANJE PRI STARIH GRKIH
TEMNI DEL DNEVA
POŠKODBA
- AQŽL.
FORMAT
KNJIGE
PRIPRAVA, STROJ ZA KAKO OPRAVILO
BOJ,
BITKA
MALOVREDEN
ČLOVEK
PLESNA
FIGURA
PRI
ČETVORKI
EVROPSKO
GORSTVO
KOZJE
KRZNO
NIZOZEMSKO
MESTO
REKA V AFRIKI
ITALUANSKI
SKLADATEU
GIUSEPPE
PRIMORSKO
MESTO
SANI ZA SPRAVUANJE LESA
GLAVNI ŠTEVNI K
BELGIJSKO
MESTO
MUSUMAN.
ROMARSKO
MESTO
STARO
GERMANSKO
PLEME
DREVO ALI GRM
KRAJ
OBRNJEN
PROTI
SONCU
ŠVEDSKI
IGRALEC
FREDRIK
t
SKUPINA ENCIMOV, KI POSPEŠUJEJO ALKOHOLNO VRENJE
ZORAN
DIDEK
MAKEDON.
KOLO
OTOK V JADRANSKEM MORJU JZ OD SPLITA
MOČEN
SUNEK
ZRAKA
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
RASTLINSKA
BODICA
STARA DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE
TELIČEK
(NAR.)
REKA V SLOVENIJI
RAZTRESENI OTOKI V EGEJSKEM MORJU
TROPSKI
KRAJI
ULA JOŠT
HAVAJSKO
BRENKALO
MANJŠA
PTICA
KONJ, NA KATEREM KDO JAHA
INDONEZIJ.
TISKOVNA
AGENCIJA
u
ti
o
»
o
>U
S
Nagradna križanka »Brglez«
Rešitev prve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: RAZVAJAJTE-SE-V-APART-HOTELU-BARBARA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Janja Hercog, Vrbje 100 d, Žalec; 2. Vanja Ključevšek, Matke 56, Prebold; 3. Katja Laznik, Zabukovica 10, Griže.
Rešitev druge križanke, objavljene v junijski številki Utripa: POČITNICE-S-TENIŠKO-AKADEMIJO-ŽALEC.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Orešnik, Petrovče 83, Petrovče; 2. Eva Marolt, Stopnik 29 f, Vransko; 3. Marjanca Korez, Letuš 104, Šmartno ob Paki.
Nagrajenci obeh križank bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetij. Pokrovitelj križanke v tej številki je BRGLEZ, D. O. O., VRANSKO Vrednost nagrad je 21€, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. 9. 2014.
RODNO
kRAVNl
VABI K VPISU ABONMAJEV!
sezona 2014/15
^ I \
*
tv / T
^ / {1
I
EDALIŠKI
Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte!
Popusti za upokojence in mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila.
: dosedanji abonenti od 8. 9. do 19. 9. 2014, novi abonenti od 25. 9. da
TIC Žalec, tel. 710 04 www.zkst-zalec.si
. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
_ _ _ ^ —
______________1
INFORMACIJE: 03 71212 67, www.zkst-zalec.si
* 1
Prijazno vabljeni na
zaključek 10. poletne slikarske šole Rudolfa Španzla s svečano prireditvijo in odprtjem pregledne razstave Chiaroscuro 2004-2014
v četrtek, 28. avgusta 2014, ob 19. uri pred Dvorcem Novo Celje.
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
s?
avgust 2014
ŽIVIMO Z ZEMLJO
Za vsako bolezen rož 'ca raste Ribiči za pokal hmeljske kobule
Fanika v svojem zeliščnem vrtu
Faniko Burjan, zeliščarico iz Zabukovice, poznajo mnogi Savinjčani in tudi drugi. S svojimi zeliščnimi čaji in sadnim kruhom razvaja ljudi na raznih prireditvah in ob drugih priložnostih, vodi razne zeliščarske
delavnice, izlete in z vedenjem o zdravilnih rastlinah seznanja tudi otroke po šolah. Njeno znanje in nasveti pa sežejo preko radijskih valov tako rekoč v vsako hišo.
Znani rek, da za vsako bolezen
rož'ca raste, jo je pripeljal v svet zdravilnih rastlin. Vse življenje živi z naravo ob vznožju Gozdnika, Mrzlice in Kamnika. Narava ji je bila blizu tudi v poklicnem obdobju, ko je na keramiko slikala motive cvetja in sadja. Na razstavah Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je za sušeno sadje in zelišča prejela številna priznanja in je članica v komisijah za ocenjevanje tovrstnih dobrot.
Kot zeliščarica se je včlanila v društvo ljubljanskih zeliščarjev, svoje znanje pa je nabirala tudi med patri v Olimju in kasneje v zeliščarskem društvo Arnika. Ves čas si je želela imeti doma svoj zeliščni vrt, kar se ji je uresničilo ob 70-letnem jubileju. Na svojem zeliščnem vrtu pred hišo ima zdaj posajenih že 65 različnih zdravilnih rastlin.
Kot pravi, je ščetica kraljica njenega vrta, saj je v Sloveniji za zdaj še zelo redka.
Fanika je na svoj zeliščni vrt zelo ponosna, večino zelišč pa še vedno nabira na rastiščih v naravi. S svojimi čaji in čajnimi napitki želi pomagati ljudem v stiski in jim lajšati težave pri zdravljenju. D. Naraglav
S tekmovanja lova rib s plovcem
Ribiška družina Šempeter je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče v okviru Dneva hmeljarjev na ribniku Preserje v začetku avgusta pripravila tekmovanje v lovu rib s plovcem za
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pred časom tudi občine obvestilo o obveznem zatiranju pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifo-lia), ki tako kot druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia spada med škodljive rastline. Zaradi svoje razširjenosti predstavlja probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi.
Pelinolistna ambrozija povzroča kot plevel težave in dodatne stroške v kmetijstvu, večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka pa zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Velike težave povzroča pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenega nahoda. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, je mogoče pelinolistno ambrozijo najti skoraj po vsej državi, najpogosteje na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je prišlo zaradi gradnje ali drugih vzrokov do večjih premi-» kov zemlje. Največ je je ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi dalje.
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rasdin iz rodu Ambrosia so za obvezno zatiranje teh škodljivih rastlin odgovorni lastniki, upravljavci in najemniki zemljišč, ki morajo sami odstranjevati ambrozijo s kmetijskih in nekmetijskih zemljišč.
Rastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del
pokal hmeljske kobule.
Najuspešnejši je bil Štefan Bednjanič, ki je ulovil 48,12 kg rib, drugi je bil s 35,4 kg rib Frenk Luknar (oba RD Šempeter) in tretji Silvo Ko-lečnik (RD Šoštanj), ki je
tako, da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več. Lahko se izpuli ali v sezoni večkrat pokosi, lahko pa se zatira tudi s herbicidom. Cvetenje se večinoma začne sredi julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in v začetku septembra. Ker se pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo lastniki zemljišč opazovati zemljišče vso rastno dobo in po potrebi
ulovil 29,5 kg rib. Predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in predsednik tekmovalne komisije RD Šempeter Milan Zvonar sta najuspešnejšim ribičem podelila pokale. T. T.
izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za strokovno pomoč pri prepoznavanju in ukrepih med drugimi priporoča strokovnjake za varstvo rastlin pri Kmetijskem inštitutu Slovenije in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. K. R.
Savinjski hram
na žalski tržnici JMÜÖi J [[[ftß
Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00, 7-——.—H
sobota: 9.00-12.00 ^ ... ---- . ^
www.zkst-zadcc.si đ-<
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Pohod
po hmeljski poti 30. 8. 2014 ob 8.00
pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu
Prijavnina 7 EUR (darilo, pijača in okrepčila ob poti ter na cilju)
Akjjl»
'mmtii—m Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zkst-zalec.si
Namakalni sistemi po občinah
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je februarja 2008 izdelal strokovno nalogo za potrebe namakanja v Spodnji Savinjski dolini. Nalogo je pripravil Bojan Čremožnik v sodelovanju z Matejem Knapičem s Kmetijskega inštituta Slovenije, Borisom Siršetom iz podjetja Plima in Andrejem Arnškom.
Naloga obravnava vse faktorje, ki vplivajo na potrebo po namakanju, ne ukvarja pa se z zagotavljanjem vodnih virov za namakanje v sušnem obdobju. V nalogi so našteti zgrajeni in načrtovani namakalni sistemi po občinah z vodnim virom.
Občini Braslovče
Jožef Rojnik 2,05 ha NS Gomilsko 169,53 ha (idejni projekt, Bolska)
NS Lapurje 0,05 ha NS Latkova vas 59,27 ha (deluje, Trnavca)
NS Letuš 42,87 ha (ne deluje,
Savinja)
NS Pod Letušem 406,26 (deluje, Savinja)
NS Podgorje pri Letušu 23,76 ha (ne deluje)
NS Šentrupert 124,43 ha (ne deluje, Savinja)
NS Trnava-Brije 286,16 ha (deluje, Trnavca)
Namakanje Šmatevž 109,90 ha (deluje, Trnavca)
Otmar Kugovnik 2,42 ha
Občina Polzela
NS Breg 131,80 ha (deluje, Struga)
Občina Prebold
Ida Cestnik 1,94 ha NS Lapurje 107,08 ha (idejni projekt, Bolska)
NS Latkova vas 161,23 ha (deluje, Trnavca)
NS Šentrupert 38,32 ha (ne deluje, Savinja)
Občina Tabor
Predviden samo en lasten
namakalni sistem za 4,63 ha rastlinjakov
Občina Vransko
Samo en lasten namakalni sistem za vrtnarske potrebe (0,1 ha)
Občina Žalec
NS Gotovlje 69,18 ha (deluje, Struga)
NS Breg 314,05 ha (deluje, Struga)
IHPS 20,77 ha (deluje, podtalnica)
NS Medlog (Babno in Miro-san) 11,26 ha (deluje, Struga) NS Novo Celje 432,23 ha (Lava deluje, Ložnica občasno, Struga in Savinja ne delujeta)
NS Šempeter-Vrbje 503,44 ha (deluje, Struga)
Rastislav Lončarek 0,07 ha, (obratuje)
Sadjarstvo Mirosan, d. d., 8,62 ha (obratuje)
Vrtnarstvo Boris Zagode, s. p., 0,33 ha (obratuje) K. R.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov ter tečaj v agili-tyju. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 1. sep'tember 2014, ob 18.00 na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu.
Dodatne informacije: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si, tel: 041 405 079 (lvek), 041 842 954 (Radovan)
KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini
Preprečiti cvetenje in semenitev
Naročnik; Univerza za tretje življenjsko obdobje
Razpis za najemnika planinskega doma na Brnici
Planinsko društvo Liboje objavlja razpis za najemnika planinskega doma na Brnici za obdobje od 1. 11.2014.
Prijave zbiramo do 20. 9. 2014.
Planinsko društvo Liboje objavlja na podlagi sklepa UO PD razpis za zbiranje ponudb za najem planinskega doma na Brnici.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje na osnovi zakona o gostinski dejavnosti in pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč ter pogoje za udeležbo na razpisu.
Pisne prijave pošljite po pošti na naslov društva Planinsko društvo Liboje, Kasaze 98, 3301 Petrovče, v zaprti ovojnici s pripisom »Za razpisno komisijo« z vsemi zahtevanimi prilogami do vključno 20. 9. 2014.
Ponudnike bomo o izidu razpisa obvestili predvidoma do 15.10. 2014.
Planinski dom na Brnici si je mogoče ogledati v času obratovanja (ob sobotah in nedeljah) ali po dogovoru s predsednikom društva Francijem Čretnikom (031 627 923).
Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba predvidoma od 1. 10. 2014 dalje za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja.
Dodatne informacije na tel. št. 031 627 923.
Predsednik PD Liboje Franci Čretnik
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
Širimo obzorje - združujemo ljudi vseh generacij.
Univerza za tretje življenjsko obdobje bo tudi v letu 2014/15 sledila ciljem vseživljenjskega izobraževanja. Izobraževanje ponujamo vsem starejšim in ostalim navdušenim v Savinjski dolini.
Izobraževalne vsebine v študijskem letu 2014/15
Jezikovni krožki:
- angleški
- italijanski
- francoski
Računalniški krožki:
- računalniški
Naravoslovni in družboslovni:
- spoznavanje kulturne dediščine
- urejanje in varstvo okolja
- zeliščarstvo, narava in zdravje
- fotografiranje in reportažna fotografija
- likovni
- krojenje in šivanje
- šivanje krpank - patchwork
- ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica
- mali pihalni orkester
- domoznanstvo Ohranjanje vitalnosti:
- ples -joga
- fitnes
- tai chi
Med študijskim letom bomo pripravili delavnice, ekskurzije in družabne dogodke. Krožki bodo potekali od oktobra 2014 do aprila 2015 enkrat tedensko po dve uri. Uvod v šolsko leto bo 8. 9. ob 10. uri na tržnici v Žalcu, k vpisu pa vas vabimo od 16. 9. 2014 dalje vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec (v Bergmanovi vili poleg občinske stavbe). Informacije tudi po telefonu 713 68 80 v istem času.
Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k učenju in druženju.
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se. s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
•Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
I *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
i Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki , ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
ZAHVALA
ob izgubi mame in stare mame
EME NOVAK
Preserje 8, Braslovče (7. 2. 1930-23. 7. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter kolektivoma Žonte in Splošne bolnišnice Celje za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi župniku, pevcem in pogrebni službi Morana. Hvala vsem in vsakomur za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože in Roman z družinama
Skromno in pošteno si živel v življenju le skrbi in delo si imel.
Sedaj v tišini groba spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
9. julija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
ALBERT KOTNIK
iz Podgorja pri Letušu
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Vsi njegovi
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela.
Zdaj med nami več te ni,
'a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža očeta, dedija, pradedija in tasta
JOŽEFA ZMRZLAKA
iz Grajske vasi (11.2. 1937-14. 6. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi domačim gasilcem, pevcem, gospodu župniku Martinu Cirarju in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
EDVARDA KOLENCA
iz Malih Braslovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospodu Debelaku za poslovilne besede.
Najlepša hvala vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice
ALOJZIJE JELEN
Kale 9, Šempeter
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
Vse pride, vse mine, le spomin na ljubljene nikoli ne izgine!
ZAHVALA
ob izgubi drage
VIDE LAZAR
iz Rakovelj 43 a (10. 6.1952-24. 7.2014)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ali kako drugače pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zelo jo bomo pogrešali!
Žalujoči: mož Lojze, hči Vesna in sin Lojzi z družinama
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 77. letu se je od nas poslovila
DARINKA STANKO
Savinjska cesta 232, Polzela (19. 3. 1937-8. 6. 2014)
Ob boleči izgubi drage mame in žene se zahvaljujemo vsem, ki ste jo poznali, jo spoštovali in ste ji lepšali življenje, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in drugo pomoč. Zahvaljujemo se vsem za zdravljenje in vso oskrbo v času njene bolezni. Pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku zahvala za lepo opravljen obred. Posebna zahvala sorodnikom, njenim prijateljicam in družini Cvenk za vso dobroto in iskrenost v njenem življenju.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Ni res, daje odšel, nikoli ne bo!
Ujet v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, svaka in brata
PETRA SIRŠETA
iz Dolenje vasi pri Preboldu (13. 2.1935-3. 8. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo predvsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sočutne besede sožalja, darovali cvetje, sveče in za sveto mašo. Posebna hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, gospe Mojci Grušovnik za poslovilni govor, preboldskemu zboru Svoboda ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga imamo radi in ga bomo neizmerno pogrešali
Minilo je leto dni,
odkar sveča ti v pozdrav gori.
Vse ure, dneve in noči povsod si z nami v srcu ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
V SPOMIN
30. julija je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
JOŽE MASTNAK
iz Matk 8, Prebold
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Zelo ga pogrešamo.
Žena Anica, hčerka Darja z Miranom, vnuka Gregor in Petra
Ni res, daje odšla -nikoli ne bo!
Ujeta s spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini...
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
ANA ZORE roj. GRM
iz Kasaz
Hvaležni smo vsem, ki kdaj postojite ob njeni poti, prižgete svečko in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Zelo jo pogrešamo.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
TEREZIJA BOLARIČ
(1934-2014)
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Posebna zahvala velja teti Bernardi Čižič iz Podloga, ki ji nobena prebedena noč ali dolgi dan nista bila odveč, in vsem ostalim domačim, ki ste jo spremljali in jo bodrili v najtežjih trenutkih njenega življenja.
Žalujoči: mož Ferdo in sin Marjan z družino
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
inje čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil
MILOŠ FRANJKOVIČ
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri obrednem slovesu. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove. Posebej se zahvaljujemo župniku Jožetu Kovačcu za opravljen obred in osebju Doma upokojencev Franc Šalamon Prebold za skrb in nego.
Žalujoči: vsi njegovi
Pogrebna služba - cvetličarna
MORANA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail; morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši.
Če luč na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar!
V SPOMIN
5. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in botrica
TEREZIJA RAT roj. ROVŠNIK
iz Letuša
(24. 9. 1939-5. 7. 2013)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
Svoje bele sanje sanjam. Angel z dobrimi očmi mi jih nosi in poklanja iz vse bližnje večnosti. (T. Pavček)
V SPOMIN
SILVA ZUPANC EDI
(5. 12. 1948-1.9. 1997)
(12. 3.1946-28. 8. 2009)
... tam, kjer je tišina, tam, kjer sta vidva, vajina ljubezen, toplota in dotik daljnega življenja, tam, kjer je misel srečanja brez konca in začetka ... kot beli golob, ki živi za vedno ...
Branka z Markom in Janez z Vanjo ter vnuki Nejc, Maša, Lovro, Luka in Jaka
Srce nam žalost je ranila, ker tebe, mati, več z nami ni.
Čeprav te zemlja je pokrila, ljubezen tvoja z nami še živi ...
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA FLORJANC - PAVLINČEVA FANČI
iz Ločice, Ločiška c. 80, Polzela
V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja in sočutno pomoč.
Hvala dekanu, gospodu Kovačcu, za opravljen obred in sveto mašo, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev, pevkam, trobentaču, predstavnikom DU Polzela, ZZB NOB Polzela in KZ Polzela za pozornost in poklon na njeni zadnji poti.
Vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: otroci Jože, Anica in Martina z družinami
Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 9. septembra 2014 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki nikoli ne zbledi. Vedno v tebi tli -je kot žerjavica, ki se nikdar ne pogasi.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi
MARKO MEKLAV
iz Podvina pri Polzeli 48 (22. 6. 1972-9. 8. 2013)
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih rok ostaja.
Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti.
V SPOMIN
ZOFIJI ZUPAN
iz Levca
23. julija je minilo leto dni bolečine, žalosti in resnice, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Ko večerna zarja izgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo ...
(J. Tovšak)
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
MARIJA CESTNIK roj. KUDER
iz Prapreč pri Vranskem
V težkih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev.
Hvala osebju ZD Vransko za nesebično pomoč v času njen bolezni, gospodu župniku Turinku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, trobentaču, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, srčna hvala.
Žalujoči: hčerka Irena z možem Francem, vnukinja Bernarda z Matejem in pravnuk Shanti
Z vsakim sončnim zatonom, v vsaki večerni zarji lepota premaga smrt...
(M. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
MIHA KROFLIČA
iz Kasaz pri Petrovčah (19.6.1951-1.7.2014)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljeno sveto mašo in obred. Posebej hvaležna sem vsem mojim dobrim sosedom za pomoč, še posebej Poloni in Rudiju za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar, govornici Mojci, pevkam M.J.A.V., trobentaču in vsem ostalim za spoštljivo slovo.
Žalujoči: žena Marjana, hčerki Alenka in Mihela z družinama, sestra Ljubica z družino
A usoda ni hotela, da srečni bi bili. Na vajinem grobu svečke gorijo, v naših žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V prsih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je tudi naša sreča.
V SPOMIN
V zgodnji mladosti in po nesreči ter bolezni sta nas zapustila draga
RAJKO VELER m DAMJAN VELER
(18.4.1977-9. 5. 2002) (28. 8. 1973-28. 8. 2012)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in jima prižigate svečke.
Žalujoča: ati in mamica Zelo vaju pogrešava.
Med tisoči spoznala tvoj korak bi v vseh mogočih ritmih nog hitečih; in v sanjah še spoznala mirni dih bi tvoj med tisoči pokojno spečih.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in sestra
JULIJANA PUKLEK
(14. 3. 1934-19. 6. 2014)
Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Galiciji. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in še posebej gospe Vidi za izrečeno sožalje, sveče in cvetje.
Hvala župniku Janku Cigali, pevcem in gospe Ivanki Ropotar za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
Zapelje zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina.
ZAHVALA
franc Stante
iz Podloga pri Šempetru (1939-2014)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Topolšica, župniku Mirku Škofleku in delavcem v obratu modelarna podjetja Omco Feniks. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar in pevskemu zboru.
Žalujoči: vsi njegovi
Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina.
Ko gledamo naokrog,
povsod sledi so tvojih pridnih rok in dobrega srca .
ZAHVALA
MARIJA STRNIŠA
(1926-2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše drage mame, gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem Kvinteta Lastovka, sorodnikom, sosedom, znancem, osebju Bolnišnice Topolšica in pogrebni službi Morana.
Posebna zahvala tudi dr. Martini Hrovat, sestri Ireni Baš, Ivici Z., Idi in Manici.
Hvala za izražena sožalja, cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi.
Žalujoči: vsi njeni
M
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
NIKA ZOTLA
iz Žalca
(10. 9. 1960-22. 7. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in pogrebno mašo.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice in prababice
MARIJE SKOK
iz Dobriše vasi
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani in se poslovili od nje. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, Godbi Liboje, sorodnikom, sosedom, osebju Splošne bolnišnice Celje in patronažni sestri.
Nikoli te ne bomo pozabili, vedno v srcu te bomo nosili...
Vsi tvoji
FIICI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Statina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob izgubi ljubega moža ter dragega očeta in ata
HERMANA TAMŠETA
Ob rimski nekropoli 51, Šempeter (12. 3. 1943-4. 8. 2014)
Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter za svete maše.
Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje (travmatološkemu oddeleku), osebni zdravnici dr. Martini Hrovat in sestri Ireni. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku, govornici gospe Mojci za čustven in ganljiv govor, pevskemu zboru Zvon, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Elizabeta in sin Herman ter hči Mojca z družinama
Ni res, da si odšla - nikoli ne boš!
Minilo je deset let, ti pa si prisotna v naših srcih z najlepšimi spomini, saj vsak naš korak spremljaš v tišini.
V SPOMIN
DARGICI ŠOŠTER - GOLE po domače KEJČEVI DRAGI
izTopovelj 19 (1949-2004)
Nerazumljiva usoda življenja te je iztrgala in ločila od najdražjih. Trden most tvoje ljubezni, poštenosti, iskrenosti, nesebičnosti in prijateljstva se v desetih letih ni pretrgal. Tvoja radost in pogum do življenja sta vzgled sorodnikom, sosedom in vsem, ki smo te poznali, spoštovali in cenili. Sin Damjan in hči Polona z ljubeznijo ohranjata spomin nate v krogu svojih družin.
Pogrešam te, saj me je najino prijateljstvo osrečevalo.
Danica Kronovšek Stražar
Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela.
Odšel si tja,
kjer ni več trpljenja in gorja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in pradedija ter brata
POLDETA URHA
iz Kasaz 103
V najtežjih trenutkih nisem bila sama, zato bi se rada zahvalila vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Duriču, sestri Tatjani in patronažni sestri Cvetki. Hvala za vso pomoč družini Čretnik, Naraks, PD Zabukovica, PD Vrelec Rogaška Slatina, ljubiteljem četrtkov, sosedom (Kasaze 103) in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posamezniku še enkrat iskrena hvala, ker v najtežjih trenutkih nisem bila sama.
Vsi njegovi
M /....28. julija so’ minila tri leta,
odkar nas je tiho zapustila naša draga
ANICA ČAKŠ
iz Žalca
(9. 7.1935-28. 7. 2011)
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Vsi tvoji
Na monociklu z mehom
Marjetka na enokolesniku s harmoniko
Cvetki in storžki
Marjeta Okorn z Brega pri Polzeli šteje 14 let in že zelo zgodaj se je pokazalo, da ima veliko akrobatskih sposobnosti. Če temu prištejemo še njeno glasbeno žilico in vztrajnost, potem seji morda kdaj v prihodnje obeta ponudba za v kakšen cirkus.
Še posebej spretna je pri vožnji s kolesi, ki jih obvladuje kot malokateri njen vrstnik. Zelo si je želela eno-kolesnik, ki je tudi cirkuški rekvizit, in pred kratkim ga je dobila. Brez težav ga je osvojila in z njim na domačen dvorišču izvajala razne akrobacije. Uči pa se tudi igranja na harmoniko in njen cilj je bil, da bo med vožnjo na enokolesniku zaigrala na harmoniko. Dejala je, da bo v dveh mesecih to spretnost obvladala, pa jo je v dobrih štirinajstih dneh. T. T.
Vilinski ples v dvojni spirali
Hmeljski storžki in cvetovi
Pozorni opazovalci hmeljišč so lahko tudi letos videli cvetove in storžke hkrati na isti rastlini hmelja.
Mnogi so to pripisovali bolj kot običajno deževnemu poletju, a specialistka za hmeljarstvo na žalski KGZC Celje Irena Friško-vec pravi, da je tega pojava letos celo manj kot druga leta. Prav tako je bilo poletje po dolgem času takšno, kot je bilo v preteklosti v povprečju normalno za naše kraje, hladnejše, kar pomeni, da je prijalo tudi hmelju. K. R.
Gobje poletje
Ugodno vreme za rast gob je sredi poletja odprlo tudi lov za največjimi primerki. Peter Zmrzlak iz Marije Reke je že od otroških let strasten gobar in temu se ne more odpovedati.
Tokrat je našel gobana, težkega 2,03 kilograma, z zavidljivim klobukom. Kot je povedal Peter, se je letos gobarska sezona začela zgodaj in na veliko. T. T.
Peter Zmrzlak z gobanom velikanom
Zanimiva stvaritev v Vrfm galeriji Gaj v Kaplji vasi
Ciril Hočevar, človek, ki je ustvaril muzejske lutke za velenjski muzej premogovništva, je v Vrtni galeriji Gaj v Kaplji vasi pri Preboldu skupaj s svojima vnukinjama ustvaril zanimivo dvojno spiralo.
Nastala je ob obisku njegovih 6-letnih vnukinj.- Deklici sta si zaželeli igrati gozdne vile in ob pomoči svojega dedija sta ustvarili zanimivo spiralo iz nekaj sto gosjih peres. Te je Ciril prejel kot plačilo za odpovedani gledališki projekt. Zanimivo stvaritev so zvečer obdali s številnimi svečkami, deklici pa sta skozi spiralno pot zaplesali svoj vilinski ples. D. Naraglav
Veselje in žalost ob beri hmelja
Janez Oset v svoji podrti žičnici
Medtem ko nekateri ugotavljajo, da je letošnje leto ugodno vplivalo na rast in razvoj hmelja in si celo obetajo eno izmed boljših letin, pa so neurja poskrbela tudi za neugodna presenečenja in velikansko škodo.
Zadnje močno deževje in vetrovi so povzročili veliko škodo hmeljarjema Janezu Osetu in Franciju Gajšku iz Drešinje vasi v žalski občini. Prvemu je zaradi razmočenih tal, naliva, vetra in bogato obteženega hmelja padla sedem-, drugemu pa šesthek-tarska žičnica. Hmeljarja sta
povedala, da se je letos obetal dober pridelek, na hektar okrog 2500 kg, kar pomeni
12.500 evrov škode na ha. Škoda bo tem večja, ker je na obeh hmeljiščih sorta celeia, ki jo bodo obirali šele v začetku septembra.
Večjo srečo pa je imel hmeljar iz Pariželj Franci Ramšak, ki prideluje hmelj na okoli 7 hektarjih površin, sort gol-ding, bobek in celeia: »Lahko rečem, da je letošnja letina ena izmed boljših v zadnjih letih, kar smo opazili, ko smo v teh dneh obrali prvo sorto -golding.«. T. T.
Franci Ramšak zadovoljen z letošnjo bero
V dvovpregih Polzelana druga
Med vožnjo drugouvrščenega para Monike Zupan in Alena Ožirja iz Malteške konjenice
Malteška konjenica s Polzele je v soboto kljub deževnemu in hladnemu vremenu v počastitev praznika Občine Polzela na travniku za OŠ Polzela izpeljala konjeniško tekmovanje v spretnosti vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju. ,
V spretnostni vožji dvovpreg sta za Malteški pokal zmagala Andrej in Sandi Glažar s konjema Markiz in Figo iz Konjerejskega društva Celje, na drugem mestu sta pristala Monika Zupanc in Alen Ožir s kobilama Mišo in Tjaro iz Malteške konjenice Polzela, tretja pa sta bila Vito in David Lešar s kobiloma Sina in Ptica iz Konjerejskega društva Celje.
V spretnostnem jahanju je zmago slavil Vito Lešar s kobilo Ptica, drugi je bil David
Lešar s kobilo Ptica in tretji Jure Pišek s kobilo Sina, vsi iz Konjerejskega društva Celje. Pokale, nagrade in priznanja
sta podelila župan Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik Malteške konjenice Polzela Zvone Zupan. T. Tavčar