Listek. 3%3 šentlorenški gori pri Krškem i. t. d. Visoko gori na Gorjancih na »Zagorevuem kiimeuu« se nahajajo rimska poslopja, ki imajo pod hišnim pločnikom mrliče pokopaue. V Sma-rati pri Loži se nahajajo rimski grobje, ki imajo po dva ali po tri na zobeh ležeče mrliče v sebi. Plošče so od nabrežinskega kamena iu imajo nadpls (z barbarskimi imeni) na spodnji strani. — Preprosto, toda zanimivo predavanje so poslušalci glasno odobravali. O rokopisni zapuščini Davorina Trstenjaka. V slavnostni knjižici: »Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj" 1887. čita se na str. 13, 14: ,,Razven . . . tiskom pri-občenih proizvodov književnih ima Trstenjak še mnogo raznih rokopisov . . . Upajmo, da se . . . gradivu kakor tako pripravi pot do občinstva . . ." Dobivši končno v roke Dav. Trstenjaka književno zapuščino — ki je po oporoki pokojnikovi sedaj svojina prof. dr. jf. Sketa —¦ pregledal sem vse njegove rokopise prebral jih na skupine in vsaj v glavnem tudi prečital ter morem in smem p. n. občinstvu slovenskemu podati naslednje izvestje. V Trstenjakovi rokopisni zapuščini so najprej spomina vredne njegove do sedaj zvečine nepoznane pesmi slovenske, ,,ilirske" in nemške, o katerih se nekaj pač omenja tudi v ,,Lj. Zvonu" X. 168, 169. O teh pesmih je Trstenjaku pisal Iv. Macuu v zasebnem pismu dne" 6. prosinca 1. 1882.: ,,Kaj je s Tvojimi ilirskimi itd. pesmami, ki si se . . . grozil, da boš je na svetlo dal? Ali čakaš, da se celo raztepejo in zgubijo, in tudi ostarijo ? Ti imaš slovenskih in ,ilirskih' izvrstnih; spominjaj se Jablonskega, opata krakovskega, ki je novejega časa najizvrstnejši češki celo erotični lirik." — Te pesmi Trstenjakove so malone vse iz njega dijaške dobe, poimenoma od leta 1837. do 1840., toda neurejene. Pisane so ponajveč na preprostih listih in lističih, nekoliko tudi v drobnih zvezkih zbrane, nekatere na čisto in dogotovljeno, a zvečine le v načrtu; mnogo njih je še nedovršenih, nekaj samo odlomkov, več pobeleženo tudi s svinčnikom, tu iu tam že težko čitljivo, časih jedva umevno. Vrsti so lirske in epske; a predmet jim je ,,ljubav", nje radost in žalost, pa priroda, prijateljstvo, domovina, junaštvo, zgodovina . . . ter se tako med temi izdelki nahajajo razven pesmij ljubavnih tudi elegije, ode, gazele, epigrami, idile, godovnice, poslanice, domovinke, povesti, legende, balade, romance i. t. d ; med slovenskimi je zajedno nekoliko nabožnih. Po zunanji obliki je zlasti mnogo sonetov. Nemške so nekaj prevodi iz slovenščine in „ilirščine", nekaj pa izvirne. Vseh teh pesmij, celot in kosov, na število je po priliki: slovenskih nad sto in ,,ilirskih" do kakih tristo. Vender, to je le majhen del, preostal od pesmij, kar jih je bil zložil Trstenjak dijak. Kajti sam pravi v svoji rokopisni latinski ,,Autobiografiji", da je one pesemske ,,ekser-cicije" svoje dne" 3. kimovca leta 1840 sežgal ,,ex impetu melancholiae", ter bi bil sežgal vse, da ni prišel njega oče, rekši, da bode on popir bolje uporabil; pa tudi sicer že rokopis sam nam kaže te zbirke nepopolnost. Zatem je v Trstenjakovi rokopisni zapuščini nekoliko njegovih propovedij, slovenskih predik in nemških ekshort. Slovenske te" predike je govoril Trstenjak službujoč kapelan v letih 1845., 1846., 1S47.; nemške ekshorte pak veroučitelj gimnazijski od leta 1851.—1861. Predike slovenske so te-le: Nedeljske: Adventne (štiri), Po Božiči, Pred Novim letom, Pred Razglas. Gospod., 1. II. V. Ned. po Razgl. Gosp., Na Septua-gesimo (dve), Na Seksagesimo, I. II. III. V. v Postu, I. V. po Vel. noči, Binkoštno nedeljo, II IV. IX. (tri). X. (dve). XII. XIII. XIV. XV (dve). XVI. XVIII. (dve). XIX. "XX. (dve). XXII. XXIII. (dve). XXIV. (3. po Razgl G.). XXVII. (6. po Razgl.) po Bink , Angelsko nedeljo, O Posvečev. cerkev (dve); potem za praznike in godove: Bin-koštni ponedeljek, Vdliki petek, Brezmad. Spočetje D. Marije, Praznik sv. Jožefa, Vseh Svetnikov (dve), God Sv. Janeza Krst., Sv. Marjete, Sv. Uršule iu Sv. Ane; pa še o či- 3«4 Listek. stoti nasprotni pregrehi in o zavisti in jezi (po jedna). Ali in koliko so te" propovedi izvirne, tega seveda sedaj ne morem določiti. Dalje se nahajajo v Trstenjakovih rokopisih takozvana Excerpta, tO so iz raznih starih in novejših pisateljev izpiski o mitologiji, filologiji, geografiji, historiji, etnografiji, in v obče arheologiji. Vsega takšnega gradiva je i knjiga 40 do 90 listov, 15 sešitkov 40 po 22 listov in 2 zvezka fol. 23 in 12 listov popisanih. Tiče pa se ta tvarina Indov, Perzov, Feničanov, Egipčanov, Grkov, Rimljanov, Keltov, Gotov, Germanov, Slavjanov. Tolmač je dakako nemški. Te beležke so seveda zapisane brez sestava in reda; nego vse je pomešano, kakor je pač zapisovalcu bilo prilike, začrtati sedaj to sedaj dno. Upo-trebljeval pak je Trstenjak te beležke najbrž za svoje spise omenjenih vrstij — poleg še drugih podatkov pripošiljanih mu od raznih stranij; in tak6 nam je umevno, odkod ima naš pisatelj toliko in tako raznovrstnega gradiva v svojih znanstvenih sestavkih, in kako torej v njih navaja knjige, ki pa jih sam ni imel v svoji biblijoteki. Poleg tega je v rokopisni zapuščini Trstenjakovi ostalo mnogo njegovih znanstvenih, slovenskih in nekaj nemških spisov, ki so pa tisk opisi. Ponajveč so to pač koncepti, pa tudi nekateri dogotovljeni sestavki za natisek, ter so predmeta zopet bajeslovnega, jezikoslovnega, zemljepisnega, zgodovinskega, rdrodopisnega in podobnega starinoslovstva; nekaj pa še je iz leposlovja in raznega znanstva- No, ker je vse to, kakor rečeno, že tiskom objavljeno in nam je že znano — po „Novicah", ,,S1. Glasniku", .,Letopisih Matice Slovenske", ,,Slovenskem Narodu", „Zori", ,,Vestuiku", ,,Kresu". . . in v posebnih knjižicah: ,,Triglav", ,,Weriand de Graz", ,,Pannonica" — zat<5 nas stvar tukaj več ne zanima in tudi več nima vrednosti negoli ostalina rokopisna. — Pač pa so zanimivi hranjeni s n i m k i onih spomenikov, na katere se Trstenjak pozivlje v svojih člankih t6 vrsti. To so namreč risane podobe in nadpisi iz takoime-novane rimske dobe, katere starine je pisatelj dobival iz raznih krajev od raznih po šiljalcev, posnete največ z originalov ali s prosto roko ali po svetlopisih, nekaj pa jih je tudi iz Mucharjeve izdave. Največ teh siiimkov je iz pokrajin nekdanjega Norika in stare Panonije, nekoliko pa tudi od polabskih Slavjanov. Iz južnih krajev so podobe in nadpisi (kolikor nam javljajo pristavljene opomuje) od Siska, Karlovca, Varaždina, Sa-barije, od Gradske okolice, Maribora, Ptuja, Rogatca, Crešnjevec, od Konjic, Tinj, Stranic, Slov. Bistrice, od Celja, Žalca, Laškega, Sevnice, mnogo od Gosposvetskega polja in okolice, od Celovca in še od drugod. Kakor je znano iz priobčenih razprav, tolmačil je Trstenjak te" spomenike v ,,rimskoslovenske". Končno je v Trstenjakovi ostalini še nekaj njegovih pisem, namenjenih raznim ljudem, po nekoliko samo zasnovanih, po nekoliko pa tudi dovršenih, katera pa je menda bil zopet prepisal na čisto za dotičnike Navadno govori v njih o stvareh književnih in znanstvenih; tako n. pr. posebej ob odnošajih med ,,Kresom" in ,,Lj. Zvonom" i. dr. — In sicer se je ohranilo tudi precej pisem (dopisov), ki jih je bil Trstenjak prejel od svojih znancev in prijateljev, osebnih in književnih, in to od Slovencev, Hrvatov in Nemcev. (Konec prih.) ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. —¦ Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani. 446 Listek. uvedenega izraza. Ali bi ne kazalo uvesti po Notranjskem in Vipavskem znano besedo kocelj, kncelj? — Naj še kdo izreče svoje mnenje o tem! Te dni sem slišal v Dolenjem Zemunu pri Ilirski Bistrici lep izraz za »Mulde«, namreč uvala ('vala), uvalica ('val'ca), ki je znan takisto hrvaškemu jeziku in ki bi se dal prav dobro porabiti tudi za nemški izraz »Thalmulde«. Po tem imamo naslednjo lestvo zemljepisnih pojmov: Najvišji je sedlo (Sattel), takoj spodaj je uvala. v kateri se vode nabirajo in si kmalu izdolbejo žleb (Rinne), ki prehaja v vedno globo-čejši in globočejši jarek (Graben) S. R. O rokopisni zapuščini Davorina Trstenjaka. (Konec.) Toliko se je našlo v rokopisni zapuščini Trstenjakovi na njegovem zadnjem domu. K temu še nekaj v pojasnilo V omenjenem slavnostnem spisu pravi se 1. c. o Trstenjakovih rokopisih posebej : ,,Poimenoma morem tu za gotovo omeniti, da si je neutrudni preiskovatelj starodavnosti naše zlasti o prazgodovini Norika in Panonije nabral lepega gradiva, za katero pa zdaj ne znamo, ali ga bode mogel spraviti na svetlo . . . Upajmo ipak, , . da rokopis ne bode predolgo trohnel v omari." — Te- besede so dotično povzete upravo iz Trstenjakovega zasebnega mi pisma z dne" 27. listopada I. 1886. Toda isto gradivo je vender skoro zatem spravil sam na svetlo v omenjeni knjižici: ,,Pannonica. Spomeniški listi itd. V Celovcu 1887" — baš istodobno, ko je bil tiskan tudi dni životopis. Nabral pa je bil Trsteiijak zraven tega še gradiva o Tomaži Prelokarji — Thomas de Cilia zvanem — odgojitelji cesarjeviča Maksimilijana, proštu dunajskem in škofu kost-niškem, umršem leta 1496., o katerem govori tudi v ,,Kresu" IV. 631. A vse to gradivo je dal g. Mateju Slekovcu, župniku pri Sv. Marku niže Ptuja, ,,naj nje sostavi", kakor mi Trsteiijak sam piše v listu dud 28. listopada 1. 1887, pristavljajoč: ,Jaz nimam več toliko fisične moči delo dovršiti." Istotako mi je pozneje koncem leta 1889. povedal tudi ustno. In o poslednjem književnem delu svojem mi je zopet pisal Trstenjak sam v istem pismu dne" 28. listopada 1. 1887. : ,,Med svojimi rokopisi imam edino še eden spis: paberki in popravki o venetščini, ki bi vtegnol kaj veljati, vse drugo je zastarelo, in ne vredno, da se izdaje." — Na nekem listu v Trstenjakovi zapuščini pa sem našel o tem to-le beležko zapisano baš z roko njegovo: ,Jaz sem svoja ,Venetica' popravil in bom rokopis v tisek poslal, ker me g. prof Jagic nagovarja. Sicer mi Jagič ne prorokuje, da bi moja theorija od filologov strokovnjakov bila sprejeta, a znanosti bodo ta preiskavaiija vsekako koristila, zato je svojemu učencu V. Oblaku naročil, naj se v počitnicah k meni poda in rokopis v nemščino prelaga." — Znano mi je, da ima sedaj res g. Oblak dni Trsten-jakov rokopis in to ,,venetsko gradivo" baje kratko, ali pri tem jedrovito spravlja v ,,nemško livrejo". Spominjam se še končno, da mi je pokojni Davorin Trstenjak, že zeld bolan nekoč povedal, da je vse svoje še preostale rokopise bil namenil dru. Sketu, kateri naj po njega smrti izbere in izdd, kar je vrednega za javnost. Vender o tem sedaj ni nič izvest-nega in tudi g dr. Sket nima nikakih takšnih rokopisov Trstenjakovih. Nego, bil je pač v Dav. Trstenjaka zapuščini popiren zavitek, zapečaten in naslovljen g. Jakopu Tr-stenjaku, župniku pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Davorinovemu bratrancu, kateremu je bil torej baje tudi že poslan isti zavitek; ali kaj je v njem, tega ne ve"m. Andrej Fe'konja. f Ognjeslav Utješenovič-Ostrožinski, dvorski svetovalec in veliki župan ter pisatelj in pesnik hrvaški umrl je v Zagrebu dne" 8. ržnega cvela t. 1. Bil je slavni pokojnik upravni uradnik in je v tej stroki napisal več prav imenitnih knjižic, tičočih se zlasti nekdanje vojaške Krajine Ko se je naš dr. Lovro Toman v državnem zboru potezal