OSRED KN Ji ZK Leto XVI _________________številka 8______________ cena 1,46 EUR 27. avgust 2014 Leto XVI _________________številka 8______________ cena 1,46 EUR 27. avgust 2014 Žalec: Pomlajeno staro mestno jedro.........................str. 3 Letos več hmeljske pršice...................................str. 7 :eh nas pokončno držo, ki jo v naši itvijo občinskih priznanj, zato vas ja sveta, ki bo 15.30 v Domu II. ' menjave stavbnega pohištva je zelo malo, razen na podstrešju. Do sredine novembra naj bi bila zaključena celotna fasada prvega dela objekta. Spomladi načrtujemo dokončanje vseh ostalih del, med drugim se bo osvežila fasada celotnega objekta. Pouk bo potekal normalno, ob posebnih navodilih za zagotavljanje varnosti. Vodstvi šol zelo dobro sodelujeta s koordinatorjem varnosti pri delu, tako da bodo zaposleni in starši dobili vsa potrebna navodila.« Na ostalih šolah in podružnicah so med počitnicami kot običajno poskrbeli za generalno čiščenje in osvežitev, tudi v Šempetru, kjer so zaradi zamakanja že med šolskim letom zamenjali najnujnejše stavbno pohištvo. V Šempetru bodo z novim šolskim letom dobili tudi novega ravnatelja, imenovan je bil Uroš Vidmajer, v Petrovčah pa je bila za še en mandat imenovana Irena Kolar. Prav tako energetska sanacija poteka v treh enotah žalskih vrtcev. V Levcu so že zamenjali kritino na strehi vrtca (vrtec je bil nekaj časa zaprt), končali bodo s celotno izolacijo in fasado, v ponedeljek pa bodo začeli z deli v petrovškem vrtcu. »Tudi tu bodo veljali posebni varnostni ukrepi. S 1. septembrom bodo odprte vse vrtčevske enote. Energetska sanacija šempetr-skega vrtca vključno z ureditvijo prezračevanja kuhinje se bo začela prihodnjo pomlad, predvsem zaradi zagotavljanja dinamike financiranja tako ministrstva kot lokalne skupnosti,« je povedala Nataša Gaber Sivka in dodala, da načrtuje občina energetsko sanacijo tudi šempetrske šole, kjer je potrebno zamenjati del strehe s salonitno kritino, prav tako je še nedokončana zgodba UPI - ljudske univerze Žalec. Kjer bo mogoče, bodo črpali evropski denar, pravijo na žalski občini, vendar pa država novega razpisa še ni objavila. K. R. L- JEDf» CONA Po nekaj več kot štirinajstih mesecih obnovitvenih del je Žalec zasijal v svoji pomlajeni podobi Žalec se lahko pohvali z bogato preteklostjo, v kateri je posebej zapisano tudi leto 1964, ko je bil trg razglašen za mesto. 50-letnico bo mesto praznovalo s prenovljenim starim mestnim jedrom, kar je največja pridobitev ob letošnjem prazniku Občine Žalec. Svečano odprtje bo na dan občinskega praznika, v soboto, 6. septembra, ob 17. uri, slavnostna seja občinskega sveta pa bo istega dne ob 15.30 v Domu II. slovenskega tabora. »Kar nekaj desetletij so številni Žalčani sanjali o celoviti prenovi starega mestnega jedra. Prenove je bila potrebna predvsem komunalna infrastruktura. V skladu z operativnim programom gradimo kanalizacijo po vsej Spodnji Savinjski dolini, sredi Žalca pa smo imeli 60 let stare salonitne cevi, ki so že puščale. Lahko bi desetkrat ali še večkrat prekopali Žalec in postopno zamenjali kanalizacijo, pa pustili ostalo takšno, kot je bilo, vendar smo se raje odločili za projekt celovite prenove in pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Prijavili smo se na šesti javni poziv in pridobili dva milijona evrov nepovratnih sredstev. Mislim, da je bilo to potrebno narediti, saj Žalec ni le središče občine, ampak je geografsko, politično, gospodarsko, kulturno središče Spodnje Savinjske doline,« poudarja župan Občine Žalec Janko Kos. »Občina je za prenovo prispevala približno milijon lastnih sredstev, to je predvsem za ureditev komunalne infrastrukture. Za šolo v Grižah smo dali petkrat toliko in glavni kredit, ki ga ima občina v tem mandatu, se veže na griško šolo, katere gradnja z vrtcem in ureditvijo okolice je stala sedem milijonov evrov, od tega je država prispevala dobrih 1,5 milijona evrov, vse ostalo pa naš občinski proračun. Finančno zato staro mestno jedro ni bil tako zahteven projekt za občino, kot je bil vsebinsko, med drugim smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebovali skoraj 190 soglasij. Ob tem smo uredili tudi tržnico. Stari objekt dnevnega centra Želva Eureka smo porušili in uredili tamkajšnji park. Imamo nov dnevni center, javno kuhinjo, zavetišče za brezdomce, za Savinovo hišo bomo zgradili dodatna parkirišča.« Ob Šlandrovem trgu je zdaj manj parkirnih mest: »Parkirišč je v primerjavi z drugimi občinami oziroma mesti veliko, so pa v strogem centru namenjena strankam, ne tam zaposlenim, da bi tam parkirali ves dan. Od najbližjih parkirišč brez omejenega parkiranja do lokalov ali do zdravstvenega doma, kjer je tudi časovno omejeno parkiranje, je od 100 do največ 700 metrov. Dobivamo pohvale od strank, da lahko zdaj parkirajo v mestu,« odgovarja župan. Zaradi nove ureditve v starem mestnem jedru naj bi se lokali praznili, kar ni res, trdi Janko Kos: »Tudi kadar ni kakšne posebne prireditve, so letni vrtovi polni, gostinci imajo ob koncih tedna precej prometa, je pa letos smola z vremenom, prav tako so težke gospodarske razmere. Izgovarjati se na prenovo s strani gostincev ne bi bilo korektno. Brezplačno jim bomo dali v uporabo urbano opremo (senčnike, korita), razmišljamo, da bi podaljšali brezplačni najem prostora za letne vrtove (v času gradnje je bil najem brezplačen). Preko ZKŠT zagotavljamo sofinanciranje nastopov glasbenih skupin v mestnem jedru. S tem bomo nadaljevali, da bi se ob koncih tedna nekaj dogajalo v trgu in bi imeli gostinci tako več prometa. Prav tako bomo v naslednjih letih v proračunu zagotovili sredstva za sofinanciranje obnove fasad, da bodo varnejše in lepše. Zavod za spomeniško varstvo bo predpisal, tri, štiri dovoljene barvne nianse za nove fasade.« Kaj pa zelenje? »Imamo naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2012. Vsako podrto drevo nadomestimo z več novimi, tudi v Žalcu smo se potrudili, da smo posadili čim večja drevesa. Načrtujemo še postavitev polnilnega mesta za električne avtomobile oziroma motorje. Zahtevali pa bomo red. Če smo toliko vložili v to območje, si ne moremo privoščiti, da bo imel kakšen gostinec svoje pisane senčnike ali da bi postavljal svoje artikle na pločnik,« opozarja župan, ki se zaveda, da nekaj slabe volje povzroča tudi nov prometni režim. Po Šlandrovem trgu je najvišja dovoljena hitrost 30 km/h. Janko Kos zatrjuje, da zaradi investicije v Žalcu ni manj denarja za projekte po drugih Janko Kos krajevnih skupnostih: »Kar nekaj odsekov cest in pločnikov bomo naredili, tudi del kritične ceste skozi Zlato polje proti Ponikvi, prav tako del pločnika na relaciji Gotovlje-Ložnica, pa del pločnika v Gotovljah. Je pa res, da v preteklih letih cestna infrastruktura ni imela prioritete, ker ni bilo dovolj denarja. Glede na to, da imamo denar od evrojackpota, bomo v naslednjih letih lahko oz. morali nameniti več denarja za ceste in pločnike. Vendar bo ta denar zelo pod nadzorom, zato bomo pripravili v naslednjem mandatu široko javno razpravo, predvidoma sprejeli dvoletni proračun občine in ga res razporedili zelo premišljeno.« Letos so končno zaključili tudi z osnovnim projektom gradnje primarne kanalizacije z nadgradnjo čistilne naprave: »Po vseh teh letih, ko pobiramo črepinje za dvema izvajalcema v stečaju, smo s tretjim izvajalcem uspeli končati projekt. Kanalizacija je zgrajena, uporabno dovoljenje imamo, tudi za kanal na območju Prebolda. Ta projekt je težak skoraj 10 milijonov evrov, povezan je z velikimi težavami, nadzor - DRI ni dobro opravil dela, a če ne bi končali do konca letošnjega junija, bi bila ogrožena evropska sredstva.« Projekt prenove starega mestnega jedra se s takšnimi težavami ni srečeval, čeprav je bilo zelo veliko usklajevanj. »Vsem, ki so sodelovali v*tem projektu, se zahvaljujem za delo in potrpežljivost, predvsem Žalčanom, ki živijo na tem območju. Kdor je gradil hišo, ve, da se vedno prikrade kakšna napaka, da bi marsikaj naredil drugače, če bi začel graditi znova. Ampak zaradi 'enega drevesa ne smemo spregledati gozda. Projekt je dober, nam priznavajo zdaj že tudi tisti, ki so sprva dvomili vanj,« pravi župan. K. R. Nov prapor ob 90-letnici Celostna prenova Matk Med podelitvijo zlatega znaka za lovske zasluge Antonu Savorgnaniju Lovska družina Prebold praznuje letos 90-letnico svojega delovanja. Ta jubilej so slovesno obeležili pri svoji lovski koči na Golavi, kjer so razvili tudi nov društveni prapor in podelili priznanja Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje, Lovske zveze Slovenije in Lovske družine Prebold. Udeležence je pozdravil predsednik LD Prebold Miran Vedenik. Slavnostni govornik Anton Savorgnani je predstavil lovsko družino. Svečanost so z igranjem pospremili Savinjski rogisti. Po ustaljenem protokolu so nato zvili stari prapor, ki so ga s podobo divjega petelina razvili leta 1960. Praporščak Rafko Novak je skupaj z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom razvil nov prapor z motivom petelina in nanj v imenu občine pripel spominski trak. Trakove (kar 22) so simbolično pripeli tudi ostali darovalci iz vrst lovcev, lovskih družin ter Lovskega kinološkega društva Celje in Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje. Povezovalka slovesnosti Monika Lobni-kar se je v imenu lovcev zahvalila še 20 donatorjem in 42 darovalcem zlatih žebljičkov. Protokol razvitja prapora se je končal s slovesno zaobljubo praporščaka in pozdravom novega prapora, slovesnost pa so nadaljevali s podelitvijo priznanj. Srebrni znak za dosežke na področju kinologije je prejel Slavko Volmut, priznanja SKZLD sta prejela Franc Holobar ml. in Milan Železnik, znak za lovske zasluge Milan Hribernik in Milan Kumprej, zlati znak za lovske zasluge pa Anton Savorgnani. Podelili so tudi tri društvene plakete LD Prebold, ki so jih prejeli Andrej Potočnik, Marko Rehar in Stanislav Skok. Ob koncu uradnega dela je lovski družini čestital tudi župan Vinko Debelak. Čestitkam so se pridružili tudi nekateri lovski gostje, pobrateno društvo iz Velike Nedelje pa je lovcem podarilo sliko svojega kraja. D. Naraglav domačin Marjan Golavšek in župan Vinko Debelak. Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Damjan Ratajc, je župan Vinko Debelak skupaj z obema podžupanoma in predsednikom KO Matke prerezal trak in tako tudi uradno sklenil zaključek projekta. Udeleženci so se sprehodili skozi del obnovljene vasi, nato pa se prepustili prijetnemu druženju ob gasilskem domu. D. Naraglav Udeleženci med sprehodom po obnovljenem delu Matk Zadnja junijska nedelja je bila v Matkah zelo praznična. Občina Prebold, Krajevni odbor Matke in PGD Matke so namreč obeležili zaključek projekta Celostna prenova in ureditev vasi, hkrati pa tudi zaključek gradnje kanalizacije v preboldski občini. Prireditev je potekala pred gasilskim domom v Matkah, slovesnost pa je popestril Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika. Zbrane sta pozdravila povezovalec prireditve David Stergar in predsednik KO Matke Janez Grenko, ki je predstavil njihovo vas in dela, ki so tod potekala v zadnjih mesecih. O celotnem projektu in zaključku gradnje kanalizacije je spregovoril podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, ki je vodil ta projekt, pred uradnim odprtjem pa sta svoje dodala tudi podžupan in Župan z najboljšimi Občina se bo zadolžila Med podeljevanjem Monografije Občine Braslovče najboljšim V športni dvorani v Braslovčah so ob koncu pouka pripravili sprejem za devetošolce in ob tej priložnosti so obeležili tudi dan državnosti. Osrednji govornik je bil župan Branimir Strojanšek, ki je med drugim poudaril pomen praznika, bil pa je tudi kritičen do trenutnih razmer tako na političnem kot na gospodarskem področju. Župan je ob tej priložnosti še posebej nagovoril devetošolce, ki so z letošnjim šolskim letom zaključili šolanje na braslovški osnovni šoli in med drugim dejal: »Po 23 letih smo sami odgovorni in dolžni pokazati sebi in svetu okrog nas, da je naša državnost zaslužena, da znamo in moremo z njo sami upravljati in smo sami sposobni zrelega odločanja brez vsakodnevnega populističnega političnega vmešavanja, kot je vplivanje na sodno, izvršilno ali zakonodajno vejo oblasti. ■■■j SUKOPtESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Bmlfll I Dekorativni opleski £g,| UBiiV Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si t i www.tiskarna.eu.com Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-gotc.si offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk, grafično oblikovanje Današnji svečani trenutek je prava priložnost za razmislek o smeri našega razvoja in o poteh do tako zelo pričakovane lepše vsesplošne prihodnosti. Zato sem trdno prepričan, da bo imela ta generacija učencev, devetošol-cev, ki danes zapušča te osnovnošolske prostore, po zaključku nadaljnjih šolanj bistveno boljše zaposlitvene pogoje in s tem potrdila svojo samozavest in pridobila eksistenco ter predvsem zaupanje v lastno - slovensko državo.« Ob koncu jim je zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji življenjski poti. Zahvalil se je tudi staršem in učiteljem, nato pa je z Monografijo Občine Braslovče nagradil devet učencev z odličnim uspehom vseh devet let šolanja, ki so se izkazali tudi na drugih področjih, ostale pa z bonom za pico. Ravnateljica Andreja Zupan se je ob koncu zahvalila županu Branimirju Strojanšku, devetošolcem, teh je bilo letos 42, učiteljem in staršem ter izvajalcem kulturnega programa. T. T. Na 29. redni seji so braslovški svetniki med drugim v drugem branju obravnavali predlog odloka o splošnem redu in miru v braslovški občini, ki predpisuje obveznosti za osebe na območju občine, našteva prepovedi in predpisuje nadzor, ukrepe in sankcije. Osnutek odloka so pregledali tudi občinski inšpektorji Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja in podali štiri pripombe, ki so jih svetniki upoštevali v drugem branju, medtem ko svetniki niso imeli pripomb. V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog za podelitev priznanj Občine Braslovče za letošnje leto, ki ga je obrazložila predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Danica Tanjšek. Kot je povedala, je do roka prispelo pet pobud za podelitev priznanj. Komisija se je soglasno odločila, prav tako pa tudi svetniki, da na slavnostni seji ob letošnjem občinskem prazniku podelijo bronasto plaketo Andreju Šramu iz Zakla in srebrno plaketo Martinu Der-naču iz Pariželj. Brez pripomb so svetniki potrdili poročilo o opravljeni notranji reviziji Občine Braslovče za leto 2013 in poročilo nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2013. Svetniki so v nadaljevanju poslušali polletno poročilo o izvajanju proračuna Občine Braslovče, ki ga je podala računovodkinja občinske uprave Barbara Florjan Jelen. Poudarila je, da so bili prihodki v prvem polletju letošnjega leta le 30-odstotni, odhodki pa 28-odstotni. Zato so v naslednji točki dnevnega reda svetniki obravnavali rebalans proračuna, s čimer so znižali prihodke za 491.566 evrov, to je 8 odstotkov glede na načrtovane prihodke, in po novem znašajo 5.694.356 evrov. Največji izpad prihodka je iz naslova manj vplačanih ko- Prizidek k polzelskemu vrtcu Dograditev prizidka vrtca na Polzeli poteka po dogovorjenem terminskem planu. Na novo bodo zgradili štiri učilnice za približno 80 otrok in tako bodo v vrtec lahko sprejeli skupaj 330 otrok. Dela izvaja podjetje Remont Celje, njihova vrednost pa je ocenjena na milijon evrov. Otroci se bodo v nove prostore lahko preselili že z novim šolskim letom, v sklopu dograditve pa bodo preuredili tudi notranje prostore starega dela, med njimi tudi prostore kuhinje, zaživel tudi medgeneracijski V novih prostorih vrtca bo center. T. Tavčar Gradnja prizidka vrtca poteka po planu munalnih prispevkov in neprodanih stavbnih zemljišč. Odhodki proračuna ostajajo enaki in znašajo 6.644.121 evrov, saj so večinoma s projekti začeli letos. Proračun tako zapirajo z dolgoročno zadolžitvijo v načrtovani višini 550.000 evrov. Nekaj časa so se svetniki zadržali pri točki dnevnega reda o zamenjavi zemljišč kompleksa Žovnek - Podvrh. Firma EDIT, d. o. o., ki je že lastnik zemljišč oz. poslovnih prostorov na tem območju, je na javni dražbi premoženja izbrisane pravne osebe Geneza za ceno 118.470 evrov kupila še nepremičnine v skupni površini 7.577 kvadratnih metrov, ki se prav tako nahajajo na tem območju. Občina Braslovče je med drugim lastnica parcel v skupni površini 4.112 kvadratnih metrov, vrednost teh po vrednotenju GURS--a znaša 7.907 evrov. Zaradi funkcionalne zaokrožitve kompleksov zemljišč obeh lastnikov in mejašev (EDIT in Občina Braslovče), posledično pa bistveno boljše uporabnosti in predvsem vrednosti zemljišč, sta lastnika predlagala zamenjavo zemljišč, in sicer firma EDIT zamenja vsa zemljišča, kupljena na javni dražbi v velikosti 7.577 kvadratnih metrov, z zemljišči Občine Braslovče v velikosti 4.112 kvadratnih metrov v razmerju ena proti ena brez doplačila. Po opravljenih menjavah predlaganih zemljišč bo Občina Braslovče lahko bistveno lažje nadaljevala postopke sprejemanja OPPN Žovnek s ciljem iskanja potencialnih zasebnih investitorjev v turistični razvoj omenjenega kompleksa. T. Tavčar Pošto prevzela Občina Braslovče Nov cestni odsek Braslovški župan Branimir Strojanšek in direktor celjske enote Pošte Slovenije Dušan Gomboc med podpisom pogodbe Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in direktor celjske enote Pošte Slovenije Dušan Gomboc sta podpisala pogodbo o najemu poslovnih prostorov pošte na Gomilskem, kjer bo občina s 1. septembrom začela izvajati in opravljati storitve pogodbene pošte. V poslovnih prostorih, ki se nahajajo v domu krajanov na Gomilskem, bodo občani poleg poštnih storitev deležni določenih storitev v pristojnosti občinske uprave, informacij glede pokopališke in pogrebne dejavnosti, turi-stičnoinformativnih storitev, v prihodnje pa bodo na občini ugotavljali tudi možnost uvedbe občinske blagajne za plačevaneje določenih komunalnih in drugih storitev. Delovni in odpiralni čas bo od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 11. ure. Če bodo občani zadovoljni s temi storitvami, bo občina ocenila smiselnost prevzema pogodbene pošte tudi v Braslovčah. T. Tavčar Porušili hišo in uredili parkirišče Občina Prebold je v Dolenji vasi (nasproti znane gostilne) porušila zapuščeno Roglovo hišo, ki jo je že pred časom odkupila. Hiša je kar nekaj let kazila podobo tega dela vasi, toda dokler so v njej stanovali in je služila svojemu namenu, je ni bilo mogoče odstraniti. Po izpraznitvi se je občina odločila za odkup in rušitev, na njenem mestu pa zgradila parkirišče za obiskovalce TIC--a, zgodovinske zbirke Prebold skozi čas in obiskovalce kmečke tržnice, ki je s tem pridobila nekaj več prostora za svoje delovanje. Odstranitev hiše in vasi, investicija pa je bila vre-ureditev parkirišča je opravilo dna nekaj manj kot 12 tisoč podjetje Ecobeton iz Latkove evrov. D. N. Na mestu nekdanje hiše zdaj parkirišče V prvem polletju manj prihodkov Preboldski občinski svet je zasedal 17. julija. Na seji so se svetniki med drugim seznanili s končnim poročilom o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Prebold za leto 2013 in s polletnim poročilom o izvrševanju letošnjega proračuna občine. Končno poročilo o nadzoru zaključnega računa lanskega proračuna občine je predstavila predsednica nadzornega odbora Polonca Črnila. Kot je povedala, so pregledali predvsem ustreznost načrtovanja prihodkov in odhodkov, zakonitost porabe proračunskih sredstev na izbranih področjih v letu 2013 ter izvedbo popravljalnih ukrepov v zvezi z danimi priporočili v preteklih nadzorih. Večjih pomanjkljivosti ali nepravilnosti nadzorni odbor ni ugotovil, je pa med drugim zapisal, da mora pri prerazporeditvah proračunskih sredstev utemeljitev vsebovati razloge za nezadostno višino sredstev na določeni postavki oz. pojasnilo, za kaj se sredstva potrebujejo na drugi postavki. Ob pregledu pridobivanja nepremičnega premoženja je nadzorni odbor zapisal, da zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta uredba o stvarnem premoženju sicer ne predpisujeta obvezne cenitve za postopke pridobivanja nepremičnega premoženja, je pa cenitev vsekakor koristna za določitev potrebnih sredstev in izhodišče za pogajanje s kupcem. V primeru razhajanj med zahtevano višino kupnine s strani prodajalca nepremičnine in vrednostjo nepremičnine po oceni Geodetske uprave RS nadzorni odbor meni, da bi bilo smiselno, da se v postopkih pridobivanja stvarnega premoženja angažira cenilca, čeprav je res, da izdelava cenitev tudi ni majhen strošek, kot je opozoril župan, ki je tudi povedal, da poslovanje občine preverja tudi Računsko sodišče. Glede polletnega poročila o iz- ■ vrševanju letošnjega proračuna občine je župan Vinko Debelak pojasnil, da je bil priliv prihodkov počasnejši (z indeksom 39 glede na veljavni proračun), kot so bili odhodki, tudi na račun poznejšega obračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, potem ko je bil razveljavljen zakon o davku na nepremičnine. Občina kljub temu uspeva poravnavati obveznosti, vendar bo treba do konca leta še trdo delati na prihodkih, da bo občina uspešno zvozila tudi to leto, je opozoril župan in dodal, da sofinanciranja investicije v vodovod Tabor država ni odobrila, sredstva za energetsko obnovo šole pa bodo predvidoma prišla šele leta 2015, zato z deli letos ne bodo začeli. Do konca tega mandata bodo zaključili še parkirišče in cesto v Dolenji vasi, dokončali javno razsvetljavo v Svetem Lovrencu in prevezavo kanalizacijskih vodov na Izvirnici. Nato bodo sledili samo še redni proračunski odhodki, brez investicij. V fazi projektiranja je vodovod Laze-Marija Reka. Medtem ko so na junijski séji potrdili nov odlok o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, so na julijski seji sprejeli sklep o delni povrnitvi stroškov konkretno za letošnje volitve, ki bodo 5. oktobra. Po krajši razpravi so se strinjali s predlogom, da Občina Prebold skupaj z braslovško občino pristopi k pripravi projektne zasnove za gradnjo povezovalnega kanala Bolska-Tr-navca za zagotavljanje vode za potrebe namakanja kmetijskih površin. Predlog je pripravil odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, pobudo pa sta podala braslovška svetnika Jani Štusej in Vinko Drča. Povezovalni kanal bi bil dolg 920 metrov, na Bolski bi zgradili zajemalnik, voda pa bi po prostem padcu tekla do Trnavce in potem do črpališča v Kaplji vasi. Predvideni strošek takšnega kanala je 80 tisoč evrov, sredstva pa bi zagotovili občini. Preden bi se lotili priprav na ta projekt, se mora o njem izreči ARSO, ki ima edina pristojnost nad vodotoki. Preboldski svetniki so se odločili, da s polovičnim deležem sodelujejo pri pripravi projektne zasnove, o nadaljnjem postopku pa bo odločal občinski svet v novi sestavi oziroma odvisno od tega, ali bodo pridobili ustrezna soglasja zanj. Julijsko sejo so preboldski svetniki končali z odobritvijo plačila komunalnega prispevka v dveh obrokih za podjetje PAN TIM, d. o. o., in donacije v višini 750 evrov (odkup knjig) Anici Trivan za knjigo Kultura v ogledalu časa. K. R. V Dolenji vasi so konec julija asfaltirali cestni odsek, ki na severu vasi povezuje nove stanovanjske hiše. Krajanom tega naselja predstavlja to novo cestno povezavo z regionalno cesto Latkova vas-Trbovlje. Pred tem so se morali voziti po makadamski cesti ali, bolje rečeno, poljski cesti, ki temu namenu služi že desetletja, saj so zlasti na desni strani ceste velike kmetijske površine s hmeljišči in z drugimi kmetijskimi kulturami. Bližnjo povezavo na regionalno cesto v smeri Latkove vasi so dobili tudi nekateri drugi stanovalci tega področja, ki so se do svojih hiš pripeljali z Med asfaltiranjem lokalne ceste Sv. Lovrenc-Dole-nja vas-Šentrupert. Za ureditev tega cestnega odseka v dolžini okrog 350 m, dela je opravilo podjetje Grame-tpromet Pongrac Griže, je bilo potrebno odšteti slabih 40 tisoč evrov. D. N. Poročilo in zaključni račun V Taboru so se sredi julija na svoji 19. redni seji zbrali svetniki Občinskega sveta Občine Tabor. Med drugim so obravnavali polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2014, zaključni račun za preteklo leto, poročila javnih zavodov, oblikovanje oddelkov v novem šolskem letu na POŠ Tabor, sestavo nove občinske volilne komisije in drugo. Saša Zidanšek Obreza je predstavila poslovanje javnih zavodov v preteklem koledarskem letu. Opravičila je odsotnost vabljene direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik in sama podala obrazložitev glede presežka prihodkov nad odhodki za leto 2013. Poslovanje JVIZ OŠ Vransko-Tabor je za enoti Vrtec Tabor in POŠ Tabor predstavila računovodkinja zavoda Martina Križnik. Povedala je, da zavod uspešno izterjuje neplačila staršev in da se kar 30 % tožb nanaša na neplačnike iz taborske občine. Po razpravi glede namena porabe presežkov so sprejeli tri sklepe. S prvim občinski svet potrjuje, da se presežek prihodkov nad odhodki v letu 2013 v višini 1.179,18 EUR taborske enote Medobčinske splošne knjižnice Žalec nameni za nakup knjižničnega gradiva in za izvedbo prireditev v taborski enoti. Z drugim sklepom taborski občinski svet potrjuje, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2012 JVIZ OŠ Vransko-Tabor, enota Vrtec Tabor, v višini 7.036,00 EUR nameni za dokončno poravnavo zahtevka za neplačane investicije -nakup konvektomata iz leta 2013. S tretjim sklepom pa svetniki potrjujejo, da presežka prihodkov nad odhodki JVIZ OŠ Vransko-Tabor, enota Vrtec Tabor, iz let 2012 in 2013 v višini 18.583,34 EUR in POŠ Tabor iz let 2012 in 2013 v višini 1.851,37 EUR namenita za investicije, materialne stroške in drobni inventar. V nadaljevanju je Igor Glušič prisotne seznanil s poslovanjem javnega podjetja JKP Žalec za leto 2013. Podjetje je poslovalo z dobičkom, v katerem je s 5-odsto-tnim lastninskim deležem udeležena tudi taborska občina, in sicer v višini 1.289,15 EUR. Občinski svet sprejel sklep o izvajanju pouka v kombiniranih oddelkih za 4. in 5. razred ter 6 in 8. razred. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je podal pozitivno mnenje k predlagani sistemizaciji na POŠ Tabor v novem šolskem letu, ra- zen za delovno mesto hišnika, saj hišniška dela v vrtcu opravlja hišnik, zaposlen na Občini Tabor. Odbor je podal tudi zahtevo po dodatni obrazložitvi glede metode izračuna deleža za računovodjo, poslovnega sekretarja, knjigovodjo, administratorja in sindikalnega zaupnika glede na to, da se na teh delovnih mestih opravljajo naloge tudi za druge enote JVIZ OŠ Vransko-Tabor. Martina Križnik je pojasnila, da so v predlogu prikazani deleži zaposlenih po normativih in standardih, realno pa se bodo zaračunavali po dejansko opravljenem delu. Računovodkinja Petra Slatinšek je obrazložila bistvene postavke zaključnega računa proračuna Občine Tabor za preteklo leto. Župan je povedal, da je višina zadolžitve v skladu z zakonodajo in da ima občina vsa potrebna dovoljenja ministrstva za finance. Poudaril je, da je potrebno upoštevati vse realizirane investicije, ki so v letu 2013 obsegale kar 50 % vrednosti celotnega proračuna. Občina ima še vedno kapital v neprodanem premoženju (zemljišče za kmetijsko cono in tri stanovanja). Po krajši razpravi so svetniki potrdili tudi zaključni račun za leto 2013. Računovodkinja Petra Slatinšek je obrazložila tudi bistvene postavke polletne realizacije proračuna Občine Tabor za leto 2014. Svetniki so razpravljali o dolgoročnih finančnih obveznostih in kratkoročnem likvidnostnem zadolževanju. Župan je pojasnil, da je negativne posledice povzročila tudi nezmožnost črpanja evropskih sredstev za perspektivo 2014-2020, saj ustrezni sporazumi med EU in Vlado RS še zmeraj niso podpisani in da je na dan 30. junija 2014 realiziranih komaj 17,4 % državnih transferjev. V nadaljevanju so svetniki potrdili predlog sestave občinske volilne komisije za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Predsednik komisije bo David Tržan, njegova namestnica Tjaša Pungartnik, člani in namestniki pa Ivan Podbregar (član), Tatjana Kobale Kho-dary (namestnica), Stanislav Petrič (član), Petra Slatinšek (namestnica), Simon Jan (član) in Alenka Kreča Šmid (namestnica). Svetniki so se na seji seznanili s stanjem in z nadaljnjim potekom postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta, Saša Zidanšek Obreza pa je posredovala tudi informacijo o delovanju sprejemne pisarne. Članica občinskega sveta Marjana Pustoslemšek je izpostavila stroške delovanja TlC-a, župan pa je pojasnil, da v okviru TlC-a pospešujejo turizem in da ne gre za motiv dobička. Prisotne je seznanil tudi o dogovarjanju glede odkupa prostora s Pošto Slovenije in da je bila že razpisana prva javna dražba s previsoko izklicno ceno. Ker je integriteta občinske zgradbe priporočljiva, je načrtovan odkup prostora v naslednjem proračunskem letu. V primeru, da bodo pogodbo o odkupu podpisali do konca leta 2014, pa se bodo vse plačane najemnine vštele v kupnino. Zaradi same narave dela pošte opravljanje te dejavnosti v prostorih občinske uprave ni mogoče. V zadnji točki dnevnega reda je eden izmed članov občinskega sveta izrazil željo po vpogledu v dokumentacijo projekta Kanalizacija Pondor-Kapla, kar mu bodo omogočili. Antona Groblerja pa je zanimal razpis v zvezi s cesto »Pri Tonu-Konjščica«. Župan je pojasnil, da je bil načrt porabe za ZFO oddan, vendar še niso prejeli nobene povratne informacije, znana pa je napoved države, da naj bi bila sredstva financiranja po ZFO prepolovljena. Član občinske uprave Simon Jan je ob koncu skoraj štiriurne seje članom občinskega sveta posredoval preglednico v zvezi z investicijo v kanalizacijo Ojstriška vas II. faza in ČN Tabor. D. Naraglav NOVO, NOVO, NOVO! Očala tudi na recept! Vabi vas vaša prijazna optika Simona Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35, pon.-pet.: 8.-18. ure 3311 Šempeter sobota: 8.-12. ure Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 2. in 16. 9., četrtek 11.9.. • Dodatno znižanje sončnih očal! Jubilejno praznovanje v Grižah Slavnostni prerez traku ob uradnem odprtju novega parkirišča V KS Griže praznujejo letos dva velika jubileja, in sicer pol stoletja delovanja krajevne skupnosti in šestdeset let gradnje tamkajšnjega letnega gledališča. Prejšnjo soboto so pripravili osrednjo proslavo ob praznovanju obeh jubilejev. Še pred slavnostnim dogodkom so namenu uradno predali novo parkirišče pri šoli, ki je skupaj z odkupom zemljišča in vsemi drugimi stroški stalo okrog 100 tisoč evrov. Parkirišče so s prerezom traku in ob igranju Godbe Zabukovica namenu predali župan Janko Kos, predsednik KS Griže Marjan.Vodeb in domačinka Kristina Okorn, ki je predstavila zgodbo, povezano s tem prostorom in gradnjo parkirišča, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Planinc. Na proslavi, ki jo je povezovala Danica Veligošek, je zbrane pozdravila predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Jeržovnik in predstavila zgodovino Limberka. Polnoštevilno dvorano je nagovoril tudi predsednik KS Griže Marjan Vodeb, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo, da imajo v kraju takšen prostor, kot je Limberk, predstavil pa je tudi uspehe in delovanje krajevne skupnosti, ki v takšni obliki deluje že 50 let. Ob koncu je besede namenil športnikom, ki na najlepši način predstavljajo kraj in s tem tudi širšo skupnost, od občine do države. V znak zahvale in pozornosti so jim tokrat podelili priznanja krajevne skupnosti, in sicer Luciji Polavder, Roku Drakšiču, Kaji Verdnik, Gašperju Veligošku, Katji Vodeb, Lini Pušnik, Mihaelu Žganku, Aji Gačnik Zupanc, Nastji Govejšek, Emi Kovačec Gračner, Lari Tanšek, Andreji Vodeb in Planinskemu društvu Zabukovica. Dobitnikom priznanj je čestital tudi župan Janko Kos in ob tem dejal, daje tokratni praznik dokaz uspešnega in zagnanega dela posameznikov in celotnega kraja. V kulturnem programu so nastopili Godba Zabukovica, harmonikarji OŠ Griže, folkloristi Navihančki iz Griž z mentorico Moniko Pinter, Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže in Ubrane strune. D. Naraglav V času praznovanja se je in se še bo zgodilo vrsto prireditev. Začelo se je s teniškim turnirjem za pokal KS Griže, nadaljevalo pa z raznimi drugimi športnimi in zabavnimi prireditvami. Med drugim je potekalo tudi 37. hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica, Župnija Griže je v Libojah, v šotoru pri cerkvi svete Neže, organizirala zahvalni koncert in večer zabavne glasbe. V Limberku je v petek, 22. avgusta, potekalo meddruštveno tekmovanje upokojencev Občine Žalec za pokal krajevne skupnosti, pripravili so turnir generacij v rokometu in predstavitev plezanja PD K2, zvečer pa prireditev z odprtjem razstave o Limberku. Sobota dopoldan je bila v znamenju pohoda po spominskih obeležjih NOB in šahovskega turnirja, nedelja pa v znamenju 19. praznika Župnije Griže, v okviru katerega je v cerkvi svete Neže v Libojah potekalo mašno slavje, pod velikim šotorom pa so nastopili Modrijani. Zadnjo avgustovsko soboto in nedeljo si boste lahko ogledali razstavo ročnih del DU Griže, praznovanje pa bodo sklenili še z dvema prireditvama: gasilci bodo 6. septembra pripravili predstavitev in delovanje mladine, KO RK Griže in KS Griže pa v petek, 12. septembra, srečanje starejših krajanov. Starši sami obnovili šolo Neizprosen čas, v katerem živimo in ki ga razjeda gospodarska kriza, teži k vse večjemu varčevanju na vseh področjih, kar posledično omejuje vlaganja v nujne investicije v razne objekte, žal tudi v šole in vrtce. To velja tudi za več kot 200 let staro šolo na Go-milskem v braslovški občini. POŠ Gomilsko ni velika, zato so v okviru lastnih zmožnosti stvari v svoje roke vzeli starši in stari starši otrok, ki obi- skujejo šolo na Gomilskem, njihovo delo pa je budno spremljala in jim pomagala Meta Bogataj, ki je na šoli zaposlena kot gospodinja. Pobudo za dobrodelno akcijo sta podala Sandi Jelen in Miha Korent, ki sta se s prošnjami za pomoč pri obnovi obrnila tudi na razna podjetja in okoliške obrtnike. S pomočjo donatorjev in z lastnim delom jim je v skoraj tednu dni uspelo opraviti večino predvidenih del. Obno- vili so zgornjo veliko učilnico, spodnji hodnik, strope na stopnišču ter strop in steno v še eni od štirih učilnic. Starši so mnenja, da je delovanje šole zelo kakovostno, s svojo pomočjo pa so želeli učencem, zaposlenim in obiskovalcem omogočiti varno in prijetno bivanje na šoli ter nadaljevanje kakovostnega poučevanja. Vsekakor, razmišljanje in dejavnosti, vredne posnemanja. T. Tavčar Gotovlje praznovale pod lipami S praznovanja pod stoletnimi lipami Gotovljani so v zavetju svojih stoletnih lip svečano praznovali kar dva praznika, in sicer praznik KS Gotovlje in dan državnosti. Pripravili so vrsto prireditev, na katerih so sodelovali vsa krajevna društva in organizacije. Letos bodo s svečano akademijo v organizaciji Kulturnega društva Gotovlje proslavili tudi 120-letnico organiziranega petja v Gotovljah. Lovsko društvo Žalec, Športno društvo Borut, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so izvedli vsak svoj turnir za pokal KS Gotovlje. Lovci so pripravili meddruštveno lovsko strelsko tekmovanje, športniki turnir v malem nogometu v vseh kategorijah, upokojenci meddruštveni turnir v športnih disciplinah, gasilci pa spominsko tekmovanje Maruše Cokan s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami. Osrednja prireditev pod stoletnimi lipami se je začela po sv. maši za domovino s simbolnim prihodom vseh društvenih praporov in praporov krajevnih organizacij. Kulturni program je pripravilo Kulturno društvo Gotovlje ob sodelovanju z učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje in žalske glasbene šole. O pomenu ustvarjalnega sodelovanja med krajevno skupnostjo in občino je ob pozdravu zbranim spregovoril župan Janko Kos in podal tudi ugotovitev, da je le s sodelovanjem mogoče doseči prijazno bivanjsko okolje, v katerem se prijetno počutimo. Predsednik Sveta KS Go- tovlje Henrik Krajnc pa je v svojem nagovoru krajanom poudaril, da so Gotovljani v teh kriznih časih že spoznali, da je prihodnost nas samih in naših otrok v sodelovanju, poštenem delu, veri v prihodnost in zaupanju v sedanjost. Napredek človeštva temelji na sanjah o prihodnosti in trdem delu za dosego teh sanj. V nadaljevanju so posameznikom, ki so k doseganju izrečenih ciljev dela v krajevni skupnosti v letu največ prispevali, podelili krajevna priznanja, nato pa nadaljevali z družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Ne vem še. Priznanja so prejeli: Bernarda Čižič, Aleš Jelen, Boris Kompan, Štefan Miser, Božidar Ograjenšek, Robert Pečnik, Marija Podkoritnik, Silva Puntar, Štefan Roc in Rozina Topolovec. T. Tavčar V Levcu imajo grb in zastavo V najmlajši in najmanjši krajevni skupnosti v žalski občini, KS Levec, ki je bila ustanovljena leta 1999, so ob letošnjem 4. krajevnem prazniku pripravili številne prireditve, na slavnostni seji pa so predstavili grb in zastavo krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo društev v besedi in sliki, podelili priznanja, v soboto zjutraj pa jim je libojska godba zaigrala budnico. Na slavnostni seji, ki sta se je med drugimi udeležila župan in podžupan Občine Žalec Janko Kos in Ivan Jelen, je o svojem štiriletnem mandatnem obdobju govoril predsednik Sveta KS Levec Rafael Hrustelj in poudaril, da so s pomočjo občine sanirali dva dela protipoplavnega nasipa, uredili odtočno loputo na Ložnici, poglobili strugo Ložnice, zgradili nov most čez Strugo, z gramozom posuli poljske ceste, z Direkcijo za ceste RS so se uspešno dogovorili o odstranitvi zvočnih ovir, postavitvi otoka iz granitnih kock na magistralni cesti- itd., v teh dneh pa poteka energetska sanacija vrtca v Levcu. Želja je bilo še več, za njihovo uresničitev pa premalo denarja. Župan Občine Žalec Janko Kos je pohvalil delo vodstva krajevne skupnosti in poudaril, da si bo prizadeval za ureditev kolesarske steze od Levca do Medloga. V kulturnem programu so nastopili člani Kulturno-turističnega društva Levec in otroci iz vrtca. V nadaljevanju je Silvo Lavtežar predstavil grb in zastavo, vzgojiteljicama Mileni Dosedla in Vlasti Tanšek, ki sta bili v vrtcu zaposleni od njegove ustanovitve leta 1979 do upokojitve, pa so podelili priznanje. V okviru letošnjega praznovanja, ki je potekalo od petka, 22., do sobote, 30. avgusta, so pripravili gasilsko ligaško tek- movanje s podpisom listine o pobratenju PGD Levec in PGD Lisično-Pilštanj-Zagor-je, razvili mladinski prapor PGD Levec, KO RK Petrovče in Levec je merila krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi, pripravili so športne igre za otroke, turnir v metanju trojk in odbojki, likovno delavnico z naslovom Ko klobuki oživijo, golažijado, meddruštveno tekmovanje upokojencev, predstavila se je Hiša sadeži družbe iz Žalca, poskrbeli so za druženje krajanov z ansamblom Mladika, v petek ob 17. uri bodo pripravili pogostitev za starejše krajane in se v soboto ob 7.30 odpravili na pohod na Brnico. T. Tavčar Dobitnici priznanja Milena Dosedla in Vlasta Tanšek ter Rafael Hrustelj, v ozadju nova grb in zastava Letos več hmelj ske pršice Petrovska bazilika duhovno žarišče Hmeljska princesa Barbara Bosnar in starešina Ivan Janko Bizjak V Braslovčah so slovenski hmeljarji slavili svoj 52. praznik. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je pospremila tisoč-glava množica, ki je za eno leto imenovala novo hmeljarsko princeso in hmeljarskega starešino, pripravili pa so tudi več spremljajočih prireditev. Že dopoldne so na slavnostni seji, ki so jo pripravili v brunarici TD Braslovče, govorili o hmeljarstvu, na srečanju hmeljarskih princes in starešin in številnih gostov pa so zbrane nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmelj skih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, v imenu ministrstva za kmetijstvo Metka Cerjak in drugi. V nadaljevanju sta o delu društva in svojem delu spregovorila dosedanja princesa Eva Bizjak in starešina Jože Ribič, nato pa sta se predstavila nova princesa, 18-letna Barbara Bosnar, dijakinja 3. letnika srednje farmacevtske šole, in 55-letni starešina Ivan Janko Bizjak, ki kmetuje na 50-hektarski kmetiji, oba iz Gotovelj. Zbranim je spregovorila tudi Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za hmeljarstvo, ki je med drugim povedala, da je v Sloveniji 136 pridelovalcev hmelja, ki gojijo hmelj na skupaj 1785 hektarjih, od tega je 1296 hektarjev aktivnih nasadov, 156 hektarjev prvoletnih in 489 hektarjev v premeni, hmeljarske kmetije pa v povprečju obdelujejo 13,12 hektarja hmeljišč. O vremenu in kakšen pridelek pričakujejo, pa je dejala: »Letošnje vreme je bilo do zdaj za rast in razvoj hmelja ugodno. Toča je sicer 12. in 14. junija močneje prizadela nasade na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu, kjer je na posameznih površinah odbila celo vse vrhove. Rastline so v večini hmeljišč dosegle vrh opore in imajo obliko valja. Vendar pa je o količini pridelka še zelo težko govoriti. Veliko je odvisno tudi od vremena v naslednjih dneh. Rastline so zdaj v fazi storžkanja. Če bo vreme še naprej ugodno, se lahko nadejamo vsaj povprečne le- tine. Na osnovi spremljanj dozorevanja hmelja (analize, teža 100 storžkov) lahko na več lokacijah pričakujemo, da bo savinjski golding zrel po 20. avgustu. Tudi v pridelavi hmelja letos opažamo večji pojav hmeljeve pršice, pepe-laste plesni in peronospore, kar pomeni dodatne stroške.« Osrednja prireditev se je popoldne začela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu so bili konjeniki KD Mustang Gomilsko, godba in mažoret-ke Pivovarne Laško, z vozovi so se pripeljali tudi starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu, tokrat tudi v znamenju hmeljarske poroke, po predaji starešinstva in imenovanju princese pa so nazdravili z vrčkom piva. Obred je vodila Martina Zupančič, ob sprejemu »hmeljskega mačka« pa je novi starešina Ivan Janko Bizjak poudaril: »Hmeljarji moramo v prihodnje še izboljšati tehnologijo in ekonomičnost pridelave. Potrebujemo nove sorte hmelja, ki bodo bolj prilagojene vremenskim razmeram in bodo tržno zanimive na svetovnem trgu. Veliko oviro nam predstavljata slaba organiziranost in neenotnost hmeljarjev, zato menim, da je skrajni čas, da bi zbrali več poguma in moči, se povezali in pri prodaji hmelja na trgu nastopili skupaj.« V imenu županov Spodnje Savinjske doline je zbrane nagovoril braslovški župan Branimir Strojanšek, v imenu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenje pa njen podpredsednik Marjan Golavšek. Ob kmečkih hmeljarskih igrah v nadaljevanju so se zabavali tako nastopajoči kot gledalci, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli ansambel Avantura s pevko Tanjo Žagar in harmonikarji šole Jožeta Šumaha iz Braslovč. V okviru letošnjega pra- znika hmeljarjev so pripravili ribiško tekmovanje za pokal hmeljarske kobule, turnir trojk v košarki, šahovski turnir, turnir v odbojki na mivki in veseloigro Halo! Obiralke so tu! v izvedbi KD Gomilsko. T. Tavčar Irena Friškovec, Pavla Gostečnik in Anton Rožič Prireditev tudi v znamenju hmeljarske poroke Dr. Stanislav Lipovšek v Petrovčah o pomenu družine Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, so bile tudi letos najbolj obiskane romarske cerkve. Celjska škofija je osrednjo slovesnost pripravila v Baziliki Matere božje v Petrovčah, kije bila za številne vernike premajhna, slovesno maševanje pa je vodil celjski škof, msrg. dr. Stanislav Lipovšek, ki od lanskega julija vodi tudi mariborsko nadškofijo. Škofje ob tej priložnosti baziliko obiskanja device Marije v Petrovčah uradno razglasil za škofijsko Marijino božjepotno svetišče. V pridigi je med drugim dejal: »Praznik Marijinega vnebovzetja slavi delo odrešenja, ki se je najprej uresničilo na Mariji, zato je resničen praznik veselja, tolažbe in upanja, ki vabi k novemu začetku na vseh področjih, zlasti v naši hoji za Kristusom v našem krščanskem življenju. Na novo pot in k novemu začetku nas bo povabilo novo šolsko, veroučno in tudi pastoralno leto, ki se že približuje. K temu novemu začetku nas na poseben način vabi izredna sinoda škofov, ki bo letos oktobra v Rimu in bo posvečena družini, tej osrednji in temeljni ustanovi človeške družbe in Cerkve, s katero smo vsi tako globoko povezani; iz nje izhajamo, vanjo se vračamo, v družini in po njej dosegamo polnost, srečo in smisel življenja ...« Po slovesni maši je škof, msrg. dr. Stanislav Lipovšek, petrovsko baziliko uradno razglasil za škofijsko Marijino božjepotno svetišče. S fern je postala duhovno žarišče Celjske škofije in Cerkve na Slovenskem. Praznovanje so zaključili z večerno mašo za mlade, pri kateri je sodeloval ansambel Dominik iz Žalca, ki je imel po maši koncert ritmično duhovne glasbe. S svojim pričevanjem o poklicanosti in pomenu Marije v njihovem življenju pa so zbranim spregovorili bogoslovec dominikanec Ivan Tomič iz Zagreba, novomašnik Ivan Hrastnik iz, Laškega in škofov tajnik Ivan Šumljak. Sicer pa so s praznovanjem začeli že na predvečer praznika s slovesnimi večernicami in sv. mašo, ki jo je daroval celjski škof ob somaševanju dekanov žalske in braslovške dekanije ter ostalih duhovnikov. Po maši so se v procesiji z milostno podobo petrovške Marije in lučkami podali po vasi. T. Tavčar Množično ob prazniku v petrovški baziliki Porušili nevarno hišo V Levcu je že dalj časa pe- ča stavba tik ob objektu, v šce in tudi promet na glavni kateri ima sedež krajevna cesti ogrožala propadajo- skupnost. V soglasju z la- Odstranili nevarni objekt Na Vranskem 68 krvodajalcev Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo Vransko za celjski transfuzijski center v prostorih zdravstvenega doma na Vranskem pripravila letošnjo šesto krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 68 krvodajalcev (lani ob tem času 64). Prihodnji mesec bosta dve akciji, in sicer 18. septembra od 7. do 10. ure v prostorih OŠ Šempeter in 22. septembra od 8. do 13. ure v učilnici polzel-škega župnišča. T. T. stniki objekta, ki sami niso zmogli stroškov obnove ne rušitve, je za to julija poskrbela Občina Žalec. Kot je povedal župan Janko Kos, so najprej našli novo nastanitev tamkajšnjemu prebivalcu, nato pa je občina objekt na svoje stroške porušila (za rušenje je pred tem pridobila tudi gradbeno dovoljenje in izbrala izvajalca del). Za ta znesek se je vknjižila na nepremičnino oziroma zemljišče. K. R. Sladoled, kot je bil nekoč. NARAVNI SLADOLED DOBNIK Prva povračila že izplačana Vsaka pomoč ni delo na črno Osebe, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane jz registra stalnega prebivalstva in izpolnjujejo z zakonom o povračilu škode določene pogoje, lahko od 18. junija letos v roku treh let na katerikoli upravni enoti vložijo zahtevo za določitev denarne odškodnine. Žalska upravna enota je od začetka veljavnosti zakona do konca julija prejela 22 vlog. Kot je povedala načelnica UE Žalec Simona Stanter, so do konca julija izdali osem odločb v skupni višini odškodnin oziroma izplačil 34.450 evrov. Sedem vlog so odstopili v reševanje drugim upravnim enotam, sedem pa jih je še v postopku obravnave. Prva izplačila denarnih odškodnin so opravili v začetku avgusta oziroma 30 dni po pravnomočnosti izdanih odločb. »Ocenjujem, da smo večino vlog že prejeli, čeprav je rok za vložitev tovrstnih vlog tri leta od začetka veljavnosti zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva,« je povedala načelnica. Omenjeni zakon določa, da je upravičenec do odškodnine oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva (RSP) in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po zakonu o tujcih, zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ali po zakonu o začasnem zatočišču oziroma je bila po izbrisu sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Do odškodnine so upravičeni tudi tisti izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji poskušali urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Ta vloga je morala biti vložena pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 24. 7. 2010. V upravnem postopku o izplačilu denarne odškodnine odloča upravna enota, na območju katere je imela oseba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Zoper odločbo upravne enote o določitvi denarne odškodnine je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo za notranje zadeve. Upravičenci lahko vložijo tudi tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku, v tem primeru bo odločalo pristojno sodišče. Zahtevi za izplačilo odškodnine ni potrebno priložiti nobenih posebnih dokazil, ampak le navesti osebne podatke, za državljane in rezidente Slovenije potrebujejo na upravni enoti tudi davčno številko in transakcijski račun, če_ ima oseba odprtega. Tiste osebe, ki so si v Republiki Sloveniji poskušale urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, morajo v postopku dokazati, da so v obdobju od izbrisa iz RSP do pravnomočnosti odločbe, s katero je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena, oz. sklepa o ustavitvi postopka tudi dejansko živeli v Republiki Sloveniji (npr. potrdilo o šolanju, pogodbe o zaposlitvi oz. kopije delovne knjižice, najemna pogodba za stanovanje, potrdila o koriščenju zdravstvenih storitev in drugo). Za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji v upravnem postopku ni potrebno plačati upravne takse. Višina denarne odškodnine se upravičencu določi glede na obdobje izbrisa. Upravičencem pripada za vsak zaključeni mesec izbrisa 50 evrov denarne odškodnine. Z odločbo o izplačilu denarne odškodnine upravna enota ugotovi obdobje izbrisa in višino denarne odškodnine. Odškodnine do višine tisoč evrov bodo izplačali v enem znesku, in sicer 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Višje odškodnine se bodo izplačevale v največ petih obrokih. Pri uveljavljanju odškodnine v sodnem postopku in pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja zaradi izbrisa mora oseba izkazati, da izpolnjuje pogoje oziroma status upravičenca. Ta status se lahko izkazuje s potrdilom upravne enote, da je bila oseba izbrisana iz RSP in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali bila sprejeta v državljanstvo. Izpolnjevanje pogojev za pridobitev odškodnine v sodnem postopku ali pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja se lahko dokazuje tudi s pravnomočno odločbo o priznanju upravičenca ali pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine. K. R. ZA NAKUP GASILSKE AVTOLESTVE IN OPREME MODRIJANI - ANSAMBEL GOLTE THE MOONLIGHTING ORCHESTRA NUŠA DERENDA - HAPPY BAND IRENA VRČKOVNIK - M.J.A.V PRIRFDITEV POVE ZUJE FRANGI PODBREŽNIK'. JOEJU 21.9. 2014 momm l.ošmK, CENA VSTOPNICE: 10 EUR PRODAJNA MESTA VSTOPNIC: PGD ŽALEC, PiZZERIJA PRI SEBASTIJANU tCASJ. GOSTIŠČE MARJOLA, LOKAL LOTERIJE SLOVENIJE ŽALEC, CVETLIČARNA SMILJAN DAMJANA GRIŽE, BAR KOBULA BRASLOVČE, TRGOVSKI CENTER LEVEC LOTKO, SLAŠČIČARNA BRGLEZ PETROVČE, SLAŠČIČARNA BRGLEZ ŠEMPETER, TRGOVINA BRGLEZ OSTROŽNO, TRGOVINA BRGLEZ TABOR, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BRGLEZ VRANSKO Z letošnjim 1. avgustom smo Slovenci namesto Davčne uprave in Carinske uprave dobili Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Med prvimi nalogami nove uprave je preganjanje dela na črno. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je prinesel kar nekaj novosti, ki so se začele uporabljati z 18. avgustom, med drugim tudi na področju osebnega dopolnilnega in kratkotrajnega dela, so opozorili z žalske upravne enote. Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno med drugim določa kratkotrajno delo in dovoljuje zakoncu, otrokom in staršem lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi, da v primerih izredno povečanega obsega dela pri omenjenih delodajalcih lahko opravljajo kratkotrajno delo, to je neke vrste pomoč, za katerega ne prejmejo plačila. Vendar pa je bilo potrebno do 18. avgusta tako opravljanje kratkotrajnega dela pred začetkom prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti, zdaj pa to ni več potrebno. Morajo pa delodajalci voditi dnevno evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu in jo predložiti ob začetku in zaključku v podpis osebi, ki opravlja to delo. Evidenco morajo delodajalci hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela. Novost je tudi v širšem naboru oseb, ki lahko opravljajo kratkotrajno delo. To so zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe, zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika, oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlena oseba v sorodu do prvega kolena (starši in otroci) ter starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe. Delo lahko opravljajo največ 40 ur tedensko. Za osebno dopolnilno delo se šteje pomoč v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela, ki pa se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. V teh primerih bo moral naročnik dela kupiti vrednotnico. Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti ter druge izdelke na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. V teh primerih bo vrednotnico kupil izvajalec dela. Vsi, ki bodo opravljali osebno dopolnilno delo po 1. januarju 2015, se morajo pred začetkom opravljanja dela prijaviti pri AJ-PES (prek spletnega portala) ali osebno na pristojni upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Delo bodo lahko opravljali samo za osebo, ki ima vrednotnico na njegovo ime oziroma ima vrednotnico pri sebi. Prihodek od osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu. O doseženem prihodku bodo morali izvajalci osebnega dopolnilnega dela poročati do 10. v mesecu po preteku polletnega obdobja. Vrednotnico bo mogoče z začetkom prihodnjega leta dobiti na upravni enoti na osnovi vložitve zahtevka preko elektronske pošte ali osebno, veljala bo za koledarski mesec. Ob tem na žalski upravni enoti opozarjajo vse osebe, ki so imele na dan uveljavitve tega zakona priglašeno osebno dopolnilno delo, da se bodo morale ponovno priglasiti za opravljanje tega dela do konca junija 2015. Kdor bo opravljal delo oziroma dejavnost brez vpisa ali priglasitve, kot določa zakonodaja, bo opravljal delo na črno, za kar so zagrožene zelo visoke globe. Kot delo ali zaposlovanje na črno pa se ne šteje oziroma je dovoljena brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Prav tako je dovoljena sosedska pomoč - med bližnjimi sosedi in brez plačila. Enako velja za pomoč sorodnikov, to je prav tako brezplačna pomoč zakoncu oz. partnerju in sorodnikom v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, bratje, sestre, nečaki, nečakinje, strici in tete) in v svaštvu do vštetega drugega kolena (tasti, tašče, snahe, zeti, očimi, mačehe, pastorki in pastorke). K. R. Novi zabojniki za uporabna oblačila Poleg zabojnika za rabljena, a uporabna oblačila in obutev, ki ga je žalsko območno združenje RKS pred časom postavilo pred centralnim skladiščem v Hmeljarski ulici 3 v Žalcu, lahko prebivalci Spodnje Savinske doline uporabna oblačila in obutev poslej oddajo tudi v druge zabojnike po dolini. Območno združenje RK je namreč po dogovoru z lokalnimi skupnostmi enake zabojnike postavilo še pri Surovini v Vrbju, med blokovskim naseljem v Bevkovi ulici v Žalcu, pred Podružnično osnovno šolo Trje, v Libojah pred Barom Lili, v Gotovljah pri Gostišču Novak, pred Osnovno šolo Tabor v Taboru in ob gostišču Pri Nacu v Grižah. Že nekaj časa pa lahko stvari oddajate tudi v zabojnike v Preboldu pri gostišču Fijalka, v Šempetru za krajevno skupnostjo in na Polzeli pred Papirnico A4. Poleg uporabnih oblačil in obutve lahko v zabojnike odlagate hišni tekstil, kot so posteljnina, prti, zavese, brisače, in tudi igrače. Z Območnega združenja RK prosijo občane, da v zabojnike ne odlagajo mokrih, umazanih in strganih oblačil ter obutve, šiviljskih in krojaških odpadkov ter tekstilnih polizdelkov. Stvari naj oddajo v plastičnih vrečkah in čiste. In kakšen je postopek po odlaganju v zabojnike? Zbrane stvari pripeljejo v centralno skladišče v Žalec, kjer jih pregledajo prostovoljci. Še uporabne razvrstijo po številkah in vsak torek od 9. do 11. ure razdelijo socialno ogroženim ljudem. Raztrgana in neuporabna oblačila, ki vendarle zaidejo v zabojnike, so namenjena krpam za čiščenje. Za dodatne informacije sta na voljo predsednica RKS OZ Žalec Pavla Artnik (051 457 661) in sekretar Matjaž Črešno-var (041 601 751). L. K. Ni dobro s čistimi škornji odločati o vodi in prsti Pod avtocesto v Šentrupertu teče čista podtalnica, opozarja dr. Boris Skalin Podtalnica po obeh straneh avtoceste odteka v Savinjo Letošnje poletje se nad vročino in sušo ne moremo pritoževati, zaradi večinoma dobro odcednih tal Spodnje Savinjske doline pa kljub skoraj vsakodnevnemu deževju tudi ni bilo poplav. A o poplavi in suši razmišljati takrat, ko udarita, je prepozno, prav tako ni pametno ene in druge problematike reševati ločeno. Naša dolina ima v povprečju letno dovolj padavin za kmetijsko proizvodnjo, ker pa so neenakomerno razporejene in se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami, brez namakanja v prihodnje ne bo pridelkov. Že zdaj pa bi se morala Spodnja Savinjska dolina v Evropi pohvaliti z odstotkom namakanih obdelovalnih površin, v pogovoru o vodi, podtalnici, namakanju in nekaterih nesmiselnih posegih v podtalnico poudarja upokojeni diplomirani agronom in doktor riboslovja Boris Skalin iz Žalca. Tudi na področju namakanja pa velja osnovno življenjsko dejstvo: »Brez včerajšnjega dne ni današnjega, jutrišnjega pa ne bo brez današnjega.« Dr. Boris Skalin opozarja na podatek, ki ga je objavilo Delo, da je Slovenija v statističnih podatkih o namakanju v Evropski uniji na repu lestvice: »Povprečno je v EU namakane 8,7 % obdelovalne površine, v Sloveniji pa le 1,7 %, toda v Savinjski dolini kar okrog 18 %. V EU največ namaka Grčija - 36 % obdelovalnih površin, sledita ji Italija - 31 % in Nizozemska - 24 %.« In potem že Savinjska dolina, kar seveda ni naključje, ampak rezultat načrtnega dela v kmetijstvu v preteklosti. Nova tehnologija v pridelavi hmelja, ki sta jo začela uvajati Kombinat Hmezad in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, je namreč zahtevala tudi namakanje. Potrebne komasacije Prvi namakalni sistem v Spodnji Savinjski dolini je bil zgrajen leta 1968 za 68 ha površin. Komasacije (zložbe kmetijskih zemljišč) so omogočile, da je bilo mogoče načrtovati velike namakalne sisteme, pojasnjuje dr. Boris Skalin, nekdanji direktor Hmezad Inženiringa. Ta družba je načrtovala, projektirala in nadzorovala gradnjo namakalnih sistemov, skupaj s Kombinatom Hmezad in Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina, ki sta nastopala kot in- vestitorja, pa tudi prepričevala kmete o potrebi po namakanju in strpnosti, jih seznanjala s prednostmi in postopki namakanja: »Študije, idejni in izvedbeni načrti so bili narejeni za celotno dolino, izvajanje pa se je zaustavilo pri vodnih virih. Zmanjkalo je vode. S takratno vodno skupnostjo oziroma vodarji je bilo narejeno vse, da bi optimalno izkoristili vodo, ki nam jo daje narava. Manjkajočo vodo, je bilo ugotovljeno, je mogoče zagotoviti z zadrževalniki - akumulacijami. Žal tistega, ki je pripeljal Savinjsko dolino do tako visokega odstotka namakanih kmetijskih površin, ni več in od takrat novih sistemov ne gradimo. Tudi za zahodni del Savinjske doline so bile nakazane rešitve,« pravi dr. Boris Skalin. A kje je danes arhiv Hmezad Inženiringa? Verjetno so ga po lastninjenju družbe zažgali. Res je, da so bile v preteklosti storjene tudi napake, priznava dr. Boris Skalin, a napake so se reševale. Je pa dejstvo, da brez pogosto bolečih komasacij v preteklosti danes ne bi bilo toliko obdelovalne zemlje z namakalnimi sistemi, kar priznavajo tudi mnogi hmeljarji, ki gojijo hmelj v takšnih kompleksih, kjer imajo zemljišča v lasti ali najemu. Ihta vzpostavljanja novega reda v samostojni Sloveniji je v Savinjski uničila skoraj vse, kar je bilo Hmezadovo, celo zadruge. Danes kmetje ugotavljajo, da brez zadružništva ni uspešnega kmetovanja. In kakšne rešitve so bile predvidene za zahodni del Spodnje Savinjske doline? »Edino nenamakano, ampak programsko obdelano na papirju, je bilo območje od Go-milskega proti Kapli vse do Vranskega, kjer manjka vode oziroma ni vodnih virov. Naša ideja so bili zadrževalniki oziroma akumulacije v dolinah Zasavskega hribovja. Ker se ljubiteljsko ukvarjam z gojenjem rib in ribištvom, sem spodbudil takratno vodno skupnost, da smo skupaj naredili študijo za 180 ha ribnikov v tem delu in to so vse površine, ki so, kar se tiče kmetijske proizvodnje, nekoristne. Ne bi veliko stalo, da bi naredili akumulacije. Z enim ha akumulacije vode, ki je približno 3 do 4 m globoka, lahko namakamo pet do petnajst hektarjev do petkrat v vegetacijski sezoni. Z malo denarja narediš ribnike, poskrbiš za slikovitost krajine, daš tamkajšnjim kmetom možnost uporabe, voda iz ribnikov bi bila v suši na razpolago za namakanje, poleg tega pa bi ribnik zadrževal visoki val deževnice. Danes je napovedovanje padavin tako napredovalo, da bi lahko ljudi nekaj dni prej opozorili, naj znižajo vodo v ribniku do biološkega minimuma. Med deževjem bi ribniki zadržali visoki val, ki ne bi takoj odtekel v Savinjo in naprej proti Celju. Vodarji vedo (in jaz tudi), da to ni absolutna rešitev, ampak tudi tako lahko prispevamo k temu, da ne bo potrebno graditi suhih zadrževalnikov, ki jih osebno ne podpiram. Voda lahko na območja suhih zadrževalnikov prinese umazanijo oziroma onesnaženje, ki bo ostalo, ko bo voda odtekla. Zamerim vodarjem, ki so projektirali suhe zadrževalnike, da so videli samo denar, nihče pa ni naredil primerjave vplivov suhih zadrževalnikov in akumulacij, ki smo jih predlagali mi.« Dr. Borisa Skalina spremlja voda vse življenje: kot otrok je rasel ob Soči, najstniška leta preživel ob Savi, delovno dobo in upokojenska leta pa je zaznamovala Savinja. Zato poudarja: »Narava je tista, ki nam daje možnost, da živimo, in narava nam reže peruti, če letimo previsoko.« Kako pa ocenjuje dr. Skalin predlog gradnje povezovalnega kanala od Bolske do Trnavce, ki sta ga podprla braslovški in preboldski občinski svet? »Po mojem mnenju bi morali na Bolski zadrževati vodo in jo uporabiti za namakanje v času suše, ne pa jo odvajati v Trnav-co. Gre za krajo vode tistim, ki nimajo zgrajenih namakalnih sistemov.« Kraja podtalnice Tako kot površinske vode vpliva na rastline in vsa živa bitja tudi podtalnica, a pomena vode pod površjem se večina ljudi ne zaveda. Kako se spreminjajo tokovi in višina podtalnice v Spodnji Savinjski dolini, najbolje vedo tisti, ki imajo vodnjake oziroma vrtine (vsaka vrtina oziroma vodnjak bi morala biti prijavljena na pristojnem ministrstvu), pa ti nenadoma presahnejo ali pa se v kleteh hiš začne pojavljati podtalnica. Nedopusten poseg v podtalnico so zakrivili tudi graditelji avtoceste, opozarja dr. Boris Skalin. V Šentrupertu so se načrtovalci trase ob soglasju vseh pristojnih služb in vsej potrebni tehnični dokumentaciji odločili za vkop avtoceste pod državno cesto Šentrupert-Mo-zirje za približno pet metrov: »Dovolj je bilo, da so oskrunili podtalnico, ki je naraven zbiralnik vode. Pred tem po- segom je bil pretok podtalnice braslovškega polja skozi vodonosno plast 110 litrov na sekundo. To naravno zalogo - zaklad vode so graditelji neverjetno zmanjšali. Vsak hektar prsti je za trajno izgubil okrog 2.000 m3 vode. V vodo-nosnem sloju je tako količina vode na braslovškem polju za milijone kubičnih metrov manjša. Zaradi vdora v podtalnico se je bilo treba vode znebiti. To je bilo storjeno z dvema kanaloma ob avtocesti, ki trajno odvajata podtalnico v Savinjo. Za lažje razumevanje vzemimo, da po vsakem kanalu odteče po en liter vode v sekundi. To je dobrih 17 m3 vode na dan ali dovolj za preskrbo 1.300 prebivalcev. Odtok podtalnice je lahko tudi večji. Zbiralna cev ima namreč več kot meter premera. Ker je na braslovškem polju zaradi znižanja podtalnice za približno en meter potrebnega več namakanja, kar pomeni dodatne stroške, bi država morala tamkajšnjim prebivalcem priznati odškodnino, si dovoli glasno razmišljanje dr. Boris Skalin. Podtalnica, ki odteka, pa bi se lahko vsaj kje zadrževala in se po potrebni uporabila na primer za namakanje. Pretok podtalnice, ki sicer odteka ves čas, po količini ni konstanten, zato je njeno uporabo teže načrtovati, a kljub temu sedanjega stanja ne bi smeli dopustiti, opozarja dr. Boris Skalin. V povprečju imamo v Sloveniji 0,1 ha obdelovalne zemlje na prebivalca, industrijska Nemčija pa 0,28 ha na prebivalca. Res za samooskrbo? Da je potrebno v Sloveniji povišati stopnjo samooskrbe s hrano, že dalj časa opozarja tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan (zaščitili naj bi vsaj 300 tisoč ha obdelovalne zemlje). »Za povišanje samooskrbe s hrano so potrebni tudi namakalni sistemi. Pa vendar lahko v časopisih večkrat beremo navedbe, da so organizatorji gradnje namakalnih sistemov zbirali različna soglasja tudi do pet let. Ali res nočemo uresničevati naprednih idej? Kje so vzroki? Neznanje zaviralnikov, neživljenjski zakoni, odloki in še kaj. Ali ni škoda, da zaradi takšnih in še kakšnih drugih ovir propade možnost financiranja njihove gradnje (EU, sredstva RS)? Birokracija nas lahko samo ovira oziroma prepreči optimalno izkoriščanje zaščitene obdelovalne zemlje. Kdaj in kje se je izgubila »ta prava zagnanost«? Ko bomo zakonsko zaščitili obdelovalno zemljo, bo pomenilo, da je obvezno prispevati k uresničitvi samopreskrbe v RS,« poudarja dr. Boris Skalin. »Adijo, suverenost, če nam bo tujec - globalist določal, kaj bomo imeli na krožniku, če bomo sploh imeli kaj. Hrane, ki nam jo danes v izobilju ponujajo v samopostrežnicah, zgrajenih večkrat na obdelovalni zemlji, lahko čez noč ne bo več. Tisti trgovci, ki nas prijazno zalagajo s hrano in ki zvečer odpeljejo izkupiček v tujino, oh, v EU, lahko zvečer odidejo in jih jutri ne bo več. Svobodno tržišče pač! Svobodno izvoljeni zakonodajalci in izvrševalci zakonov in predpisov, razmislite, kaj vse boste morali storiti, da bodo domači proizvajalci napolnili »špajzo« samopreskrbe. Pozabite sloveči slogan: Važno je, da je naš, ni važno, kaj zna. Prislovične pridnosti Slovencev se z razprtijami ne da uničiti, lahko pa jo zaviramo in škodimo sami sebi!« poudarja dr. Boris Skalin in dodaja, da je tudi pred kmetijsko svetovalno službo zahtevno delo. Glede na to, da je relativno gledano številčno tako močna, kot jo ima Nizozemska, bi tej nalogi morala biti kos. Prav tako ima po- membno vlogo zadružništvo, pri čemer dr. Boris Skalin zagovarja zadružništvo v pomenu, kot ga je učil Mihael Vo-šnjak (zadružništvo po načelih demokratičnosti, solidarnosti, skrbi za skupnost, prostovoljnosti in pravičnosti). »Kreganje je slovenska lastnost, ki so jo ljudem vcepili politiki. Samo stroka bi to lahko presegla.« Organiziranost in delovanje namakalnih skupnosti morata biti natančno določena, pravil igre se morajo držati vsi, še opozarja dr. Boris Skalin, ki večkrat poudari, da je uspešna gradnja namakalnih sistemov v preteklosti tudi rezultat zelo dobrega sodelovanja s takratno vodno skupnostjo. Verjetno tudi ni odveč omeniti, da so bili njegovi škornji vsak dan umazani od ogledov na terenu. O vodi in zemlji pač ni primerno odločati le sede v pisarnah. K. R. Zbiralna cev pod avtocesto, ki odvaja podtalnico rabljeni k Ribniku Vrbje! lf Žalec ' v Q*|IMU ZI1INIOA IUTA Delovni čas INFO centra v septembru: - od 15. do 19. ure ob četrtkih in petkih, - od 10. do 19. ure ob sobotah in nedeljah Jezdenje ponijev; - od 16. do 18. ure ob petkih in sobotah Ponirkove otroške delavnice: - od 16. do 18. ure ob sobotah in nedeljah Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si Nove zaposlitve v Bisolu Ameriški milijonarji so spregovorili Sončne elektrarne nezaželene Prostori podjetja KIV Vransko v stečaju so dobili najemnika. Za leto dni jih je najel samostojni podjetnik Samo Feštajn iz Izlak, ki ima poslovno enoto tudi v Teharjah. Feštajn, s. p., se ukvarja z ličarstvom, kleparstvom, mehaniko, avtovleko, prodajo rezervnih delov, izposojo kombija, prodajo poškodovanih vozil in tudi z avtood- kakšnega konkretnega cilja niti izvajati vnaprej zastavljene politike razvoja kmetijstva, obnovljivih virov ali kakršne koli druge politike. Želeli so le, da bodo dopolnilne dejavnosti neposredno povezane z osnovno dejavnostjo kmetije. Kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, se bodo morali, po polno zasedena in obratuje v štirih izmenah sedem dni na teden. Zaradi povečanih potreb so letos na novo zaposlili 37 ljudi. Bisol Group je eden redkih svetovnih proizvajalcev med srednje velikimi in velikimi družbami, ki v vseh devetih letih svojega obstoja izkazuje pozitivne poslovne rezultate, in to kljub zelo nestanovitnim razmeram na mednarodnem fotovoltaič-nem trgu, ki ga zaznamujejo izjemno veliki pritiski na nižanje cen proizvodov. V razmerah pogostih konsolidacij in stečajev konkurenčnih podjetij dosega skupina pozitivne poslovne rezultate tako z vidika rasti števila proizvedenih solarnih izdelkov kot tudi s finančnega vidika. Zelo hitro znižuje tudi svoje finančne zadolžitve, saj je uspela v zadnjih 18 mesecih svoje kreditne obveznosti na proizvodni dejavnosti zmanjšati kar za polovico. Medtem ko se je domači, slovenski fotovoltaični trg skoraj popolnoma ustavil, v svetovnem merilu pa v branži marsikateri proizvajalci konkurenčnega boja v zaostrenih gospodarskih pogojih niso zdržali, Bisol Group širi svojo prisotnost na tujih trgih in veča prodajo. Uspešno širi svojo prodajno mrežo in izvaža v več kot 55 držav po svetu. Večino, kar 98,7 odstotka prodaje, predstavlja izvoz,- med katerimi prevladujejo tradicionalni evropski trgi, kot so Italija, Francija, Belgija in Velika Britanija. Z novimi projekti nadaljuje svoje velikopotezne načrte za širitev predvsem na trge držav nekdanje Sovjetske zveze, med njimi je tudj nedavno podpisana več megavatna pogodba za dobavo fotonapetostnih modulov v Belorusijo. V zadnjem letu je Bisol Group sklenil pomembne distribucijske pogodbe s partnerji v skandinavskih državah, v Turčiji, na Baltiku, v državah nekdanje Sovjetske zveze, v severni Afriki in na Poljskem. Skupina izvaža tudi na manj poznane trge Arabe, Francoske Gvajane, Guada-lupe, otoka Reunion in Čada. Naraščanje števila investicij v solarno energijo v svetu spodbuja predvsem spoznanje, da gre za cenejši in trajnostni vir električne energije. T. Tavčar V KIV najemnik V začetku avgusta je v veljavo stopila nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ukinja proizvodnjo električne energije iz sončnega vira kot eno izmed dovoljenih dopolnilih dejavnosti na kmetiji. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da prevetrijo nabor. dovoljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se lahko ukvarjajo kmetje. Tako so črtali možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. Z uveljavitvijo navedenih sprememb niso nameravali doseči preteku prehodnega obdobja, registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega podjetnika ali nemara celo odpreti lastno družbo. "Nedavno sprejeta uredba je žal le ena od serije podzakonskih aktov, ki sistematično krnijo zmožnost Slovenije za doseganje okoljskih ciljev, katerim smo se zavezali na evropskem nivoju. Prav tako se z njimi veča možnost energetske in posledično finančne odvisnosti. Pričujoča uredba povzroča ciljnim deležnikom škodo, ki močno presega morebitne koristi na drugih področjih, zato ocenjujemo uredbo za družbeno škodljivo," je v izjavi za javnost zapisalo Združenje slovenske fotovolta-ike (ZSFV). T. Tavčar P /WTODELI Šlandrov trg 11,3310Žalec Tel. 71040 13,GSM 031 323441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12 Bisol Group kljub mrtvilu slovenskega fotovoltaičnega trga povečuje prodajo in svoje poslovanje uspešno širi na nove trge. Fotonapetostne module trži že v več kot 55 državah po svetu. Z optimizacijo delovnega procesa, stroškovno konsolidacijo in hitrim prilagajanjem spremembam na trgu že v prvem polletju dosega proizvodne rezultate celotnega lanskega leta. Poleg tega so svojo zadolžitev na proizvodni dejavnosti v zadnjih 18 mesecih prepolovili. Skupina Bisol Group beleži rekordno zasedenost proizvodnih kapacitet, saj je že v prvem polletju letošnjega leta proizvedla večje število fotonapetostnih modulov kot v celotnem preteklem letu. V drugi četrtini leta se je obseg prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 22 odstotkov. Julija povpraševanje po izdelkih BISOL še naprej raste, saj beležijo več kot 217-odstotno povečanje števila naročil iz tujine v primerjavi z lanskim julijem. Obetavne so tudi napovedi za drugo polovico leta. Proizvodnja je posledično Ste kdaj razmišljali, da lahko s pomočjo podjetnosti postanemo srečnejši in svobodnejši? Mlada 25-letna podjetnica Petra Škarja, doma iz Mokronoga, je iskala znanja podjetnosti po svetu in jih strnila v knjigo Ameriški milijonarji so spregovorili. Knjiga je že v dveh mesecih postala knjižna uspešnica v Sloveniji in je že prevedena v kitajščino in angleščino. Prejšnji četrtek je na to temo POPUST DO -30 % (rezervni deli za vsa vozila) spregovorila v Žalcu v Savinovi hiši, ki je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce. Petra nas spodbuja, naj postanemo podjetnejši, naj sledimo svojemu srcu in intuiciji, naj v življenju iščemo srečo in ne zgolj poslovnega uspeha in naj ostane^ mo unikatni, saj so v vsakem izmed nas izjemni potenciali, s katerimi lahko spreminjamo svet. T. Tavčar Državne štipendije Še do konca tedna (do 31. 8.) lahko dijaki oddajo vloge za uveljavitev pravice do državne štipendije za šolsko leto 2014/15, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Ravno tako morajo vloge za državne štipendije še do konca septembra oddati študentje, da bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev prejemali štipendijo od začetka šolskega leta, torej od 1. oktobra, so sporočili s Centra za socialno delo Žalec, ki je pristojno za državne štipendije na območju Spodnje Savinjske doline. Dijaki in študentje lahko sicer vloge oddajo tudi po teh rokih, vendar pa jim bo pravica do državne štipendije, seveda v primeru, da bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev, začela veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Vlogo za državno štipendijo lahko vsi zainteresirani oddajo na predpisanem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter CSD Žalec, lahko pa ga kupijo v knjigarnah. Za mladoletne dijake lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo starši oz. zakoniti zastopniki, in sicer na enotni vlogi za uve-. (javljanje pravic iz javnih sredstev. Polnoletni dijaki in študentje pa oddajo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za polnoletne dijake in študente. Vlogo lahko oddate pri Centru za socialno delo Žalec osebno, po pošti (Mestni trg 5, Žalec), na elektronski naslov gpcsd.zalec@ gov.si ali preko portala e-- uprava. L. K. RTEHnOS proizvodnja strojevin orodij* predelava gumein plastike Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme, objavlja razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - operater CNC - rezkalec na 4 in 5 osnih strojih - programer rezkanja, struženja - operater na žični in potopni erozji - konstrukter orodij (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - komercialist za prodajo (na domačem in tujem trgu), z znanjem angleškega, nemškega in/ali francoskega jezika Zaželene so delovne izkušnje s področja prodaje, mehanske obdelave, orodjarstva, s IV, V, VI., ali VII. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - delo v uglednem in dobro stoječem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o.J Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50. padom oziroma prevzemom izrabljenih vozil. Vendar pa naj bi na Vranskem uredil enoto za tehnične preglede in registracijo, ukvarjal pa naj bi se tudi z energetiko, kar je bila osnovna dejavnost KIV-a. K. R. v Žalec mm V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Naročnik oglasa: ZD Žalec Zagrizli v podjetništvo MZCM boljšo (H0DN05T Na začetku podjetniške poti: Leon Jošt, Lavra Štorman (v sredini) in Patricija Turnšek Grizemo v boljšo prihodnost. Tako je Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) poimenovala predstavitev desetih bodočih podjetnikov iz tretje generacije mladih, ki so se usposabljali v projektu Podjetno v svet podjetništva (PVSP). Na predstavitvi novih mladih podjetnikov v začetku julija v Celju so bili tudi trije Savinjčani. Te dni začenja usposabljanje v tem projektu že četrta generacija mladih. Utiranje v samostojne podjetniške poti tudi v časih »debelih krav« ni enostavno, v še vedno trajajoči gospodarski krizi pa je vse težje. Usposabljanje mladih za podjetništvo preko Razvojne agencije Savinjske regije, ki ga sofinancira Evropska unija, je zato toliko pomembnejše. V usposabljanje je hkrati vključenih deset mladih, visoko izobraženih brezposelnih oseb iz Savinjske regije, ki naj bi se po zaključku projekta samozaposlili, zaposlili v lastnem podjetju ali zaposlili pri drugem delodajalcu. Ciljna skupina so osebe, ki imajo najmanj šesto, sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe, ne glede na šolski oziroma štu- dijski program oziroma vrsto študija, imajo stalno bivališče v Savinjski regiji (to so tudi vse spodnjesavinjske občine), so vpisani v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje in so na zadnji možni rok prijave stari manj kot 35 let (oziroma na ta dan dosežejo to starost). V času usposabljanja, ki traja štiri mesece, so udeleženci redno zaposleni v RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije, d. o. o. Za to obdobje jim pripadajo plača v višini minimalne plače in vsa nadomestila v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. In kakšne so izkušnje treh Savinjčanov iz tretjega usposabljanja za podjetništvo? Patricija Turnšek je doma iz Braslovč, maturirala je na I. gimnaziji v Celju, študirala pa gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo: »V program Podjetno v svet podjetništva sem se vključila, ker sem želela na samostojno poslovno pot, želela sem delati tisto, kar me najbolj veseli v življenju, veseli pa me pisanje in izobraževanje,« je povedala Patricija, ki je že registrirala svoj s. p., ponuja pa inštrukcije matematike, fizike, mehanike, računovodstva in slovenščine, računalniško in spletno opismenjevanje za podjetnike in zaposlene v podjetjih, oblikovanje in urejanje besedil, urejanje, optimizacijo in pripravo spletnih vsebin ter pisanje publicističnih in kreativnih besedil s slikovno opremo. Ali kot pravi: »Informacija in znanje za vsako (pre)polno glavo. Že zelo dolgo imam svoj blog, ki se imenuje Velike blodnje prevelikega uma. To v bistvu pomeni, da imam toliko stvari v glavi, da jih je včasih mogoče malo preveč, po drugi strani pa dovolj, da jih lahko delim z vsemi, ki jih informacije zanimajo, ki bi se radi kaj naučili oziroma jim lahko pomagam pri učenju.« Lavra Štorman iz Šempetra je po osnovni šoli obiskovala Gimnazijo Lava, na Filozofski fakulteti pa študirala slovenščino in vzporedno še medijske grafične tehnike: »V program podjetniškega usposabljanja mladih sem se vključila zato, ker je trenutno stanje v državi takšno, da se moramo mladi znajti sami. Ta projekt je zelo dobra popotnica, ker ti pomaga prebroditi strahove. Seznanijo te z birokratskimi zadevami, te usmerjajo, izgubiš nekaj strahu, dobiš malo volje in je precej lažje.« Lavra Štorman se bo kot samostojna podjetnica ukvarjala z grafičnim oblikovanjem, oblikovanjem spletnih strani in celostnih grafičnih podob, poleg tega pa pod blagovno znamko Žigažaga izdeluje manjše lesene izdelke oziroma uporabne okrasne predmete za dom in vrt: »S tem nadaljujem dedijevo tradicijo. Dedi je namreč mizar in se počasi poslavlja iz tega posla, tako da imam tudi možnost uporabe njegovih strojev in njegovega znanja. Doma imam manjšo delavnico, za večje razreze pa uporabim dedijevo delavnico v Braslovčah.« Leon Jošt s Polzele je osnovno šolo obiskoval v Celju, šolanje nadaljeval na Gimnaziji Lava in končal študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Kot profesor športne vzgoje se je odločil za Gibastiko, ki bo od septembra ponujala športno vadbo, športne tečaje, organizacijo rojstnodnevnih zabav in športnih taborov: »Poslovni načrt smo pripravili v okviru štirimesečnega usposabljanja. Projekt je zelo koristen in konkreten, tako da ga lahko zelo pohvalim.« K. R. Naj podjetniška ideja Bojan Brežnik med podelitvijo priznanja kmetijstvu Agrobiznis Med petnajstimi primeri naj podjetniških idej v kmetijstvu, projekta Agrobiznis časnika Finance in Tuša, je zmagala domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli. Pod znamko Družina Jabolčnik razvijajo sokove iz starih sort jabolk brez koncentratov in pridelanimi z najnežnejšimi tehnološkimi postopki, s katerimi zelo malo posegajo v biološko polnovrednost živila. Peter Čvan z domačije Grčin prodaja pod znamko Tkanje poslovnih vezi na sejmu Letošnji že 47. Mednarodni sejem obrti in podjetništva (MOS) bo v Celju potekal od 10. do 15. septembra. Organizator, Celjski sejem, d. d., obljublja bogat razstavni program, ugodne sejemske nakupe in nepozabna doživetja za vse generacije, med skupinskimi predstavitvami tujih držav in ustanov pa bodo predstavitve gospodarstev Brazilije, Venezuele, Slovenija Vabilo v zdravstvenovzgojne programe CINDI Morda sami ugotavljate, da živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad. Morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik. Prihajajoče leto je lahko priložnost za razmislek o spremembah, pravi čas, da naredite nekaj zase! Vabimo vas, da se udeležite brezplačnih zdravstvenovzgojnih programov za odrasle, ki so vam lahko v pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga, plača pa jih zdravstvena zavarovalnica iz osnovnega zavarovanja. KAKŠNI PROGRAMI SO NA VODO? Osnovne - kratke delavnice V teh delavnicah boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremeniti. Spoznali boste tudi, kako lahko brez zdravil izboljšate povišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor. V teh delavnicah boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih programih, ki so tematsko še obsežnejši. VABLJENI VSI, KI ŽELITE OHRANITI SVOJE ZDRAVJE OZIROMA GA ŽELITE ŠE IZBOLJŠATI. DELAVNICA LOKACIJA TRAJANJE DELAVNICE DAN VTEDNU OSNOVNE DELAVNICE ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG DEJAVNIKI TVEGANJA VRANSKO 16. 9.2014 ob 16.00 23.9. Z014 ob 16.00 TOREK ŽALEC 22.9.2014 ob 15. ali ob17.uri 29.9.2014 ob 15. ali ob 17. uri PONEDELJEK TEST HOJE NA 2 km STADION ŽALEC 6.10.2014 ob 16.00 PONEDELJEK Nadaljevalne delavnice Zanje potrebujete napotnico svojega osebnega zdravnika, zato se interesenti oglasite pri njih. PREPOZNAJMO IN PREMAGAJMO DEPRESIJO ZD ŽALEC - sejna soba Od 2.9.2014 do 23.9. 2014 ob 17. uri TORKI TELESNA DEJAVNOST ZD ŽALEC - telovadnica Od 13.10.2014 do 12.1.2015 ob 17. uri PONEDELJKI ZDRAVA PREHRANA ZD ŽALEC - sejna soba Od 30.9.2014 do 21.10.2014 ob 17. uri TORKI ZDRAVO HUJŠANJE ZD ŽALEC - sejna soba + UPI - telovadnica Od 15.10.2014 do4.2.2015ob 16.30 SREDE DA, OPUŠČAM KAJENJE ZD ŽALEC - sejna soba Od 4.11.2014 do 9.12.2014 ob 17. uri TORKI a) Prepoznajmo in premagajmo depresijo: predvidena so 4 srečanja v manjših skupinah. Namenjena so tako osebam z depresijo kot tudi njihovim svojcem kot pomoč pri prepoznavanju in premagovanju depresije. b) Telesna dejavnost: predvidenih je 12 srečanj v manjših skupinah. Vaje bodo praktično prikazane. Srečanja so priporočljiva v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost. c) Zdrava prehrana: predvidena so 4 srečanja skupine in 1 x individualni posvet. Priporočljiva so za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi, in za vse s preveč kilogrami. č) Zdravo hujšanje: predvidenih je 15 srečanj skupine in 1 ura telovadbe tedensko ter individualni posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti. d) Da, opuščam kajenje: predvidenih je 6 srečanj skupine. Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo ZVC Žalec Nado Cilenšek, tel. št. 051 668 416, in sicer od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00, ali ji pišite na spletni naslov nada.cilensek@zd-zalec.si. _____________________ Kitajske in Indije, prav tako Hrvaške in Srbije. Na celjskem sejmišču si bo mogoče ogledati ponudbo več kot 1.500 razstavljavcev iz več kot 30 držav. Značilnost MOS-a je tudi strokovni obsejemski program, ki bo gotovo ponovno poskrbel za polemično razpravo o najbolj perečih vprašanjih malega gospodarstva. Prav tako bodo predstavili primere dobrih podjetniških praks. Da bi omogočili čim večji obisk sejma, ki velja za najpomembnejši poslovni sejem v Sloveniji in širši regiji, je družba Celjski sejem poskrbela tudi za ugodne cene vstopnic (plačati bo potrebno tudi parkirnino), pri čemer so najcenejše skupinske vstopnice. So pa na prvi dan sejma pripravili posebno akcijo ob odprtju - cena vstopnice za vse obiskovalce bo samo 2 evra. K. R. Petru Čvanu za naj podjetniške ideje t Družina Jabolčnik šest jabolčnih sokov: mamo, očeta, sina in jabolčna sokova z dodatkom antioksidantov aronije in ingverja ter novost jabolčni sok z bezgom. Večino sokov naredijo iz starih sort, kot so bobovec, carjevič, mošancelj in zlata parmena. V manjšem obsegu stiskajo sok tudi iz nekaterih novejših sort, kot so topaz, ecolette, jonagold in druge. Nekaj deset tisoč litrov soka naredijo iz domačih jabolk, prav toliko tudi iz jabolk z drugih kmetij. Z inovativnim pristopom, bogatim znanjem in najsodobnejšimi tehnološkimi procesi razvijajo poseben jabolčni sok, ki ohranja čim več prvinskih lastnosti osnovne surovine slovenskega jabolka. Z razvojem zaznamuje domačija sodobne razvojne trende, ki imajo tudi velik tržni potencial. Tuš bo domačiji Grčin omogočil celosten podporni paket za lansiranje izdelkov na trg. Sokovi družine Jabolčnik so tako že na voljo na policah Tuševih trgovin. T. Tavčar Za ohranitev delovnih mest Delničarji družbe Polzela so na nedavni skupščini izglasovali ukrep za ohranitev družbe in delovnih mest. Po treh mesecih prisilne poravnave bodo v lastništvo družbe lahko vstopili novi lastniki in omogočili nemoteno poslovanje družbe z dolgoletno tradicijo. Polzeli je pritrdila in ji dala soglasje k odobritvi pomoči tudi Evropska komisija, denar pa je ta čas že na računu podjetja. Uprava družbe Polzela in nadzorni svet sta delničarjem, med katerimi ima družba poo-blaščenka Delnica 50,19-odsto-tni delež, predlagala spremembo osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. To so storili na način poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z razveljavitvijo vseh delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital v višini 3,93 milijona evrov, in povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Delničarji so predlog podprli z veliko večino, s čimer družba obrača nov list in ohranja 280 delovnih mest. Proizvodnja je sicer polno zasedena, delo opravljajo tudi ob sobotah, s svojim delom pa so obdržali tudi zaupanje tako dobaviteljev kot kupcev. Pogovori z bankami o konverziji njihovih terjatev še potekajo, so pa dale pozitivno soglasje k dodatni zadolžitvi družbe za kratkoročni kredit kot obliko državne pomoči. Uprava Polzele je prepričana, da bodo banke glede na vse okoliščine v svojih organih sprejele ustrezne sklepe in vstopile v lastništvo ter omogočile nadaljnji razvoj družbe. Država je že 26. marca 2014 odobrila državno pomoč v višini enega milijona evrov, od tega 500.000 evrov finančne pomoči in 500.000 evrov državnih poroštev. Državna pomoč je namenjena sanaciji družbe, za nabavo materialov in poplačilo odpravnin delavcem. Glede na informacije, ki krožijo v javnosti, je treba poudariti, da je bil v družbi po nalogu bank upnic opravljen tudi skrbni finančni pregled. Ta je pokazal, da v obdobju od prihoda Karmen Dvorjak na čelo družbe ni bilo nobene nepravilnosti in je poslovanje družbe v skladu s planom družbe in z vsemi veljavnimi predpisi. Finančni pregled družbe je pokazal na več nepravilnosti v poslovanju pred letom 2012, torej pred prihodom Dvorjakove, na katerih je škoda že nastala in so vidne posledice. Uprave družbe pred letom 2012 niso sprejele nobenih ukrepov za reševanje strukturnih problemov družbe - njihovo pravočasno sprejetje bi namreč preprečilo stanje, v katerem se družba nahaja danes. Predsednica uprave Polzele Karmen Dvorjak je po skupščini povedala: »Veseli smo, da je skupščina delničarjev danes potrdila prizadevanja uprave za ohranitev delovnih mest. Družba je prepričana, da bodo vsi deležniki sodelovali pri potrditvi predloga prisilne poravnave, ker ima družba vse pogoje, da uspešno zaključi prisilno poravnavo in s tem ohrani čim večje število delovnih mest.« T. Tavčar Kosili, grabili in postavljali hmeljevke Član domače ekipe in hkrati tudi najstarejši tekmovalec Bernard Tratnik Zmagovalna ekipa DPM Občine Polzela Tradicionalna turistično-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, je prvo avgustovsko nedeljo v Sv. Lovrenc znova privabila veliko ljudi. Organizatorji PGD Sv. Lovrenc in mnogi vaščani so tudi letos na tekmovanje povabili ekipe iz raznih krajev Spodnje Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Osem ekip se je med sabo pomerilo v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk ter v tako imenovani rdeči niti med posameznimi tekmovalnimi disciplinami. Rdeča nit je igra v prenašanju vode v škornjih preko ovir, kjer morajo štirje tekmovalci iste ekipe hkrati premagati označeno progo in preneseno vodo zliti v posodo. Pri tem sta odločala čas in količina prenesene vode. Občino Prebold je na letošnjem tekmovanju zastopala ekipa iz Marije Reke, na tekmovanju pa so sodelovali Z Veselim Janezom po dolini Panoramski avtobus Veseli Janez ZKŠT Žalec organizira v okviru promocijskih dejavnosti Dežele Celjske, katere del je tudi Spodnja Savinjska dolina, skupaj s partnerji tega projekta krožna potovanja s panoramskim avtobusom. Program je kot dodatna ponudba namenjen gostom bližnjih zdravilišč in term in ob četrtkih jih pripelje tudi v v 3 Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Spodnjo Savinjsko dolino. Panoramski avtobus, imenovan tudi Veseli Janez, pripelje goste z Dobrne, iz Zreč in Laškega. Del krožnega izleta sta tudi ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter pokušnja priljubljenega piva Kukec. Kot so povedali v enoti turizem na ZKŠT Žalec, so turisti nad videnim in okušenim navdušeni, posebno doživetje pa je po njihovih besedah tudi vožnja z odprtim avtobusom po zeleni pokrajini, ki je v poletnem času posebej zanimiva zaradi hmelj skih na- sadov, ki se bohotijo v vsej svoji lepoti. L. K. mladi člani PGD Vrh nad Laškim, Društvo podeželske mladine (DPM) Občine Polzela, DPM Občine Tabor, DPM Slovenske Konjice, ekipa iz Kališ nad Trbovljami, Ado team iz Šmartnega v Rožni dolini in ekipa Zbur z Dolenjske. Tekmovanje se je začelo ob 15. uri s povorko skozi vas ter s prihodom na tekmovalni prostor. Prvi del povorke je z odličnim igranjem koračnic popestril Pihalni orkester Prebold, za njimi so se s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevale kakovost opravljenega dela, ekipe udeleženk tekmovanja in tekmovalci. Tekmovalci, sodniki in gostje so se po tekmovanju okrepčali s kmečko malico, za zabavo pa je poskrbel ansambel Donačka. Lovoriko najboljšega kosca si je priboril kosec iz ekipe DPM Občine Polzela Gregor Jezernik, na drugo mesto se je uvrstil domačin Bernard Tratnik iz Marije Reke, tretje mesto pa si je prikosil kosec ekipe Zbur. Najboljše grabljice je imela tokrat ekipa Ado tima iz Šmartnega, najboljša Štangarja sta bila tekmovalca iz ekipe DPM Zbure, za najlepše okrašen voz pa je nagrado prejela ekipa DPM Občine Polzela, ki je že drugo leto zapored osvojila skupno prvo mesto in postala zmagovalka te tradicionalne turistično-etno-grafske prireditve. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Marije Reke, tretje mesto pa je zasedla ekipa DPM Zbure. Zmagovalna ekipa s Polzele je za nagrado prejela 7-dnevno letovanje v bungalovu v Kanegri, naslednji najuspešnejši ekipi pa kosilo oziroma večerjo. D. Naraglav Zajčevi dnevi na Zajčevi koči Na Zajčevi koči pod Krvavico so prvi julijski vikend potekali tradicionalni Zajčevi dnevi. Dvodnevna prireditev je bila tudi letos zelo zanimiva in kulinarično bogata. Planinci PD Tabor so v sodelovanju z Lovsko družino Tabor na Šnepovi košenici obujali spomine na čase, ko je bilo na travnikih še opaziti kosce in slišati zvok brušenja kos. Letos se je pri košnji zbralo okrog dvajset koscev, ki so obiskovalcem prireditve pokazali, da še obvladajo ročno košnjo, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre. Tudi tokrat ni manjkalo zaj: čjih (kunčjih) jedi, ki so jih pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor, pestra pa je bila tudi ponudba sladkih dobrot. D. N. Kosci pred začetkom košnje. ŽALSKA NOG - PETEK, 5. 9. 20U Športni cantar žafec od fena mlad GLAVNI ODER: A BIT OF ALL EARTH SHOCK MUFF MI2 DANCE FLOOR: ROCK HEROES JACKSON BIG FOOT MAMA LUKE SAMPLLER DEAN DEEN MANUEL DARK - PnmerU deŽja je Prired*tev pod velikim šotorom. ŽALSKA NOG SOBOTA, 6. 9. 20H _ PROST! Dom II. slovenskega tabora Žalec * DOBRODOŠLICA PIHALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE “RISTO SAVIN” ŽALEC SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC SPREHOD UDELEŽENCEV SLAVNOSTNE SEJE DO MESTNEGA JEDRA Šlandrov trg OTROCI RIŠEJO OBNOVLJENO MESTNO JEDRO NAJMLAJŠI NA ŠPORTNIH POLIGONIH VOŽNJA IN PREDSTAVITEV STARIH VW VOZIL, STARIH MOTORJEV IN KOLES SEJEM DOMAČIH IZDELKOV IN DROBNE OBRTI PROMENADNI NASTOPI GODB NA PIHALA IN MAŽORET SVEČANO ODPRTJE PRENOVLJENEGA 0Q MESTNEGA JEDRA x Pozdrav župana in kulturni program: Tolkalna skupina Glasbene šole "Risto Savin” Žalec in STOP s pevci iz vokalne skupine Perpetuum Jazzile. NASTOP OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Zabavni program 19,00 * 02.( PLESNI NASTOP IN ZUMBA, BLUE BUTTERFLY GADI NUŠA DERENDA KINGSTON VOKALNA SKUPINA MALE MALICE Povezuje: FRANCI PODBREŽNIK • F**"". Pr09ram PnHoiol.i,: I . ,n Male malice v šotoru na Podeželski tržnici Žalec. Občina Žalec Mestna skupnost X žale: Medijski pokrovitelj Več na zkst-zalec.si in turizem-zalec.si ZKŠT Žalec. Aškerčeva ?a. 3310 Žalec Pri nas še bolj množično na volišča Ljubo Žnidarje poslanec tudi v novem mandatu Volivci obeh spodnjesa-vinjskih okrajev so se 13. julija, na dan predčasnih volitev v Državni zbor RS še nekoliko bolj množično podali na volišča kot vsi slovenski državljani skupaj, ki so dosegli skoraj 52-od-stotno udeležbo. Na volišče je prišlo 54,83 odstotka volivcev žalskega volilnega okraja 4 (Galicija, Vinska Gora, Ponikva, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Andraž nad Polzelo, Žalec in Vrbje) in kar 56,40 odstotka volivcev žalskega volilnega okraja 5 (Liboje, Petrovče, Griže, Šešče, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko). Nadpovprečno podporo v primerjavi s slovenskim deležem (34,49 %) so volivci žalske VO 4 izrazili tudi zmagovalki volitev Stranki Mira Cerarja (38,10 %), volivci VO 5 pa so ji namenili podpovprečen delež glasov (31,71 %). Če gremo po slovenski lestvici od največ do najmanj glasov naprej, potem so nadpovprečno število glasov volivci VO 4 namenili stranki SDS, in sicer 23,83 % (slovenski delež 20,72 %, volilna enota Celje 21,06 %), volivci VO 5 pa so ji namenili nekoliko manj, 20,16 %. Desus se lahko v obeh naših okrajih ponaša z nadpovprečnim deležem (VO 4 16,71 %, VO 5 13,66 %, Slovenija 10,18 %, volilna enota Celje 13,40 %). Stranka SD si je na državnem nivoju prislužila skoraj 6 odstotkov (5,98 %), na lokalnem nivoju pri nas pa se je odrezala podpovprečno (VO 4 4,78 %, VO 5 5,88 %), čeprav je bil rezultat v celostni volilni enoti Celje skupaj 6,33 %, torej nadpovprečen. Koalicija Združena levica v naših volilnih okrajih ni ponovila uspeha z nacionalnega nivoja in je le za mišji rep zgrešila enak odstotek kot Skupaj je prišlo v obeh naših volilnih okrajih na volišče 20.251 volilnih upravičencev od 36.405, ki so imeli na dan volitev volilno pravico, torej skupaj 55,63 odstotka, kar je skoraj 4 odstotke več od slovenske udeležbe in več tudi od udeležbe v vseh VO Celje (51,97%). SD, in sicer 5,97 %. V VO 4 je dosegla 4,3 %, v VO 5 pa 3,67 %. Tudi delež v celotni celjski volilni enoti je bil pod slovenskim, in sicer 4,92 %. Nadpovprečno se je v VO 5 odrezala še NSi, ki je dosegla kar 7,09 % v primerjavi s slovenskim (5,59) in celjskim deležem (4,5). Bolje kot v slovenskem merilu (Slovenija 4,38 %) se je odrezalo tudi Zavezništvo Alenke Bratušek s 4,91 % v VO 4 in s 4,54 % v VO 5, a slabše v celotni celjski volilni enoti (3,9 %). Parlamentarni prag je v naših volilnih okrajih odločneje Na našem območju sta bila v Državni zbor ponovno izvoljena dva poslanca, Karl Erjavec (Desus) in Ljubo Žnidar (SDS). Slednji si je nov mandat prislužil šele po izračunu deležev iz ostanka glasov po listah v posameznih volilnih enotah (takih poslancev je skupaj 27 od 88, sem nista všteta poslanca manjšin). Od parlamentarnih klopi pa se je morala kljub odličnemu rezultatu stranke v obeh naših okrajih posloviti poslanka Desusa Marinka Plevčak (v prejšnjem sklicu je nadomestila Karla Erjavca, ki je odšel v vlado). Skupaj Celje VO 4 Žaleči VO 5 Žalec II Št. oddanih glasovnic 112.251 9.811 10.440 Št. neveljavnih glasovnic 1.439 1,28 % 93 0,95 % 95 0,91 % Demokratska stranka upokojencev - DESUS 14.853 13,40% 1.624 16,71 % 1.413 13,66 % Državljanska lista 501 0,45 % 32 0,33 % 54 0,52 % Enakopravni deželani -naprej Slovenija 297 0,27 % 29 0,30 % 34 0,33 % Združena levica 5.449 4,92 % 418 4,30% 380 3,67 % Liberalno gospodarska stranka 0 0,00 % - - • Nova Slovenija - NSI 4.990 4,50 % 339 3,49 % 733 7,09 % Piratska stranka 1.315 1,19 % 167 1,72 % 150 1,45 % Pozitivna Slovenija 2.554 2,30 % 205 2,11 % 157 1,52 % Socialni demokrati - SD 7.019 6,33-% 465 4,78 % 608 5,88 % Socialdemokratska stranka - SDS 23.335 21,06% 2.316 23,83 % 2.086 20,16% Slovenska nacionalna stranka - SNS 2.365 2,13 % 233 2,40 % 219 2,12 % Slovenska ljudska stranka -SLS 4.558 4,11 % 234 2,41 % 528 5,10 % Stranka Mira Cerarja 37.868 34,17 % 3.082 31,71 % 3.411 32,97 % Humana Slovenija 0 0,00 % - - Verjamem 806 0,73 % 67 0,69 % 76 0,73 % Zavezništvo Alenke Bratušek 4.326 3,90 % 441 4,54 % 446 4,31 % Zeleni 576 0,52 % 66 0,68 % 50 0,48 % Legenda: Udeležba in razdelitev glasov volivcev na volitvah v Državni zbor RS v obeh spodnjesavinjskih volilnih okrajih in v volilni enoti Celje skupaj, po listah (izraženo s številom glasov - zgoraj in deleži glede na vse glasove - spodaj); vir: Državna volilna komisija kot na nacionalnem nivoju (kjer je dosegla 3,95 %) zgrešila SLS, ki je dosegla 2,46 % v VO 4 in 2,41 % v VO 5. Če pa bi obveljali rezultati skupne volilne enote Celje, kjer je dosegla 4,11 %, bi SLS v novem državnem zboru imela poslance. Ostale liste so imele nižje deleže, zagotovo pa niso dosegle 4-odstotnega praga, ki je prinesel tudi poslanske mandate v novem štiriletnem mandatu. L. K., foto: T. T. Nova sestava državnega zbora 36 i SMC 21 ; SDS D« SU S SD ZDRUŽENA LEVICA NSI ZAAB narodni akupnostl Vir: Državna volilna komisija Septembra Utrip prej Izdajatelj časopisa Utrip Savinjske doline ZKŠT Žalec se je zaradi prihajajočih lokalnih volitev v začetku oktobra odločil, da bo septembrski časopis izšel nekoliko prej, in sicer v petek, 19. septembra. Tako je omogočil, da bodo lahko tudi v Utripu Savinjske doline objavljene volilne liste za lokalne volitve, ki bodo 5. oktobra 2014. Po rokovniku volilnih opravil morajo namreč volilne komisije te sezname objaviti prav 19. septembra. Vsi naročniki objav in oglasov v septembrski številki' Utripa Savinjske doline morajo ob tem upoštevati tudi spremenjen terminski načrt za naročila objav in oddajo gradiv, saj bo objava mogoča le v skladu s tem. Za objavo volilnih list velja, da se ob naročilu objav volilne komisije z uredništvom uskladijo tudi glede oddaje volilnih list, saj zaradi objektivnih okoliščin, torej dejstva, da v skladu z rokovnikom volilnih opravil šele 16. septembra potrjujejo liste kandidatov, niso možni običajni roki za oddajo gradiva. Rok za oddajo volilnih list za objavo v Utripu Savinjske doline je torej 16. september do 10. ure, rok za naročilo teh objav (ki je enak tudi za ostale oglase) pa torek, 9. september. Tudi roki za oddajo gradiv za oglase z volilno vsebino so enaki kot za redne oglase. Posodobljeni terminski plan najdete na www.zkst-za-lec.si pod zavihkom Utrip. Na spletni strani najdete tudi pravila volilne kampanje za bližajoče se lokalne volitve, ki so bila sicer objavljena že v junijski številki Utripa Savinjske doline. Volilna kampanja se uradno začenja 4. septembra. L. K. SMC tudi lokalno Po zmagi na julijskih državnozborskih volitvah vodstvo Stranke Mira Cerarja obiskuje člane po Sloveniji in ob obiskih tudi uradno ustanavlja lokalne odbore stranke. Lokalni odbor Žalec bodo ustanovili danes. Lokalni odbori so ustanovljeni na osnovi pravilnika o ustanavljanju, organiziranju in delovanju lokalnih odborov. V njem je določeno, da Manufaktura Žalec Savinjska cesta 4 POLETJE ODHAJA, POPUST OSTAJA Izkoristite dober nakup IT------------------------------------ Prodajalna Manufaktura Žalec, Savinjska cesta 4, Žalec BON C EUR V vrednosti Pri nakupu nad 30 EUR Bon je unovčljiv do 31.10.2014. Bon ni izplačljiv v gotovini. bo žalski lokalni odbor pokrival območja vseh šestih spodnjesavinjskih občin, uradno pa ga bodo ustanovili danes (27. 8.) ob 14.45. K. R. Spoštovani! Želim se vam iskreno zahvaliti za vsak vaš glas. Posebnost proporcionalnega volilnega sistema je ta, da ima največje možnosti za izvolitev tisti kandidat, ki najbolj preseže rezultat svoje stranke. Tudi letos sem v 5. volilni enoti dosege! najboljši rezultat med kandidati Nove Slovenije, kar bi bilo dovolj za izvolitev, če bi NSi dobila poslanca iz naše 5. volilne enote. Če bi stranka dobila dva mandata več, bi bil izvoljen za poslanca. Moje vodilo boste še naprej ljudje, poštenje in delo za skupno dobro! Hvala vsem, ki me podpirate. Zaradi vas bom vztrajal.tudi v prihodnje! Aleksander Reberšek Savinjski hram na žalski tržnici Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato. Informacije in naročila: 03 572 06 26 in 031 704 400 Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00 Sabota: 9.00-12.00 m Rudarji v Letnem gledališču Limberk obeležili svoj praznik V začetku julija je v Letnem gledališču Limberk v Grižah potekala prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev. Tradicionalna prireditev na dan slovenskih rudarjev, 3. julija, je preplet spominov, glasbe, običajev, tradicije in tovariškega druženja. Prireditev je pripravilo Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže, Turistična zveza Slovenije in Sindikat Premogovnika Velenje. Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica-Li-boje so tudi letos dostojno proslavili dan slovenskih rudarjev, čeprav je sovpadal s stavko velenjskih rudarjev, ki so se prav zaradi protestiranja odrekli svojemu praznovanju. Udeleženci praznovanja so se najprej zbrali pred kulturnim domom v Grižah, kjer so rudarji ob zvokih pihalne godbe prejeli rdeče nageljne in nato ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami odšli v Limberk. V povorki so bili poleg rudarske čete tudi letos uniformirani rudarji iz Laškega, Velenja, Šentjanža in od drugod. Po starem rudarskem izročilu iz 15. stoletja je oblast nad proslavo prevzel »slavni častni in nezmotljivi prezi -dij« v sestavi Anton Planinc, Jože Hribar, Anton Pinter in Ivan Grobelnik. Udeležence je najprej nagovoril predsednik Etnološkega društva Srečno Jože Hribar, slavnostni govor- nik Andrej Mavri pa je poudaril, da letošnji dan slovenskih rudarjev posvečamo spominu na 80-letnico gladovne stavke zasavskih knapov, spomnil pa je tudi na sedanjo stavko v Velenju. V kulturnem programu so nastopili Godba Zabukovica, Godba Liboje, Ubrane strune, recitatorka Olga Markovič, mlada glasbenika Luka in Žiga Sopotnik in gledališka skupina Urbanščica s Primorske pod vodstvom Mirjam Frankovič Franetič, prireditev pa je povezovala Danica Vončina Veligo-šek. Po tradicionalnem nastopu obeh godb iz Zabukovice in Liboj so nadaljevali s prijetnim tovariškim druženjem ob knapovski malici. D. Naraglav Druga avgustovska sobota je bila v Preboldu v znamenju praznovanja 60-letnice delovanja Društva upokojencev Prebold. V okviru praznovanja so v prostorih preboldskega hotela pripravili tradicionalno razstavo ročnih del in razstavo zdravilnih zelišč, osrednje praznovanje pa so pripravili v Gaju pri bazenu, kjer ima društvo svoje prostore. V tednu športa so se člani društva pomerili v tradicionalnih upokojenskih športnih disciplinah, na osrednji prireditvi ob 60-letnici društva pa so najboljšim iz vsake discipline tako v moški kot ženski konkurenci podelili medalje in pokal za najboljšo odbojkarsko ekipo. Sicer pa so ta dan podelili tudi društvena priznanja prizadevnim članom društva ter priznanja pokrajinskega in republiškega ranga Zveze društev upokojencev Slovenije. Priznanja sta dobitnikom podelila predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet in predsednica Zveze DU Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, ki je preboldskemu društvu podelila tudi posebno priznanje za 60-letni jubilej, dolgoletnemu predsedniku društva Ivu Stepišniku pa plaketo ZDUS. Slovesnost so s svojimi nastopi obogatili Pihalni orkester Prebold, Moški pevski zbor Svoboda Prebold in humoristka Olga Markovič. Prireditev je povezovala Marta Praprotnik, zbranim pa so spregovorili predsednik Ivo Stepišnik, Emil Hedžet, Mateja Kožuh Novak, župan Občine Prebold Vinko Debelak in nekateri drugi gostje. Vsi so izpostavili pomen delovanja društva in njihova prizadevanja za kakovostno starost upokojencev ter čestitali društvu za uspešno delo tudi v prihodnje. Ob tokratnem jubileju so izdali bilten, v katerem so predstavili zgodovino delovanja društva, predvsem pa obdobje zadnjega desetletja s poudarkom na delovanju vseh sekcij. Preboldsko društvo upokojencev, ki vključuje tudi del upokojencev iz braslovške občine, sodi med velika upokojenska društva v Sloveniji in šteje trenutno 941 članov. Kot društvo je prvo v Sloveniji razvilo upokojenski društveni prapor, in to že ob ustanovitvi leta 1954. Pred desetimi leti, ob praznovanju 50-letnice, so ga zamenjali z novim in z njim nadaljujejo dolgoletno tradicijo uspešnega delovanja. D. Naraglav Dobitniki priznanj, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet in predsednik DU Prebold Ivo Stepišnik (prvi z desne) Blagoslov vozil in voznikov Med ženskami zmaga Braslovčankam Rudarji praznovali Praznovali 60 let društva Med nastopom ženske ekipe PGD Braslovče PGD Braslovče je pripravilo tekmovanju, ki je bilo tudi del 3. tekmovanje s starimi ročnimi pokalnega tekmovanja Savinj-in z motornimi brizgalnami. Na sko-Šaleške regije, je sodelovalo Borci na Rinki 16 ekip, od tega 5 ženskih. Pri motornih brizgalnah je ekipno prvo mesto osvojilo PGD Paška vas, pri ženskah PGD Šoštanj mesto, pri ročnih brizgalnah med moškimi Požarna bramba Vransko, druga je bila ekipa iz Braslovč, tretja ekipa iz Letuša, med ženskami pa se je prvega mesta veselila ekipa PGD Braslovče. Pokale in priznanja so najboljšim podelili predsednik in poveljnik PGD Braslovče Jožef Matko in Danijel Pantner, poveljnik regije SAŠA Franc Rančigaj in župan Občine Braslovče Branimir Stroj anšek. T. T. svoje člane iz Mestne skupnosti Žalec, KS Gotovlje in KS Vrbje, so se sestali na tradicionalnem tovariškem srečanju pri lovskem domu na Rinki. Letošnje srečanje je bilo posvečeno 70. obletnici nekaterih pomembnih dogodkov iz NOB in 50-letnici razglasitve mesta Žalec. Zbrane so nagovorili predsednik KO ZB za vrednote NOB Žalec Janez Meglič, predsednik ZB NOV za vrednote Žalec Marian Turičnik, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik KS Gotovlje Henrik Krajnc, za veselo razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Matej Dolar. T. T. V dvorani Gasilskega doma Šempeter je bila na začetku počitnic v okviru praznovanja KS Šempeter na ogled razstava ročnih del krožka Deteljica, ki v okviru žalske univerze za III. življenjsko obdobje deluje že od leta 2000. Krožek šteje petnajst članic in enega člana v starosti od 60 do 80 let. Redno se dobivajo vsak četrtek v mali učilnici Bergmanove vile, kjer kvačkajo, pletejo, šivajo, klekljajo ... Nekaj posebnega so tudi izdelki zakoncev Helene in Hranislava Kočiča, ki ustvarjata savinjsko čipko, zaščiteno pri Avtorski agenciji Slovenije, Razstavljal krožek Deteljica Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, ki združuje S srečanja Hranislav pa je tudi velik sli- svojih čipk predstavila tudi iz-karski mojster in ustvarjalec virna ročna dela poročne bale motivov za čipke. svoje babice Marije Lapan - Helena Kočič je tokrat poleg Hriberšek iz leta 1925. D. N. Na Krištofovo nedeljo, 27. julija, običajno poteka misijonska akcija, ki jo zaznamujejo prostovoljni prispevki za misijonska vozila in blagoslov vozil po svetu. Blagoslov sta v župnijah na Polzeli in v Andražu opravila župnik Jože Kovačec in duhovni pomočnik Lovro Slejko, ki sta blagoslovila vozila in njihove voznike. Ti so v dar prejeli tudi podobice z molitvijo k sv. Krištofu za varno vožnjo in nalepke. T. T. Lovro Slejko z ministranti med blagoslovom vozil in voznikov Bogata razstava ročnih del članov krožka Deteljica Ob jubileju nov prapor Tri dni glasbe in zabave na Vranskem Uniformirani člani ZŠAM na slovesnosti ob dnevu šoferjev in avtomehanikov na poligonu v Ločici ob Savinji prisluhnili petju Pevskega zbora ZŠAM Savinjska dolina pod vodstvom Mije Novak Osrednjo slovesnost v počastitev dneva šoferjev in avtomehanikov Slovenije (13. julija) je letos organiziralo ZŠAM celjsko-zasavske regije, gostilo pa ZŠAM Savinjska dolina, ki je hkrati praznovalo 60-letnico svojega delovanja. Slovesnost so v soboto, 12. julija, pripravili na prometnem poligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. Praznovanje so začeli s povorko uniformiranih članov združenj šoferjev in avtomehanikov, na čelu je bila Godba Liboje z mažoretkami, poleg uniformiranih članic in članov pa tudi plesalci Folklorne skupine Ponikva pri Žalcu in starodobniki z vseh koncev Slovenije. Zbranim šoferjem in avtomehanikom je ob njihovem dnevu poslal pozdrave tudi predsednik države Borut Pahor, zaradi bolezni odsotnega predsednika Zveze ZŠAM Slovenije Janka Vebra pa je nadomeščal sekretar zveze Dejan Vidic, ki je bil tudi slavnostni govornik. V Zvezo ZŠAM Slovenija je vključenih 51 združenj, v katerih deluje več kot 7500 članic in članov. Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina šteje za svoje rojstvo januar 1954, ko so v register društev vpisali Klub voznikov in avtomehanikov Žalec. Ustanovni člani so bili prej vključeni v Klub voznikov Celje, ker pa je bilo v Savinjski dolini vedno več poklicnih voznikov in av- tomehanikov, so se odločili za samostojno pot. Takoj so zavihali rokave in začeli z resnim delom, organizirali predavanja o prometu, tekmovanja z motocikli in osebnimi vozili. Leta 1958 so začeli z organizacijo tečajev za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije poklicnih voznikov. Od leta 1970 do 1992 je pri združenju delovala avto-šola, ki je imela v najboljših časih celo 30 inštruktorjev. Leta 1976 so v prvi fazi zgradili in slovesno predali namenu avtopoligon, ki je bil dograjen 13. julija naslednje leto. Bil je prvi tovrstni objekt v Sloveniji. Leta 1988 sta bila dograjena tehnična baza in šoferski dom. Ostaja pa tudi spomin na katastrofalno poplavo leta 1990 in prostovoljno delo članov pri sanaciji. Med vsakoletnimi dejavnostmi so delovna tekmovanja šoferjev in avtomehanikov, prav tako na začetku vsakega šolskega leta sodelujejo pri varovanju osnovnošolcev na poti v šolo in iz nje. Klub voznikov in avtomehanikov Žalec je na šoferski praznik leta 1960 razvil svoj prvi prapor. V počastitev 60-letnice je Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina, ki je naziv iz kluba v združenje spremenilo leta 1972, ponovno dobilo nov prapor. Prapor je razvil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ga predal predsedniku ZŠAM Savinjska dolina Leonu Rozmanu, ta pa ga je izročil praporščaku Francu Tkavcu. Na prapor so pripeli 13 trakov, ki so jih prispevali: Zveza ZŠAM Slovenije, ZŠAM celjsko-savinjske regije, združenji šoferjev in avtomehanikov Dolomiti in Ivančna Gorica, občine Polzela, Žalec, Braslovče in Prebold, Pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, Šola vožnje Verde v, Avtoservis Marjan Tratnik, s. p., BP Avto, Simon Pevec, s. p., in Jože Kočevar. Prapor je blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec. Donatorjev za žebljičke je bilo kar 115. Predsednik ZŠAM Savinjska dolina Leon Rozman in član komisije za priznanja Adolf Škof sta podelila male in velike plakete združenja. Veliko plaketo so prejeli občini Polzela in Žalec, UICR (svetovna zveza poklicnih voznikov), IAGHS (evropska zveza šoferjev) in Zveza ZŠAM Slovenije, v zahvalo za dolgoletno predsedovanje ZŠAM celjsko-zasavske regije je veliko plaketo prejel Franc Janžič, za vodenje ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik ter za finančno pomoč pri izvedbi praznovanja 60-letnice Dušan Kobal, s. p. V kulturnem programu so nastopili Godba Liboje z mažoretkami, Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu in Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, ki ga vodi Mija Novak. Za dobro razpoloženje po uradnem delu prireditve je skrbel ansambel Kaval iz Velenja, Bojan Predovnik, Franc Janžič in Milan Pečnik pa so ob tej priložnosti podelili tudi pokale za regijsko tekmovanje celjsko-zasavske regije ter prehodni pokal, ki je letos ponovno prišel v roke ZŠAM Savinjska dolina. K. R. Fair play tudi v prometu Začetek letošnjega poletja je bil v zahodnem delu naše doline v znamenju tradicionalne, že 12. prireditve Vransko Summer Night. Na predvečer dneva državnosti je velik oder in ogromen šotor prevevala dalmatinska glasba, v petek, 27. junija, so na svoj račun prišli ljubitelji na-rodno-zabavne glasbe, sobota pa je bila v znamenju rocka in popa. Tridnevna prireditev je imela tudi dobrodelni značaj, saj so zbirali denar za 11-letno Anito Stopar, ki odhaja na operacijo v Ameriko. Na dalmatinskem večeru so nastopili Jelena Rozga, Mejaši, Klapa Intrade & Tomislav Bralič, Klapa Šufit, Kvartopirci, zasedba M.J.A.V., za prijetna presenečenja pa je poskrbel glavni organizator Alex Reberšek, ki je skupaj z domačim ansamblom zaigral na harmoniko, nato pa predstavil 11 -letno Anito Stopar, ki se ji je odločil pomagati zbrati denar za zahtevno operacijo. Naslednji večer je bil v znamenju narodno-zabavne glasbe, s svojimi nastopi pa so ga bogatili in navduševali občinstvo ansambel Spev, Navihanke, Fantje s praprotna, Veseli svatje, ansambel Vikend, Poskočni muzikantje, ansambel Mladika, Mladi upi, ansambel Štrajk, Stoj pa glej, Ognjeni muzikantje in Navihani muzikantje. Sobotnemu večeru pa so dajali krila Siddharta, M12, Nude, Legalo kriminalo, Anavrin, Nije , Artenigma, Imset in Pero Lovšin. Na vseh treh večerih je letos na Vranskem nastopilo več kot trideset priznanih slovenskih in hrvaških glasbenih izvajalcev, ki so pod velik šotor privabili nekaj tisoč glavo množico. Niti dež ni bistveno zmotil prvega Jelena Rozga in dalmatinske klape so razgreli hladen prvi vranski večer večera, saj so mnogi kljub dežju vztrajali pod odrom in spodbujali nastopajoče. Organizatorji na čelu z Alexom Reberškom so znova dokazali, da Vranski Summer Night ni le samo glasbeni dogodek, ampak dogodek z dušo in s srcem, o čemer govori tudi dobrodelni namen. Z delnim izkupičkom od vstopnic, prodaje pijač, sponzorjev, nastopajo- čih in ostalih so organizatorji zbrali več kot 3000 evrov, obiskovalci pa so darovali še dodatnih 300 evrov, poleg poslanih SMS-sporočil. Celoten izkupiček je namenjen 11-letni Aniti z željo po njeni ozdravitvi, z željo, da se mlado in pogumno dekle postavi na svoje noge in prihodnje leto kar zakoraka ne veliki oder na Vranskem. D. Naraglav Vranski poletni večeri v znamenju dobrodelnosti Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline bo moralo kmalu sklicati izredni občni zbor in izbrati novega predsednika. Leon Rozman je namreč kmalu po praznovanju 60-letnice podal nepreklicni odstop. V Mariji Reki peli in igrali Letošnja tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo, ki je bila že 18. po vrsti, je tudi tokrat postregla z bogatim programom, predvsem pa ni manjkalo glasbe. Sobota je bila v znamenju predizbora za Zlato harmoniko Ljubečne in tekmovanja za reškega godca 2014. Na prediz-boru se je predstavilo sedem mladih harmonikarjev, komi- sija in občinstvo pa sta za najboljšega harmonikarja/-ko, za naslov reškega godca, izbrala Nežo Lesar iz Trbovelj. Na nedeljskem tekmovanju narodno-zabavnih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline pa je nastopilo dvanajst ansamblov z vseh koncev Slovenije. Prvo nagrado in posebno strokovno nagrado za inovativnost in svež pristop je prejel ansambel Klapavuhi iz Benedikta v Slovenskih goricah, ki je tako postal dobitnik velike nagrade Savinjske doline. Na drugo mesto se je uvrstil ansambel Labodi iz Slovenj Gradca, tretje mesto pa je komisija prisodila ansamblu Žarek iz Velenja. D. N. V Mariji Reki tudi letos veselo ob glasbi harmonikarjev AMZS je v Centru vame vožnje na Vranskem že osmič organizirala prometno-pre-ventivni dogodek »Fair play v športu, v prometu«. In to na olimpijski dan, ko se med mladimi po vsem svetu udejanjajo olimpijske vrednote: odličnost, partnerstvo in športno prijateljstvo. Prometna varnost je in vedno bolj postaja pomembna vrednota današnjega mobilnega življenja. Kakovost našega življenja nedvomno merimo tudi z vrednotami, ki se vsakodnevno izražajo na naših cestah. Šport nam lahko, s svojim osnovnim sporočilom »fair playa«, pri tem pomaga k odgovornejšemu ravnanju. Vse za večjo varnost nas samih in ostalih udeležencev v prometu. Slovenske vrhunske športnike in inštruktorje varne vožnje pri tem vodi skupni imenovalec. Za doseganje cilja so potrebni pozitiven pristop, motiv, trening in vztrajnost. S projektom želijo na eni strani spodbuditi tudi druge športnike in njihove trenerje, športne funkcionarje in sponzorje vozil za preskok k višjemu standardu prometne varnosti, s tem pa k zavedanju pomembnosti obvladovanja veščin vožnje, odgovornega ravnanja v prometu in .prenosu športnega duha na slovenske ceste, na drugi strani pa povečati vložek varnostne komponente v športnika samega kot vzor ostalim udeležencem v prometu. Tokrat se jim je na poligonu AMZS Centra varne vožnje pod vodstvom selektorja Luke Slabeta pridružila slovenska odbojkarska reprezentanca, in sicer Tine Urnaut, Klemen Čebulj, Uroš Pavlovič, Alen Šket, Gregor Ropret, Jan Pokeršnik, Danijel Kocilja, Dane Mijato- ( vič, Jan Klobučar, Matija Jereb, Mitja Gasparini, Jani Kovačič in Miha Plot. Teoretične informacije inštruktorjev varne vožnje so nadgradili s praktičnimi izkušnjami v simuliranih pogojih spremenljivih razmer na cestah. Kljub športni odličnosti, ki jo dokazujejo na igrišču, so spoznali, da bo pridobljeno znanje uporabno znova in znova, ko bodo sedli za volan svojega avtomobila. Prepričani so, da bodo športniki zgled varnega in odgovornega ravnanja v prometu, kar so izrazili s podpisom zaveze desetih temeljnih načel za večjo varnost na cestah. T. Tavčar S tenisom skozi poletje Poletje navdihnila prenova jedra Taborjenje v domačem okolju Ena od skupin, ki seje učila igranja tenisa V teniški akademiji Tomaža Volka so letos že 23. leto zapored pripravili poletne počitnice na teniških igriščih v Športnem centru Žalec. Teniška akademija Žalec je poskrbela za pestro vsebino programa vsak dan v juliju in zadnja dva tedna v avgustu od 8.30 do 11.30. Otroci so se s Tomažem Volkom in učitelji tenisa. aktivno učili teniških veščin, hkrati pa se srečevali s pestrimi vsebinami s področja atletike, košarke, nogometa, gimnastike, hokeja in odbojke. Tudi v popoldanskem in večernem času je bilo poleti zelo pestro, saj so za loparje poprijeli tudi obiskovalci teniških igrišč različnih starostnih skupin. "Konec leto- Kul in mokre počitnice Za zanimivo in pestro celodnevno počitniško varstvo za otroke med 4. in 12. letom pod imenom Kul počitnice so tudi letos poskrbeli v ZKŠT Žalec. Pripravili so vodene izlete v slovenska zdravilišča za osnovnošolce, v sodelovanju z DPM Občine Žalec pa tudi letovanje na Krku. V dveh terminih, od 30. junija do 4. julija in od 18. do 22. avgusta, se je z ZKŠT Žalec na kopanje in druženje v slovenska zdravilišča odpravilo 76 otrok. V dveh terminih so v sodelovanju z DPM Občine Žalec organizirali tudi letova- nje na Krku, ki se ga je udeležilo 78 otrok. Od 21. do 25. julija in od 4. do 8. avgusta pa so se otroci zabavali na Kul počitnicah pri Ribniku Vrbje in v ekomu-zeju. Kul počitnic se je letos udeležilo 130 otrok, ki so dneve preživljali na ustvarjalnih delavnicah. Zabavali so se ob Ribniku Vrbje ob čarovnijah in z gusarji, se igrali Indijance in znanstvenike, se odpravili na potep, odkrivali antične zgodbe v Rimski nekropoli Šempeter, obiskali kmetijo Flis Četina in uživali ob njihovih dobrotah. L. K. šnjega poletja je prelomnica za naš klub, saj smo postavili nov teniški balon, ki bo, verjamemo, dobro nasledil starega. Veselimo se jeseni in zime, še veliko let pod novim balonom in seveda še veliko nasmejanih obrazov," je o uspelem poletnem času v teniški akademiji povedal Tomaž Vovk. T. Tavčar Kljub temu da so poleti v žalskem mestnem jedru opravljali še zadnja prenovitvena dela, so vzdušje prenovljenega mestnega jedra že bogatili koncerti, ki jih je pripravil ZKŠT Žalec. Obiskovalce in poslušalce so navdušili in že ustvarili utrip, kakršnega so si snovalci prenove žalskega jedra tudi želeli. Na prvem promenadnem koncertu 3. julija se je predstavila Vokalna skupina Cantemus. Ljubitelje jazza so v atriju Savinove hiše razvajali člani Vincent Color Quarteta. Zadnji julijski petek so z domačimi skladbami obiskovalce mestnega jedra razvedrili člani Savinjskega kvinteta. Prvi avgustovski glasbeni navdih so z diksilend ritmi v mestnem jedru ponujali člani Celjskega dixilanda, teden kasneje pa mozirska skupina DeVox. Prejšnji petek je za strasten poletni večer in številne obiskovalce poskrbela vokalna skupina M.J.A.V., letošnje poletje v prenovljenem Žalcu pa bo sklenil ta petek, 29. 8., Festival akustične glasbe v atriju Savinove hiše. L. K., foto: T. T. Župnijski dan in blagoslov konj 45 mladih tabornikov, za posamezne dejavnosti in življenje v taboru pa je skrbelo nekaj nekdanjih tabornikov in ostalih udeležencev. Doživetij in adrenalina ni manjkalo, še zlasti ne za tiste starejše tabornike, ki so se sredi tedna odpravili na orientacijo in nočno bivakiranje v samoti. Sicer pa so brez televizije, računalnikov in telefonov preživeli lepe večere ob tabornem ognju, kar je bil zanimiv pobeg od običajnih navad in razvad. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na 12. svetovnem skavtskem forumu od 4. do 8. avgusta na Rogli, na katerem je sodelovalo več kot 200 mladih z vsega sveta, starih od 18 do 25 let, med njimi tudi Šempe-trani. D. Naraglav V temnem gozdu ob tabornem ognju ... V okviru praznovanja godu sv. Marjete, polzelske župnijske zavetnice, so pripravili več prireditev, med njimi tudi blagoslov konj v organizaciji društva Malteška konjenica Polzela. V času tridnevnega praznovanje so pripravili sv. mašo, koncert ritmično duhovne glasbe, več športnih prireditev, oglasila se je pesem orgel in zvonov, praznovanje pa so zaključili s slovesno sv. mašo, procesijo in z druženjem. Konje so tokrat blagoslovili pri dvorcu Šenek, malteški vitez Stanko Novak in domači župnik Jože Kovačec pa sta predstavila pomen ohranjanja VS Cantemus M. J. A. V. Taborniki rodu Bistra Savi- nja so na jasi v Hrastju v Spodnjih Grušovljah od 30. junija do 4. julija že peto leto zapored organizirali petdnevno taborjenje. S tem ohranjajo več kot 60-letno tradicijo taborništva v Šempetru. Kot je povedal taborniški starešina Jure Vrenko, se je letošnjega tabora udeležilo kar dolgoletne tradicije blagoslova vitezov na Polzeli nepogrešljive teh plemenitih živali, ki so bile pri potovanjih, delu na poljih in v 500-letnem bivanju malteških pri vojskovanju. T. Tavčar Z blagoslova konj Teniški tečaji tudi v Preboldu Ob sodelovanju Občine Prebold in Športne zveze Prebold so julija in avgusta v Preboldu pripravili štiri teniške tečaje za otroke. Zadnji se bo končal jutri, v četrtek, 28. avgusta. Tečaje je vodil vodja preboldske teniške šole Rade Vogrinčič. Kar nekaj otrok je nagradilo svoje teniško znanje, ki so ga pridobili že lani, nekaj pa jih je letos pridobivalo osnovno teniško znanje. S teniškimi tečaji bodo nadaljevali tudi v jesenko-zimskem času oziroma ob začetku novega šolskega leta. D. N. OBČINA ŽALEC Sreda, 3. september, ob 18. uri predstavitev knjige Zelišča, narava, zdravje in kulinarično doživetje; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, 031 637 778). Sreda, 3. september, ob 19. uri odprtje razstave ob 80-letnici Godbe Liboje v počastitev praznika Občine Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 3. september, ob 19. uri mednarodni dobrodelni koncert; Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970). Četrtek, 4. septembra, ob 13. uri srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov z župani; Gostišče Rimljan Šempeter (MDI Žalec, 031 230 861). Četrtek, 4. septembra, ob 19. uri odprtje skupinske razstave članov likovne sekcije KUD Žalec na temo voda - Od potoka do morja; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 713 04 34). Petek, 5. september, in sobota, 6. september, Triglav (PD Žalec, 031 767 061). Petek, 5. september, ob 8. uri balinanje in streljanje z zračno puško; Športni center Žalec (DU Žalec). Vsak petek v septembru med 16. in 18. uro jezdenje ponijev; Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 6., in nedelja, 7. september, ob 5. uri Vrata-Stenar-Kriški podi; odhod s Petrovega trga (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 6. september, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami; Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 6. september, ob 8. uri predavanje o varstvu gorske narave (invazivne rastline) z ogledom po Savinjski planinski poti; Planinski dom na Brnici (PD Liboje, 041 250 325). Sobota, 6. september, ob 14. uri predstavitev in delovanje gasilske mladine; Gasilski dom PGD Griže (PGD Griže, 031 390 286). Sobota, 6., in nedelja, 7. september, med 16. in 18. uro Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev; Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 7. september, od 8.30 dalje teniški turnir (pari nad 95 let); igrišča ob POŠ Trje (TKTrje 2000,041670 050). Nedelja, 7. september, ob 15. uri 10. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev in 9. tradicionalna likovna razstava; Kerčmarjeva domačija, Petrovče 161; v primeru slabega vremena v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče (KD Petrovče in Zlatko Kerčmar, 041 478 984). Torek, 9. september, ob 16. uri odprtje 9. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca; Šlandrov trg. Sreda, 10. september, od 9. do 12. ure merjenje kostne gostote; Hmeljarska 3 (Društvo bolnikov za osteoporozo Celje, MDI Žalec, 031 230 861). Četrtek, 11. september, ob 20. uri mednarodni folklorni festival: Srbski večer z osrednjimi gosti, člani FS Ribarska banja iz Srbije; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362). NAPOVEDNIK Petek, 12. september, ob 9. uri pikado, krogi in rusko kegljanje; Športni center Žalec (Društvo upokojencev Žalec). Petek, 12. september, ob 15.30 Vebroy teniški memorial; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Petek, 12. september, ob 16. uri srečanje starejših občanov; Dom upokojencev Griže (KS Griže, 051 205 486). Petek, 12. september, ob 20. uri 82. kavarniški večer z gostjo Mileno Miklavčič; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 13. september, ob 6. uri Štukljev pohod; odhod iz Migojnic (PD, 031 539 839). Sobota, 13. september, ob 7. uri Kobariški Stol, izpred POŠ Trje ob 7.00 in pisarne PD Žalec ob 7.15 (PD Galicija, 051431056). Sobota, 13. september, ob 8.30 2. vaške igre 2014; pred Gasilskim domom Ložnica (VS Ložnica in PGD Ložnica, 041 957 847 in 041 383 005). Sobota, 13. september, cici in mladinski izlet na Bukovico (PD Žalec, 031 320 242). Sobota, 13. september, med 9. in 13. uro Hmeljkov dan, družinska prireditev; Podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 13. september, med 9. in 13. uro humanitarno zbiranje otroških oblačil in igračk ter bolšji sejem; Podeželska tržnica Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Vsako soboto v mesecu med 9. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73). Sobota, 13., in nedelja, 14. september, med 16. in 18. uro Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev; Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 13. september, ob 20. uri gala koncert in zaključek 9. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 14. september, ob 5. uri Jezerska Kočna; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836). Nedelja, 14. september, ob 9. uri družina kolesari; Športni center Žalec (Kolesarski klub Žalec, 041 220 525). Torek, 16. september, razstava Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti: razstava starih razglednic in današnjih fotografij Žalca ob občinskem prazniku Občine Žalec ter v počastitev 50-letnice mesta Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 18. september, ob 7. uri Lubnik nad Škofjo Loko; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Sobota, 20. september, tekma šolanih psov; vadišče na Ložnici pri Žalcu (KD Pluton Šempeter). Sobota, 20. september, ob 8. uri Kotečnik; zborno mesto Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 20. september, ob 8. uri srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Sobota, 20. september, ob 9. uri Tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 20., in nedelja, 21. september, med 16. in 18. uro Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev; Ponirkov info center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 20. september, ob 17. uri srečanje abrahamov; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21). Sobota, 20. september, ob 18. uri predstavitev knjig Jožeta Komeričkega - Pepija Vijuge življenja in Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah 2; Dom hmeljarjev v Petrovčah (MSK Žalec, 712 12 52). Sobota, 20. september, ob 19. uri slavnostna seja Sveta KS Galicija; farovški kozolec (KS Galicija). Nedelja, 21. september, ob 6. uri Blegoš; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 040 705 301). Nedelja, 21. september, od 8.30 dalje teniški turnir posameznikov; igrišča ob POŠ Trje (TK Trje 2000, 040 590 605). Nedelja, 21. september, dobrodelni koncert za nakup gasilske avtolestve; telovadnica I. OŠ Žalec. Sreda, 24. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 24. september, ob 18. uri odprtje razstave Nostalgični Žalec v objemu hmelja; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, razstava odprta tudi 25. in 26. 9. med 10. in 18. uro (Univerza za III. življenjsko obdobje, krožek Deteljica, 713 66 80). Petek, 26. september, ob 19. uri slavnostna seja sveta Mestne skupnosti Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Mestna skupnost Žalec, 710 40 20). Petek, 26. september, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Lidije Tamše; Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 447 623). Sobota, 27. september, ob 7. uri planinski piknik na Pohorju (pri Pajkovem domu); odhod s Petrovega trga (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 27. september, ob 16. uri predstavitev društev MS Žalec s koncertom orkestra GŠ Risto Savin Žalec; prireditvena ploščad na Šlandrovem trgu (Mestna skupnost Žalec, 710 40 20). Nedelja, 28. septembra, ob 17. uri 1. koncert citrarskega abonmaja - Irena Zdolšek (citre) in Urška Arlič Gololičič (sopran); Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 29. september, ob 15. uri Alešev memorial; Športni center Žalec (Atletski klub Žalec). Ponedeljek, 29. september, ves dan predstavitev znamke in ovojnice na Pošti Žalec (Filatelistično društvo Žalec). Ponedeljek, 29. september, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 30. september, ob 17. uri Kako daleč je Kozmus? Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Torek, 30. september, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Andrejem; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). OBČINA PREBOLD Sobota, 30. avgust, ob 10. uri Šport pod Žvajgo; športna igrišča pri bazenu (Matej Križnik, 051 667 560). Sobota, 30. avgust, ob 20. uri Žur pod Žvajgo; Gaj Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Torek, 2. september, ob 17. uri ustvarjalno v knjižnici - razstava; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sobota, 6. september, med 8. in 11. uro kmečka tržnica; Režajeva domačija, TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 6. september, prečenje Menine planine; PD Prebold (Miran Žohar, 041 593 673). Sobota, 6. september, košarkarski turnir trojk; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Jože Haladeja, 031 622 386). Sobota, 6. september, teniški turnir moške in ženske dvojice; teniška igrišča pri bazenu (Rade Vogrinčič, 040 665 961). Nedelja, 7. september, srečanje letalcev in ljubiteljev letenja; vzletišče v Kaplji vasi; Aero klub Prebold (Edvard Potočnik, 041 710 578). Petek, 12. september, ob 16.30 atletski troboj; športna igrišča pri bazenu; ŠD Partizan (Janko Napotnik, 068 617 155). Sobota, 13. september, prečenje Vrata-Kriški podi-Trenta; PD Prebold (Matija Četina, 031 397 604). Sobota, 13. september, gasilsko tekmovanje; Športni park Latkova vas; PGD Groblja (Matjaž Debela, 041 793 677). Torek, 16. september, ob 18.30 Odkrivamo in predstavljamo: Pesmi mojega srca, Sebastijan Kamenik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 19. september, pohod v Marijo Reko; DU Prebold (Ivan Dežnikar, 031 307 493). Sobota, 20. september, med 8. in 11. uro kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 20. september, otroški nogometni turnir Občine Prebold (vključno 1. 2000); nogometno igrišče pri bazenu; PD Partizan Prebold (Dejan Vran, 070 674 634). Sobota, 20. september, srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 21. september, ob 8. uri društvena tekma v ribolovu; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947). Sobota, 27. september, pohod na vrh Korena; PD Prebold (Matic Pečovnik, 070 550 314). Torek, 30. september, prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). OBČINA POLZELA Nedelja, 31. avgust, ob 14.30 31. prireditev DRUŽINA POJE; igrišče v Andražu (Sìavko Pižorn, 051 323 690). Četrtek, 4. september, ob 16. uri odprti turnir v malem nogometu v počastitev 16. praznika Občine Polzela; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Četrtek, 4. in 18. september, ob 17. uri medgeneracijsko srečanje; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Četrtek, 4. in 25. september, ob 18. uri Štajersko-Savinjska liga upokojencev v balinanju za leto 2014; Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Sobota, 6. september, ob 7. uri pohod po Koželjevi poti; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Sergeja Miklavc, 070 735 251). Sobota, 6. september, ob 9. uri 5. športno srečanje med severnim in južnim delom občine; igrišče v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Vsako soboto v septembru ob 17.15 medkrajevna liga malega nogometa Andraž 2014/15; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Od sobote, 6. septembra, do ponedeljka, 8. septembra, državno prvenstvo za članice in člane Teniške zveze Slovenije; igrišča Teniškega kluba Polzela (Jože Vrečko, 041 686 154). Vsaka nedelja v septembru ob 9. uri redni tederiski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). Nedelja, 7. september, od 9. ure dalje tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Občine Polzela (Ivan Kotnik, 041 783 225). Torek, 9. september, ob 18. uri 198. lunahod v neznano; zbor pri domu Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Četrtek, 11. september, ob 18. uri motivacijsko-hribopisno predavanje Pie Peršič; Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak, 03/703 32 04). Sobota, 13. september, ob 6. uri pohod na Mirno goro; zbor pri igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 13. september, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685). Nedelja, 14. september, ob 9. uri kolesarjenje Polzelanov in Braslovčanov; start pred občinsko, stavbo v Braslovčah; TD Polzela in Športna zveza Braslovče (Alenka Žnidar, 031 795 685). Nedelja, 14. september, ob 10. uri 5. turnir streljanja z zračno puško; igrišče v Andražu (Leon Pižorn, 041 578.089). Četrtek, 18. september, ob 17. uri Prisluhnimo pravljici; Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 03/703 32 40). V petek, 19., in soboto, 20. septembra, med 8. in 19. uro ter v nedeljo, 21. septembra, med 8. in 15. uro razstava malih pasemskih in eksotičnih živali z delavnicami; pod šotorom pri Občini Polzela (Savinjsko društvo gojiteljev malih živali in Biopark Lipovec). Sobota, 20. september, ob 7. uri tekma šolanih psov; klubsko vadišče Ložnica pri Žalcu (Radovan Viđali, 041 842 954). Sobota, 20. september, pohod po Občini Polzela; zbor pri igrišču v Andražu ob 7.30 (Slavko Jevšnik, 041 543 416); zbor pred občinsko stavbo na Polzeli 'ob 8. uri (Sandi Mlakar, 041 371 828). Sobota, 20. september, ob 9. uri teniški turnir določenih mešanih dvojic; igrišča Teniškega kluba Polzela (Jože Vrečko, 041 686 154). Sobota, 20. september, ob 9. uri turnir ob prazniku Občine Polzela; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). Sobota, 20. september, od 9. ure dalje sejem Dobrote s kmetij in petelinje dirke; parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 20. september, od 9. do 13. ure razstava gob s predavanjem; parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Franci Uratnik, 070 714 468). Sobota, september 110-letnica PGD Polzela; PGD Polzela (Ivan Kotnik, 041 783 225). Sobota, 20., in nedelja, 21. september, 24. likovna kolonija prijateljstva; Gora Oljka (Irena Pevnik, 041 784 905). Nedelja, 21. september, ob 9. uri dobrodelni vzpon na Goro Oljko v okviru akcije 100 koles za 100 nasmehov; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (ZKTŠ Polzela 03/703 32 28). Petek, 26. september, ob 9. uri športno tekmovanje v Andražu ob prazniku Občine Polzela; igrišče v Andražu (Anton Mešič, 041 602 974). Sobota, 27. september, ob 8. uri srečanje mladih planincev SMDO na Šmohorju; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 27. september, ob 9. uri dobrodelni malteški tek po hmeljski poti; obvezne predprijave; start pred občinsko stavbo na Polzeli (ZKTŠ Polzela 703 32 28). Sobota, 27. september, od 13. do 17. ure in nedelja, 28. september, od 9. do 12. ure strelske prireditve (Ivan Skornšek, 572 06 32). OBČINA BRASLOVČE Sreda, 3. september, po Savinjski planinski poti; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 13., in nedelja, 14. septembra, Planina Za skalo (1510 m), Travnik (2252 m); PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916). Sreda, 17. september, ob 17. uri 3. turnir v pospešenem šahu za otroke do 12 let; v prostorih Braslovče 29 (prijave do 13. 9. 2014); Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069). Petek, 19. september, ob 18. uri slavnostna seja Občinskega sveta Občine Braslovče; (Občina Braslovče, 703 84 12). Sobota, 20. september, Po grajskih poteh; PD Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Sobota, 27. september, ob 19. uri koncert MePZ Društva upokojencev Braslovče; avla OŠ Braslovče; DU Braslovče (Dragica Kokovnik, 031 343 912). Sobota, 27. september, Rombon (2208 m); PD Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Torek, 30. september, ob 18. uri pravljična ura; prostori Občinske knjižnice Braslovče; (Laura Jelen, 705 91 98). OBČINA TABOR Nedelja, 31. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Nedelja, 28. september, ob 8. uri kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Zgodovina na filmu Glasba in film na Savinov dan Nastop Akademskega pevskega zbora Risto Savin V Občini Prebold so prejšnji mesec v treh zaporednih četrtkih na dvorišču in v prostorih muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi, na nekdanji Režajevi domačiji, pripravili tri filmske projekcije. Na prvem filmskem večeru z naslovom Štajerska v Filmskih obzornikih, to so kratki dokumentarni filmi, ki jih je v povojnih letih prikazal Triglav film, so predstavili 19 dogodkov, posnetih v letih 1946-1951. Občinstvo sije ogledalo filmske prispevke o novi elektrarni Mariborski otok (1946), o naših termalnih zdraviliščih (Rogaška, Dobrna 1946), o slovenskem plavalnem prvenstvu v Mariboru (1946), savinjskem hmelju (1947), o Železarni Štore (1948) ... Med njimi tudi dva, ki sta govorila o sedanji preboldski občini, in sicer prispevek o zadružnem domu v Šeščah (1948) in lutkarskem krožku v Preboldu (1950). Filmske obzornike so predvajali v kinematografih kot predfilm oziroma kot dodatek k celovečernemu filmu. Kot ena prvih oblik organizirane povojne filmske produkcije predstavljajo edinstven zgodovinski vir, ki priča o povojnem življenju na Slovenskem, hkrati pa so se na Filmskih obzornikih urili mlajši snemalci, režiserji in drugi strokovni sodelavci nastajajoče slovenske filmske produkcije. Na drugem večeru 17. julija so predstavili tri dokumentar-no-turistične filme. Občinstvo si je ogledalo film Mesto ob Savinji, ki je bil posnet leta 1954 v hrvaškem jeziku, film Dober dan, Celje iz leta 1978 in film Kako teče čas v Občini Žalec, posnet leta 1981. Tretji večer, ki so ga pripravili 24. Julija, je bil posvečen hmelju. Udeleženci so si lahko ogledali tri starejše dokumentarne filme, ki so govorili zlasti o hmeljarstvu v Savinjski dolini in pričajo o pomenu, ki ga je imela ta kmetijska panoga za ekonomijo in kulturno identiteto regije v povojnem obdobju. Predstavili so tudi filme Kmečki praznik v Žalcu iz leta 1954 (brez zvoka), Hmeljarstvo v Savinjski dolini (1954) in Zeleno zlato (1960). Projekcija vseh teh filmov oziroma filmskih večerov poteka v sklopu iniciative Zgodovina na filmu, ki jo vodi Katja Huš, nastaja pa v sodelovanju s slovenskim filmskim arhivom, Zgodovinskim arhivom Celje, Občino Prebold, Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold ter KUD Svoboda Prebold. D. Naraglav Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na dan rojstnega dne rojaka Friderika Širce - Rista Savina (11. julija) v Dvorcu Novo Celje pripravil koncert Akademskega pevskega zbora Risto Savin. Glavni izziv zbora so odlično izvedeni slovenski ljudski glasbeni motivi, s spoštovanjem pa odpirajo zapostavljeno glasbeno zapuščino Friderika Širce - Rista Savina. S koncertom ob Savinovem dnevu je zbor zaključil svojo prvo sezono delovanja. Obiskovalci so si ogledali tudi kratek dokumentarni film z naslovom Nocoj ima nekdo rojstni dan, posnet leta 2008, avtorja Roberta Gabra. V njem »stari« Žalčani obujajo svoje spomine na skladatelja in njegovo soprogo Olgo. Najdragocenejši je zapis 22. marca letos preminule častne občanke, akademske sli- karke Jelice Žuža, ki je tudi edini ohranjeni zvočni zapis. Poleg nje so spomine obujali Vera Žu-žej, Viktorija Rehar in Terezija Rizmal Lukman. Obiskovalci so ob spominih prisluhnili tudi šaljivim ljudskim pripovedim o »generalu in generalici«, kot si jih je zapomnil ljudski spomin, v knjigi folklornih zgodb iz Spodnje Savinjske doline z naslovom Tedi ni blo tk ko dons pa zapisal Blaž Podpečan. T. T. Griški Ex tempore David Sopotnik ob povezovanju tudi zapel KUD Svoboda Griže je pred začetkom počitnic organiziralo tradicionalno slikarsko prireditev - Ex tempore Griže 2014. Letošnja prireditev je bila posvečena 60-le-tnici odprtja prenovljenega letnega gledališča Limberk. Udeleženci so ustvarjali na temo letnega gledališča in njegove okolice, svoja likovna dela pa predstavili v raz- stavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže. Prireditev je povezoval in glasbeno obogatil David Sopotnik. Enajst ustvarjalcev je ustvarilo prav toliko likovnih del, ki jih je ocenila komisija v sestavi Olge Markovič, likovne pedagoginje Brede Bračko in umetnostnega zgodovinarja Matije Plevnika in se odloči- la, da podeli nagrade štirim likovnikom. Prvo mesto je pripadlo Maticu Čadeju, za njegovo likovno delo pa je umetnostni zgodovinar Mitja Plevnik dejal: »Likovno delo na sproščen in preprost način nagovarja svoje občinstvo. Za delo je značilno, da z ti abstrahiranja in specifično uporabo živih barv, ki tvorijo večje zaplate, ustvarja vzdušje, ki kakovostno povzema »šti-mungo« kulturne krajine, značilne za ta prostor.« Drugo mesto je komisija prisodila Srečku Štamolu, ki je ustvaril likovno delo z naslovom Gledališče v Limberku, tretje mesto pa je dobilo likovno delo z naslovom Limber-ška razglednica avtorja Vlada Geršaka. Ciklus najboljših del s četrtim mestom zaokrožuje likovno delo Šank v Limberku avtorice Lidije Tamše, vodje likovne sekcije in organizatorke razstav v razstavno-prireditve-nem prostoru v Grižah. D. N. Glasbeni spektakel v Limberku Beograjčani v Novem Celju V Dvorcu Novo Celje je tretjo avgustovsko nedeljo v okviru vokalnega glasbenega festivala stare glas- be Seviqc Brežice nastopil beograjski ansambel Travelling Musicians v zasedbi Aleksandar Novakovič (basbariton), Mirjana Radosavljevič (kljunasta flavta), Marija Roduner (francoski rog), Đorđe Miloševič Koncert v naravnem okolju letnega gledališča v Grižah pričaral izjemno doživetje The Moonlighting Orche- spektakel, ki so ga člani te stra je v petek, 4. julija, v glasbene skupine uprizorili Letnem gledališču Limberk že ob njihovi 10-letnicifebru-V Grižah pripravil glasbeni arja na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. The Moonlighting Orkestra je sedemnajstčlanska zasedba, ld deluje od leta 2003. V svoj program uvršča veliko glasbenih stilov, od bluza, soula, evergrinov, "zlatih" slovenskih popevk, jazza do funka in latina ter plesne glasbe. Močna pihalna sekcija omogoča, da izkušeni glasbeniki v svoj pester repertoar nemalokrat uvrščajo tudi znane jazzovske standarde in skladbe v ritmu sviriga. Nastopajo izključno v živo. Za umetniško delovanje že vse od začetka skrbita ustanovitelj or- Travelling Musicians v Novem Celju (baročni violončelo) in Andrej Jovanič (teorba, baročna kitara) in s programom Tour de baroque. Program je predstavljal edinstven izbor glasbenih del in mojstrovin dveh stoletij glasbene zgodovine in je vrhunska kombinacija glasbenih izkušenj in okusov. Festival Seviqc Brežice spada v vrh evropskih festivalov stare glasbe. Dosežen ugled na širšem evropskem in svetovnem področju omogoča festivalu, da v Slovenijo pripelje najboljšo trenutno ponudbo po konkurenčnih cenah in da neposredno vpliva na oblikovanje evropske scene stare glasbe. T. Tavčar kestra, glasbenik in umetnik Albert Zaveršnik - Berti in njegov sin Matevž Zaveršnik. Večer v letnem gledališču v Grižah je bil zaradi okolja še veličastnejša različica predstave v Domu II. slovenskega tabora, ki jo je odlikovala tudi odlična celostna podoba, od oblek, plesnih vložkov, scenografije, svetlobnih učinkov ... v stilu odpete glasbe. Svoj pečat je pustil tudi član orkestra, vokalist in klaviaturist ter povezovalec Franci Pod-brežnik. Vsekakor bo večer, ko so poslušalci do zadnjega napolnili amfiteater v Grižah, zaradi odličnega glasbenega doživetja še dolgo ostal v spo-D. Naraglav minu. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Deseta Spanzlova slikarska šola Zlata nota za najprizadevnejše Rudi Španzel deli svoje znanje V baročnem Dvorcu Novo Celje poteka v teh dneh poletna slikarska in grafična šola Rudolfa Španzla, imenovana Chiaroscuro, ki jo že desetič organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Svoje likovno in grafično znanje nadgrajuje 19 mladih udeležencev in 16 odraslih. Udeležba je letos mednarodna, saj sta se jim pridružili dve dijakinji iz prijateljskega mesta Kruševac, udeležence in mentorje pa je prvi dan druženja, 18. avgusta, pozdravil žalski župan Janko Kos. Program šole za mlade likovnike poteka vsak dan od 9. do 17. ure v dvorcu, v njegovi okolici in na nekaterih drugih lokacijah (kmetiji v Gotovljah, Rimski nekropoli). Odrasli ustvarjajo od 18. do 21. ure v dvorcu. Letošnja glavna tema njihovega ustvarjanja so Rimljani na Slovenskem. Poleg akademskega slikarja Rudolfa Španzla, častnega občana Občine Žalec, program izvajajo mentorji Dorian Španzel, Rok Slana, Barbara Zupanc, Regina Mratinkovič, Breda Bračko in Bogdan Renko. Poletno šolo bodo zaključili jutri, v četrtek, 28. avgusta, z razstavo del udeležencev in umetniškim programom. Istočasno bodo v dvorcu odprli pregledno razstavo izbranih likovnih del dosedanjih udeležencev slikarske delavnice Chiaroscuro 2004-2014, ki bo odprta ves september. T. T. ■V Éf* * Hi V Yi J VÜ L Mladi udeleženci letošnje poletne šole z mentorji in županom Jankom Kosom Z glasbo v poletje Med nastopom Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete pod vodstvom dr. Tjaše Ribizel V Kulturnem domu Letuš so pripravili poseben glasbeni večer, na katerem so gostili pevke in pevce Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete iz Ljubljane, ki ga že štiri leta vodi Braslovčanka dr. Tjaša Ribizel. Ribizlova je zbor vzela pod svoje okrilje pred štirimi leti, na prijetno topli sobotni večer pa so se lahko prepričali o tem, kako marljivi so med letom in kako veliko veselje do glasbe jih povezuje. Da je glasba univerzalni jezik, ki ne pozna nobenih meja, pa so dokazovali tudi pevci Klape Sidro, ki so se na nastopu predstavili kot gostje in marsikoga »opomnili«, da se približuje čas dopustov, lagodnejših ritmov, umirjenih večerov in obmorskih napevov. Študentski pevski zbor Filozofske fakultete je predstavil del raznolikega programa, ki so ga pevci z zborovodkinjo skrbno pripravljali letošnje študijsko leto in zajema zavidljiv razpon različnih zvrsti: od pop hitov (denimo popevke Somebody that I used to know) do posrečenih priredb slovenskih ljudskih pesmi, od latinščine (Daemon Irrepit Callidus) do mehkih napevov slovanskih skladateljev Antonina Dvoraka in našega Marija Kogoja. Klapa Sidro pa je pridala kanec dalmatinskega melosa, ki je večer zaokrožil v prijetnem poletnem vzdušju. T. Tavčar Večer ljubezenskih pesmi V četrtek, 14. avgusta, so pod šotorom pri cerkvi svete Neže v Libojah pripravili že drugi večer ljubezenskih pesmi. Koncert so organizirale dekleta glasbene skupine M.J.A.V., ki so navdušile z ljubezenskimi pesmimi in z igranjem na glasbene instrumente. Poleg njih so nastopili tudi gostje: vokalni skupini Cantemus in Kvartopirci ter Adi Smolar, s katerim so organizatorke koncerta zapele nepozabno pesem Daleč je za naju pomlad, glasbeni dogodek pa je povezoval Franci Podbrežnik. Mjavkice so želele s svojim nastopom povedati, kako je ljubezen pomembna na vseh področjih življenja, in se posloviti od ustanovne članice skupine Veronike Vodlan. D. N. Glasbena šola Risto Savin Žalec ima v novem šolskem letu vpisanih 509 učencev. Novost bo pouk kontrabasa, ki so ga pred leti že poučevali, prvič sploh pa bodo poučevali tamburico. Oddelek plesa oziroma baleta ostaja v najetih prostorih, saj se zaradi negotovih finančnih razmer projekta ureditve podstrešja v plesno dvorano v tem letu ne bodo lotili, je povedal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus, ki je zelo zadovoljen tudi s preteklim šolskim letom. Najuspešnejši učenci vsakega šolskega leta so vpisani v Zlato knjigo, nekateri pa prejmejo posebno priznanje zlata nota. Oboje je z nastopom svojega mandata uvedel ravnatelj mag. Gorazd Kozmus: »Šolsko leto 2011/12 je bilo moje prvo celotno šolsko leto in takrat se mi je zdelo prav, da na nek način nagradim učence. V Zlato knjigo vpišemo učence, ki so s svojim delom in dosežki v šolskem letu prispevali k povečanju ugleda šole in s tem tudi lokalne skupnosti. Zlato noto pa dobijo učenci, ki zaključijo šolanje pri nas in so v času šolanja pustili globok pečat v našem delovanju. O obeh pri- znanjih v skladu s pravilnikom odloča učiteljski zbor, nagrajence pa predlagajo učitelji razredniki. To je neka nagrada za vse, kar so naredili med šolanjem, ne gre le za uspehe na tekmovanjih, ampak tudi za udejstvovanja v različnih orkestrih, na nastopih, za povečanje ugleda naše šole in .ožjega okolja.« Priznanje zlata nota naj bi prejela največ dva učenca vsako šolsko leto (po trije so vpisani v Zlato knjigo), vendar je število zelo uspešnih mladih glasbenikov tako veliko, da so do zdaj vsako leto podelili po tri. V šolskem letu 2011/2012 so zlato noto šole prejeli Lucija Bogataj, Tilen Slakan in Harmonikarski orkester GŠ Risto Savin Žalec, naslednje šolsko leto Uroš Hostnik, Tjaš Zazijal in Sašo Vindiš, konec tega šolskega leta pa Aljaž Jazbinšek, Meta Kočevar in Kirn Pavlič. Zlato noto in vpis v Zlato knjigo podeli ravnatelj pred vsemi učenci, starši in učiteljskim zborom na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta. Tudi v novem šolskem letu se ni bati za uspehe učencev in njihovih mentorjev, veliko bolj negotove pa so finančne razmere. Žalska glasbena šola bo v tem Žalska glasbena šola najprizadevnejšim učencem podeljuje zlato noto letu dobila manj denarja od ministrstva, prav tako je sama pokrila izplačilo tretjega in četrtega dela plačnih nesorazmerij zaposlenim, čeprav je država dolžna poskrbeti za plače učiteljev. Tudi zato v začetku šolskega leta plesni oddelek še ne bo imel prostorov v preurejenem podstrešju (preuredili bodo približno 330 m2). Kot je povedal mag. Gorazd Kozmus, so za to investicijo sicer privarčevali denar, v teh dneh bo izdelana tudi projektna dokumentacija, vendar zaradi negotovih razmer ta hip novih finančnih obveznosti glasbena šola ne more prevzeti. Še vedno pa načrtujejo izvedbo del v začetku prihodnjega leta. K. R. »Obiralke« pod braslovškim kozolcem KD Gomilsko je v okviru Dneva hmeljarjev v Braslovčah na povabilo tamkajšnjega turističnega društva pod kozolcem na prireditvenem prostoru gostovalo s predstavo Halo, obiralke so tu! avtorja Ivana Mi-keka in v režiji Olge Markovič. Gledalci so prireditveni prostor napolnili do zadnjega kotička, nekateri so si predstavo ogledali kar stoje, domov pa odhajali s prijetnimi občutki, da tako dobre predstave v izvedbi amaterskega gledališča še niso videli in da bi lahko po mnenju številnih gledalcev igro odigrali tudi na velikih odrih profesionalnih gle- dališč. Amaterski gledališčniki več desetletij nazaj v preteklost, so v igri na hudomušen način ko so hmelj v Spodnji Savinjski popeljali številne obiskovalce dolini še obirali ročno. T. T. Obiralke napolnile prizorišče Planinski pevski zbor na Slovaškem Mešani planinski pevski zbor Žalec se je konec junija na pobudo Janeza Kolariča, znanega zborovodje in častnega meščana slovaškega mesta Bardejev, udeležil XXVII. mednarodnega zborovskega festivala na Slovaškem (Vranovske zborove slavnosti), kjer so imeli tri koncerte. Prvi koncert s sakralno tematiko je bil v dvorcu v kraju Humennom, drugi koncert na trgu v kraju pod Unescovo zaščito Bardejev, tretji s posvetno tematiko pa je potekal v kraju Vranov nad Toplou. Kot je povedala dirigentka Breda Veber, so se na pot odpravili s pomočjo sponzorjev, za kar so jim zelo hvaležni. »Gostovanje je navdušilo ne samo nas, ampak tudi Slovake in druge udeležence festivala, ki so bili z našimi nastopi vidno in slišno zadovoljni, saj smo bili deležni močnih aplavzov in pohval,« je še dejala Vebrova. D. N. Mešani planinski pevski zbor Žalec pred dvorcem v kraju Humennom Po Spodnji Savinjski 206 kolesarjev Polzelski karateisti v novih prostorih S kolesarjenja po Spodnji Svinjski dolini Zadnjo junijsko nedeljo je v organizaciji ZKŠT Žalec potekalo 13. tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Na pot, dolgo 56 km, ki jo je prekolesarilo 206 udeležencev različnih starosti, so se podali izpred žalskega hotela in nadaljevali preko Vrbja, Prebolda, Kaple vasi, Grajske vasi, Tabora, Vranskega, Podvrha mimo Žov-neškega jezera, Braslovč, Polzele, Zgornjih Grušovelj in Gotovelj nazaj v Žalec. Za progo so kolesarji potrebovali slabe štiri ure, na poti pa so imeli pet postankov, in sicer v občinah Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče in Polzela, kjer so jim ponudili okrepčilo. Na cilju so med udeleženci izžrebali praktične nagrade, med katerimi je bila tudi glavna nagrada - gorsko kolo, ki ga je podarila trgovina BL Šport. Srečni nagrajenec je bil Jožef Tkavc iz Ločice ob Savinji. T. Tavčar Deseti tek na Goro Oljko Po startu v Andražu nad Polzelo Planinsko društvo Polzela je pripravilo 10. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Teka, ki je štel za šta-jersko-koroški pokal, se je udeležilo 59 tekačev iz raznih slovenski krajev, ki so tekli v sedmih moških in petih ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec je postal Miran Dovnik iz Laporja, ki je za progo, dolgo 7,3 km in s 410 metri višinske razlike, potreboval 33,34 minute (lanski čas 33,38), pri ženskah pa je bila najhitrejša Mateja Mlinar iz Rečice ob Savinji, ki je progo pretekla v času 40,48 (lanski čas 43,24). Najstarejša udeleženka teka je bila 65-letna Darinka Bošnjak iz Velenja, najstarejši udeleženec pa 73-letni Branko Janez Rojc iz Prebolda. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice in topel obrok hrane. Zmagovalci pri moških do 19 let in mlajši: Matej Meklav (Andraž); do 29 let: Gregor Bučar (Kostanjevica ob Krki); do 39 let: Goran Dobrijevič (Celje), 2. Dejan Požun (Galicija), 5. Primož Uranjek (Sveti Lovrenc); do 49 let: Miran Dovnik (La- porje); do 59 let: Alojz Mlinar (Črna na Koroškem), 2. Romuald Pavlič (Vransko), 8. Zlatko Veselič (Arja vas); do 69 let: Ivan Golob (Ormož), 7. Miroslav Jegrišnik (Breg pri Polzeli); do 79 let: Franc Fajfar (Kisovec), 2. Branko Janez Rojc (Prebold). Ženske do 29 let: Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji), 3. Nuša Žerjav (Andraž); do 39 let: Andreja Žerjav (Slovenska Bistrica), 2. Darja Tesič Ramšak (Liboje); do 49 let: Snežana Lujinovič (Mežica); do 59 let: Erika Juvan (Slovenj Gradec); do 69 let: Darinka Bošnar (Velenje). T. Tavčar FC Pragwald zmagovalka Tolkec lige Karate klub Polzela je v podjetju Garant Polzela v stečaju llajel del poslovnih objektov in jih preuredil v malo telovadnico s fitnesom. Nove prostore imenujejo DOJO, kar v japonskem jeziku pomeni prostor, namenjen treniranju borilnih veščin. To pomeni, da so opremljeni s tatami blazinami, z ogledali, boksarskimi vrečami, s tradicionalnim orožjem itd. V dolgoletni tradiciji borilnega športa na Polzeli, kjer je v sedemdesetih letih domačin Bojan Pušnik dosegal najvišje športne rezultate v kontaktnem karateju v takratni Jugoslaviji in Evropi, je Karate klub Polzela napredoval in kategorizirani športniki ter reprezentanti so tako nujno potrebovali dodatne prostore za vsakodnevne treninge. Prenovljene prostore je v družbi približno stotih članov in somišljenikov odprl župan Jože Kužnik, ki je trak prerezal s samurajskim mečem - ka-tano in v pozdravnem nagovoru pohvalil vodstvo kluba, predsednika Boruta Strojina, ustanovitelja društva in glavnega trenerja Branka Cimpermana ter sekretarja Tomaža Deberška. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Strojin in poudaril, da bodo novi Ü W? h} SP* Je ) tr prostori namenjeni različnim borilnim veščinam in tudi sorodnim športom, za katere do zdaj na Polzeli niso imeli pri- mernih prostorov. V imenu ZKTŠ Polzela je zbrane pozdravila tudi direktorica Klavdija L. Tomažič. T. Tavčar Državni podprvakinji V Črešnjevcu ob Dravi je potekalo državno prvenstvo v odbojki na mivki. Tekmovanja sta se pod vodstvom trenerja Bena Božiča udeležili tudi Maša Božič iz Šempetra in Žana Zdovc Sporer z Brega pri Polzeli. Z več kot odlično igro, borbenostjo in s povezanostjo sta ponovno posegli na sam vrh prvenstva in si priigrali 2. mesto v državi. T. Tavčar Maša Božič in Žana Zdovc Sporer z medaljama za drugo mesto Zmorem preplavati 100 m Rok Marguč (v sredini) je "izzval" tudi Mateja Sitarja (levo) in Gregorja Štormana (drugi z desne) z ZKŠT Žalec V medkrajevni ligi v malem nogometu na travi, imenovani Tolkec liga Občine Prebold, v kateri igrajo jesenski in spomladanski del, končajo pa z zaključnim turnirjem, je letos slavila ekipa FC Pragwald. V pretekli sezoni 2013/14 je v ligi sodelovalo 12 ekip, in sicer Omega - Morana Šešče, ŠD Lat-kova vas, ŠD Trnava, ŠD Matke, Kaplja vas team, ŠD Risi Zabu-kovica," DMN Šempeter, Mer-zelj Kaplja vas, Zlatorog Marija Reka, ŠD Partizan Prebold in FC Pragwald. Slednja je postala zma- govalka lige, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Kaplja vas team, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Latkova vas. Najboljši strelec lige je postal z 31 doseženimi goli Dejan Vran iz FC Pragwald, drugi je bil z 29 goli Roman Iskrač iz ŠD Matke, tretje mesto pa je s 16 goli pripadlo Roku Cizeju iz ŠD Trnava. Za naj fair play ekipo letošnjega turnirja pa so razglasili ekipo Omega - Morana Šešče. Na zaključnem turnirju, ki je letos potekal v Šempetru, je zmagala ekipa ŠD Risi iz Zabukovice, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DMN Šempeter, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Latkova vas. Nova sezona Tolkec lige, ki jo že nekaj časa vodi Matej Gola-všek iz Šešč, se bo začela že čez nekaj dni, in sicer v nedeljo, 31. avgusta. D. N. V začetku julija je na preboldskem bazenu potekala tradicionalna prireditev Zmorem preplavati 100 m. Prireditve, ki je potekala v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, Športne zveze Prebold in Občine Prebold, se je udeležilo 52 plavalk in plavalcev. Plavalni izzivalec, ki je postavil primerjalni čas, je bil tokrat deskar na snegu Rok Marguč. Vsi udeleženci, ki so preplavali 100 m, so prejeli simbolične nagrade, prireditev pa je štela za izbor naj rekreativke in rekreativca Občine Prebold. Izvedli so tudi odprto prvenstvo Prebolda v plavanju. Pri deklicah je zmagala Hana Podbregar, pri dečkih pa Mišo Zorič. Pri članica je bila najboljša Mojca Hribernik, pri članih pa Simon Virant, ki je dosegel tudi ab- solutno najboljši čas (1:17,06). Med štafetami 4 x 50 m so bili člani zmagovalne ekipe Samo in Urban Bergant, Lovro Kavčič in Nejc Strojen. Najmlajša plavalca sta bila Daša Lesničar in Krištof Novak Nemeš, najstarejša pa Tončka Pečovnik in Marjan Marinc. Plavalka Mojca Hribernik pa se je najbolj približala času izzivalca. V letošnji sezoni so v odbojki na mivki do 15 let (U15) odigrali dva turnirja, prvega na Pohorju in drugega v Kamniku. Naslov državnih prvakov je osvojila ekipa ZMVF Adidas, v kateri sta igrala Jaka Udrih (SIP Šempeter) in Rok Možic (OK Maribor). Ta dan so imeli vsi plavalci brezplačno kopanje, poleg tega pa so se lahko udeležili turnirja v namiznem tenisu, ki ga je izvedel NK Partizan Prebold, vaterpola, poligona z napihljivimi žogami ali ustvarjalnih delavnic. Člani ekipe Prej - potem pa so na svoji stojnici dajali nasvete o zdravem življenjskem slogu in prehranjevanju. D. N. Na obeh turnirjih so nastopili tudi Anže Marovt, Damjan Randl in Anej Krajnc iz OK SIP Šempeter in se z odlično igro uvrstili v polfinale. Ma-rovtu in Randlu je zmanjkalo le malo športne sreče in sta na koncu med sedemnajstimi ekipami zasedla peto mesto. T. T. Zmagovalci letošnje lige - ekipa FC Pragwald iz Prebolda Prvi in peti na DP Rokometašice intenzivno trenirajo Obnova športnega centra za invalide Članice RK Zelene Doline Žalec letos pod novim trenerskim vodstvom W\ ■ i B mil ■ m M fi :» V začetku avgusta so začele s treningi v novi sezoni članice naj ekipe Občine Žalec v letu 2013, rokometašice RK Zelene Doline Žalec. V novo sezono vstopajo z novim trenerjem Nikolo Bistrovičem. Medtem ko bo zunanja podoba I. OŠ Žalec po prenovi nared do konca septembra, so z deli v telovadnici končali ravno pravi čas, da so lahko žalske rokometašice 4. avgusta začele s treningi. V prenovljeni domači dvorani so za- čele trenirati pod vodstvom trenerja Nikole Bistroviča, ki prihaja iz Ormoža. Pomočnik trenerja ostaja Marijan Valenko s Ptuja. Ekipa se intenzivno pripravlja na novo sezono, zato je za njimi, že nekaj pripravljalnih tekem. Igralski zasedbi so se pridružile desna zunanja igralka Špela Okleščen in vratarka Tjaša Piki, ki sta prišli iz ekipe GEN-I Zagorje. Slednja se je pravzaprav vrnila v Žalec, kjer je začela svojo rokometno pot, Špela Okle- ščen pa prihaja iz dolenjske Krke. Nova moč je tudi mlada Ptujčanka Barbara Boro-však (leva zunanja igralka). V Zagorje sta odšli levičarka Nives Ahlin in krilna igralka Kaja Voglar, medtem ko je Eva Tratnik sklenila svojo rokometno pot. S treningi so skupaj s članicami začele tudi kadetinje RK Zelene Doline, starejše in mlajše deklice pod vodstvom Danila Kovačiča in Tane Sutaj pa teden dni kasneje. T. T. ATLETSKI KLUB ŽALEC, Aškerčeva 13, bo začel z vpisom otrok v starosti od 6 let naprej v atletsko šolo 4. septembra 2014 ob 16. uri v klubskih prostorih v Športnem centru Žalec. Z vadbo bodo začeli 9. septembra 2014 ob 15.30 v Športnem centru Žalec. Vpišete se lahko pri Aljoši Grobelniku, tel. št. 070 856 903, aljosa.grobelnik@siol.net. KOŠARKARSKI KLUB GRIŽE vabi od 2. septembra dalje k vpisu vsak torek in četrtek med 16. in 17. uro v športni dvorani OŠ Griže ter vsako sredo in četrtek med 16. in 17. uro v športni dvorani OŠ Prebold. STRELSKO DRUŠTVO LIBOJE V društvo se lahko vpišete vsak petek na strelišču v Libojah v gasilskem domu. Več informacij na tel. št. 051 381 074 (Emil). NOGOMETNI KLUB ŽALEC je začel s treningi že avgusta. Otroka lahko v klub vpišete na treningih posameznih selekcij (U9, Ull ...) Vse informacije na tel. št. 051 338 795 (Gašper) ali e-naslovu nkzalec@gmail.com. PLANINSKO DRUŠTVO K2 Vanj se lahko včlanite vse leto, in sicer na sedežu društva Zalog pri Šempetru 18 a, Šempeter, s predhodno najavo na e-naslov pdrustvok2@gmail.com. KARATE KLUB NESTOR Vpisi bodo potekali 17. septembra 2014 ob 18. uri in med treningi: pon., sre., čet in pet. od 17. do 19. ure, OŠ Griže, Damir (040 750 800) in www.karate-klub-nestor.net. ODBOJKARSKI KLUB SIP ŠEMPETER organizira v popoldanskem času vadbo šolskih otrok, zato vabijo vse dečke od prvega razreda osnovne šole, da se jim pridružijo. Informacije na tel. št. 031 847 212 (Sebastjan) ali e-naslovu scilensek@gmail.com. ODBOJKARSKI KLUB SPODNJA SAVINJSKA ŠEMPETER organizira v popoldanskem času vadbo šolskih otrok, zato vabijo vse deklice od prvega razreda osnovne šole, da se jim pridružijo. Informacije na tel. št. 031 847 212 (Sebastjan) ali e-naslovu scilen-sek@gmail.com. ŠAHOVSKI KLUB ŽALEC, Pečnikova 1, Žalec, vabi k vpisu vsak četrtek med 16. in 17. uro (Dušan Brinovec, 041 763 337). PD GALICIJA vpisuje člane vse leto. Članarina PZS je letna in velja za koledarsko leto. Informacije: Janez (041 662 883). ŠD BODYSOLUTION vabi k vpisu. Več na tel. št. 041 676 094. KARATE KLUB ŽALEC vabi k vpisu v malo šolo in šolo karateja vsako torek in petek v septembru od 17.30 do 20.00 v telovadnici žalske ljudske univerze. K rekreativni vadbi karateja vabi tudi upokojence. Predprijave sprejemajo do 22. 9. na 041 671 972 ali matjaz .koncina@gmail.com. Vadba bo potekala v dopoldanskem času prav tako v telovadnici ljudske univerze UPI Žalec. ROKOMETNI KLUB ZELENE DOLINE ŽALEC vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda razreda osnovne šole. Vadba bo potekala v I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in na POŠ Trje. Informacije: Tana Sutaj (040 742 567), tana_828@hotmail.com. Novice iz kluba so na voljo tudi na www.rkzalec.com. Objekt TVD Partizan v Braslovčah počasi dobiva novo podobo. Kljub nekaterim nepričakovanim težavam, ki so znatno povečale vlaganja, je Simon Božič, ki ima objekt v večletnem najemu, pohvalil sodelovanje z Občino Braslovče, trudi pa se, da bo objekt čim prej začel služiti svojemu namenu. Objekt bo namenjen športnemu udejstvovanju invalidov in rekreaciji občanov iz Braslovč in okolice. Z njim bo upravljalo ŠD Maxi, svoja vrata pa bo odprl oktobra. Športniki bodo dobili pov- rije in športne površine, sem nove garderobe, sanità- T. Tavčar Nogometni avtobus že petič Mladi nogometaši, ki med šolskim letom pridno vadijo v osnovnih šolah po celotni dolini, se vsako leto na začetku počitnic zberejo na Vranskem, kjer potekajo dejavnosti v okviru športnega kampa Nogometni avtobus Vransko. Mladi nogometaši v tednu dni obnovijo znanje, ki so ga pridobili med letom, se v družbi vrstnikov iz regije zabavajo in sklepajo nova poznanstva. Letos je na igrišču NK Vransko treniralo 64 otrok iz Spodnje Savinjske doline. Na dan so opravili dva treninga, zanimivo dogajanje na travnati površini pa so popestrili s plesnimi gibi, obiskali Center varne vožnje AMZS Vransko in se v družbi gozdarjev sprehodili po okoliških gozdovih. Trenerji so mlade nogometaše seznanili s športnim bontonom, nogometnimi pravili, poskrbeli za kvize in druge zabavne igre ter se z otroki pogovarjali tudi o Dvakrat na dan trening, sicer pa veliko drugih dejavnosti zdravi prehrani športnikov. Zadnji dan v nogometnem kampu, ki ga vodi Marija Satler, sò za vse udeležence in njihove starše pripravili piknik. Starši, navdušeni nad organizacijo, pa so dejali, da bodo tudi prihodnje leto z veseljem zaupali svoje otroke v varstvo trenerjem Marjanu Kozmelju, Petru Fermetu, Juretu Đorđeviću, Jaki Kozmelju, Martinu Kozmelju in Maju Skoku. D. N. I VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zalec. kuoikarto.si Šahovske vesti Pokal hmeljarske kobule Šahovski klub Braslovče je v okviru prireditve Dan hmeljarjev in v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče pripravil 1. šahovski turnir za pokal hmeljarske kobule. Turnirja, ki je potekal na prireditvenem prostoru TD Braslovče, se je udeležilo osemnajst občanov. Pokal in 1. mesto v absolutni konkurenci je osvojila Žana Flander, ki je zbrala 8 točk, drugo mesto je osvojil Ivo Brinovec (7,5 točke), na tretjem oziroma četrtem pa sta z enakim številom točk pristala Matjaž Sajovic in Janez Grčar. V konkurenci do 12 let se je prvega mesta veselil Dominik Vrbovšek, drugo mesto je zasedel Lan Grčar, tretje pa Vid Ambrožič Satler, T. T. Na hitropoteznem šahovskem turnirju ob prazniku KS Šempeter je nastopilo 17 šahi-stov. Zmago je slavil David Brinovec, ki je zbral šest točk, drugi je bil Dušan Brinovec, tretji Franc Brinovec in četrti Franc Studnička (vsi iz ŠK Žalec). Šahovski turnir so pripravili tudi ob tednu športa na Go-milskem. Med 22 udeleženci je zmagal Nejc Flander iz Braslovč, drugi je bil Jože Peternel, tretji pa Marjan Knez (oba iz ŠK Savinjčan). Na izključnem poletnem hitropoteznem šahovskem turnirju na Polzeli je med 17 šahisti zmagal Radovan Krajnc iz ŠK Griže, ki je zbral 15 točk, drugi je bil Štefan Šincek iz ŠD Savinjčan s 14 točkami in tretji Ivan Loren-čak iz ŠK Griže, ki je zbral 12,5 točke. T. T. Šahisti... UTRIPOV HOROSKOP OVEN Takoj ob začetku septembra boste čutili energijo odhajajočega poletja (kolikor ga je sploh bilo), &jwa\cbo to uradno trajalo še tri tedne. Več resnosti, organiziranega in akutnega pristopa ne bo ostalo brez rezultata. Odlično boste delovali v prvi nofctM nJèS&s^, ko bo vaš vladar Mars potoval po sovladarju Škorpijonu. » väsd5o oborolUlo s svežo energijo, zato boste odločno izbojevali svoje bitkbv pjVem jeseirasem mesecu. Na zasebnem področju bodo v prvem tednu prisotmupaJfc Jnergije. V drugem delu meseca ste lahko vezani ovni občasno dMrojeTTOljše polovice preveč kritični, celo drobnjakarski. Dobro je, da se tega vsaj zavedate! ♦ BIK Večje število planetov v zemeljskih znamenjih vas lepo podpira. V prvi polovici meseca bostdjposjajdjeai pred izziv ali dva, zato se dobro pripravite. Nič ne bo ušlo va» ndzorljltwhjbjte potrpežljivo in na dolgi rok, saj se tudi »počasi daleČMdrf. Z^adhffiarsa, ki bo v opoziciji z vašim znakom, vas bo namreč mika» prav riaspriltno. Pluton se bo v zadnji tretjini septembra obrnil v direktnosmer m-njegov položaj vam bo v oporo in pomoč. Čutili boste večjo notmScrmrffy pripravljenost nepopuščanja bo naraščala iz dneva v dan. Privoščite sfjpspie krajše počitnice ali vsaj podaljšan vikend. To bo odlično delo vaši duši. ♦ DVOJČKA V prvih treh tednih ne boste v najboljšem odnosu s hitrimi planeti, vendar boste zaradi ^Vifejtelike jfcikrffciljivosti znali vzeti tudi morebitne ovire za izziv. To bo mntodilo, oCgmjupa tudi utrujajoče. Saturnov položaj vas bo spodbujal k vztrajan5j\Kpp»e)0§!|ey| RUMENA ALI RJAVKASTA RUDNINA, KALCUEV IN TITANOV SILIKAT, TITAN IT TOMAŽ IVANČIČ PRIIMEK NEKATERIH BOGOV PRI GRKIH PREDLAGANA STVAR NAJVIŠJE BOŽANSTVO PRI STARIH EGIPČANIH, AMUN DESTILACIJSKI PREOSTANKI TERPENTIN-SKIH OU MUSLIMAN. SVETO MESTO TULEC, ETUI ANTON ŽAKELJ NEBESNO TELO VRHUNEC VROČINE HUDIČ, SATAN ČEŠKO MESTO VELIKA, LEPA VEŽA VODNI STOLP, KI GA DVIGNE TORNADO VELIKA ŽABA MOLITEV V HINDUIZMU, BUDIZMU FENIČANSKI KRAU V SIDONU, USTANOVITEU MESTA TIR, OJDIPOV PRADED, . POZEJDONOV SIN OTOK V NEAPEUSKEM ZALIVU KISLI DROBNI SADNI BONBONI ANGLEŠKI ČASOPIS DRAGOTIN CVETKO SLOVENSKA PESNICA MAJDA SLAVKO BOBOVNIK PALICA, FIŽOLOVKA (NAR.) KOŽICA, MEMBRANA NATAŠA LAČEN VRSTA MAMILA NEKDANJA PUŠKA, KI SEJE POLNILA SPREDAJ KEMIJSKI ZNAK ZA SILICIJ cd M >(73 I < >U C -9 z, o #v O > o 00 o -O •8 a •s a a w H o (D a ja 'E o M c« § 00 CENT, UTEŽNA ENOTA, 100 KG RADO SIMONITI KRAJ NA GORENJSKEM REKA V ŠVICI NAPAD, NSKOK STARO- GRŠKI PEVEC AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA KOST PRSNEGA KOŠA DROG KMEČKEGA VOZA PEVEC PESTNER SPOJNIK ZA VODOVODNE IN PLINSKE CEVI TEKMOVANJE PRI STARIH GRKIH TEMNI DEL DNEVA POŠKODBA - AQŽL. FORMAT KNJIGE PRIPRAVA, STROJ ZA KAKO OPRAVILO BOJ, BITKA MALOVREDEN ČLOVEK PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI EVROPSKO GORSTVO KOZJE KRZNO NIZOZEMSKO MESTO REKA V AFRIKI ITALUANSKI SKLADATEU GIUSEPPE PRIMORSKO MESTO SANI ZA SPRAVUANJE LESA GLAVNI ŠTEVNI K BELGIJSKO MESTO MUSUMAN. ROMARSKO MESTO STARO GERMANSKO PLEME DREVO ALI GRM KRAJ OBRNJEN PROTI SONCU ŠVEDSKI IGRALEC FREDRIK t SKUPINA ENCIMOV, KI POSPEŠUJEJO ALKOHOLNO VRENJE ZORAN DIDEK MAKEDON. KOLO OTOK V JADRANSKEM MORJU JZ OD SPLITA MOČEN SUNEK ZRAKA ANGLEŠKO SVETLO PIVO RASTLINSKA BODICA STARA DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE TELIČEK (NAR.) REKA V SLOVENIJI RAZTRESENI OTOKI V EGEJSKEM MORJU TROPSKI KRAJI ULA JOŠT HAVAJSKO BRENKALO MANJŠA PTICA KONJ, NA KATEREM KDO JAHA INDONEZIJ. TISKOVNA AGENCIJA u ti o » o >U S Nagradna križanka »Brglez« Rešitev prve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: RAZVAJAJTE-SE-V-APART-HOTELU-BARBARA. Izžrebani nagrajenci: 1. Janja Hercog, Vrbje 100 d, Žalec; 2. Vanja Ključevšek, Matke 56, Prebold; 3. Katja Laznik, Zabukovica 10, Griže. Rešitev druge križanke, objavljene v junijski številki Utripa: POČITNICE-S-TENIŠKO-AKADEMIJO-ŽALEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Orešnik, Petrovče 83, Petrovče; 2. Eva Marolt, Stopnik 29 f, Vransko; 3. Marjanca Korez, Letuš 104, Šmartno ob Paki. Nagrajenci obeh križank bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetij. Pokrovitelj križanke v tej številki je BRGLEZ, D. O. O., VRANSKO Vrednost nagrad je 21€, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. 9. 2014. RODNO kRAVNl VABI K VPISU ABONMAJEV! sezona 2014/15 ^ I \ * tv / T ^ / {1 I EDALIŠKI Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte! Popusti za upokojence in mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila. : dosedanji abonenti od 8. 9. do 19. 9. 2014, novi abonenti od 25. 9. da TIC Žalec, tel. 710 04 www.zkst-zalec.si . TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zalec. kupikarto.si _ _ _ ^ — ______________1 INFORMACIJE: 03 71212 67, www.zkst-zalec.si * 1 Prijazno vabljeni na zaključek 10. poletne slikarske šole Rudolfa Španzla s svečano prireditvijo in odprtjem pregledne razstave Chiaroscuro 2004-2014 v četrtek, 28. avgusta 2014, ob 19. uri pred Dvorcem Novo Celje. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si s? avgust 2014 ŽIVIMO Z ZEMLJO Za vsako bolezen rož 'ca raste Ribiči za pokal hmeljske kobule Fanika v svojem zeliščnem vrtu Faniko Burjan, zeliščarico iz Zabukovice, poznajo mnogi Savinjčani in tudi drugi. S svojimi zeliščnimi čaji in sadnim kruhom razvaja ljudi na raznih prireditvah in ob drugih priložnostih, vodi razne zeliščarske delavnice, izlete in z vedenjem o zdravilnih rastlinah seznanja tudi otroke po šolah. Njeno znanje in nasveti pa sežejo preko radijskih valov tako rekoč v vsako hišo. Znani rek, da za vsako bolezen rož'ca raste, jo je pripeljal v svet zdravilnih rastlin. Vse življenje živi z naravo ob vznožju Gozdnika, Mrzlice in Kamnika. Narava ji je bila blizu tudi v poklicnem obdobju, ko je na keramiko slikala motive cvetja in sadja. Na razstavah Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je za sušeno sadje in zelišča prejela številna priznanja in je članica v komisijah za ocenjevanje tovrstnih dobrot. Kot zeliščarica se je včlanila v društvo ljubljanskih zeliščarjev, svoje znanje pa je nabirala tudi med patri v Olimju in kasneje v zeliščarskem društvo Arnika. Ves čas si je želela imeti doma svoj zeliščni vrt, kar se ji je uresničilo ob 70-letnem jubileju. Na svojem zeliščnem vrtu pred hišo ima zdaj posajenih že 65 različnih zdravilnih rastlin. Kot pravi, je ščetica kraljica njenega vrta, saj je v Sloveniji za zdaj še zelo redka. Fanika je na svoj zeliščni vrt zelo ponosna, večino zelišč pa še vedno nabira na rastiščih v naravi. S svojimi čaji in čajnimi napitki želi pomagati ljudem v stiski in jim lajšati težave pri zdravljenju. D. Naraglav S tekmovanja lova rib s plovcem Ribiška družina Šempeter je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče v okviru Dneva hmeljarjev na ribniku Preserje v začetku avgusta pripravila tekmovanje v lovu rib s plovcem za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pred časom tudi občine obvestilo o obveznem zatiranju pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifo-lia), ki tako kot druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia spada med škodljive rastline. Zaradi svoje razširjenosti predstavlja probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi. Pelinolistna ambrozija povzroča kot plevel težave in dodatne stroške v kmetijstvu, večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka pa zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Velike težave povzroča pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenega nahoda. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, je mogoče pelinolistno ambrozijo najti skoraj po vsej državi, najpogosteje na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je prišlo zaradi gradnje ali drugih vzrokov do večjih premi-» kov zemlje. Največ je je ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi dalje. V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rasdin iz rodu Ambrosia so za obvezno zatiranje teh škodljivih rastlin odgovorni lastniki, upravljavci in najemniki zemljišč, ki morajo sami odstranjevati ambrozijo s kmetijskih in nekmetijskih zemljišč. Rastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del pokal hmeljske kobule. Najuspešnejši je bil Štefan Bednjanič, ki je ulovil 48,12 kg rib, drugi je bil s 35,4 kg rib Frenk Luknar (oba RD Šempeter) in tretji Silvo Ko-lečnik (RD Šoštanj), ki je tako, da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več. Lahko se izpuli ali v sezoni večkrat pokosi, lahko pa se zatira tudi s herbicidom. Cvetenje se večinoma začne sredi julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in v začetku septembra. Ker se pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo lastniki zemljišč opazovati zemljišče vso rastno dobo in po potrebi ulovil 29,5 kg rib. Predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in predsednik tekmovalne komisije RD Šempeter Milan Zvonar sta najuspešnejšim ribičem podelila pokale. T. T. izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za strokovno pomoč pri prepoznavanju in ukrepih med drugimi priporoča strokovnjake za varstvo rastlin pri Kmetijskem inštitutu Slovenije in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. K. R. Savinjski hram na žalski tržnici JMÜÖi J [[[ftß Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00, 7-——.—H sobota: 9.00-12.00 ^ ... ---- . ^ www.zkst-zadcc.si đ-< Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Pohod po hmeljski poti 30. 8. 2014 ob 8.00 pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Prijavnina 7 EUR (darilo, pijača in okrepčila ob poti ter na cilju) Akjjl» 'mmtii—m Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, www.zkst-zalec.si Namakalni sistemi po občinah Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je februarja 2008 izdelal strokovno nalogo za potrebe namakanja v Spodnji Savinjski dolini. Nalogo je pripravil Bojan Čremožnik v sodelovanju z Matejem Knapičem s Kmetijskega inštituta Slovenije, Borisom Siršetom iz podjetja Plima in Andrejem Arnškom. Naloga obravnava vse faktorje, ki vplivajo na potrebo po namakanju, ne ukvarja pa se z zagotavljanjem vodnih virov za namakanje v sušnem obdobju. V nalogi so našteti zgrajeni in načrtovani namakalni sistemi po občinah z vodnim virom. Občini Braslovče Jožef Rojnik 2,05 ha NS Gomilsko 169,53 ha (idejni projekt, Bolska) NS Lapurje 0,05 ha NS Latkova vas 59,27 ha (deluje, Trnavca) NS Letuš 42,87 ha (ne deluje, Savinja) NS Pod Letušem 406,26 (deluje, Savinja) NS Podgorje pri Letušu 23,76 ha (ne deluje) NS Šentrupert 124,43 ha (ne deluje, Savinja) NS Trnava-Brije 286,16 ha (deluje, Trnavca) Namakanje Šmatevž 109,90 ha (deluje, Trnavca) Otmar Kugovnik 2,42 ha Občina Polzela NS Breg 131,80 ha (deluje, Struga) Občina Prebold Ida Cestnik 1,94 ha NS Lapurje 107,08 ha (idejni projekt, Bolska) NS Latkova vas 161,23 ha (deluje, Trnavca) NS Šentrupert 38,32 ha (ne deluje, Savinja) Občina Tabor Predviden samo en lasten namakalni sistem za 4,63 ha rastlinjakov Občina Vransko Samo en lasten namakalni sistem za vrtnarske potrebe (0,1 ha) Občina Žalec NS Gotovlje 69,18 ha (deluje, Struga) NS Breg 314,05 ha (deluje, Struga) IHPS 20,77 ha (deluje, podtalnica) NS Medlog (Babno in Miro-san) 11,26 ha (deluje, Struga) NS Novo Celje 432,23 ha (Lava deluje, Ložnica občasno, Struga in Savinja ne delujeta) NS Šempeter-Vrbje 503,44 ha (deluje, Struga) Rastislav Lončarek 0,07 ha, (obratuje) Sadjarstvo Mirosan, d. d., 8,62 ha (obratuje) Vrtnarstvo Boris Zagode, s. p., 0,33 ha (obratuje) K. R. KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov ter tečaj v agili-tyju. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 1. sep'tember 2014, ob 18.00 na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu. Dodatne informacije: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si, tel: 041 405 079 (lvek), 041 842 954 (Radovan) KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini Preprečiti cvetenje in semenitev Naročnik; Univerza za tretje življenjsko obdobje Razpis za najemnika planinskega doma na Brnici Planinsko društvo Liboje objavlja razpis za najemnika planinskega doma na Brnici za obdobje od 1. 11.2014. Prijave zbiramo do 20. 9. 2014. Planinsko društvo Liboje objavlja na podlagi sklepa UO PD razpis za zbiranje ponudb za najem planinskega doma na Brnici. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje na osnovi zakona o gostinski dejavnosti in pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč ter pogoje za udeležbo na razpisu. Pisne prijave pošljite po pošti na naslov društva Planinsko društvo Liboje, Kasaze 98, 3301 Petrovče, v zaprti ovojnici s pripisom »Za razpisno komisijo« z vsemi zahtevanimi prilogami do vključno 20. 9. 2014. Ponudnike bomo o izidu razpisa obvestili predvidoma do 15.10. 2014. Planinski dom na Brnici si je mogoče ogledati v času obratovanja (ob sobotah in nedeljah) ali po dogovoru s predsednikom društva Francijem Čretnikom (031 627 923). Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba predvidoma od 1. 10. 2014 dalje za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Dodatne informacije na tel. št. 031 627 923. Predsednik PD Liboje Franci Čretnik DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Širimo obzorje - združujemo ljudi vseh generacij. Univerza za tretje življenjsko obdobje bo tudi v letu 2014/15 sledila ciljem vseživljenjskega izobraževanja. Izobraževanje ponujamo vsem starejšim in ostalim navdušenim v Savinjski dolini. Izobraževalne vsebine v študijskem letu 2014/15 Jezikovni krožki: - angleški - italijanski - francoski Računalniški krožki: - računalniški Naravoslovni in družboslovni: - spoznavanje kulturne dediščine - urejanje in varstvo okolja - zeliščarstvo, narava in zdravje - fotografiranje in reportažna fotografija - likovni - krojenje in šivanje - šivanje krpank - patchwork - ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica - mali pihalni orkester - domoznanstvo Ohranjanje vitalnosti: - ples -joga - fitnes - tai chi Med študijskim letom bomo pripravili delavnice, ekskurzije in družabne dogodke. Krožki bodo potekali od oktobra 2014 do aprila 2015 enkrat tedensko po dve uri. Uvod v šolsko leto bo 8. 9. ob 10. uri na tržnici v Žalcu, k vpisu pa vas vabimo od 16. 9. 2014 dalje vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec (v Bergmanovi vili poleg občinske stavbe). Informacije tudi po telefonu 713 68 80 v istem času. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k učenju in druženju. NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se. s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. •Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta I *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika i Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki , ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net ZAHVALA ob izgubi mame in stare mame EME NOVAK Preserje 8, Braslovče (7. 2. 1930-23. 7. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter kolektivoma Žonte in Splošne bolnišnice Celje za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi župniku, pevcem in pogrebni službi Morana. Hvala vsem in vsakomur za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Jože in Roman z družinama Skromno in pošteno si živel v življenju le skrbi in delo si imel. Sedaj v tišini groba spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 9. julija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče ALBERT KOTNIK iz Podgorja pri Letušu Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, 'a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža očeta, dedija, pradedija in tasta JOŽEFA ZMRZLAKA iz Grajske vasi (11.2. 1937-14. 6. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi domačim gasilcem, pevcem, gospodu župniku Martinu Cirarju in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dedija EDVARDA KOLENCA iz Malih Braslovč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospodu Debelaku za poslovilne besede. Najlepša hvala vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice ALOJZIJE JELEN Kale 9, Šempeter se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Vse pride, vse mine, le spomin na ljubljene nikoli ne izgine! ZAHVALA ob izgubi drage VIDE LAZAR iz Rakovelj 43 a (10. 6.1952-24. 7.2014) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ali kako drugače pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali! Žalujoči: mož Lojze, hči Vesna in sin Lojzi z družinama Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 77. letu se je od nas poslovila DARINKA STANKO Savinjska cesta 232, Polzela (19. 3. 1937-8. 6. 2014) Ob boleči izgubi drage mame in žene se zahvaljujemo vsem, ki ste jo poznali, jo spoštovali in ste ji lepšali življenje, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in drugo pomoč. Zahvaljujemo se vsem za zdravljenje in vso oskrbo v času njene bolezni. Pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku zahvala za lepo opravljen obred. Posebna zahvala sorodnikom, njenim prijateljicam in družini Cvenk za vso dobroto in iskrenost v njenem življenju. Žalujoči: vsi njeni najdražji Ni res, daje odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, svaka in brata PETRA SIRŠETA iz Dolenje vasi pri Preboldu (13. 2.1935-3. 8. 2014) Iskreno se zahvaljujemo predvsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sočutne besede sožalja, darovali cvetje, sveče in za sveto mašo. Posebna hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, gospe Mojci Grušovnik za poslovilni govor, preboldskemu zboru Svoboda ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga imamo radi in ga bomo neizmerno pogrešali Minilo je leto dni, odkar sveča ti v pozdrav gori. Vse ure, dneve in noči povsod si z nami v srcu ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. V SPOMIN 30. julija je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi JOŽE MASTNAK iz Matk 8, Prebold Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Zelo ga pogrešamo. Žena Anica, hčerka Darja z Miranom, vnuka Gregor in Petra Ni res, daje odšla -nikoli ne bo! Ujeta s spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini... V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta ANA ZORE roj. GRM iz Kasaz Hvaležni smo vsem, ki kdaj postojite ob njeni poti, prižgete svečko in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Zelo jo pogrešamo. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA TEREZIJA BOLARIČ (1934-2014) Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Posebna zahvala velja teti Bernardi Čižič iz Podloga, ki ji nobena prebedena noč ali dolgi dan nista bila odveč, in vsem ostalim domačim, ki ste jo spremljali in jo bodrili v najtežjih trenutkih njenega življenja. Žalujoči: mož Ferdo in sin Marjan z družino Je čas, ki da, je čas, ki vzame, inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil MILOŠ FRANJKOVIČ Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri obrednem slovesu. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove. Posebej se zahvaljujemo župniku Jožetu Kovačcu za opravljen obred in osebju Doma upokojencev Franc Šalamon Prebold za skrb in nego. Žalujoči: vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna MORANA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail; morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Če luč na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar! V SPOMIN 5. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in botrica TEREZIJA RAT roj. ROVŠNIK iz Letuša (24. 9. 1939-5. 7. 2013) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Svoje bele sanje sanjam. Angel z dobrimi očmi mi jih nosi in poklanja iz vse bližnje večnosti. (T. Pavček) V SPOMIN SILVA ZUPANC EDI (5. 12. 1948-1.9. 1997) (12. 3.1946-28. 8. 2009) ... tam, kjer je tišina, tam, kjer sta vidva, vajina ljubezen, toplota in dotik daljnega življenja, tam, kjer je misel srečanja brez konca in začetka ... kot beli golob, ki živi za vedno ... Branka z Markom in Janez z Vanjo ter vnuki Nejc, Maša, Lovro, Luka in Jaka Srce nam žalost je ranila, ker tebe, mati, več z nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, ljubezen tvoja z nami še živi ... ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA FLORJANC - PAVLINČEVA FANČI iz Ločice, Ločiška c. 80, Polzela V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja in sočutno pomoč. Hvala dekanu, gospodu Kovačcu, za opravljen obred in sveto mašo, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev, pevkam, trobentaču, predstavnikom DU Polzela, ZZB NOB Polzela in KZ Polzela za pozornost in poklon na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na poti do groba, iskrena hvala. Žalujoči: otroci Jože, Anica in Martina z družinami Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 9. septembra 2014 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki nikoli ne zbledi. Vedno v tebi tli -je kot žerjavica, ki se nikdar ne pogasi. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi MARKO MEKLAV iz Podvina pri Polzeli 48 (22. 6. 1972-9. 8. 2013) Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njegovi Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih rok ostaja. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti. V SPOMIN ZOFIJI ZUPAN iz Levca 23. julija je minilo leto dni bolečine, žalosti in resnice, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo Ko večerna zarja izgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo ... (J. Tovšak) ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra MARIJA CESTNIK roj. KUDER iz Prapreč pri Vranskem V težkih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala osebju ZD Vransko za nesebično pomoč v času njen bolezni, gospodu župniku Turinku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, trobentaču, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, srčna hvala. Žalujoči: hčerka Irena z možem Francem, vnukinja Bernarda z Matejem in pravnuk Shanti Z vsakim sončnim zatonom, v vsaki večerni zarji lepota premaga smrt... (M. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata MIHA KROFLIČA iz Kasaz pri Petrovčah (19.6.1951-1.7.2014) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljeno sveto mašo in obred. Posebej hvaležna sem vsem mojim dobrim sosedom za pomoč, še posebej Poloni in Rudiju za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar, govornici Mojci, pevkam M.J.A.V., trobentaču in vsem ostalim za spoštljivo slovo. Žalujoči: žena Marjana, hčerki Alenka in Mihela z družinama, sestra Ljubica z družino A usoda ni hotela, da srečni bi bili. Na vajinem grobu svečke gorijo, v naših žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V prsih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN V zgodnji mladosti in po nesreči ter bolezni sta nas zapustila draga RAJKO VELER m DAMJAN VELER (18.4.1977-9. 5. 2002) (28. 8. 1973-28. 8. 2012) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in jima prižigate svečke. Žalujoča: ati in mamica Zelo vaju pogrešava. Med tisoči spoznala tvoj korak bi v vseh mogočih ritmih nog hitečih; in v sanjah še spoznala mirni dih bi tvoj med tisoči pokojno spečih. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in sestra JULIJANA PUKLEK (14. 3. 1934-19. 6. 2014) Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Galiciji. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in še posebej gospe Vidi za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Hvala župniku Janku Cigali, pevcem in gospe Ivanki Ropotar za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Zapelje zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ZAHVALA franc Stante iz Podloga pri Šempetru (1939-2014) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Topolšica, župniku Mirku Škofleku in delavcem v obratu modelarna podjetja Omco Feniks. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar in pevskemu zboru. Žalujoči: vsi njegovi Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod sledi so tvojih pridnih rok in dobrega srca . ZAHVALA MARIJA STRNIŠA (1926-2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše drage mame, gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem Kvinteta Lastovka, sorodnikom, sosedom, znancem, osebju Bolnišnice Topolšica in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala tudi dr. Martini Hrovat, sestri Ireni Baš, Ivici Z., Idi in Manici. Hvala za izražena sožalja, cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Žalujoči: vsi njeni M POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega NIKA ZOTLA iz Žalca (10. 9. 1960-22. 7. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in pogrebno mašo. Žalujoči: vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice in prababice MARIJE SKOK iz Dobriše vasi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani in se poslovili od nje. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, Godbi Liboje, sorodnikom, sosedom, osebju Splošne bolnišnice Celje in patronažni sestri. Nikoli te ne bomo pozabili, vedno v srcu te bomo nosili... Vsi tvoji FIICI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Statina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA ob izgubi ljubega moža ter dragega očeta in ata HERMANA TAMŠETA Ob rimski nekropoli 51, Šempeter (12. 3. 1943-4. 8. 2014) Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter za svete maše. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje (travmatološkemu oddeleku), osebni zdravnici dr. Martini Hrovat in sestri Ireni. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku, govornici gospe Mojci za čustven in ganljiv govor, pevskemu zboru Zvon, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Elizabeta in sin Herman ter hči Mojca z družinama Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Minilo je deset let, ti pa si prisotna v naših srcih z najlepšimi spomini, saj vsak naš korak spremljaš v tišini. V SPOMIN DARGICI ŠOŠTER - GOLE po domače KEJČEVI DRAGI izTopovelj 19 (1949-2004) Nerazumljiva usoda življenja te je iztrgala in ločila od najdražjih. Trden most tvoje ljubezni, poštenosti, iskrenosti, nesebičnosti in prijateljstva se v desetih letih ni pretrgal. Tvoja radost in pogum do življenja sta vzgled sorodnikom, sosedom in vsem, ki smo te poznali, spoštovali in cenili. Sin Damjan in hči Polona z ljubeznijo ohranjata spomin nate v krogu svojih družin. Pogrešam te, saj me je najino prijateljstvo osrečevalo. Danica Kronovšek Stražar Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in gorja. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in pradedija ter brata POLDETA URHA iz Kasaz 103 V najtežjih trenutkih nisem bila sama, zato bi se rada zahvalila vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Duriču, sestri Tatjani in patronažni sestri Cvetki. Hvala za vso pomoč družini Čretnik, Naraks, PD Zabukovica, PD Vrelec Rogaška Slatina, ljubiteljem četrtkov, sosedom (Kasaze 103) in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posamezniku še enkrat iskrena hvala, ker v najtežjih trenutkih nisem bila sama. Vsi njegovi M /....28. julija so’ minila tri leta, odkar nas je tiho zapustila naša draga ANICA ČAKŠ iz Žalca (9. 7.1935-28. 7. 2011) Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Vsi tvoji Na monociklu z mehom Marjetka na enokolesniku s harmoniko Cvetki in storžki Marjeta Okorn z Brega pri Polzeli šteje 14 let in že zelo zgodaj se je pokazalo, da ima veliko akrobatskih sposobnosti. Če temu prištejemo še njeno glasbeno žilico in vztrajnost, potem seji morda kdaj v prihodnje obeta ponudba za v kakšen cirkus. Še posebej spretna je pri vožnji s kolesi, ki jih obvladuje kot malokateri njen vrstnik. Zelo si je želela eno-kolesnik, ki je tudi cirkuški rekvizit, in pred kratkim ga je dobila. Brez težav ga je osvojila in z njim na domačen dvorišču izvajala razne akrobacije. Uči pa se tudi igranja na harmoniko in njen cilj je bil, da bo med vožnjo na enokolesniku zaigrala na harmoniko. Dejala je, da bo v dveh mesecih to spretnost obvladala, pa jo je v dobrih štirinajstih dneh. T. T. Vilinski ples v dvojni spirali Hmeljski storžki in cvetovi Pozorni opazovalci hmeljišč so lahko tudi letos videli cvetove in storžke hkrati na isti rastlini hmelja. Mnogi so to pripisovali bolj kot običajno deževnemu poletju, a specialistka za hmeljarstvo na žalski KGZC Celje Irena Friško-vec pravi, da je tega pojava letos celo manj kot druga leta. Prav tako je bilo poletje po dolgem času takšno, kot je bilo v preteklosti v povprečju normalno za naše kraje, hladnejše, kar pomeni, da je prijalo tudi hmelju. K. R. Gobje poletje Ugodno vreme za rast gob je sredi poletja odprlo tudi lov za največjimi primerki. Peter Zmrzlak iz Marije Reke je že od otroških let strasten gobar in temu se ne more odpovedati. Tokrat je našel gobana, težkega 2,03 kilograma, z zavidljivim klobukom. Kot je povedal Peter, se je letos gobarska sezona začela zgodaj in na veliko. T. T. Peter Zmrzlak z gobanom velikanom Zanimiva stvaritev v Vrfm galeriji Gaj v Kaplji vasi Ciril Hočevar, človek, ki je ustvaril muzejske lutke za velenjski muzej premogovništva, je v Vrtni galeriji Gaj v Kaplji vasi pri Preboldu skupaj s svojima vnukinjama ustvaril zanimivo dvojno spiralo. Nastala je ob obisku njegovih 6-letnih vnukinj.- Deklici sta si zaželeli igrati gozdne vile in ob pomoči svojega dedija sta ustvarili zanimivo spiralo iz nekaj sto gosjih peres. Te je Ciril prejel kot plačilo za odpovedani gledališki projekt. Zanimivo stvaritev so zvečer obdali s številnimi svečkami, deklici pa sta skozi spiralno pot zaplesali svoj vilinski ples. D. Naraglav Veselje in žalost ob beri hmelja Janez Oset v svoji podrti žičnici Medtem ko nekateri ugotavljajo, da je letošnje leto ugodno vplivalo na rast in razvoj hmelja in si celo obetajo eno izmed boljših letin, pa so neurja poskrbela tudi za neugodna presenečenja in velikansko škodo. Zadnje močno deževje in vetrovi so povzročili veliko škodo hmeljarjema Janezu Osetu in Franciju Gajšku iz Drešinje vasi v žalski občini. Prvemu je zaradi razmočenih tal, naliva, vetra in bogato obteženega hmelja padla sedem-, drugemu pa šesthek-tarska žičnica. Hmeljarja sta povedala, da se je letos obetal dober pridelek, na hektar okrog 2500 kg, kar pomeni 12.500 evrov škode na ha. Škoda bo tem večja, ker je na obeh hmeljiščih sorta celeia, ki jo bodo obirali šele v začetku septembra. Večjo srečo pa je imel hmeljar iz Pariželj Franci Ramšak, ki prideluje hmelj na okoli 7 hektarjih površin, sort gol-ding, bobek in celeia: »Lahko rečem, da je letošnja letina ena izmed boljših v zadnjih letih, kar smo opazili, ko smo v teh dneh obrali prvo sorto -golding.«. T. T. Franci Ramšak zadovoljen z letošnjo bero V dvovpregih Polzelana druga Med vožnjo drugouvrščenega para Monike Zupan in Alena Ožirja iz Malteške konjenice Malteška konjenica s Polzele je v soboto kljub deževnemu in hladnemu vremenu v počastitev praznika Občine Polzela na travniku za OŠ Polzela izpeljala konjeniško tekmovanje v spretnosti vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju. , V spretnostni vožji dvovpreg sta za Malteški pokal zmagala Andrej in Sandi Glažar s konjema Markiz in Figo iz Konjerejskega društva Celje, na drugem mestu sta pristala Monika Zupanc in Alen Ožir s kobilama Mišo in Tjaro iz Malteške konjenice Polzela, tretja pa sta bila Vito in David Lešar s kobiloma Sina in Ptica iz Konjerejskega društva Celje. V spretnostnem jahanju je zmago slavil Vito Lešar s kobilo Ptica, drugi je bil David Lešar s kobilo Ptica in tretji Jure Pišek s kobilo Sina, vsi iz Konjerejskega društva Celje. Pokale, nagrade in priznanja sta podelila župan Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik Malteške konjenice Polzela Zvone Zupan. T. Tavčar