Edizione per 1'estero — Inozemska Izdaja Leto LXX « . v " Štev. 293 a V Ljubljani, v nedeljo, 20. decembra I942-XXI Spedlzloo« Is abboaamaalo poctala Poštnin« nlačana f gotovini Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za (nožem* ■tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai Ljubljana 10.650 r.a naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto. Izključna poohlaščenka za oglaševanje italijanskega ln lujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Uhaja vtak dan i|otra| razen p onedeljka la daava po praznita. ■ Urcdnlitvo la npravai Kopitarleva 6, Lfobl)ana. a | Redazlon«, Ammlnistrazlonet Kopitarjeva 6, Lubiana. | Teleloo 4001—4005. " | Concessionaria esclnslva per la pubbllcitd di ed estera: Unione Pubblicita Italiana Abbonunaatl: Meta 18 Llr«| Estero, mete M Lir«, fcduuone domenlca. tnoo 34 Lire. tutero 50 Lire. C. C. fj Lubiana 10 650 per <11 abbo-namenUf 10.349 pat le tnierzloni. F 11 i a 1 e I Novo met t o. proTenlenra italiana S. A. Milano. Bollettino No. 938 filtri 21 carri armati e 18 aparecctai nemici distrutti 11 Quaricre Generale delle Forze Armate co-muiiica: Nella S i r t i c a il ncmico, provato da com-battiinenti nel corso dei quali perdeva allri 21 carri armati, non ha ieri escrcitato scnsibile pressione sulle truppe del'Asse che liaiuio attuato i uiovi-menti previsti. In Tunisia concenlramcnti avversari sono stali bomhardaii nella zona di Mcdycz ed Bab da reparti dairA"viazionc; dicci apparccclti veni-vano abattuti dalla caccia gcrnianica; qualro allri da aerei nostri e tedcsclii nel Mcditcrianco Cen-Irale. S u s a (Tunisia) e slata nuovamente attaccala da velivoli nemici; rilevanti i danni arrccati alle abitazioni civili, ira la popolaziouc localc si con-tano 38 morti. Quatro aeroplani risultano complessivanicntc dislrutli dalle artiglieria della dilesa. Vojno poročilo št. 938 je ¥m nadaljnih m Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Sirtiki sovražnik, ki je bil preizkušen v bojih, v katerih je zgubil 21 nadaljnih tankov, včeraj ni izvajal občutnega pritiska na osne čete. ki so izvedle predvidene premike. V Tunisu so lelalskj oddelki bombardirali nasprotna zbirališča v področju Mod y os el Baba. Nemški lovci so zbili 10 strojev, štiri druge so sestrelila naša in nemška letala v srednjem S r e doze 111 I j u. Sovražna letala so znova napndla S u * o (Tunis). Med civilnim prebivalstvom je bila znatna škoda: med krajevnim prebivalstvom so našteli mrtvili. Obrambno topništvo jc sestrelilo skupno 4 letala. Ogorčene borbe ob Tereku Med Volgo in Donom so nemške in romunske čete napredovale — Včeraj so Sovjeti zgubili na vzhodu 27 oklepnih vozil Hitlerjev glavni stan, 19 dcccmbra. Nemško poveljstvo objavlja: Na področju Tcreka so se izjalovili ponovni sovražni napadi v ogorčenih borbah od moža do moža. V protUunku so bili razpršeni pripravljeni sovražni oddelki in pri tem ptipcljauili 420 ujetnikov ler mnogo plena. Nemške in rumunske čclc so vrgle sovražnika med Volgo in Donom, kljub njegovemu žilavemu odporu dalje proli severovzhodu nazaj. V protinapadu so Sovjeti izgubili tukaj 22 oklepnih voz. V Stalingradu in velikem donskem kolenu so bili sovražnikovi napadi odbili. Na donskem bojišču nadaljujejo Sovjeti svoje napade z močnimi silami. Nemške in italijanske čete so tukaj prizadejale sovražniku s sodelovanjem z letalskimi silami in protiletalskimi baterijami hude izgube. Na tesen prostor stisnjeni Sovjeti so izgubili lukaj nad 50 oklepnih voz. V srednjem in severnem odseku so bili brezuspešni krajevni napadi Sovjctov. Akcije napadalnih oddelkov na Ironli pri K a 11 d a I a k š i so privedle do uničenja številnih sovražnih postojank z njihovimi posadkami. Nastopi nemških in italijanskih čet v Libiji sc nadaljujejo po načrtu. Pri tem jc bilo v hudih borbah znova uničenih 21 angleških oklepnih voz. Pristanišče v Tobruku in letališče v I. u c c i na otoku Malti sta bili ponoči močno bombardirani. Scvcroz-spadno od Bcngazija jc bila hudo poškodovana velika sovražna prevezna ladia V T u 11 i s u sn nemškn-italijaiisko letalske sile neprestano obstreljevale sovražno izhodne postojanke pri M e d j e 7. el II a Ii u , Angleškrt-aiiipriški) letalstvo jc včeraj tukaj izgubilo 18 letal. Iri nemška lelala se niso vrnila. Bojna in lovska lelala so včeraj podnevi nadaljevala 1 obstreljevanjem za vojno važnih ciljev na jutru A n g I i j e. Sovražnik je izgubil na zapailu 1 letala. Pogrešano jo eno lastno letalo. Berlin, 19. dec. AS. Na pristojnem viru zatrjujejo, da imajo Nemci v Stalingradu v posesti 22 od 24 mestnih četrti, lz. vojaškega vira se je tudi izvedelo, da so znova propadli sovjetski napori, odpreti prehode skozi severno kav-kaško verigo. V štiridnevnih srditih I Kijih so Sovjeti na tem odseku zgubili IjVi ujetnikov, 29 tankov. protiletalskih topov, 57 metalccv bomb in številno pehotno orožje. Jeklena odločnost italijanskega ljudstva Berlin, 19. decembra. AS. Nemški listi simpatično poročajo o sedmi obletnici »dneva zvestobe« ter pri tej priložnosti poveličujejo pogum italijanskih borcev in visokega duhu ci\ilncga prebivalstva, katero se v celoti zaveda žrtev, potrebnih za večjo veličino domovine v tem ogromnem boju, ki ga zdaj bije Os proti skupini istih sovražnikov, ki so se postaviti proti Italiji v času sankcij. »Bbrsen Zeitung« objavl ja lia tretji strani poseben članek. v katerem slika svojim čitateljem naloge, ki jih morajo opravljati fašistične žene, katerih zastopstvo je sprejel včeraj Duce v Beneški palači. List pravi, da se smejo imenovati prave boritcljicc na notranji fronti. "Glasilo nemške vojske nato navaja začasne ukrepe, fašističnih oblasti proti sovražnemu letalskemu terorizmu in izjavlja, da je bila reakcija proli angleško-ameriškemu bombardiranju bliskovita, složna in uspešna, ker izhaja iz zvestobe ter iz volje po zmagi, ki bo jutri nudila varnost vsemu narodu. Mussolinijevo povelje italijanskemu narodu, sovražiti Angleže Giovanni Preziosi imenovan za ministra Rim, 19. dec. AS. S kraljevim dekretom je bil direktor lista »La Vita Italiana« dr. Giovanni Preziosi imenovan za državnega ministra. Z imenovanjem Giovannija Preziosa za ministra je fašistična Italija nagradila koristno delovanje poklicnega pisatelja, ki jc v listu - La Vita Italiana« odkrito nastopal proti prostozidarstvu in j 11 (lovstvu. Z imenovan jem državnega ministra je dala fašistična Italija Pretiosij 11 zasluženo plačilo in s tem pokazala, kuko ceni časnikarsko delo in propagiindistično delovanje proti dvema najzahrbtnejšiiiia nasprotnikoma svojega nauka in svoje zvestobe, svojih navad iu svojih tradicij. Papežev božični nagovor Vatikansko mesto, 19. decembra. AS. V četrtek 24. decembra bo papež Pij XII. ob desetih sprejel člane kardinalskega zbora, ki mu bodo prišli voščit božične praznike. Papeč se bo zahvalil za voščila in nagovor, ki ga bo izrekel dekan kardinalov. Oh 12 istega dne bo imel papež božični nagovor, ki ga bodo prenašale radijske postaje E1AR in vatikanski radio. Sv. oče je tudi dovolil, da se uslreže številnim prošnjam in dovolil radijski prenos svete tnaše. ki jo bo imel o polnoči 24. t. m. Tudi to sveto opravilo bo prenašal vatikanski radio skupaj s postajami EIAR-ja. Kov švicarski poslanik v Rimu Beril, 19. dec. AS. Švicarska vlada je imenovala dr. Wielija za poslanika v Rimu. Novi švicarski poslanik v Italiji je bil rojen leta 1S00. V diplomatsko službo je stopil leta 1918. 111 je bil že dolgo časa tajnik in svetnik švicarskega poslaništva v Rimu. Pred nekaj leti je za|iustil diplomatsko službo in je stopil v vodstvo neke velike švicarske banka. vseh 24 ur na dan. pripominja list, je bilo izvedeno v celoti od Italijanov, ki hočejo maščevati žrtve nesramnih letalskih napadov. Pod naslovom »Ura stranke« objavlja »Lokal Anzeiger« na prvi strani članek, v katerem njegov rimski dopisnik popisuje sedanji položaj v Italiji, posebno z. ozironi na bombardiranje in na hitre protiukrepe ter po|iisuje veliko pomoč, ki jo nudi na vseh področjih in z vsemi razpoložljivimi sredstvi narodna fašistična stranka in od nje odvisne organizacije, da bi olajšale žrtve nesrečnih, jim preskrbele stanovanje, obleko in hrano na mirnih ter varnih krajih. Prav tako skušajo zo|iet obnoviti trenutno prekinjen promet po mestih. Isti list omenja tudi v italijanskih listih objavljen članek ministra Bot-taia. po katerem posnema naslov ter pripominja, da je ta vojna nadaljevanje slavne 20letne borbe italijanskega naroda za večjo veljavo na mednarodnem polju, delovanje, ki je tudi danes »permanentna revolucija« delovnih in tvornih sil fašizmu. Svesto si te Mussolini jeve formule, ki je osnova fašističnih teori j, jc italijansko l judstvo mobiliziralo vse svoje duhovne in moralne sile, da bi do konca vzdržalo vojno, ki mu jo je vsilil sovražnik, zavedajoč se. da bo neizogibna zmaga jutri kronala njegov pogum in njegovo junaštvo. Lisbona, 19 dec AS: Pri letalskem napadu, ki je bil izveden v četrtek ponoči na Nemčijo, jo angleška letala oviralo slabo vreme in so imela zelo hude izgubo. Kakor poroča angleško letalsko ministrstvo, se 18 bombnikov ni vrnilo v svojo oporišča. Berlin, 18. decembra. AS. List »Vblkischer Iiro-bachtcr« je objavil obširen članek, ki ga je napisal vojni dopisnik Lrnst \eit pod naslovom »Alpinci ob Donu« in v katerem |ii-cc veliča hrabrost čet Armirja, ki se vojskujejo nn tem trdem odseku vzhodnega bojišča. Nemški dopisnik poudarja, da so Sovjeti zlasii v poslednjih dneli skušaj prehresti veliki vodni tok ter se polastiti obrambnih postojank, ki jih držijo italijanske sile. lakih poskusov se lotevajo posebno ob mraku in pa ponoči, tako 1I.1 morajo bili branilci stalno in budno 11,1 preži. Nasprotnik se ne ineni za izgube ne v moštvu ne v orožju. Njegovi napadi so včasih tako neznansko hudi, da se jim morejo postaviti po robu samo jekleni živci, vztrajnost in poguin italijanskih nlpinskili čet. ki so vajene vseh žrtev in sleherne bojne ihte. V nočnih urah so boji še mnogo bolj dra-in.itski. Y~e pehotno orožje do te/kili možuarjev je stalno na delu ter bruha peklenski ogenj na napadalca. Ko je zavrnjen p r \ i napad, se morajo še v isti noči često pripraviti še nn hu jše naskoke. V dobro urejenih in z vsemi tehničnimi jiri-pomočki opremljenimi utrjenih postojankah nudijo italijanske čete sliko neukrotljive in trdne sile. Bojno polje je dobesedno razornno po granatah in bombah. Ponoči pa se italijanski vojaki vgnezdijo v te luknje s strojnicami in prestrezajo sovjetske napade. Noči so silno mrzle, obrežja ob reki so pokrita z. ledom, nlpincem pa v i-i jo na brkih in bradah zmrzle kupi jice. I išina I v dolgih nočeh jo česlo še stra-nejša kakor bojni hrup. ker je treba napeli oči m ušesa do skraj- I nosli in paziti na nasprotnika, ki lahko \sak hip prebrede reko. Povsod «0 zasede Nenadoma zn- čnejo sovjetske topniške postojanke bruhati ogenj na italijanske postojanke, takoj nalo pa se skušajo Sovjeti na splavih in ribiških čolnih približati. Italijanski obsvelljevalci pa so jih opazili in kmalu sipljcjo topništvo, metalci bomb, mnžnarji in lahko pehotno orožje hud ogenj na bližajočega se nasprotnika. Peklo se je odprlo. Prve sovjetske ladjice že gorijo sredi razžarjene reke 111 kri pordeči mračne vode. Alpinci si pomagajo z ročnimi bombami. Število zažganih čolnov se hitro veča. I );i bi se izognilo popolnega uničenja, daje sovjetsko |M>veljsHo nazadnje povelje z« umik. ločil krogel vseli mer obsipa zadnje splave, ki so že i/gubile velik del posadke. Vito lega nočni mrak nad reko in tragična tišina nastopi |io vsakem boljševiškem porazu. Boji ob obrežjih Dona so zelo I1111I1 111 |Milni presenečenj, Vojaki, ki naj vztrajajo, s,, nepremagljivi iMijevniki. Ni vedno mogoče odbiti vseli napadov, včasih je vreme zelo slabo, včasih ozemlje težavno, tnko da sp .Sovjetom, ki nastopajo z velikanskimi silami, sein pa tja |x>«reči. da se kje v sidra jo. Polem pa pride ie dn hujših borb. \ katerih se branilci odlikujejo z resničnim junaštvom. Hrabri italijanski vojščaki vedo, da jc treba važne postojanke ob Donu držati z.i ko ceno. du se ne -mejo premakniti niti z,i pod. d.1 bi tako zaščitili armade, ki nastopajo pred Stalingradom in nn kavkiških tleh. lega poslanstva se itali j111 - k i voj.iki dobro zavedajo, pa nnj ImkIo alpinci. bersaljeri. |ieš.iki ali top-ničarji. konjeniki ali bolničarji. Zavedajo se, da morajo ob donskem Ivojišču opravljati nalogo najvišje odgovornosti. V velikem požrtvo-vnnju in prepiranju nevarnosti so te čete iin|ii-salc in še pišeio sijajne strani vojaške s|a\e, ki so vredne, da liodo včlenji nc v zgodovino te ogromne borbe. V zadnjih osmih mesecih so Sovjeti zgubili 12.821 letal Berlin. 19. dec. AS. Najznačilnejši dogodek zadnjih 24 ur je brez dvoma zasedba neke močile utrjene sovražne črte med Donom in Volgo. Novi 11 spoli oddelkov, delujočih na tem odseku, bo gotovo imel važne |Kisledice in Moskva ne priznava kar tako, teli poročilih zgradile mesečno nič manj kakor VHH) letal. To številke tekmujejo z včeraj objavljenimi številkami v Bell hiši, ki zatrjuje, da so leta 1942 zgradili 49.000 letal. Batista predlaga zasedbo Španije Munchen, 19. decembra. AS. List »Abendzei-tung« razlaga predlog, ki ga je v \Vashinglonu podal kubanski predsednik Batista o nujni potrebi zasedbe Španije po angleško-atnerikanskih četah in poudarja, da se Boosevelt poslužuje za 6voje spletke običajnega načina, ko polaga na usla drugih svojih podložnikov besede, ki naj bi utemeljile in opravičilo njegova razbojniška za-početja. Na srečo, nadaljuje list. pa Evropa no spi in Roosevelt je že preiel odgovor, kakor ga jo zaslužil, iz usl španskega voditelja, ki je pozval svoj narod, naj pogled obrača izključno le v novo Evropo, kajti Mussolini je v svojem znamenitem govoru, prej pa tudi Hitler, za vedno potegnil masko z lica judovskega predsednika ameriških Združenih držav Nedavno je tudi hrvatski Poglavnik ožigosal ameriške zlobne uačrle \\ lakaj se je sovjetska ofenziva zataknila Ameriški list o dejanskem notranjem položaju v Rusiji Stockholm, 19. dec. AS. V članku 6vojega vojaškega strokovnjaka razjiravija list »Aftonbla-detr o sovjetski ofenzivi in jo primerja z lansko, ki je bila približno ob istem času. Značilnost te druge ruske ofenzive je v tem, da je bila premišljena in pri|iravljena do zadnjih podrobnosti v upanju, da bo zadela nasprotnika, ki bo na koncu svojih moči in brez poguma zavoljo dogodkov v Egiptu. Ofenziva se je začela z nezaslišano silovitostjo in udeležbo ogromnih motoriziranih sil na clvrli južnih in na srednjem bojišču. Neposredni cil j tega nastopa je bil zajeti in pregnati osne sile od Stalingrada in ponovno zavzeti vse donsko koleno, toda sovjetske čete so vedele, da jc njihov končni cilj, da jiri-spejo do obal Dnjepra. Nemci bi tako izgubili vse pridobljeno ozemlje in se morali kotično-vcljavno odpovedati tudi posesti petrolejskih vrelcev. Toda uspeh je bil mršuv in nepomemben. Sovjeti niso dosegli nobene ozemeljske osvojitve, pač pa so njihove izgube hude.. Po nekaj dneh se jc ofenziva zataknila in Rusom se ni posrečilo priti naprej in sedaj se morajo sprijazniti s trdo zimo, ki lio preprečila večje operacije. Kot vzrok za izostanek sovjetskega uspeha navaja list dejstvo, da so bili Nemci odlično pripravljeni na to ofenzivo. Nemško vrhovno poveljstvo jc bilo pravočasno obveščeno o sovjetskih pripravah. Po drugi strani pn so Rusi šorožili ofenzivo na silno prostranem ozemlju in tnko razmetali svoje sile na vse strani, zaradi česar je izostal tudi končni uspeli. Za zaključek pravi list. da se je tudi ta bitka, kakor vse doslej, končala s premočjo osnega orožja. Berlin, 19. dec. AS: Poročila angleških pro-pagandistov, češ da je letošnja nemška ofenziva na vzhodnem bojišču žalostno propadla, so v pravem nasprotju z zanimivim člankom v »Ne\vyork Timesu«. Ta list piše med drugim: Sovjetska zveza je zgubila večino svojih industrijskih središč, velik odstotek človeških sil in velikanske rodovitne pokrajine. Položaj ruske prehrane je katastrofalen. Uvoz iz Združenih držav je nemogoč, ker je pristanišče v Murmansku težko poškodovano od nemškega letalstva in je skoraj neupo-rabljivo; Arhangelsk pa je zamrznjen. Železniško omrežje je nezadostno, Volga pa je zdaj tudi zgubila svoj pomen. Ameriški list zaključuje, da sc Rusiji bližajo težki časi. V prvem času — pripominjalo v Berlinu — so Anglosasi zagotavljali sovjetskemu zavezniku, da jc afriška avantura pravo drugo bojišče, ki bo olajšalo sovjetsko bojišče. Danes pa nihče več o tem nc govori, ker je ameriško izkrcanie v zahodnem Sredozemlju občutno zmanjšalo pomoč za Sovjete. Angleško in ameriško ladjevje jc skoraj v celoti zaposleno v Afriki. Angleži in Amcrikanci morajo misliti nase in bodo v bodoče še težje kot doslej pomagali Rusom. in poudaril, da se nova Evropa duhovno utrjuje in pripravlja ua to. da bo zavrnila žalitve, prihajajočo z ono strani Atlantskega morja. Minister Jordana prispel v Lizbono Lizbona. 19. dec. AS. š|ian«ki zunanji minister Jordana jc z avtomobilom prispel na mejo med Portugalsko in Španijo, kjer ga je sjirejcl poslanik I ranco, ki je prišel iz Lizbone. Zunanji minister jc pregledal častno četo pchoic in konjenico z godbo, ki mu je izkazala čast, nato pa je z avtomobilom nadaljeval |xit jiroti Lizboni. Predsednik vlade Salazar mu jo s člani vlade in drugih oblasti prišel nasproti na levi breg reke l ajo, nato pa gn je sjircinil do |>n-lače Murnay, kjer bo gost stanoval. Nato je bilo kosilo v čast španskega gosta. Med jiotjo preko reke sta ministra imela v čolnu razgovor. Churchill v Washington ? Stockholm, 19. dec. AS. Včeraj se je v Londonu govorilo, da bo Churchill v najkrajšem času odletel v \Vashington, da bi se tretjič sestal s predsednikom Roosovcltom in z njim razpravljal o političnem in vojaškem položaju s posebnim ozironi na razvoj v Afriki in na Darlunov p r i -mer. Kaže, da je angleški predsednik vlade že 10. t. m. na tajni seji parlamenta najavil to svoje, potovanje, vendar se je po njegovih namerah za to potovanje ni dalo dobiti potrdila. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Vrnitev k pameti Časnikar p. Alsssandro N irot era ju imel snoli po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Veliko upanje nas, ki verujemo v zmago ne samo z vojaškega stališča, čigar sestavine niso pod nadzorstvom kogar koli, ampak tudi z moralnega, to je revolucionarnega vidika, je, da bo po (olikili preizkušnjah in zablodah Evropa in za njo ves svet našel pot k pameti. Tudi Slovenci so doživeli svoj poraz, in so prelivali svojo kri in lo jih je prisililo, da so si poiskali lastno pot. vsaj stezo, da bi se usmerili v pravem smislu rešitve. Na srečo vsega sveta pa je človeštvo po tolikih velikih nevarnostih dokazalo, da poseduje šo vedno listi smisel za ravnotežje, ki omogoča zavzeli tisto sredinsko stališče, potem, ko je v strahu brezupno iskalo rešitve v najbolj nasprotujočih s.i smereh. Ta vojna je dejansko obnova, dokončen obračun z vsemi blaznostmi, ki so narod,-' zavedle (Nadaljevanj? na drugi strani). Seja zveze svobodnih poklicev V svojem sedežu v Beethovnovi ulici se jo zbral svet svobodnih in umetniških poklicev Ljubljanske pokrajine pod predsedstvom inž. Pirk-majerja, ki je predsednik zveze. Sveta so se udeležili vsi predsedniki posameznih sindikatov, |>oleg tega so bili navzoči dosedanji izvedenec dr. Angelo Fabbroni ter novo-imenovani izvedenec cointn. Aleksander Nicotera. Cilj sestanka je bil, predstaviti novega izvedenca predsednikom sindikatov ter debata o sindikalnih pravilih, ki jih proučujejo razne vrste pred njih objavo. Predsednik zveze je najprej izrazil svojo zahvalo Visokemu komisarju za pozornost, ki jo obrača vsetn vprašanjem, tičočim se zveze ter odobritev pravil v vsem obsegu, kakor jih je predložila zveza. Nato je sporočil, da jo bil od Visokega komisariata imenovan za novega izvedenca nameslo dr. Fabbronija žurnalist Aleksander Nicotera, ki ga je predstavil udeležencem ter mu izrekel prisrčen pozdrav in čestitke za to imenovanje. Pozdravil jo prav tako dosedanjega izvedenca dr. Fabbronija ter so spominjal dela, ki ga je ta razvil v mesecih. Njegovo delo jo bilo v tem času zelo cenjeno. Predsednik se je nato zadržal pri vprašanju Izvršenega dela, zlasti pa o objavi zvezinih pravil, iz katerih izvirajo tudi pravila sindikatov, ki so že zelo blizu dovršitve. Izvodi pravil so bili izročeni vsakemu predsedniku posameznih vrst z nalogo, da jih prilagodi svojstvenim zahtevam. Nato jo dal primerna navodila za izdelavo pravil. Seja je imela prav ta namen, da dfi vsemogoča pojasnila, da so izdelajo pravila za objavo. Predsednik je nato določil udeležencem rok za BaaBaaaaBSBaaBBBaaBBOBaaaaBnBSSB (Nadaljevanje s 1. strani) in povzročile prejšnjo vojno, zlasti pa jo to globok obračun s socialnimi nauki, ki so vladali vse preteklo stoletje in so se nato s filozofskega in idealističnega polja presadili na polje praktičnih preizkušenj. Vi poizkusi so bili izvedeni. Izredno mnogo zmot je že bilo jvoplačanih, druge pa so šo plačujejo. Rusija je na čelu množice tistih grešnikov, ki čakajo na odvezo. Nekateri pa celo mislijo, da je Rusija s svojim poraznim vzgledom prihranila drugim najjKjgubonosnejše posnemanje in je s svojo strašno žrtvijo izkazala neprecenljivo zaslugo Evropi. V tem je nekaj resnice, dasi je rusko ljudtvo v tolikih letih temo in bolj-ševiškega razkroja zašlo skoraj v [>opi>lno mrtvilo, ker so s silo iz njegove duše, ki še ni bila popolnoma prillčena zahodu, izločili vsa tista moralna načela, ves tisti kulturni kvas. vse tiste duhovne in verske osnove, ki so mu omogočilo v.-lop v zbor evropske civilizacije; Boljševiška revolucija je omogočila svoboden Izliv nagonskemu mesianizmu ruskega ljudstva. Tn narava, ki brez zavor stremi v paradokse in pretiravanja, je dokazala svetu z najrazvratnej-himi izkušnjami tega, kar se je kdaj koli poskušalo na gospodarskem polju, na polju socialnega udejstvovanja in na vseh poljih človeškega življenja. Cilj to vojne in najtežji napor miru 1*> privesti k pameti ljudstvo, ki jc tako iztirilo. Druga ljudstva bo treba povrniti k pameti in med njimi najprej židovsko ljudstvo, Čigar nc-zmernost. |iohlep in sproščeno spekulantstvo so najhujše šibe sodobne civilizacije. Nato sc morata zrušiti anglosaški plutokraciji. Rekli smo, da sc naša gotovost o zmagi naslanja na naslednje osnovno načelo: ni mogoče, da bi svet krenil v propad, ali pa da bomo mi do zadnjega odklanjali vero v tako neur-uo možnost. Morajo tedaj zmagati sile obnove, to je sile tiste revolucije, ki bo na svoje podstavke vrnila človeške vrednote, ki so bile vedno temelj življenja. Kajti brez tega bi zašli v popolno zmešnjavo. Dejansko brez načel o sodelovanju, ki jih razglašata fašizem in narodni socializem, ne vidimo, kje in kako bi se mogla iziti ta vojna. Demokratski prividi gotovo niso obljuba za utrujene narode, še manj pa so obljuba zgrešeni prividi boljševikov, ker so narodi od teh načel že ozdravljeni. Upanje v zmago je tedaj postopna vrnitev k pameti in ta razvoj se neopazno opaža tudi med slovenskim ljudstvom. Ni pa mogoče označiti samo z eno besedo, česa se otresa slovensko ljudstvo. Počasi ozdravlja od vseh tistih slabosti, ki sc jih je nalezlo nekoliko že pred to vojno in te bolezni so predstavljale stranke, njihove ideje in njihovi sestavi. Izkušnje s prostozidarstvom, z demokracijo in nazadnje s komunizmom na slovenskem ozemlju nimajo zgodovinske vrednosti, ker so bile le slaboten odmev evropskih pojavov. Vendar pa imajo svojo vrednost, ker so opravile svoje delo v dušah • sedanjega rodu. Te ideje so oblikovale pamet vodilnih krogov in so ustvarile navade in prepričanja, katerih se bo treba počasi otresti. Trmoglavost, ki narekuje zvestobo načelom, ki so se iih navzeli v šolah, v tradiciji ali pa v gozdu, je lahko lep dokaz značaja ali pa političnega ponosa, vendar pa je na mestu velika pozornost, ker se ne sme odkritost zamenjavati z zamolklo trmo. Neomajna prepričanja se ne smejo zamenjavati z neumnimi maliki. Pri tem pa ne svetujemo, da nam slede na jx>ti, ki jo mi vidimo jasno pred seboj, pač pa svetujemo, da naj se ljudje ne pusto prehiteli, da naj ne ostajajo vedno v ozadju, da naj ne ljubijo raje hudo ko pa dobro samo zaradi tega, ker bi to zahtevalo poseben korak drznosti. Prav gotovo nikdo ne misli zaostati v stanju primitivnosti in to prepričanje se bo vedno bolj uveljavljalo v dušah in gotovo se bo menda bolj širilo ter bo dokaz modrosti. Vsekakor Slovenija no bo več razdeljena na dvoje, troje ali pa več prepirljivih strank. Tudi nesrečni poskus podtalnega rovarjenja f«j izginil v spomin. Nove ideje l>odo osvežile sedanje moreče ozračje, kajti zn nove ideje se bo gotovo čutila potreba in mladi bodo pred vsemi drugimi odkrili tisto čudovito zmagujočo cesto, jx> kateri že koraka velik del evropske mladine. Nikakor ne nameravamo ustaviti tgna pohoda na že doseženih postojankah. Pač pa dobro vemo, da bo vojna še pospešila pohod rodov, poleg tega pa bosta tako fašizem kakor tudi narodni socializem verjetno morala odložiti svoja načela in svoje metode. Toda temeljna misel je ta, in Ik) taka ostala. In to jc edini svetilnik na obzorju in kličemo na p roti doka z najhujšega krili-ka, da dokaže nasprolno in da pove, čo je kje še kakšno drugo načelo rešitve. Ljudje morajo izvesti misel na način, ki bo najbolj v skladu z njihovimi potrebami in njihova dolžnost je, da se temu izognejo iz uporniškega nagona. Zato je napoved in gotovost in ne samo utopija, da morajo ljudje ob koncu skupno najti plo-dovito pot pameti, izročitev izdelanih osnutkov, tako da bo možno v bližnjih tednih ob priliki zbora preiti na izvolitev sindikalnih svetov ter na imenovanje sindikalnih zastopnikov v okviru zveznega sveta. Nato jo napovedal imenovanje začasnega upravnega odbora za začasno vodstvo zveze. Nato jo izročil besedo dosedanjemu izvedencu, ki so je zahvalil predsedniku za njegovo marljivo sodelovanje pri vsem pripravljalnem delu, glede katerega je omenil zadnjo razvojne točke, predvsem ustanovno uredbo, ki izhaja iz. preteklega februarja, kakor tudi sodelovanje pri sestavljanju in objavi zveznih pravil, ki vsebujejo temeljne določbe za novo sindikalno življenje svobodnih in umetniških i>oklicev te naše pokrajine. Nuto se je spomnil v svojem govoru nekaterih vprašanj, ki so večjo važnosti. Pojasnil je na primer razloge, ki so dovedli do tega, da je na dnevnem redu najprej sestava sindikalnih pravil, še predno so sestavljeni sindikalni oddelki. Za vse kategorije so predvideni spiski, ki odgovarjajo nekdanjim zbornicam. Sindikati pa morajo preko njihovih direktivnih svetov disciplinirati ves problem kategorije. In tako tudi njih naloga, da prouče vprašanja, ki 6e tičejo sestave pravil in spiskov. Nato je povzel besedo novi izvedenec, ki jo najprej [»ozdravil predsednika ter nato izrazil svojo zadovoljstvo, da su nahaja med sindikalnimi predstavniki najliolj izbranih inečanskih plasti. Zatem pa je nakazal naloge zveze. Zveza, je rekel, hoče usmeriti splošnim ciljem in metodam nusproti vse sindikalne krnte-gorije. Njena glavna naloga je v tem. d« vzbuja tistega duha sodelovanja, ki je značilen že dvajset let za italijansko življenje in ga loči od razredne tvorbe v deim utskin deželah. Da se ta cilj doseže, je treba ustvariti sindikalno /.uvest. Nato se je zadržal ob pojmu spisek in stanovska zbornica, ob pojmu sindikait in moralna, gospodarsko in disciplinarna zaščita, ki jo sindikat izvaja nad svojimi člani, medtem ko se spisek, ki ga prav tako nadzira sindikalni svet, omejuje na izpolnjevanje zaikona. ki bdi nad poklicnim delom. Namignil je n« vprašanja, ki se proučavajo bi rekel, da jih Zveza ne bo reševala prenagljeno, temveč rajši ustvarjala za vest sporazumevanja, pravičnosti, soglasja, sodelovanj« med kategorijami, stvari, brez katerih se zakoni in odredbe ne bi mogle aplicirati in pravilno izpolniti. Tudi na kulturnem |w>dročjii bo Zveza dala čutiti svojo navzočnost, ne samo pri vzpodbujanju udejstvovanja, ki bo držalo na višku kulturno raven mestu, temveč tudi zato, da karkoli se dogaja na umskem polju, odgovarja koristim in željam svobodnih in umetniških poklicev ter da lio uvrščeno v smotrnost itnlijansko-slovenskeg« sodelovanja, ki si gu tudi zveza postavlja zn cilj. Predsednik je nato odprl razgovor o sindikalnih pravMih ler najprej sporočil nekatere spremembe, ki jih je proučilo predsedništvo zveze ter jih predložilo presoji zakonodajnemu odse.ku Visokega komisarijata ler ojiozori!. rla mora predsedništvo vsakega sindikata zajioeeti z izdelavo lastnih pravil ter tako preiti k imenovanju organov v sindikatu, nnto pa k imenovanju članov zveznega sveta. Tako se bo jto-spešilo redno poslovanje bodisi osrednje organizacije, bodiisi vrstnih (kategorijskih) organizacij. V razgovoru so padli predlogi, ki so jih zagovarjali vsi navzoči, ki so vsi aktivno sodelovali. Potem ko so predsednik in izvedenca pojasnili vprašanja, stavljena od raznih sindikalnih predsednikov, je prešel dnevni red n« imenovanje začasnega upravnega odbora, sestavljenega iz dveh zastopnikov za vsakega izmed štirih odsekov, v katere se Zveza deli. Odbor je tako sestavljen: dr. Andrej Kuhar in Stanko Knez za pravno gospodarski odsek; dr. Olon Baje in dr. Stanko Kmet za zdravstveni odsek: inž. Boleslav Likar in geom. Janez Breskvar /a tehnični odsek: dr. Branko Vrčon in prof. Suša šantel za umetniški odsek. Seja odbora za preskrbo in cene Posebno pozornost so posvetili dobavi in razdeljevanju mleka, mesa, jajc, premoga in drv Visoki komisar je v vladni palači ob navzočnosti zveznega tajnika predsedoval seji odbora za preskrbo in razdeljevanje živil in za cene industrijskih in kmetijskih pridelkov. Eksc. Grazioli je pojasnil razna vprašanja, ki se nanašajo na preskrbo in razdeljevanje najvažnejših živil, ter poudaril, da te stvari potekajo čisto normalno. Dal je tudi točna navodila, kako naj se stvari, ki so na nakaznice in pod nadzorstvom, dajejo na razpolago trgovcem na drobno in drugim razdeljevalcem pravočasno, da si bodo ljudje te 6tvari lahko kupili v določenem roku. Sporočil je tudi, da bodo s L januarjem 1943 odpravljene takse na luksuzne in druge predmete, ki podražujejo najnujnejše stvari. Teh taks v Italiji ni. Tako bo mogoče znižati cene živilom in se bodo življenjski stroški izenačili 6 tistimi v Italiji. Razpravljali so potem še o drugih točkah dnevnega reda in je o teh vprašanjih spregovorilo več navzočnih. Posebno pozornost so posvetili vprašanju preskrbe razdeljevanja mleka, ntesa in jajc, pa Iudi premoga in drv. Seja Pokrajinskega namestitvenega odbora številke, ki zgovorno pričajo, da je bilo opravljeno delo zelo pomembno Uvedba enotnih dvojezičnih delavskih knjižic Ljubljana, 19. decembra. Včeraj popoldne je imel Pokrajinski namestitveni odbor v svojih uradnih prostorih 6ejo. Odobrili so najprej zapisnik prejšnje seje, potem pa sta predsednik in nadzornik Petronio poročala o delovanju te ustanove. Slednjič je bil prebran tudi odlok, ki sc nanaša na uvedbo enotnih in dvojezičnih delavskih knjižic. Spregovorili so tudi zastopniki fašistovske stranke, nadzornik ustanove in nekateri drugi na-vzočni voditelji. Načrt za razvoj in izpopolnitev, ki je bil izdelan v skladu z odlokom Visokega komisariata z dne 25. junija 1941 in 8. aprila 1942-XX, ki se nanašata na pravno stran frovpraševanja in ponudbe dela, 6e je posrečilo v veliki meri podrobno izvesti. Težko delo, ki je bilo opravljeno na polju nameščanja od junija 1941 do novembra lelos, je zelo pomembno, kaker zgovorno dokazujejo 6podaj navedene številke. V vs°j pokrajini je bilo v omenjenem razdobja vpisanih 27.930 delavcev, poslanih na delo pa 20.089. Iz tega sledi, da zdaj brezposelnosti skoraj ni več, če pomislimo, da je bilo na dan 13. decembra v celoti le 825 ljudi brezposelnih, in sicer 170 moških in 655 žensk. Med novostmi, ki so bile uvedene v tekočem le'u pri celotnem postopku, je treba omeniti uvedbo barvastih listin — podobno, kakor je to tudi v Italiji — iz katerih se hitro lahko ugotovita spol in poklic delavca. Natiskani so bili tudi novi dvojezični obrazci, zaradi katerih je delo pri vpisovanju in sestavljanju statistike lahko dosti hitrejše. Po navodilih Visokega komisariata pripravljajo novo odredbo, po kateri bodo delavci V6eh kategorij brez izjeme morali imeti enotne delavske knjižice. V novi delavski knjižici, ki je dvojezična, bo napisana v celoti odredba št. 63, z dne 21. aprila 1942, pa tudi vse drugo, kar morajo nujno vedeti lastniki teh knjižic. Značilno za ljubljanski namestitveni urad je tudi to, da je področje svojega delovanja razširil tudi na vprašanje dekel in služkinj, da tako tudi na tem polju ne bi prišla do veljave kakšna zasebna špekulacija. Od novembra 1941 do 15. decembra 1942 je bilo v tej kategoriji delavstva vpisanih 1720 oseb, od teh pa je bilo poslanih na delo 1458 oseb. Pri ljubljanskem Osrednjem tiradu je bil uveden poseben 6eznam, kakršnega imajo tudi v Italiji, z namenom, da bi 6talno imeli natančen pregled nad celotnim stanjem brezposelnosti v pokrajini, v kolikor vpiše okrožni urad vsak teden znova spremembe, zabeležene v posameznih pristojnih občinskih uradih. V celoti se lahko reče, da je ureditev Osrednjega urada, kakor tudi podrejenih ustanov takšna, da se celotno delo lahko lepo razvija v vseh 6tnereh. Kar slednjič zadeva izvajanje novega zakona od 6trani delodajalcev in delavcev, 6e lahko reče, da se ti zakonitih predpisov natančno in diseipli- Maksimalni cenik za božična drevesca v Ljubljani Visoki komisariat zn Ljubljansko pokrajino je 18. t. m- z odlokom VllI/2 št. V)b2J\ določil naslednje tržne cene za prodajo božičnih drevesc v Ljubljani: Za smrekova drevesen po velikosti od 8 dn 4(1 lir, za jelova drevesca pa po velikosti od 10 do 60 lir za drevesce. Navedene cene so veljavne vključno do 24. dcccmbra t. 1. nirano drže, Ce ne upoštevamo tu pa tam kakšnih izjem, ki pa so 6icer neizogibne pri vsakem spreminjanju načinov pri postopku. Malo primerov je bilo do 6cdaj, da bi se bili delodajalci in delavci pregrešili proti zakonitim določbam, in ti primeri so bili naznanjeni pristojnim organom, da kršitelje predpisov kaznujejo. Seja Zveze poljedelskih delavcev Prejšnje dni se je sestal odbor Zveze poljedelskih delavcev Ljubljanske pokrajine, ki so se ga udeležili člani z namenom, da izvolijo novega predsednika v tem odseku. Seji je prisostvoval izvedenec Fašistične zveze Dal Pra, ki je dal navodila glede delovanja. Razen tega je izvršni odbor podvzel razne važne ukrepe, ki se nanašajo na delovanje med poljedelskimi delavci ter začrtal pot, kako naj se kolektivno uredi delovno razmerje poljedelskih in gozdnih delavcev. GOSPODARSTVO Zmajšanje potrošnje električnega toka v industriji V rimskem Uradnem listu je izšel ministrski odlok, ki določa razveljavljenje ministrskega odloka z dne 23. maja t. I. glede omejitve potrošnje električnega toka. Z dnem 21. decembra morajo vsa industrijska in obrtna podjetja zmanjšati potrošnjo električnega toka za 15 % v primeri z mesečno potrošnjo leta 1941. V kolikor so začela obratovati z električnim tokom postopno po L jan. 1942, velja isla omejitev. Naravno ne veljajo ta določila za vojno industrijo. Dovoljenje za uvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11, prevzamejo med uradnimi urami od do 13 in od 15 do 'A\8 uvozna oziroma izvozna dovoljenja. Misli ob jaslicah »Vse to je lepo« — mi je nekdo dejal, ko je prebral, kar je bilo včeraj nu tem mestu v božičnem razpoloženju napisano — »še na misel mi ne pride, da hi oporekal potrebo, du se sodobni človek v vršanju sedanjega viharja prerodi v duhu in resnici, ker brez notranjega prelomu in preobrata osebe ni mogoč dvig družbe. Toda kdo naj tega duha zbudi? Vi pravite, da Kristusova vera; tisti, ki so mu pripravljeni slej ko prej zvesto slu/iti; Cerkev z eno besedo. Toda — nli ni danes tudi to občestvo ostarelo, ali ni njegov sijaj le toneča zarja jeseni, nlj zgodovina, čimbolj se bliža sedanjemu času, ni dokaz, kako je le peščica izbrancev v njej, ki še trdno verujejo v Dobro, pa ga v splošnem lirez-silju ne morejo uresničiti? Kako vsak pogon naprej prihaja iz nasprotnega tabora, ki mu množice bolj in bolj sledijo?« ___ »Vaši pomisleki« — sem mu odgovoril, »so mi že davni) znani, so pa sad miselnosti, ki tudi že zahaja in po svoji starčevski črnogledosti očituje, da je oslepela za mlade sile, ki bodo prebile ledeno skorjo preteklosti iz osredjn pravega krščanskega srca. Peščica pravite. Res je; peščica so bili Gospodovi učenci v še bolj kritični dobi, kakor je današnja; peščica menihi v Clunvju; peščica Frančišek in njegovi »norčki v Kristusu«; peščica Ignacij lojolski in njegovi tovariši študenti; peščica duhovniki, ki jih je zngrnil vol francoske revolucije, v kateri so zrastli novi apostoli in mogočni vladarji duš, kakor je bil župnik nrški: peščica so vsi izbrani duhovi sodobnega katoliškega sveta, ki so njihova imena že danes med prvimi v mednarodnih vedah in umetnosti. In vse, kar vas nagiba k črnogledosti, da ne verujete v odrešilno in obnovitveno moč Cerkve, je tn Cerkev po zaslugi peščice v vseh dobah in prelomili preživela vedno ncprcmngnna, notranje okrepljena in plodovi!,i, čeprav njeni plodovi vscl"j dozorevajo počasi. Tudi njeno življenje ima svoje nespremenljive zakone rasti, svoje mene, vrhove in padce, skrivno klitje semeun, ki se zdi pod zemljo mrtvo, in njega vstajenje iz okov ležeče gmote. In danes? Kdo more Cerkev sedanjosti primerjati žalostnim dobam 9.. Ii. nli 18. vekn? Vsak rnzvoj ima dobe, ko ustvarjalna moč počiva, svoje zime. ko se življenje potaji pa se skriva in zopet zbira novih moči v molku, mrazu in potrpljen ju — tnko tudi Kristusovo občestvo na zemlji. Pn je vedno zopet napočila še plodovi-tejšn pomlad: predpomlad pa. ki jo danes doživljamo v Cerkvi, je lepša od vseh drugih.« Moj sohesednik jc nemo strmel. »Dn. predpomlad! Vi je samo opnzili nisfe, kakor je niso opnzili tisti, ki se jim je vera v času, ko so se delali kompromisi z duhom sveta, pomlačila, nli tisti, ki so se zaprli v neko osamljenost in polagoma zamrli za drznost podviga in borbe tudi z lastnimi napakami in ozkimi pogledi. Vesoljno krščanstvo predvsem pa katoliški svet se v duhu Gospodovih besed Niko-deniii prerajn. podirajo se pa kamen za kamnom osnove lnnterinlizma, tudi v lastnih vrstah: nasprotna miselnost se seveda upira pn se opira nn večino povprečnosti, dn bi se zavrlo očiščevalno delovanje Duha. Sicer pit si rnsti in poglabljanja krščanstva v vsako posamezno dušo in v svet ne smemo povem predstavljali po podobi nnturne rasti — največje zmage dosega Cerkev po zakonu, ki ga je razodel sveti pisec z besedami, da se božja moč razodeva v navidezni slabosti, ki je določena za veliko delo in naloge, in dn kraljestvo božje ne prihaja od zunaj v kričečih triumfih, ampak deluje iz središča posameznih duš počasi, kakor kvas prekaša gmoto lenega tesfn. Pomnimo, da je Cerkev skrivnost božja in dn v največjem ponižan >u zore njeni največji sadovi.« * * * Oddaja mleka v zbiralna središča Na osnovi naredbe za oskrbovanje z mlekom zn prehrano z dne 22. XI. 1941 /XX. Službeni list 94/41. se prepoveduje od 20. t. m. dalje oddaja mleka neposredno potrošnikom še v nadaljnjih občinah: Vrhnika. Velike Lašče, Dolenja vas pri Ribnici, Stična, št. Vid pri Stični, Vel. Gnber, Vel. Loka, Trebnje. Producenti morajo oddajati vse mleko v zbiralna središča, ki jih določi Pokrajinski [>re-hranjevalni zavod, v kolikor jim ni potrebno za prehranjevalne potrebe rodbine in družine in življenjske potrebe njihovega gospodarstva v smislu čl. 2. točka a in b zgoraj omenjene naredbe. Potrošniki gornjih občin, ki so po predpisih upravičeni 1o padel na 7(11.8 nun. — 20,30 besed na hrbtni strani dopisnice. G. Kisel Kari iz Mandeljfceve ulice nam je poslal dopisnico, na katere hrbtni strani je v šestih urah in pol napisal v izredno drobni, a še vedno čitljivi pisavi 2030 besed, pri čemer napisanih ločil ni upošteval. Prepisal je ves podlistek »V deželi piramid«, objavljen v »Slovenskem domu« z dno 14. dec. in štiri stolpiče iz podlistka >l)ve siroti« iz istega časopisa. Ker je moral sproti ostriti svoj svinčnik, je f>orabil popolnoma nov svinčnik do kraja in še drugega polovico, preden je končal. — Smrtna nesreča. Mizarski pomočnik Valentin Vrulič, star 4") let. sc je v Celovcu peljal na kolesu z dela domov. Med potjo pa je zadel v njega avtomobil in ga treščil s kolega na tla. Vruličti je pri tem počila lobanja in je par ur po prevozu v bolnišnici izdihnil svojo dušo. — Pristanišče v Arhangeisku zamrznjeno. Kakor poročajo iz Leningrada, je pristanišče v Arhangeisku popolnoma zamrznilo. Sporočila v zvezi s pripravami za pobožnost petih prvih sabot v čast presv. Srcu Brezmadežne Knjižice >Sporočilo iz Fatime« dobite v pisarni KA, Pred škofijo št. l/L — Pisarna je odprta od ')—12 in od 2—4. — Cena 3 lire. Zupne in duhovnijske urade prosimo, da blagovolijo organizirati prodajo teh knjižic in delitev podobic po hišah, če ne pa vsaj pred cerkvami. Gospode kalehete prosimo, da blagovolijo priti po knjižice in podobice čim prej, dokler ne odidejo učenci oziroma dijaki na počitnice. Na deželo bomo knjižice in podobice poslali takoj. V kratkem bomo poslali tudi posebno pismo prevzv. gosp. škofa dr. Gregorija Rozmana našim družinam. Udeležite se skioptičnega predavanja ki bo danes, v nedeljo, ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani za vse občinstvo. Vstopnine ni, pač pa si pri vhodu v dvorano kupite namesto vstopnice podobice oz. knjižice »Sporočilo iz Fatime«. Blagajna bo odprta že ob pol 10 dopoldne. Jutri, v ponedeljek, bodo predavanja za dijaštvo v Frančiškanski dvorani in sicer: ob pol 11 dopoldne za gimnazije za Bežigradom in jioljanske gimnazije; za tiste dijake, ki so ta čas prosti; ob pol 4 popoldne za gimnazije za Bežigradom in gimnazije na Poljanah; za tiste dijake, ki so ta čas prosti. Vstopnine ni. Udeležite se teh predavanj v obilnem številu! * 1 Sv. maša zadušnica oh flmesečnici mučeniške smrti blngopokojnih mučencev gg. Franceta Nahtigala, župnika v št. Rupertu, in Franreta Cvara, kaplana istotam, bo v ponedeljek 21. decembra ob 6 zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega pri glavnem oltarju. Sošolci, prijatelji in v Ljubljani živeči Šentruprčani vljudno vabljeni! 1 V počastitev spomina pokojnega g. Potočnika Franca, insp. drž. žel. v p., je daroval g. inž. Weinberger Friderik iz Ljubljane Društvu slepih, Ljubljana, 100 lir, za kar se omenjeno društvo iskreno zahvaljuje. 1 ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJBEDNEJ-ŠIII — SLEPIH, DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH. 1 Duhovne va.ie za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26. do 30. decembra, llrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Nadaljnji spored boste zvedele v zavodu. Prijavite se čimprej na: Predstojnišlvo Lietilenturno-vega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. 1 Razstava akademskega slikarja Franceta Pavlovcn v galeriji Obersnel je doživela velik uspeh tako pri kritikih kot pri občinstvu. Zalo opozarjamo našo javnost, naj si jo ogleda, saj nam slikar s toliko ljubeznijo odkriva lepoto našega ozkega, toda v soju njegovih barv tako čudovito lepega sveta. Razstava je odprla nepretrgoma od 10—17. 1 Slikar prof. Stane Kregar bo v nedeljo ob 11 vodil na razstavi Mušič-Sedej-Zonič v Jakopičevem paviljonu. Vsa dosedanja vodstva so bila zelo dobro obiskana, opozarjamo občinstvo tudi na današnje. 1 »FIRMA« je naslov odlični poljski komediji, ki jo bodo igrali igralci Rokodelskega odra danes ob pol 5 popoldne. Lastnik tvrdke »Brandt in sin«, gospod llugo Brandt in mlada gledališka igralka Helena Otočka sta osrednji osebi te vesele in zabavne komedije. Njima tesno ob strani stojita poleg drugih, starokopi-te-n in odrezav knjigovodja in višji udininistra-tor Ililiček in prebrisana bivša igralka, sedaj garderoberka Marta, Zelo zanimivo je tudi okolje, v katerem se dejanje vrši. Vsem, ki se hočejo od srca nasmejati in uživati ob lepi vsebini, obisk toplo priporočamo. Predstava se bo končala ob pol 7. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10 — 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr.. desno. 1 Starši! Koreptitorij daje vašim otrokom, ki obiskujejo gimnazijo,, trgovsko akademijo, trgovsko, meščansko in ljudsko šolo instrukcije iz vseh predmetov dnevno po dve uri (razlaga, poprava nalog, izpraševanje ild.). Honorar nizek, revni popust. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14— 16, Korepetitorij, Mestni trg 17-1. 1 Danes ob 5 popoldne vsi v frančiškansko dvorano na veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Igra je doživela že pri prvi predstavi izreden uspeh in je zadovoljila v polni meri občinstvo, ki je do zadnjega količka napolnilo lepo frančiškansko dvorano. Vabimo vse, ki jim je do prijetnega razvedrila, da pridejo danes popoldne v frančiškansko dvorano. Priporočamo, da si vstopnice preskrbite žc v predprodaji od 9—12 in dve tiri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorano. Opozarjamo, da jc konec predstave ob 7 Italijanski bombnik na poletu proli sovražnemu objektu v Severni Afriki. zvečer, tako da bo vsakomur mogoče priti pravočasno domov. Ceno od 8 lir navzdol, stojišča 2 liri. 1 Slomškova družba obvešča svoje članstvo, da bo imela svoj redni občni zbor dne 28. decembra t. 1. Ob 8 sv. maša v frančiškanski cerkvi, ob pol 10 občni zbor v Akademskem domu, kjer bodo podali posamezni funkcionarji svoja poročila. Eventualne predloge je poslati odboru 3 dni pred občnim zborom. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Čistilno kopališče Zavoda za socislno zavarovanje v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 20, bo pred božičnimi prazniki odprto v torek, 22., v sredo 23. in v četrtek 24 dcccmbra. Kopališče bo odprto ves dan, to jc od 8—18.30. Parna kopelj bo pred prazniki odprta za ženske v sredo, 23. dcc. popoldan od 2—5, za moške pa v četrtek popoldan od 2—5. Uprava kopališča prosi vse cenj. obiskovalce, da se blagovolijo poslužiti kopeli že v torek in sredo, ker Ic tako bo vsem kopalcem mogoče zadovoljivo ustreli. Ta sprememba velja samo za teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopališče odprto v petk, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo odslej za moeke stalno odprta le ob sobotah od 14 do 17. MKRB*BBBBBB Jaslice govore tudi Vam in Vasi družini. Berite v božičnih dneh knjigo o j n s 1 i c n h. Kratko, nn-ravne meditacije — lepo berilo zn ^snk večer. Zraven je še zgodovina jaslic in strokovna navodila za postavljanje. ■saaatflBaaaBsaaBisisiKBVBBaRHflHBBB 1 Klavirski virtnoz Karlo Rupel bo dirigiral v ponedeljek zvečer ob 18 v veliki unionski dvorani IV. simfonični koncert letošnje sezone z. naslednjim sjioredom: 1. Corelli: Sarahanda, Giga, Badinerie, trijo slaroklasični plesi za godalni or-ke-ter; 2. Osterc: Rcligioso za godalni orkester; 3. Bach: Koncert v a-molu za violin-solo in godalni orkester — violin-solo bo igrala g. Francka Ornik-Rojčeva; 4. Beethoven: Sedma simfonija v A-dtiru. Opozarjamo, da bo začetek koncerta točno ob 18. V knjigarni Glasbene Matice je še nekaj sedežev in stojišč na razpolago. Občinstvo prosimo, da si nabavi vstopnice, kolikor jih je še, že v predprodaji. Podroben spored koncerta pa bo na razpolago tudi pri večerni blagajni. 1 Igrače, darila »Ciciban« za božič Vas vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3. 1 Ljubljanska Frančiškova mladina bo imela na novega leta dan ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani svoj »Božični nastop«. Ljubki p. Krizo-slomovi igrici »Začarana kraljevska otroka« in »Mali Jezus je prišel« bosta nudili prelepo božično veselje našim najmlajšim. Srednješolsko mladino pa že zdaj opozarjamo na čudovito J. S. Boonovo dekliško zborovsko igro »Sv. Cecilija«. Podrobnejša pojasnila bodo sledila. I Sobotni živilski trg. Nekatere previdne gospodinjo so se že to soboto primemo založile z vsemi kuhinjskimi potrebščinami, posebno z blagom, ki lahko ostane dalj časa v shrambi, ne da iii so pokvarilo. Tudi prodajalci in branjevci izražajo željo, da bi se gospodinje že le dni preskrbele z vso zelenjavo in sočivjem. Na ta način bi se branjevci primerno razbremenili za zadnji dan, ko je navadno na trg večji naval in se skušajo nekatere gospodinje šele takrat preskrbeti z zelenjavo. Sobotni trg je hil drugače zelo živahen. Ker je še vedno toplo vreme, je to za prodajo razne zelenjave, ki je občutljiva za mraz, prav ugodno. Mnogo je bilo v soboto na trgu očiščenega motovilca, ki ima let03 zelo ugodno vreme z.a rast. Tudi je na izbiro precej domačega rdečega radiča, ki pa še ne gre tako v prodajo, kakor bi bilo želeti. Na trg je l>ila dalje prinešena lepa in zdrava endivija, ki je prav to leto posebno lepo zrasla. Mnogo je na izbiro raznega peteršilja in korenja. Na trgu je bilo dalie nekaj lepših domačih jabolk po maksimalnih cenah. Nekatere ženske so prinesle na trg tudi nekaj mahu za božične jaslice. Naročnikom »l\aše Knflge« Prva knj;ga svetovno znanega romana Charles Dickens: DORSBITOVA NAJMLAJŠA t o rek t x t a g Naročnike prosimo, da jo dvignejo v ljudski kn igarnl v Ljubljani. Pred Škofijo 5 1 Za ročno lutko vlada veliko zanimanje, odkar se dobi priročnik »Pavliha«. Nabavite si ga tudi Vi v katori koli knjigarni. 1 Izposojamo gramofone in plošče. Naprošamo cenjene stranke, da sc pravočasno zglase zaradi sposo.jila gramofona in plošč, po možnosti vsaj par dni pred prazniki. — »Evercst« Prešernova 44. il Prve produkcije šole Glasbene Matice, ki bodo v torek in sredo, tretja pa po praznikih imajo nekako božični značaj, ker je več del. k jih bodo gojenci Glasbene Matice na teh produkcijah izvajali, komponiranih na božične motive. Na drugi produkciji, i?i bo v sredo, dne 23. t. m. ob tričetrt na 6 v veliki filhairmonični dvorani, se bo prvič izvajala Božična silita, za soli, mladinski zbor in šolski orkester, ki jo jc s kom poti ira I ravnatelj naše znane božične popevke, ki jih jiojo solisti in zbor s spremljavo malega orkestra, kateiremu pa je poverjena tudi ta naloga, (ia s kratkimi medigrami ilu strira božično razpoloženje in spaja posamezni melodije v eeloto. Poleg Polieeve Božične suite ! .je na sporedu tudi najnovejša Tomeeva s-klad-j ba Pastirka, za dvoglueui zbor s š estero ročni m t Dvorni svetnik Fran Bonač Zopet jc posegla božja dekla smrt s svojo košeno roko v žc itak redke vrste našega urad-ništva stare šole. Preminul jc v četrtek v krogu svojih domačih dvorni svetnik v pokoju Fran Bonač. Pokojni jc služboval zadnia svoja aktivna leta kot namestnik finančnega delegata v Ljubljani. Do konca leta 191S je služboval na Dunaju pri najvišjem računskem dvoru, kjer so ga visoko cenili kot izredno sposobnega administrativnega uradnika. Tudi tu v Ljubljani se je izkazal kot vešč in dobro podkovan strokovnjak v finančni upravi. Bil je napram svojim podrejenim vedno pravičen in dober predstojnik, v občevanju s strankami p« skrajno uslužen in prizanesljiv. V svojem privatnem življenju si je pridobil neMcto dobrih in iskrenih prijateljev. Sai jc znal takoj očarati vsakega s svojim vedno vedrim in nasmehljivim značajem. Rodil se je leta 1863 v Ljubljeni kot najmlajši sin preprostih, s kopo otrok oblagodarie-nih staršev. 2e zgodaj si je moral sam služiti kruh kot inštruktor, kasneje na univerzi kot hišni učitelj in pa kot pisarniški uradnik. Po kratkem službovanju v sodni praksi je prestopil v finančno stroko in tu napravil najprvo v finančnem ministrstvu, a potem pri najvišjem računskem dvoru lepo kariero. Po njem žalujeta soproga Eliza in sin Vladko. ki jima izrekamo globoko sožalje. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! BaaaaaaaBBBBaaaaaaaaiaBBaaaaBBSBa klavirskim spremijevanjeim. Tudi to izvedlm bo vodil ravnatelj Polič, ki je naštudiral mladinki zbor, dočim je špst spremljevalcev na klavirju iz. šole gdč. llra-evčevc. Prva produkcija šole Glasbene Matice l>o pa že v torek, dne 22, t. tn. ob pol b v mali filharmonični dvorani. Podrobni s|K>redi prve in druge produkcije so n i razpolago v knjigarni Glasbene Matice, vsok spored stane 3 lire in velja obenem kot vstoji-i niča k produkciji. 1 Mislite na hodoče dni! Učite se modernih' jezikov! Italijanščino, nemščino, francoščino iu angleščino poučujemo po najugodnejši in praktični- metodi. Novi tečaji iz vseh jezikov se začno prihodnji leden. Ure po izbiri. Prijavljanje dnevno oil 8—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17-L 1 Mladi javori meslo akacij. Na Vodnikovem živilskem trgu so zdaj pojiolnomn od strni nili vsa akacijsika drevesa, med katerimi so biLa nekatera že povsem posušena. Nato so navozili za vsako jamo nekaj gnoja in novo, svežo zeimljo. Zdaj so zasadili na trgu žc nova drcve-a, mlede javore, ki so bolj odjiorni in dajejo hkratu tudi prijetno senco. Na Vodnikovem trgu so pustili na prostoru, ki je določen za vrtnarje ob Vodnikovem spomeniku le tri velike in močnejše akacije, ki so ostale drugačo še i>ovsem zdrave in lepo uspevajo. I Po daljšem času morske ribe. Tvrdka »Riba«, ki ima svoje prostore na Pogačarjevem trnu v škofijski palači, je zdaj po daljšem časti dobila iz Triesteja manjšo po-iljko morskih rib. V petek 18. t. m. je prodajala nekaj deset kilogramov cipljev, ki so bili po "S2 lir kg. Poleg teh je bilo na izbiro do 20 kg belic j>o 2> lir kg. Belice so bile nalovljene v Ljubljanici pri Zalogu. Razen teh so bile naprodaj razno suhe ribe, v prvi vrsti posušene skuše. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo od sobote od 20 do ponedeljka do 8 opravljal mestni višji zdravnik dr. C i b e r Franc, Štefanova ulica 7-1. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 20. dec. nh pni S: »FIRMA'. Predprodaja vstopnic od 10 rlo 13 in 2 liri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12,t. RADIU. Nedelja, 20. decembra. 8.(10 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organist« Franca Michele Kapolitana — 11,00 Prenos pete ninso iz. bazilike 1'rcsv. Oznanjenja v Firenzi — 12.00 Razlaga evangelija v Italijanščini (O. (i. B. Marirno) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. ti. Seku-niča) — 12.30 Poročila v Italijanščini — 12.45 Napev i in romance — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisana glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zhnra, vodi dirigent D. M. M-.lanec. Slovenska glasba — 15.00 Poročilu v itniijan-Sčini — 17.15 Ing MUCK Otn: Pravilna vzrejn telet — predavanje v slovenščini — 17.35 Lahka glasba — 17.45 Orkester ('etra vodi dirigent Barzizza — 19.30 Porodila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmsko glasbo izvaja orkester pesmi, vodi dirigent Angeiiii — 21.15 Preil.iviin.ie v slovenščini — 21.25 Lahko glasbo vodi dirigent (jallino — 22.00 Koncert, radijskega orkestru, vodi dirigent I). M. Šijanec, sodelnie sopranistka Valerija Heybal — operna glasba — 22.15 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 21. decembra. 7.30 Pesmi in napcvl — 8.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 .Poročilo Vrliovnegn Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koneert, radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Si.ianco — glasba za godala — 13.45 Operna glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi dirigent Petralia — 15 00 Poročil« v italijanščni — 17.00 Napoved časa Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minnt gospoda X — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Ellseo-, koneert organizira Kr. filharmonlčna akademija — driliri del koncerta violinist« Oerharda Tasehncr-ja — 10.(10 »Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Loben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa. Poročilu v italiianšSini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Simfonično-voknlnt knncert vodi dirigent Mnrelli. sodelujeta sopranistka .Tnlanrla Matrnoni in haritonist flinn Reebi -"1.30 Koneert kmečkega trin — 2".tO Koncert tria Slajs-Burger-LIpovSek — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imn.io lekarne: r nedeljo: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trt- 0. mr. Kamor, Miklošičeva e 20 in mr. Mnrmaver K.. Sv. Petrn c. 78. V ponedeljek: mr. SuSnik Marijin trg 5, mr. Heii-Klanisček. Oosposvetska c. 4 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31. POIZVEDBE. Reven delavec, oče Številne družine, je izgubil listnico z osebno izkaznico, oblačilno izkaznico, važnimi osebnimi listinami in večjo vsoto j denarja. Poštenega najditelja nnjno naproša, nai mu .io proti nagradi vrne in odda v upravi našeea lista, ' Kopitarjeva ulica 6. Rešilne vrvi v ozračju V ozračju ni nobenih oporišč, vendar je v njem nebroj rešilnih vrvi. Letalcu, ki je nad sovražnikovim ozemljem zašel v stisko, ki se je zamotal v noč ali oblake, ki se je moral v sili spustiti nizdol ali se kje v gumijastem cevastem čolnu potika po morju, ni treba, da bi obupal. Skozi sovražne daljave ozračja se razpredajo rešilne vrvi v njegovo osamljenost, ki jih sicer ni videti, ki ga pa vendarle dosežejo na več sto kilometrov daleč. Končujejo sc pri radijski oddajni in sprejemni postaji letala, in tisti, ki jih mečejo v ozračje, so zvesti, malo jioznani in malokdaj imenovani prijatelji letalca: to so vojaki, ki sedijo pri oddajnih in sprejemnih radijskih postajah. Skratka: to je obveščevalno moštvo v silužbi letalske varnosti. Kaj bi to bilo? To je važna in jako na daleč razpredena organizacija, ki redkokdaj slišimo o njej, saj deluje prav v tišini. To moštvo nadzira sleherne besede pO- radiju, ki jih sporoča letalo postojanki na zemlji. In vsak dan je na stotine letali na poletu v sovražno ozemlje in vsak dan je treba sprejeti na tisoče brezžičnih besedil. Čim to moštvo začuje skozi ozračje klic na pomoč, se koj zve/e s svojo organizacijo. Takoj sporoči to dotičnemu odredu, neravna lelalo proli domu in navaja razne reševalno skupine, da zasledujejo letalo, ki je v stiski... Pa poslušajte tozadevno poročilo s severnega odseka vzhodnega bojišča I Četovodja V., brzojavnik v centrali letalske varnosti našega odseka, je zarana zjutraj sedel pri svojem sprejemniku v preprosti sobi z več vrstami miz. Nič drugega ni bilo silišati ko škrebljanje s tipkami na aparatu. Na četovodjo se je valil pravi pravcati peklenski trušč in zato se je komaj premagal, da ni snel slušalk z glave. A tega seveda ni mogel storiti, saj je bilo to noč mnogo letal na poletu in je bilo ozračje polno hudobnih peklenščkov. Vse je škrtalo, hrumelo, jx>kalo in sikalo. Skozi ves ta h rum in trušč pa mora četovodja zasledovati le sled »svojega« letala. ?e ure dolgo, odkar se je oglasilo »njegovo« letalo, ni slišal drugega ko hrešča.nje. piskanje in brzo javi jen je, ki se ni tikalo njega, a ki ga je anoral vendarle poslu-šati. Tako naporno in dolgočasno je bilo vse to! Četovodja si je podprl glavo z- rokami in si dejal: »Sediš tu ure in ure, več mesecev tako, ne da bi utegnil kaj drugega storiti, ko Ha sprejemaš vedno enake skupine črk in jih razvozlavaš.« Zdaj je j>nstalo pokanje v slušalkah posebno močno, medlem pa je njegov« vajeno uho mahoma razločilo izmed tulečih in hrumečih orgij glasov, znak klicanja na pomoč »njegovega« leto.la: »pika — črta — črta« — torej ga je le izsledil! Četovodja se jc naporno boril z motnjami sovražnika. Z levico je vrtel gumb nn aparatu, z desnico si je zapisoval čnke, ki jih je s težavo izločil iz vse te mešanice. Kar kri mu je udarila v glavo, ko jc razvozlal bese«! i lo: »ZADETEK PROTILETALSKEGA TOPA! PILOT LETALA MRTEV! KJE SEM?« Četovodja je utegnil le slutiti žaloigro, ki se je razvijala na stotine kilometrov daleč v sovražni noči, Nič ni še vedel, da je v tetin hipu letališki strelec letala »Ju 88«, ki je bilo brez vodnika, svojega mrtvega tovariša dvignil s sedeža in je začel sa.nt pilotirati, ko jc trdno sklenil, tla mora tovariša in letalo pripeljati domov. Naš četovodja ne utegne razmišl jati o razburljivem dogodku, vendar si je koj svest velike odgovornosti, ki mu jo je naložil klic tio pomoč. »Zdaj zavisi Ic od tebe. n'1-j bodo ti trije z zadetim Ju S8 prišli srečno domov! Držati moraš zve/o z njimi! Ne sme^ se brigati za vse te zračne peklenščke, ki te hočejo premotiti in zmešati!« Z desnico je že nn Morscjevem aparatu: »Počakajte!« je zmklical daljnemu letalu. Hkrati je oddal besedilo častniku, ki je brž vzpostavil zvezo z letalsko varnostno službo. Ob petih, to je tri minute po klicu na pomoč, je četovodja že vrgel rešilno vrv v ozračje: »Zdaj ste v načrtnem kvadratu xv.« Ali Ih> ta vest, ta vrv dosegla te tri, ki se zdajle borijo za svoje življenje? S skrajno napetostjo prisluškuje četovodja, da bi iztrgal iz vesoljnega valovanja glasov, ki bolestno udarjajo na njegovo uho, tiste tanke pike in črte, ki so odločilnega pomena za življenje. Tuleče se za/ene vmes sovražnik, ki ga spremlja pljuskanje zračnih motenj. »Le zdaj, še zdaj moram strpeti,« si pravi četovodja in stisne zobe skupaj. »Razumel. Kje lahko pristanem?« so povedale skupine črk. ki jih je četovodja s svinčnikom ujel v zapisnik. Oddahnil sc je. »Hvala Bogu, oprijeli so se rešilne vrvi!« Spet je obvestil častnika in je sporočil v ozračje: »Pristanite nn letališču!« je svetoval letalu, še 11111 je dodal označbo kraja, mu |K>-jasnil vreme in višino oblakov. Tako lahko mu je bilo to sporočanje in še nikoli ni bil ta.ko zadovoljen s tem, da jc v minuti lahko napovedal 130 zlogov. Medtem je osrednje vodstvo letalske varovalne službe naznanilo kraj tega lelala in pa letališče, kjer bo pristalo. Najhujše |xi še čaka letalo, z mrličem nu krovu: ali se l»o strelcu posrečilo pristati, ko tega ni vajen? Vodstvo letalske varnostne službe skoraj po očetovsko svetuje in opominja junaškega letalskega strelca. Ob šestih in deset minut je prišlo poslednje obvestilo: »Pristajam proti 'letališču xy« Čez pet minut nato je letalo srečno pristalo. I etalskemu strelcu se je polet njegovega življenja posrečil. , , . Ko je četovodja V. zapisal poslednje obvestilo v svoj zapisnik, je vzel slušalki z glave in se oberoč prijel za bolečo glavo. V njej mu je šc dalje bučalo in žvižgalo, bili so odmevi nočne službe. Vendar je bil skoraj srečen ob misli, da je storil svojo dolžnost in je rešil dvoje življenj in letaki. (Piše vojni jKiročevalec v listu »Der Neue Tog«.) FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAK K ACER 53. Dva primera jopic; prva je prešita kot odeja, druga ima prišit mul. Obe sta primerni za delo v hladnih sobah. f Križanka št. 66 1 2 3 j 4 s 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 126 27 28 29 30 31 32 I 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 PO CERKVICAH PA SO MOLILI LJUDJE. VSE ŽALOSTI SO JIM ODPADLE OD SRCA. NA MAHU V JASLICAH PA JE LEŽALO BOŽJE DETE IN JIH BLAGOSLAVLJALO. 54. Vodoravno: t. roman Stanka Kocipra, 10. prebivalec Amerike, 20. plevel, 21. svetopisemska oseba, 22. glavni števnik, 23. kraj pri Kamniku, 24. Kosovelova pesem, 23. kraj na štajerskem. 27. narečna beseda za: poravnano je, 28. ženski glas, 20. moško krstno ime, 30. pod podzemski hodnik, 31. kraj pri Ljubljani, 32. reka v Sibiriji. 33. starodavno mesto v Mezo-potaniji, 34. rana, 36. rabljenje, 39. kmečko orodje, 40. pristanišče v severni Afriki, 42. raz-K u žil na tekočina, 43. južno sadje, 43. hlevski hlapec, 47. irska uporniška organizacija, 48. znana tovarna oblek. 50. egiptovsko božanstvo, 51. mesto v Grčiji, 52. samostanska sobica, 53. žensko ime, 54. vrednost, 55.. prijatelj tujega blaga, 56. finski pisatelj, 57. mesto v Albaniji, r>8. mesto v Turčiji, 59. mesto v severni Italiji, 60. Sardenkova pesniška zbirka. Navpično: t. golobja samica, 2. del stroja. 3. šolska potrebščina, 4. ponavljalni glagol, 5. rastlinska korenika. 6. otočje v Atlantskem oceanu, 7. mučilna priprava, 8. svetopisemska oseba, 9. staničnina (tujka), 10. pripadnik izumrlega naroda. 11. glinasta posoda, 12. državna blagajna (tujka), 13. del oblačila. 14. vrba, 15. puščavski sprevod, 16. nigerijsko ljudstvo, 17. začetek leta, 18. starogrška boginja prepira, 19. izdelek iz, tobaka, 26. pritok Save, 35. Stritarjev roman, 37. oklic, 38. mesto v Švici, 39. del hrvaškega okraja, 41. sndež, 44. višavje v Aziji, 46. diržava v Zadnji Indiji. 49. vodno gibanje. Rešitev križanke št. 65 Vodoravno: 1. pahljača, 9. Nitma, 13. Baku, 17. lok, 20. arijanec, 21. Alah, 22. opatica, 23. Kaš, 24. Uri, 25. Takovo, 26. kača, 27. ken, 28. Arahela, 29. pometač, 32. lmcno, 34. Panonija, 37. Vega, 38. Teheran, 39, UTET, 40. Inama, 41. kimono, 43. Tuka, 46. Kigi, 48. novela, 5t. nagovor, 52. ud, 53. ananas, 54. Atos, 55. Arosa, 56. dama. Navpično:. 1. Paka, 2. Ararat, 3. hiša, 4. Ljubotin, 5. Jarenina, 6. a.nilin, 7. četa, 8. Aca, 9. nakovalo, II). ulomek, 11. Mav, 12. Aho, 13. Boka, 14. Apače, 15. Kač, 16. lita, 7. liker, 18. ocena, 19. kanonada, 29. pamet, 30. Egina, 31. iamar, 32 Ihova, 33. Metod, 34. pura, 35. nega, 36. Java, 38. Togo, 42. nos, 44. ura, 45. Kum, 47. In, 49. os, 50. as. Opazujmo sovražnika v shrambi V shrambi imamo med živili sovražnike, ki se nič ne zmenimo zanje, pa nam ventiar veliko ško; dujejo. Ce pa, na primer, vzaineš v roko kak zavoj z moko, polento, zdrobom itd., opaziš posamezne kepice in tu biva žitni molj, ki ograža tudi testenine vseh vrst in riž, ovsene kosmiče itd., zlasti tam, kjer so živila v vlažnem prostoru, ali kamor pride premalo zraka. — Brc/nožna, bela ličinka škodljivca izdolbe zrnca ali jedrca in jih tako uniči. Ličinke bivajo v vogalih in režah in se prikažejo, čim so zmožne življenja. Iz ličinke se razvije hrošč, ki prav tako uničuje živila. Ce najdeš med živili značilne kepice, tedaj imaš te sovražnike že v shrambi, in nujno potrebno je, da jih koj začneš uničevati in sicer takole: Zavoje, škatle in druge posode, kjer imaš spravljena omenjena živila, postaviš drugo za drugo na veliko mizo in jih izprazniš nanjo. Nato skrbno preiščeš živila, jtomečeš kepice na stran in jih sežgeš. Potem jemlješ v roke dotična živila in jih z višine 50—60 cm spuščaš večkrat na mizo. Na ta preprosti način prezračiš in presušiš živila. Potem jih pusti razprostrte za nekaj ur na mizi, da se popolnoma pretuišijo. Na'o jih lahko spraviš v izčiščene posode nazaj. Dalje pa moraš z vročim lugom obribati vse police, omarice, zaboje in omare. Ko 6c jiosušijo, pa deneš prečiščena in posušena živila 6pet na svoje mesto. Sovražniki ti uničujejo tudi lešnike, orehe itd., zato dobro preglej tudi tako zalogo. Ker se druga generacija teh škodljivcev prikaže že v jeseni in pozni jeseni, je umestno, da takoj pregledaš vee, kar imaš v 6hrambi! Te grda deževne kaplje Zaradi deževnih kapelj nastanejo na pono-šenem, torej prašnem iilagu maroge z vidnimi robovi, ki jih opazimo, ko je blago suho. A če obdrgneš ves madež z vročo salmijakovo vodo — seveda je treba tisto oblačilo prej izprašili — pa madež povsem izgine. Zlasti nekateri blagovi iz umetne svile so za vodene kaplje jako občutljivi. V tem primeru pomaga le to. da daš vse oblačilo v mrzlo vodo, ki naj se potem previdno, •enakomerno suši. Prav tako storiš z nogavicami. Če padejo vodne kaplje na žamet, pa ni lahko odstraniti sledov. A če obdrgneš žamet na narobni strani z mokro krpo in ga polem razpneš po vročem likalniku, prodre vroča, vlažna para skozi tkivo iu spet dvigne žamet. Nikoli pa žameta ne smeš likati. Za deževne kapl je so pa zlasti občutljivi k 1 o-b u k i. A te lise je moči prav lahko odstraniti. Vzameš platneno krpo in jo zmočiš in zmečkaš v kepo in držiš nad vročini štedilnikom ali na razbeljenem likalniku, tako da se začne iz krpe kadili. Polem obdrgneš ves klobuk, kakor ležijo dlake, s to vročo plalneno krpo. Čez čas izginejo madeži. A lo ravnanje vsebuje še nekaj dobrega: klobuki ostanejo nato sploh nesprejemljivi za vodne kaplje. Z dežnikom je treba tudi previdno ravnati. Mokri dežnik moraš prav močno stresli in nato ANGELČEK JE LETEL K DOMAČI HIŠI. TIHO JE SEDEL NA OKNO, DA VIDI LJUBLJENO MAMICO, KI NEPRENEHOMA ŽALUJE ZA NJIM. ■••• ■.......... ..............| Ali že imate jaslice? Božični dnevi so že tu! Vojne potice. Figova potica. Čisto navadno testo iz enotne moke napravim takole: Najprej postavim kvas iz 2—3 dkg kvasa, žličice sladkorja in 4 žlice tople vode. Kvašček pokrijem in pustim, da vzide. V skledi imam pripravljeno moko in sicer Vk kg. Na moko zlijem dober četrt litra tople osoljene vode, v kateri sem raztopila žlico surovega masla. Vse skupaj dobro zmešam in stepam toliko časa, da sc testo loči od sklede- in od žlice. Stepeno testo postavim pokrito na topel prostor in pustim, da vzide. Shajano testo pretreseni na dobro posut prtič in zvaljam za mezinec na debelo. Razvaljano testo zabelim z dvema žlicama raztopljenega surovega ali kuhanega masla ali s kako drugo maščobo. En četrt kg fig razrežem na nrav majhne kocke in jih potresem po testu. Nato posujem po površini žlico sladkorne sipe, lupi-nice pol limone, malo cimeta m pest drobtin. Testo zvijom tesno skujiaj in vložim v dobro pomazano kožico. Kožico pokrijem, dencin na topel prostor, da vzide. Vzhajano potico denem v vročo pečico in pečem dobro uro. Pečeno potico vzamem iz pečice, pokrijem in pustim, da 6e v kuhinji shladi. razpetega posušiti. Vendar naj bo le napol razpet, da se blago preveč ne razpotegne. Tako se dežnik uajdelj ohrani. Prav tako izgubijo usnjate torhice svoj dobri videz, če se zmočijo. Če hočemo, da se bodo spet svetile, tedaj jih namažimo z brezbarvno mažo za čevlje in jih dobro obdrgnimo. Potem ne bo voda nikoli več prodrla v usnje. Ce se ti krzno zmoči v dežju ali snegu, ga ne smeš pri peči sušiti, ampak ga dobro iztepi in ga daj na zrak, da se povsem- posuši. r O M A Ž POKLUKAR: || i beIle * Posijalo je sonce in ivje je dobilo] svetlo srebrno barvo. Grelo ga je v ple-j ča, v sneg pa je risalo senco tekača s palicami Čutil je, da je sklonjen in videl se je, kako vesla s palicami. To ga je razvedrilo. Proga se mu je zdela lahka: zdaj vodi navzdol, zdaj po ravnem, zdaj navkreber, da komaj čutiš', da se vzpenjaš. I)o Brezij je prehitel še nekaj tekmovalcev. Tam je zavila smučina proti severu. Ah, da bi kje zagledal Janeza; tega mestnega gospodiča bj res rad nesel, toda o Janezu ne duha ne sluha. Na pobočju Ključa je začutil prve napore. Dolgo, dolgo se je proga vzpenjala. Matevž se je krepko opiral ob palice, kdaj pa kdaj pa mu je vendar zdrčalo nazaj. To ga je jezilo in mu vidno požiralo moči. Dohitel je fanta, o katerem so pravili, da no^i pred vsako tekmo svečko v kapelico. Ti ubogi fant, danes si gotovo pozabil na svojo navado. Slabo je mazal, na smučeh se mu je delal led. Revež, ti ne boš prišel daleč! In jaz? Jaz moram! Kaj bj neki dejal oče, če bi zvečer poslušal radio in zvedel, da sem mu napravil sramoto. Ah, oče ne ve, da je na progi čez 30 fantov, ki znajo toliko kot jaz ali pa še vel uma Vzpona ni bilo ne konca ne kraja, maža pa jo slabo prijemala. Matevž je bil že ves preznojen, mišice v bedrih so 1 komerno in vitka debla rišejo tu pa skuša odganjati s palicami. Nenadno za-„ , ... , , ., , . , j , tam svojo senco v snegu. | gleda spet Cirila, ki drvi s konji, za Novih mo« je dobil, ko je zagledal, Pa sa: snpg ni vefi bpl Neka čudna njim pa težke sani. Tempo je peklenski, lučino, ki jo vodila navzdol 1 rezal je ! b ena -e , ,a na Malevževe oči, vsa Ciril kriči na konje in jih kroti. Riža v smuku in se odganjal, da bi pridobit okoli(.a postaja nekam siva. Vse, kar je tako ozka. da je komaj prostora za kakšno sekundo Na poti navkreber se guU - bole5ina v prc;b i„ i, .....................- je najbrž preveč zamudil. V jarku je .g y g mu zagledal Krakovčana s številko 1, ki se §olini mu . hilo še Smučina proti Toškemu čelu. ovih moči je dobil, ko je za£ smučino, ki je vodila navzdol. Prežal je ' 1{0p"r"Jna 'je "legla na Malevževe oči, vsa Ciril 'kriči na konje in' jih kroti. Riža , , , • , , ' okolica postaja nekam siva. Vse, kar je ta kakšno sekundo. Na poti navkreber se ^^ jR boleSina v prsih in komaj slijni tovor Nenadno zarjovejo konji m tovor .........se zvrne na Cirila. Matevž hiti, da bi mu pomagal, noge pa so težke... »Smuki.., Smuk!« kriči nekdo od zadaj. Matevž se zdrzne, mimo njega pa švigne plavolasi fant s kmetov. Na hrb- alevž se je zavedal, da je opravil že ]ueen Mstavlja ko- osvezilna. Se si stari Matevž, se! j rak) ?daj pa zdaj mu zdr5i nazaj in Nekje v dolini _ je bila ura enajst. I i;jecne na kolena, glava mu postaja tež- postajale toge. Zdelo se mu je, da je' živlnče, ki vleče težak tovor na ! f™ ^ Vkm^VNe"- goro. Za vse je proga enaka m vsi so : ka(er. gQ zbijn,. otroci pa so p0,i_ bodo tu gori znojili, se je tolažil. ^ žigali fante s številkami ter občudo- Tudi Janezu ni šlo lahko; 30^ km je va[j vsakega posebej, dolga proga in je lahka samo, če imaš »Matevž stisni, Gorjanci se dobro štiri ure časa. Večkrat se je oziral v! držijo!« mu je udarilo na uho. Ni se daljino, ne bi li zagledal svojega tek-! ozrl) pag pa je g(rmel v progo in videl meča; ker ga ni bilo, je hitel tem bolj ]0 ozek tir ter tu pa tam rdečo zastavico. Sonce je stalo že visoko, sneg ni Nekje pred seboj zagleda v mračnem j Matevž, kakršen je bil, jo to le videl in gozdu iirala Cirila. Težke hlode ima na ugotovil vnelo. Lo ti vražji sodniki, lahko bi izpeljali progo nekje nižje, kjer bi tek- Dolina se koplje v morju svetlobe. Dva smučarja se bližata cilju: prvi drvi drugi se vleče za njim. Komaj se poleže vihar navdušenja, je, tudi Matevž na mestu, kjer je startal. Tudi njemu plos- saneh, slog je tako visok, da ga konji ne zmorejo. Konji hropejo in prhajo, Ciril pa se napenja in poriva. Matevž, strese s trudno glavo. Notranji glas mu spet veleva: hiti Matevž, hiti, ..... zadnje minute tečejo! Je pa še toliko ■ kajo, vendar ne tako goreče. Gledalci v,™, ouuv;« ,u ... pri sebi, da ss zave nenadno prikazni nekaj mrmrajo. več hrusta! Ivje se je potuhnilo, smuči ali karkoli je že bilo. 2o je ob progi, | Kdo je bil fant, ki jo je zagodel lo kot olje so se bolj vlekle ko drsele. Fant je do- ! ki vodi navzdol. V dolini sloje gruče po svoje? Ah, Gorjanec je to. Minca ska- k'a ip Matevž zagledal cerkev na bro vedel, da gre za res in je bil pri-1 ljudi, ki kričijo ter ploskajo, fant pa jih če in krili z rokami, krog nje se zbira i\o je Matevž zagieuai pravljen iztisniti i>oslednjo moči iz' ne sliši. Tam nekje je tudi Minca, ki je gruča veselih ljudi. Dekle, ki hodi z Šmarni gori, mu je odleglo, »pomnil se jpra^u 1 J i Žo vsa liri pava. vrčem čaja, ponudi tudi Matevžu. Ta je veselih izletov, ko je hodil s študenti p znvijQ jz soteske proti Toške- »Tu doli, Matevž, ne naprej!« ga opo- pije in moli spet prazno čašo. Njegovo v zvonik in gostilno tam zgoraj. Da,! mu gplu >Maj0V^ enakomerno naprej!« min,ja znanec, lii mu hoče dobro. joči so še vedno brez ognja, njegova dr- takrat .je nosil samo okovanke in vris-1 nn, ))ravi pamet, »pohiti, pohiti!«' mu kali so v kipenjti odvisne moči. Sedaj govo,.j srco_ Matevž posluša srce in hiti. /, Matevžem je slabo. Kako drugače I ža je še sključena, kakor da bi še ved-kot slabo, ko je pri jasnem dnevu sko- no rinil v breg, • ""--'- ,1--J!- -!l! 1 Izgubil je igro. Ozira se okrog, da bi ...........ši. plavolnM pa so noče tako težke... Začelo ga je požene se v strmino, ki požira posled- raj zgrešil progo! Toda ljudje, siti in j Izgubil je igro. Ozira se okrog, da 1 boleli v plečih, v grlu pa je čutil nepo-lnje nlc>gi. Smuči so spet težke, noge dr-1 spočiti, ki sloje ob progi, tfga ne razu-j zagledal fanta, ki je bil hitrejši, pisno žejo. Sneg ob smučini se mu je VPt10i v prsji, jutj kislino, ki razjeda, mejo. Matevža nese v smuku proti ce- »Kdo? France Smolej, oni plavolnt "[de vroče kapljice Tudi pleča postajajo okorna, glava' mu ' sli. Tam sloji tudi Majda, ki mu kliče [izpod Rožce?« Da. oni. Matevž mu stis-je pritisnil s pal- i nilia navzdol usta so odprta in love sa-1 in maha. Fant je ne vidi in tudi ne sli- ne roko. In kdo je bil še hitrejši od ie useknil; robca' po. Par korakov prod njim se preplaši ši: samo drvi po strmini in veler se (njega? — Janez! lam skiji ogrnjen v seboj ker nimajo, zajec; Matevž se niti ne ozre za njim.. podi za njim. odejo in z robcem preko cela. fudi nje- režal, z nosa so padale znoja. Zdaj pa zdaj je ceni v nosnico ter se tekmovalci ne nosijo [ časa, da bi ga uporabljali. I Spet je vse mirno, le smuči šumijo ena-j Ko postaja proga položuejša, se po- mu čuslita. Mednarodni nogomet 1942 Med najbolj podjetnimi sta bili reprezentanci Nemčije in Hrvatske V vseli časih gledajo ljudje radi igre — in tudi v vojnih časih. Nekdaj so polnili galerije v kolosejih in gledali vročekrvne borbe, danes-zahajajo v stadione in gledajo igro 20. stoletja — nogomet. Kljub raznim prometnim težavam je bilo tudi letos precej mednarodnih nogometnih tekem. Poročevalec lista »Donauzeitung« je sestavil obračun mednarodnega nogometa za leto 1942., po katerem posnemamo naslednje vrstice: L. 1942. je bilo v vsem 26 mednarodnih nogometnih srečanj. Največ — in sicer 10 — jih je odigrala nemška državnn reprezentanca, in to je posebno značilno. Na drugem mestu so Hrvati z osmimi nastopi, potem sledijo Švicarji s šestimi tekmami, pa Švedi, Slovaki in Madžari s 4. Kakor vidimo iz naslednje razpredelnice, je nastopalo v mednarodni nogometni areni v vsem 13 narodov. Podatki razpredelnice povedo po vrstnem redu naslednje: država, število nastopov, zmag, izgubljenih in neodločenih iger, razmerje golov in točke. Bolgarska 2 _ 2 0:9 0:4 Danska 2 _ 2 _ t :5 0:4 Nemčija 10 T 2 1 36:15 15:5 Francija 2 — 2 — 0:6 0:4 Italija 3 3 _ _ 11:0 6:0 Hrvatska 8 3 3 2 18:16 8:8 Portugalska 1 t — — 3:0 2:0 Romunija 3 — 2 1 2:10 1:5 Švedska 4 3 t _ 9:6 6:2 Švica 6 3 3 _ 10:13 6:6 Slovaška 4 1 3 — 5:13 2:6 Španija 3 1 1 1 5:5 3:3 Madžarska 4 1 2 1 7:9 3:5 SCAHPOLO - POSTRZElt predstava v praznikih v kino ..K0DEL1EV0' Najvišje cene na ljubljanskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VI11-2 št. 4192-29 Vis. komisariata zn Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 21. decembra I942-XXI zjntrnj dalje do objave novega cenika. Naj vije cene, ki je no njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati. =o nn.slednje: Zelnato glave pod tO ki: t.50 L: zelnate glave nad tO ksr t L: rdeče zelje 2 L: kido zelje 4 L: oh rovi 2 L: repa na drobno i L: repa na debelo 0 75 L; kisla repa 2.50 l.; endivija I. vrste, lepo rumena. 5 L; endivija 11. vrste 4 L: motovileč tO L; radič 4 L; (rojeni radič S L; špinača 5 L; rdeča pesa 5 L: rdeče korenje hrez zelenja 3 L; rumeno korenje t.50 L: peteršilj 4 L; zelena 4 L; rumena kolernbn t.50 L; kolerabice 4 L; črna reilkev 1.50 L: čebula 2 Li šalota 4 L; česen 8 L: osnnženi hren 4 L: jnbolka L vrste, namizna, izbrana 5 L: jabolka II. vrste 4 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18; jajca 2 L komad. Kjeir ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini., ker je za blago, iz drugih pokrajin uvoženo v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 nn rumenem papirju. Posebno i>a orvoznr-jamo proda jnlke in prodnjnlce. dn mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreblje-no in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnino mora biti osnaženn in oprana, vendnr pn ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem. temveč tudi nn živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseli prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. lini |e Supe iui! Ta dni sn ie pojavil v vseh boljših trgovinah in kavarnah čaj /, imenom SUPEK (nad čaj), ki ima vsa svojatva kolonilatnih čajev in katere po okusu, aromi in harvi celo prekaša. Super čaj je plod resnega in znanstvenega raziskovanja ter se je pri predelavi prvin posltižilo stičnih postopkov kot so iih uporablja pri drugih koloniialnih čajih (ruski etc. , pri tem pa sc ie zlasti pazilo na to, »ta s« ne uničijo hranljivi vitamini ter. da se iziočijo vse t.vnrine, ki bi kakor koli lahko neugodno delovalo tudi na nafobčntlivejfie osebe. Kadi teh izrednih lastnosti ie Super čaj obenem hranilni oz. dleteUSni čal. Na podlagi analiz je bil postopek prijavljen patentnemu uradu zn mednarodno zaščito v Hernu, kjer je vzbudil na polju hranil pravo senzacijo. Super čaj je v prometu v različnih velikostih, poskusne vrečke ki bodo pa samo kratek čas v prometu stanejo samo !j P85 ter jih dobite pri Vašeip trgovcu. Dr. E. Godina. Pregled nudi nazorno sliko o nogometni zmogljivosti posameznih držav. Čeprav je bil nogometni promet za nekatere države, kakor Portugalsko, Dansko in Italijo šlevilčno šibkejši in čeprav niso imele nekatere lako močnih nasprotnikov kakor Nemčija, Hrvatska, Švedska in švicn, vendnr lahko presojamo celoto po izidih, razvidnih z gornje razpredelnice. Najbolj podjetna je bila I lerbergerjevn enajstorica, ki je naslojiiln desetkrat in ki je uspela tudi proli močnim nogometnim predstavništvom Švice in Madžarske, nasproti Špancem |>a je dosegla neodločen izid. Nemci so i/guhili samo dvoje iger: proti Švicarjem lil proti Švedom. Obe državi sledila tesno za njimi, če ne upoštevamo lialije, ki je zmagala proti Španiji in proti mladinskima moštvoma Madžarske in Hrvatske. (Italija je odigrala tri mednarodne tekme in dosegla tri zmage!) Če so premagali švedi Nemce v Berlinu s 3:2, je treba upoštevali da so Švicarji premagali Švede in tla so isli Švicarji podlegli pred N^mci pri povratni teknil. Madžari so se zlasti izkazali ko so odpravili Švicarje s 3.0 in dokazali, da spndajo med najboljši evropski razred. Med severnimi narodi vodijo Švedi. Danci so obakrat izgubili, ko so se kosali s Švedi. V jugovzhodnem področju so se odtrgali Hrvati, ki vodijo z lepim naskokom. Hrvati bo bili zelo podjetni, saj so odigrali 8 mednarodnih tekem in so želi lepe uspehe. Bolgare so odpravili s 6:0, Slovake z 2:1 in 6:t, z Romuni pn so igrali neodločeno 2:2. O Slovakih je vredno omeniti, dH so premagali Romune i 1:0. Naročite »Stov. holedar«! Šport v kratkem V državnem nogometnem prvenstvu bodo da nes naslednja srečanja: Liguria:iriettina v Genovi, Alalanla : Torino v Bergamu, Lazio : Vene-zia v Rimu, Bologna : Milano v Bologni, Ban : Vicenza v Bariju, Ambrosiana:Fiorentina v Milanu, Livorno : Roma v Livornu, Juventuj : Genova v Torinu. Padlih smučarjev so se spomnili na občnem zboru Italijanske smučarske zveze Pri tej priložnosti je poudoril generalni tajnik narodne smučarske zveze Gircomini, da ie bilo doslei sedem članov organizacije odlikovanih r. najvišjim italijanskim vojnim odlikovanjem — zlato kolaino za hrabrost. Generalni tajnik «e je »pomnil tudi zveznega trenerja italijanskih smučarjev Finca Vauno Saaresa Slovaki »o dobro pripravljeni. V sot«>to bodo igrali Slovaki mednarodno tekmo v hokeju na ledu proti nemški reprezentanci. 0 slovaškem moštvu poročaio. da |e izvrstno pripravljeno. Nedavno so premagali HG Malacki s 7:0 Meddržavno tekmo z Nemci bodo igrali v Bratislavi. O Karlu \Vaznlesn, nemškem prvaku v hitrem drsanju čitamo, da je hil ranjen na vzhodnem boji»ču. Ker ne bo mogel več tekmovati, se je posvetil trenerskemu poklicu. Za letošnjo sezono so ca povabili v Budimpešto, kjer bo uril madžarske tekmovalce v hitrem drsanju. Umrla sta ljubljena sestra in svak Jože in Tončka Lužar roj. Toman Dan pogreba bomo javili pozneje. — Sveta maša zadušnica bo dne 22. decembra 1942, ob 7. liri zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda (zu Bežigradom). Ljubljana, Gabrijele, Kamna norica, dne 20. decembrn 1942. Tono Toman, Joilca Simončlč roj. Toman, brat In seitra ter ostalo sorodstvo. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni in dobri oče ter stric, gospod Florenini Ludovik viiji poštni kontrolor n pokoju dne 18. decembra v 73. letu starosti. — Pogreb dragega pokojnika ho v nedeljo, dne 20. decembra 1912, ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. dccembra 1942. Globoko žalujoči: Marija, soproga: Amancla, hči; Ludovik. sin — ter ostalo sorodstvo. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNJIGOVEZNIC UUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji crtaiuici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi vsa draga nnjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov io dragega nsn)enega galanterij hlagn Vam nudi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! GALANTERIJA ^ IGRAČE van 1 *am ec LJUBLJANA j5)amsko, moSko irj otroško perilo t Zahvala Vsem, ki sle nas tolažili v neizmerni bolesti nb nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega Francita ga nbsuli s cvetjem in spremiti na njegovi poslednji poti na.jiHkrene.fftl llot; plačaj! V Ljubljani, dne 19. decembra 1942. Žalujoči Itn h-o v i O. E- S. S. A. Compagnla Espcrfazlone Imporiazione Semenu Agrlcole Družba za Izvoz In uvoz poliedeishlh semen Onjanismo econouuco della Con-federazione Fascista dei Ccm-meretanti per II commerrio col. 1'estero delle cementi e bulbi da destinarsi a'la semina sgri-eola. Vi lanno pat te come srne tutte le Ditte ftaliane operanti nel ramo nll'imporiazione ed atrespr rtazione. Fer informa-zioni fcrivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgo vino x inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi zn tete v poljedelstvu, ("lani so vse italijansko firmo, ki se havijo z uvozom in izvozom. Po poiasndn pišiie na • C. C. I. $. A. ■ Via AHdbeila ll - BOLOGNA Obvestilo MIRKO BOGATAJ nasl. MARIJA BERNIK Stari Irg štev. 14 sporočam cenjenemu občinstvu, da sem prev/.e'a trgovino klobukov katero bom vodila kakor prejšnji lastnik. Na /a'o(ji imam vsakovrstne moške klobuke, ter sprejemam tudi popravila Edgar Wallace: 30 Skrivnost sknvljene sveče Roman Nato je, govoreč sam s seboj, odhitel po hodniku in pozdravil Fisherja. »Vrag vzemi vse Grke;« je rekel prijazno in Fisher ni mogel drugega, kot da se je nasmehnil in obenem zmajal z glavo. Smeh njegov je bil pristen, graja pa je bila potrebna zaradi gosjioda, ki ga ie plačeval. Tujec je z desno roko potrkal sluga na prsi. »Ne zaupajte Grku,« je rekel, »dajte si vedno vnaprej izplačati svoj denar. Razumete?« »Da, gospod,« je odvrnil Fisher, »a mislim, da ste opazili, kako je gospod Kara glede denarja vedno velikodušen.« »Ne zaupajte mu, revež, ne zaupajte mu,« je nadaljeval tujec, »vi...« Tedaj se je zaslišal iz Karove spalnice lahek ropot. »Kuj je?« je vprašal obiskovalec nekoliko prestrašen. »Gospod Kara je spustil jekleni zapah, kar pomeni,« je z nasmeškom povedal Fisher, »da ga ne smem več molili do,* pogledal je na uro, »na vsak način vsaj do enajste.« ■ »Strahopeten je.« je pripomnil mož ostro, »zverinsko strahopeten I« In jc odšel po stopnicah, trdo stopajoč, kakor bi preskušal težo slehernega koraka, potem odprl glavna vrata, ne da bi čakal pomoči, jih zaloputnil za seboj in izginil v noč. Fisher je z rokami v žepu pogledal za njim in zmajal z glavo. »Je pač čudak!« je rekel in se vrnil ter spet pogledal na uro. Manjkalo je pet minut do desete. XIII. »Če izvolite, gospod, gospod I.exman bi vas gotovo rad videl,« je rekel T. Ks. »Zelo prijazni ste, da se zanimate za to zadevo.« Policijski načelnik ie nekaj zamrmral, knkor češ, plačan sein, da se zanimam za vse, in odšel s lom. Ksom. po navidezno neskončnem hodniku Scotland Yarda. »Glede pomilostitve ne boste imeli nikakih sitnosti,« je povedal. »Nocoj sem večerjal s starim Bartholomevvom in bo on poskrbel, da bo jutri zjutraj vse urejeno.« »Potemtakem ni potrebno, da bi obdržali Lexmnna v priporu?« je vprašal T. Ks. Načelnik je odmajal z glavo. »Ne, ni treba,« je odgovoril, Premolk. potem pa: »Ali je mogoče Bartholomevv kaj omenil Belindo Mary?« Sivolasi načelnik ga je začudeno pogledal. »Knk hudič pa je Belinda Marvr« ga je vprašnl. T. Ks. je znrdel. »Belinda Mary,« je pohitel, »je Bartlolo-mcvvova hči.« »Za Boga.« je odvrnil načelnik, »zdaj. ko ste me spomnili, vem. Seveda je govoril, da. še vedno je v Franciji.« »O, res?« se je nedolžno začudil T. Ks. in v dnu srca želel, da bi bilo tako. Prišla sta v Mansusovo sobo, kjer je ta občudovanja vredni mož čakal. Vsakokrat ko se sestanejo policisti, je raz- fovor seveda »stanovski«; tako so vsi trije ne-nj minut zelo živahno razpravljali, ne da bi bili enakega mnenja, zlasti |. Ks. ne, o nekih sleparijah v Midlandu, kar pa nima zveze z našo zgodlio. »Vaš prijatelj je pa zakasnel,« je po tem razgovoru pripomnil načelnik. »Zdaj gre!« je vzkliknil T. Ks. in se dvignil Zaslišal je znane mu korake po tlakovanem hodniku in odhitel iz sobe, da stopi prihajajočemu nnproti. Stisnil je roko resnemu možu in bil prvi trenutek preveč ginjen. da bi mogel govoriti. »Dragi, dragi,< je končno spregovoril, >ne morete si misliti, kako sqm vesel, da vas spet vidim!« John Lcxman ni takoj odgovoril. »Zal mi je. T. Ks.,« je nato mirno rekel, »ako vas zapletem v to -zadevo.« »Malenkost,« je odgovoril pristav. »Vstopite, načelnik je notri.« Prijel je Johna zn roko in vstopil z njim v nadzornikovo sobo. . John Lexmnn se je nekoliko spremenil. Postal je za spoznanje negotov v svojem običajno mirnem nastopu, česar pa ni bilo mogoče takoj zlahka opaziti. V obraz se je postaral, izraz raztegnjenih ust je bil bolj trd in oči so bile vdrle. Bil je v večerni obleki in po T. Ksovem mnenju pravi. |iristni angleški gentleman. da bi bil vsak sluga, ki bi bi! v njegovi službi, nanj ponosen. Ko ga je T. Ks. pazljivo motril, ni opazil nikake večje spremembe razen brazgotine na gladko obritem licu, katera je inoralu ostuti od neke stare rane, ki pa je bila očividno lc pri vrhu. »Opravičiti se moram, da sem tako opravljen.« jc opomnil John, slekel plašč in ga položil na naslonjalo pri stolici, »dolgočasil sem se ta večer tako, da sem hotel kaj napraviti in zabiti čas, pa sem se oblekel za gledališče in se dolgočasil bolj ko kdaj koli.« T. Ks. je ugotovil, da se ni smehljal in da je govoril počasi in premišljeno, kakor bi tehtal sleherno besedo. »Zdaj,« je nadaljeval, »sem prišel, da se vam izročim « »Upam. da niste šli in obiskali Kara,« je rekel T. Ks. »Nikake želje nimam, da bi ga videl,« mu je kratko odgovoril. »V redu. gospod Lejsmnn.« mu je segel v besedo načelnik, »upam. da zaradi svojega pobega ne boste imeli nikakih težav. Kaj pa. pr»-vijo. da ste odleteli z aeroplanom.« I.exman je pritrdil. »In vam je kdo pomagal?« Lexman je spet pritrdil. »Prosil bi vas, sir C.eorge, da bi mi o^v? stili, ker ne bi rad nekaj čnsn govoril o toj zadevi,« je nato rekel. »Zgodili sc mora marsikaj, preden bi mogel rlati poročilo o svojem pobegu.« Sir George je pokimal. »No. pa pustimo to.« jc veselo povzel, »a npnm. da nas boste, ko s|P ee vrnili, zdaj spet zabavali s svojimi čudovitimi zgodbami.« A. Fogazzaro; 60 Palača ob iezeru Dobro veste, kako razumevam svojo dolžnost do očeta. Hiti moram vsa očetova, ker nima on nikogar drugega na svetu. Dolga leta |i> laval sam po svetu iu trpel bedo, pomanjkanje iu zaničevanje, medtem ko sem jaz živela v miru v Nas-sau-u kot premožna gospodična, ne rla hi mu poslala en sam pozdrav Vsa ljul>ezon, ki jo premore moje srce. je le malenkostno nadomestilo za to. Ne morem Vam vsega povedati pismeno. Mnogo lažje boin to storila, ko pridem k Vam. Povedala Vam bom, da je bilo moje srce za trenutek slabotno, da sem se sicer dvignila, moj duh je šo vodno ves omamljen. Vendar pa som srečna, da morem vsaj nekaj trpeli za ljubljenega očeta. Oprostite mi, da Vam pišem tako dolgo pismo. Zdi se mi, da ko Vam pišem, da postaja trdnješa moja vera in večje moje zaupnaje. Molite za naju iu ohranite nama svojo naklo- njenost. E. S.< Silla je odšel po stopnicah z grenkim mirom v duši. Zdelo se mi je. kakor da uživa, da na vsaki stopnici potepta katerega izmed svojih nespametnih varljivih upov. Teptal jih je s ponosno dvignjeno glavo in srcem, kllubuioč nevidnemu sovražniku. Tudi tukaj je na dvorišču dež ponavljal svojo pesem: lokaj, jokaj; a Silla zdaj ni bolel več jokati. Ze tretjič se mu ie razblinilo upanje, da hi našel ljubezen. Ali naj zalo joka kot otrok? Nikakor ne. Njegov ponos in njegova črnogledost mu nista dovoljevala uiti, da bi mislil nu lo, kar lu kdo drugi sklenil, da bi nemreč skušal pridobiti Edita Da bi on bil ljubljen? Nemogočo I Tega se je preveč dobro zavedal, Ko ie dospel na cesto, je zagledal nekega založnika. ki mu je bil predstavljen pred nekaj dnevi. Ta je pogledal proč in šel mimo njega, ne drl bj ga pozdravil. Silla se za to ni zmenil. Kaj mu je hilo zdaj mar za lo? Skotnizgnil je z rameni. Prav lahko je prenesel tudi lo, lahko je zaničeval tega gospoda, kateremu se je zdelo, da sme biti nevljuden do pisatelja, čigar del ne mara objavljati. Boril se bo, dokler bo imel še kaj življenja. Dospel je do stolnice in vstopil, kakor je storil vedno, kadar je v njegovi duši divjal boj. Sedel je v klop v bližini velikega križa. Dve ženski, oblečeni v črno, sta klečali ob vznožju bližnjega oltarju. Nekje od daleč so so slišali nagli koraki. Silla se je naslonil z rokami na klop in skril obraz med dlani. V njegovi duši je vladala mrzla tišina kakor okrog njega, samo še bolj črna Zdelo se je, kol da je senca orjaških stebrov prodrla v njegovo dušo in zadušila vsako misel. Zaman se je njegova volja borila. Ni so mogel iznehiti svinčene težo. ki ga je tlačila. Skušal se je spominjati preteklih dni, ko je kot otrok prihajal z materjo semkaj, ko si je oh zvokih orgel predstavljal puščavo, palme, morje in življenje na vzhodu. Ničesar nI mogel priklicati. Duh mu je bil zatemnjen, srce prazno in brez odmeva. Opazoval je redke tujre. ki so prihajali v cerkev s klobukom v roki tor ogledovali okrog sebe. Vse okrog njega je bilo lako žalostno in dolgočasno. k ve. Coz nekaj časa 6o jo dvignil in odšel iz cer- III. »Dober večer Silla I Me že dolgo čakale?« je dejala gospa Julija Debella, ko je vstopila v oblaku svile. Vrgla je na naslanjač svoj bel krznen plašč in ponudila Sillu roko. na kateri >o se lesketali Številni prstani. Tudi njena smehljajoča se usta in modre očj so se lesketale Bila. je oblečena v črno tančico, ramena in roke je imela golo. Nobenega drugega lišpa ni imela razen uhanov. Na prsih jo imela pritrjeno modro cvetlico, kakor tudi v laseh, ki so bili močno na-pudrani. Silla so je priklonil. »Kako so imate? Prav je. da ste prišli. Ne bo vam žal za to. Moram vain povedati toliko ljubkih stvari. Seditel Kako strašno vreme! Kako lo. da nisle hili v gledališču? Poslušajte Zdaj bodo prišli nekateri moji prijatelji, Prihajajo navadno po predstavi na čaj. Prišel bo tudi M. ., ki vsakokrat razbija po klavirju. Ga poznate? Sicer ni niti malo podoben umetniku, a igra dobro. Sedeli boste poleg mene. Pogovorila se bova.« Vstala je in šla naproti "ospej. ki jo je si litra v tem trenutku naznanil. Obiskovalka je pro-<1 i rli i vo pogledala Silla. nato pa s smehljajem na ustih pozdravila hišno gospodinjo. j Kako slrašno!« je dejala ta. Predstavila ie Silla. nato pa ponovila: »Kako slrašno. draga moja I« »Sem vedela že prej. Si videla Mirelliro?« »Ilin. Morala bi priti semkaj nocoj. Kako si zvedela o tem?« Sluga je zopet prišel z naznanilom. Vstopilo je več gosjia in gospodov. Gospe so obkrožile Julijo z ljubkim čivkanjera in pritajenim smehom in gladkimi besedami. Lesketaioči se naočniki m črne roko so se vrivale med lo skupino ter poželjivo iskale Julijin smehliai in stisk njene roke. Njena plavolasa glavica se ie sklanjala, se obračala živahno na desno in levo kakor glavica ljubkega ptička. Skupina so je razšla in razpršila po dvorani. Vroče je bilo v salonu. Čeprav so bila široko odprta vrata, ki so vodila v sosednji dve sobi. v veliko rumeno sprejemnico in v temnordečo glasbeno soho »Mirelicp nI na spregled.« ie dejal nekdo. Tretjič sp je že ponovilo to vprašanje, a gospa, ki jp pravkar vstopila, ca ni slišala, »Kako strašno, kajne Lavra?« ji je dejala hišna gospodinja. »Draga...« je odvrnila donna Lavra. ki je obrnila svojo pozornost drugam. »Giboyer, no kaj?« »Ah. 6ai res!« je smeje se dejala Julija. »Saj nisem mislila na igro.« »Lavra ni mogla videti,« je pripomnila neka druga gospa. »Seveda sni si prav zgoraj.« »Zdaj razumem!« jp vzkliknila Lavra. »Pa ŠR kako strašno Moj soprog mi je pripovedoval. Videla sem. da vsi gledale, a nisem vedela kaj. Videla sem samo šop rdečih Petrovih las in na drugi strani colo roko« »Jaz pa menim da Mirelli ni imela prav, da je odšla.« je pristavila neka druga gospa. »Sama se je izdala,« jo izjavil eden izmed gospodov. , Carta senajjate Goržižni obiiž Importante tabbrica Ugledna tovarna cerca gro«isti išče gresiste o rappresentanti. ali zastopnike. Scrivere: Pišite: Cassetta 216 M., Uniane PuSSIItita Italiana, Milaro velika in visoka iz žele-zobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta in blizu železniške postaje Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, B:eiweisova 6-n itnuMiUI Delavniki: 15 50, 17 50. Sloga od 14 daljo nedeljo In pomiki: 10. 15.50. 15.50, 17.50. v kinu Union |e moiincja ob 10.50. Ojarlliva OT.AR A OALAMAi v pretresljivi Ijuonvni Hrami. — Razkošje. ples! Srčna pola Odlični soigralci: Sandro Kuffini. Miria di Snn Servolo. Adriano Kiinoldi KINO MATICA - TEl 22-41 Največji tiiiriiiev film. ritm pretresljive vsebine in krnsnegn petja je „ M A T I " Film, ki ua ne pozabite 1 BENIAMINO UKiLl KM M A (}R A MATICA KINO StOGA - TEt. 27-50 ttogralo, lepo dekle Uf« svojo ga neznanega izvoljene i! Nepozabljeni poljub V glavnin vloirah Valentinu Cortese. Onrio 1 nmpanini. titello Toso KINO UNION - TEl 22-21 Ilans Moser jamči za odlično zabavo v fimn Dunajski večeri Zanimiv film iz mornariškega življenja Radio v viharju Nan (irey — Charles Bickford Predstave: nedelja ob 14. in ob 16 30 KINO KODELJEVO - TEL. 41-64 Učenjaka in rimskega Kaj piše fiipiij mlajši o svojem s bruhajočim Vezuvcm ni hote! Brez dvoma jc marsikomu ostalo še dobro v $pominu, kiko se je moral v gimnaziji učiti na pamet kak-ne zanimive odstavke iz starih grških in latinskih klasikov, spominja pa se pri tem gotovo tudi, da mu to ni bilo tedaj nič kaj preveč vleč, menda zato ne. ker ie bil k temu prisiljen. Takšne stvari, za katere se človek odloči sam od sebe, dela vedno dot-ti rajši iu z veliko večjo ljubeznijo kakor pa listo kar mu drugi ukažejo. pa čeprav je še tako korhtno in zanimivo. V poznejših letih ko človek ni vcč vezan na tisto, kar v šoli ukazujejo. dostikrat zgodi, da ta ali oni r veseljem vzame v roke kakšno staro grško ali rimsko klasično delo ter ga prebira š čisto drugačnimi občutki kakor pa ga jc nekoč v gimnaziji, ko je bilo to zapovedano. In s prav takšnimi občutki je zadnjič nekdo vzel v roke VI pismo Plinija mlajšega, v katerem ta sloviti stari rimski klasik nadvse zanimivo popisuje strahoMii izbruh ognjenika Vezuva leta 70. |K> Kr, torej tistega leta, ko sla ognjeniška lava in ogr.jeniiki pepel pokopala pod seboj kar tri večja mesta ob morski obali. Pompeje. Hercula-neiim in Stabtje Pri tej priliki pa je našel sinrl tudi stric Plinija mlajšega Plinij starejši, ki je bil tedaj poveljnik brodovja, zasidranega v Miseni. Kako žalostno, a obenem junaško je končal svoje življenic ta sloviti Rimljan, nam popisuie v eni zadnjih številk tiirin- ke »Stampe« neka Livia de Paolis I ileher. Med drugim beremo v tem zanimivem članku naslednje: Strahotni 24. avgust I. 79 po Kr. Bilo je popoldne, 24. avgusta leta 79. jto Kr. Žena Plinija starejšega, ki je bila ledaj s svojim možem v Miseni, je nenadno opazila, kako se na vzhodni strani na obzorju dviguje v nebo velik egiosiarja mha mri fricu starejšemu, ki se niti pred umakniti in je rajši umrl oblak čudne barve. Hitro je stekla k možu v sobo, da m ii lo pove. Plinij je brž stopil na streho, da bi lnilje videl ta nenavadni pojav na vzhodnem nebu. Sprva ni ttio^el ugotoviti, odkod prihaja tisti temni oblak, kaj naglo pa je spoznal, da se dviga tisti črni dim iz Vczuvovega žrela. Postal je |iozoren na ta nenavadni pojav. Odhilel je iz svoje hiše ter začel hodili sem in tja ob morski obali. In tedaj je prihitel k njemu sel ter mu izročil neko pismo. Poslali so mu ga njegovi mornarji iz Retine in ga v njem prosijo |)omoči. Plinij ni izgubljal časa. pač pa ie takoj ukazal, naj pripravijo ladje s štirimi veslaškimi klopmi. S temi ladjami je potem hitel na kraj, od koder so drugi bežali Ko je bil že precej blizu Retine, je opazil, da pada na njegove ladje čuden pepel. Ko se je še bolj bližal obali, da bi tam pristal, je moral na žalost ugotoviti, da na njegove ladje nič več ne pada samo pepel kakor prej, pač pa tudi žereče kamenje, ki bi jim danes rekli »ognjeniške bombe«. Ozrl se je na svoje ladje in se prepričal, da bi bilo kljub temu čudnemu dežju le še mogoče nadaljevati pot. Hitro je oJrinil dalje, kamor je bil namenjen. Nenadno je odletel ognjenikov vrh in sledilo je pošastno grmenje. Tudi morje samo ie bilo vedno bolj v nevarnosti. Ko se je Plinij kot poveljnik tistih ladjic obrnil proti svojim mornarjem, da bi jim dal povelje, naj še hitreje veslajo, je videl same preplašene obraze. Pred njegovimi očmi je ognjeniški prah zasipal hiše ob morski obali. Aled tistimi, ki so v 6trahu tekali sem in tja ob morskem bregu ter prosili Plinija pomoči, so bili tudi njegovi mornarji sami. Imeli so namreč vanj popolno zaupanje. Boj s to naravno silo, ki je dobila svojega duška vrh ognjeniškega žrela in bruhida ogeni na okolico, jc postajal vedno obupnejši. Ilotcl pa je Plinij na vsak način in za vsako ceno pomagati tistim, ki so ga tako goreče prosili, naj jih reši. Ogenj iz Vczuvovega žrela je vedno huje deževal. »Fortcs fortuna adiuvat!« Ali naj žrtvuje še tisto peščico ljudi, ki >o z njim, ali pa naj da |iovelje za umik? Toda rimski vojak ne pozna umikanja. »Fortcs lortuna adiuvat!« (Pogumne sreča podpira!) je zaklical svojim mornarjem »Hitimo v Pomponiano!« Kraj Pomponiano leži v bližini Stabij. Ce so hotele Plinijeie ladje prili do Stabij, so morale prepluli majhen zaliv, kjer zaradi neprikladne obale ni bilo mogoče pristati in je bila vožnja tam tudi izredno nevarna. Očividno ni moglo iti pri tem za pristanišče v Pompeji, čeprav je ime precej po.lobno. Iz tega sklepajo, da Pompeji leže med nekdanjo Relitio in pristaniščem v Štabijah. Teh krajev pa tedaj Vezuv šs ni loliko ogrožal. Ni se dal preprositi, naj se vendar reši Ali se je mornarjem iz Reline ob tem peklenskem ognju posrečilo prili s svojimi ladjami do Stabij? Tega nam IMinij mlajši ne jjove, verjetno pa je, da niso prišli tja. Vemo le to, da je bilo malo lako srečnih, da so se lahko rešili iz tega pekla in sicer po edini poti, ki jim jc še preesta-jala. po morju. Ko pa so ladje, s katerimi so se vozili preplašeni begunci, spet zaplule na široki napoljski zaliv, ki je bil spričo ognjeniškega izbruha tedaj izredno viharen, in 6e namenile v Mcsino, tedaj Plinija starejšega, poveljnika brodovja, ni bilo več na krovu. Njegova vroča želja, d? bi čim bolj od blizu opazoval strahoten jxijav bruhajočega Vezuva, ga je naravnost priklenila na goreči morski breg iu se od tam ni ganil, čeprav so ga njegovi ljudje na vsak način skušali prepresiti. naj se vendar umakne in reši svoje življenje. In tako je s svojim življenjem plačal svojo vročo željo po izpopolnitvi znanja o naravnih pojavih. To je bila vsekakor učenjaka in rimskega legio-narja vredna smrt. Živali in vojna človeku v vojnem času več koristijo kakor pa sicer in jim zato pssveča še večjo pozornost I V sodobni vojni so »mobilizirane« ludi živali, ki naj doprinesejo svoj prispevek k skupnim vojnim naporom. In res so koristi, ki jih ima človek v vojnem času od raznih živali, izredno velike. Vzemimo n. pr. konja. V vojski služi bodisi za ježo ali pa kot vprežna živina, ki prevaža v zaledju iu tudi na bojišču samem najraznovrst-nojše težko orožje, kakor topove in strojnice, ali pa živila za vojaštvo, kjer ni na razfiolago tovornih avtomobilov. Pa ne samo konji, tudi druge živali so v vojnem času zelo koristne, na primer psi ali golobje-poštarji, ki vzdržujejo zvezo med posameznimi vojaškimi oddelki, ko raznašajo razna važna sporočila iz kraja v kraj. Nekatere teh živali so se na bojišču v sedanji in tudi že v prejšnji svetovni vojni tako zelo izkazale, dn so jim, kakor piše Arturo Lancellotli, izkazali colo vojaške časti, ko so jih pokopavali. Nenavadne žrtve pa morajo doprinašati konji in mulo še prav posebno v sedanji vojni. Strah in mirna kri, kadar grme topovi Za mnogo živali pa z izbruhom vojne pride čas neprestanega strahu in trpela. Vedno so v strahu, da jih dobili neslavna sinrt. Ko so leta 1870 Ncmci obstreljevali Pariz, so žo takoj ob prvih strelih zbežale iz Pariza jate golobov, vrabcev in drugih ptičev, race in gosi so se naglo poskrile v njihova »zaklonišča«, pa tudi mačke so naglo hitele na varno. Ali se vse to živali res tako zelo bojazljive? Morda je bil to res strah, ali vsaj silno presenečenje nad dogodkom, kakršnega prej še niso nikdar doživele, vsekakor pa drži, rla je vse lo trajalo le dva ali Iri dni. Potem so vse te živali spet »prišle k sobi«, kakor rla so jim je počasi zazdelo, da je takšno bombardiranje nekaj čisto naravnega. Spet so se pojavili prod hišami vrabci, ki se niso nič več ozirali na grmenje topov in na eksplozije v okolici, pač pa so mirno iskali po tleli hrane. V začetku prejšnje« svetovne vojno so ljudje spet imeli priliko opazovali razne živali, kako se vedejo, kadar grme lopovi ali pokajo puške. Pravijo, da so tedaj prvi zbežali divji prašiči, medvedje in jazbeci ki imajo izredno dobro razvit sluh. Njim so sledili jeleni, a zajci, ki so tako strahopetni, da je njihova strahopetnosl prišla celo v pregovor, so znčuda ostali Čisto mirni in so ostali na mestu. Hitro pa so jo pobrisali volkovi in brž so jim sledile veliko ptice, kakor fazani, divji petelini, divje gosi in druge, ter odletele v mirnejše kraje. Dosli korajžncjše pa so so vedli manjši ptiči, kakor n. pr. škrjanci, ščinkavci in drugi. Ostali so na svojih mestih in so niso boleli ločili od svojih gnezd. Za najkorajžnejše pa so se izkazali sokoli in krokarji. Pa tudi tisti ptiči, ki pred grmenjem topov in pokanjem pušk niso pobegnili, so polagoma postali nemirni. Vojna jim je začela iti na živce, čo smemo tako reči. Šest nesrečnih lastovk ... Plice selivke vojna šo prav posebno hudo prizadene. V zadnjih mescih prejšnje svetovne vojne so prilelli v London ptiči, kakršnih v normalnih časih ni bilo nikdar tja, pač pa so se selili rajši na Švedsko in na Norveško čez Španijo in Francijo, na drugi strani pa tedaj v Angliji tudi tistiii ptičev, ki so prej običajno živeli tam, ni bilo bogvo koliko, čeprav so bili to takšni ptiči, ki niso bili sposobni preleteli večjih razdalj in so kam preseliti čez zimo. Nekega dne je priletelo v neko francosko mesto nekaj lastovk. Bilo jih je šost. Priletele so z juga spet nazaj v svoja prejšnja gnezda. Najprej so nekaj časa krožila v določeni višini nnd nekdanjim bivališčem, potem pa so se spustile na kraj, ki je bil ves v razvalinah. Bile so videti zelo polite, da niso moglo najti svojih prejšnjih domov. Dolgo so se nato »pomenkovale« med seboj, potem pa so se spel dvignile in odletle proti severu, v izgnanstvo.. Fazani vnaprej slutijo bitke Prav tako kakor ptiči v naprej slutijo na primer potres, napovedujejo tudi bilke. V zvezi s tem so nn ptičih opazili zelo zanimive stvari: Fazani so na primer cele štiri ure vnaprej slutili veliko pomorsko bilko, ki se je odigrala v Severnem morju 24. januarja 1916. V Cumberlandu in Yorkshireju so fazani postali pred to bitko silno nemirni. Papagaji na Eiffelovem slol|»u v Parizu so že kakšnih dvajset minut pred prihodom prvega sovražnega letala nad mesto kričali, in ljudje si niso znali razložili, kaj naj ta njihova nenadna vznefnirljivost pomeni. Šeie pozneje so videli, da je bil to prav za prav »naravni alarm« za Parižane. Ptiči rešili avstrijsko vojsko neprijetnega presenečenja V takšnih primerih so živali Človeku lahko zelo koristne. Pravijo in celo dejstvo je, — zakaj to stvar je priiiovedovnl sam nadvojvoda Jožef Avstrijski — da se je za avstrijsko-pruske vojno 1860 avstrijski armadni zbor, ki mu je poveljeval omenjeni nadvojvoda, rešil samo na podlagi tega, kar je videl nek vojak, kmetski fant. Nekega večera so se čete utaborile v bližini neke češke vasi. Okrog polnoči je nadvojvodo, ki je spal v neki sosednji hiši. nenadno prebudil iz spanja glas nekega vojaka, ki bi rad čim prej z njim govoril. Nadvojvoda mu jo dovolil, naj vstopi. »Sovražnik.« je začel pripovedovati tisli vojak, »se nam približuje iu bi nns rad presenetil«. — »Sprednje straže nam vendar niso sporočile ničesar sumljivega,« je odvrnil nadvojvoda. »Zato niso ničesar sporočile, ker ie sovražnik še precej daleč, a prav kmalu bo tu.« je odvrnil vojak. »Pa kako lo veš?«, se je začudil nadvojvoda. Vojak mu je odgovoril: »Naj Vaša Visokost blagovoli stopiti malo k oknu. Ali vidite lele jate ptičev, ki lete proti jugu.« — »No, pa knj sklepale iz tega?« Vojak je dejal: »Ali mar ptiči ne spp prav tako ponoči, kakor ljudje? To se pravi, da ne bi leteli ob tej uri. čo bj bilo v bližnjem gozdu vse mirno. Sovražnik se pomika proti nam po gozdovih in jo ptiče splašil.« Nadvojvodi se jo zdelo lo čisto verjetno. Ukazal jo, naj prehude vojake, ki so spali v taborišču. in čez kakšno uro se je že vnel spopad. A presenečenja na ta način vojaki Jožica Avstrijskega niso doživeli. »Modri križ« Če pa vojna pomeni za živali morijo na debelo, jim vendar človek skuša v vsakem oziru pomagali, vsaj nekaterim vrstam živali, kakor na primer konjem in mulam. Ker mu prinašajo velike koristi, jih je treba zavarovati pred sovražnikovimi kroglami in pravočasno poskrbeli za njihovo varnost. Predvsem pa je treba posvetili vso pozornost tistim koniein in drugi vprežni živini, ki na. oziroma za bojiščem zboli ali je ranjena. Pri vseh sodobnih vojskah so organizirali »Modri križ«, ki jo doslej vsekakor najboljša zdravstvena organizacija z.a živali. Gotovo je, da je nemogoče popolnoma pozdraviti konje, ki so dobili v vojni hujše poškodbe, na primpr takšne, ki imajo polomljeno noge. Zato pa loliko večjo skrb in pozornost posvečajo tistim živalim, ki so lo lažje ranjene. Do 60°/o ranjenih konj pozdravijo Velika večina vojnih konj trpi največ zaradi tega, ker so preveč izčrpani, onemogli od napornega dela in dostikrat tudi preslabo krmljeni. Zlasti velike težave so tam, kjer primanjkuje dobro vode. Mnogo vojaških konj. zlasti tistih, ki »služijo« pri topničarjih, ali jahalnih konj. pa je ranjenih, težje ali lažje. Dostikrat je treba tudi kakšnega konja operirati. Niso pa potrebno samo operacije, pač pa morajo — kakor končuje svoj zanimivi članek Arturo Lancellotli — nekateri konji »držati slrogo dieto«. Drugo spet obsevajo ali pa kopljejo v topli vodi. Kadar pa tudi vse to nič no zaleže, tedaj »milostni« strel iz samokresa kaj hitro narodi konec njegovemu trpljenju. Ranjenih in obolelih vojaških konj pa rešijo in ozdravijo razmeroma precej, pravijo, da celih 00 odstotkov. — Za konec še nekaj zanimivega: konja, ki ^je ranjen ali ki zboli, v »bolnišnici« takoj »sezujejo«. Sname jo mu težke železne podkve in mu takorekoč nataknejo copate... Podpiranje francoskih vojnih ujetnikov Poročevalski urad »La Corrispondenza« piše iz Rima, da so na pobudo zasedbenih čet začeli v Franciji predvajati fihn, ki nosi naslov 'Ujetniki« in ki prikazuje življenje v francoskih ujet-niških taboriščih v Nemčiji. K temu svojemu poročilu pripominja, da je omenjeni film zbudil med francoskim ljudstvom veliko zanimanje in da je spričo tega žel tudi ogromen uspeli. Po V6eh kinematografih, kjer so film vrteli, 60 nabrali nad milijon frankov vstopnine. Ta denar so namenili za podpiranje družin vojnih ujetnikov. Osrednji odbor za pomoč vojnih ujetnikov je sporočil, da je bilo doslej poslanih že 320.000 knjig v francoska ujetniška taboriča v Nemčijo. Ribje olje — za danske šolarje obvezna pijača Dopisnik »Ce« piše iz Kopenhagna, da je danski »Zavod za ljudsko zdravje« pri danskem notranjem ministrstvu odredil, da morajo letošnjo zimo povsod na Danskem šolarji obvezno dobivali ribje olje, da bi se na ta način telesno čimbolj okrepili. Upajo, da bodo s tem ukrepom že vnaprej lahko preprečili možne posledice, ki jih povzroča pomanjkljiva prehrana v sedanjem vojnem času. Človek — prežvekovalec Neverjetno, a resnično. Ob priliki operacije pri nekem kletnem bančnem uradniku so zdravniki v italijanskem Astiju ugotovili, da ima poseben prcžvekovalni organ v obliki precejšnje vreče, ki je zraščena z želodcem. Hrana, ki jo ta uradnik zavživa. ne prehaja iz želodca takoj v črevesje, temveč se prelije v pre-žvekovalno vrečo, kjer se na novo in temeljito prežveči. Za. Uudsk? tiskarno v Liubliani: Jože Kramari? Izdajatelj: Ini Jo?e Sodi« Mrednik; Viktor CeoP.