Listek.
379
vidi pri ohranjenih beneških Slovencih, ki ne kažejo posebnega veselja, da bi se pofurlanili, Tudi te resnice ne more utajiti gosp. Leicht, vender pa mt:ni, da to ne govori proti njemu, češ: saj so bili Furlani vender zadosti močni,  da so pregnali Slovence iz ravnine!
G. Leicht torej najprej zanikuje, da bi bili kdaj Slovenci v večjem številu stanovali na Furlanskem, in dokazuje iz zgodovine in iz krajevnih imen, da jih tam doli prav za prav niti ni bilo »še sence ne« (str. 54), vender pa se končno ponosno baha, kako so jih Furlani »pohrustali«. In da tudi slovenskih županij ni bilo nikjer na Furlanskem, to dokazuje po njega mnenji nekov popis vasij, ki so leta 1 7 1 8. (čujte!) pripadale »gastaldiji« (okrajnemu sodišču) v Čedadu. Iz tega popisa se vidi, da sta tudi slovenski županiji ob Nadiži in Kožici pripadali sodišču čedadskemu. Ali je to kaj čudnega? Ali si ni beneška republika, kateri sta pripadali omenjeni županiji, prisvajala vsega civilnega in kriminalnega sodstva po vseh svojih raztresenih posestvih r Kdor ima moč, ima tudi pravico, in zato so morali trpeti tudi beneški Slovenci, da so jih sodili v Čedadu, nikar da bi pri domačih županih iskali svojega zadostila, kar bi bilo vsekakor pametneje in ceneje.
Iz kratka: g. Leichtu se ni prav nič posrečil dokaz, da na Furlanskem ni bilo slovenskih naselbin in županij, in najsi ga morda to peče, vender bodo razboriti ljudje verovali in trdili, da je »avita coltura« na Furlanskem še jako mlada!                                                                         S. R.
LISTEK.
Obrtno knjigovodstvo. Poročali smo že v poslednji številki, da je izšla v zalogi D. Hribarja nova knjiga za obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, katero je spisal g. dr. Tomaž Romih, meščanske in obrtno-nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Gospod pisatelj pravi v predgovoru, da je sestavil svojo knjigo po Gruberjevi nemški knjigi; vender pa »Obrtno knjigovodstvo« ni zgolj prevod, nego obravnava zlasti poglavje o menicah dokaj natančneje od nemške knjige. Radi pritegnemo g. pisatelju, da je vsekakor želeti, ako se tudi širše občinstvo seznani z bistvom meničnega prometa, sosebno ker ga je mnogo pri naših posojilnicah, in takisto mu potrdimo, da je razvrstil svojo tvarino vseskozi pregledno in umevno. Izrazi so do malega pogojeni prav srečno, nečejo pa nam prijati skovanke kakor h rb t op r episn i k za indosanta , ali nahrbto-zapisanec za indosatarja i. t. d. — takih terminov, običnih v vseh jezikih, pač ne kaže prevajati! Gospod pisatelj pojasnjuje menična opravila na konkretnih slučajih in se povsod drži istega poslovnega dogodka; mimo tega je v tekst vtisnjenih 39 meničnih obrazcev, tako da bode poglavje o menicah dobro ustrezalo i šolskemu pouku i potrebam obrtnega stanii. — Razmerno dobro je sestavljen tudi nastopni oddelek o jednostavnem ali obrtnem knjigovodstvu,   ki   navaja  poleg   temeljnih   pojmov   vse   bistvene   in   pomožne   knjige ter
38o
Listek.
obseza   tudi   dva poslovna   vzgleda, v dodatku   pa jako   umestna   pojasnila,   kako je nalagati denar,   kako preračunjati vrednostne popirje  in končno, kako je dobavljati denar.
Težišča vsi knjigi je pač iskati v poglavji o obrtnem knjigovodstvu, toda prav to poglavje nam ugaja najmenj. Prvič nas motijo obile tiskovne hibe, ki bi se res nekoliko dale opravičiti s tem, da se knjiga ni tiskala na bivališči pisateljevem, boljše pa nas motijo stvarne hibe, katere bi nikakor ne smele biti v knjigi, namenjeni preprostim rokodelskim učencem, najmenj pa v knjigovodstvu, kjer bi se moralo vse ujemati do zadnje pičice! Z nastopnimi vrstami hočemo prijazno opozoriti na nekatere stvari, ki se morajo  vsekakor odpraviti,  oziroma   popraviti v eventuvalni drugi izdaji.
Na str. 78. sta poleg drugih zapisana ta-le poslovna dogodka, da bi se vknjižila v blagajniško   knjigo:
»Dne" 3. januarja prodam S. Gorišku tukaj 2 tucata robcev a 2'15 gld. — Dne" 4. januarja prodam B. Raiču: 2 namizna prta a 375 gld., 1 tucat majhnih serviet a 2"6o.« — Ta dva dogodka sta na str. 79. oziroma na str. 80. vknjižena tako, kakor bi bil S. Gorišek prejel vse to blago, kar ga je tukaj navedenega, Raič pa ni prtov ni serviet; pač pa so pri Raiči vknjiženi 4 m sukna a 6-20, o katerih ni na str. 78. omenjenega ničesar. — Na str. 78. čitamo dalje ta-le dogodek: »Dne 19. januarja plačam krojaču A. Tlapaku njegov račun z dne 9. I. 19*50 gld.« Ta dogodek je v blagajniški knjigi vknjižen dne 10. januarja in sicer z 10 gld. 50 kr., kar je seveda neprijetna tiskovna hiba. — Dogodek, ki se nahaja na str. 78.: »Dne* 15. januarja kupim od Gregoriča 115 litrov vina a 20 kr.«, pa niti vknjižen ni! —
Na str. 86. in 87. stoji v pojasnilu : »Gornik v Mariboru nam je poslal blago dne" 5. I., 10. III. in 15. V.« Dejanski pa so ti dogodki vknjiženi dne" 5. L, dne 12. III. in dne 20. V.
Pri praktičnem vzgledu štev. I. na strani 91. je naveden dud I. meseca junija ta-le dogodek: »Plačam najemnine za mesec julij (prav juwij) 15'— gld.« Teh 15 gld. ni vknjiženih ni v folijirani ni v paginirani blagajniški knjigi. — Dne" 6. junija je bilo treba vknjižiti tudi ta dogodka: »Plačam pomočniku 8 gld. zaslužene tednine« in potem: »Gospodu vikarju Ivanu Knavsu pošljem račun za 9*50 gld., katero vsoto poravna takoj.« Prav nobenega vzroka ne vidimo, zakaj se je onih 9'50 gld., katere je plačal Knavs, vknjižilo pred tednino pomočnikovo. — Dogodek dne" 12. junija: »Popravim pri hiši gospe" liočevarjeve št. 67. žlebove . . . delo računam 2*50 gld.« Zakaj sta vknjižena namesto 250 gld. samo 2 gld.? — Pri tem praktičnem vzgledu čitamo v blagajniški knjigi dne 30. junija, da se plača davka gld. 8-50; ta znesek pa niti ni naveden v poslovnem načrtu na str. 94.! Omeniti je treba še nekaterih važnejših tiskovnih pogreškov. Dn€ 15. junija se plača račun, kije vknjižen v glavni knjigi šele dne 17. junija; dne 20. junija je iztržek vknjižen z 28'45 gld, namesto z 28*40 gld ; dogodek dne 23. junija je v glavni knjigi vknjižen, kakor da se je zvršil šele dne 27. junija. Pri računu dr. Mencingerja na strdni 103. stoj med sklepnima črtama gld. 33'5o in ne gld.   1850.
Marsikaj se je vrinilo tudi pri drugem praktičnem vzgledu na str. 137 : Dne" 3. januarja oddd strugar 12 stolovih nog a 0*50 gld.; v kupovniku so te noge zaračunjane po 0*5^ gld., dočim beremo v blagajniški knjigi, da so se plačale po 0*50 gld. — Dogodek dne" 14. I.: »Prodam eskomptni banki potezko na S. Kneza s 6°/0 diskontom.« Kako je vknjižen ta dogodek? Dočim stoji v dospetni knjigi res 324*90 gld., zaračunjalo se je v blagajniški knjigi 267*90 gld., menj 6°/0 za 87 dnij! — Dne 23. I.. »Fran Perušek tukaj plača na obračun 25'— gld.« Ta znesek se ni vknjižil v glavni knjigi, zato je seveda pogrešek tudi pri sklepni inventuri, kjer terjatve ne znašajo 189 gld.,
Listek.
38i
nego samo 164 gld. — Pri dogodku dne" 26. I. se je v načrtu pozabilo pristaviti, da je treba oddajo naročene omare zabeležiti tudi v naročilno knjigo. — Dne" 31. I. »Od S. Gregorčiča, trgovca z železnino, prejel sem v teku januarja različno železnino. Račun znaša 38*50 gld., katerega bodem poravnal koncem marca«. Namesto tega zneska se je vknjižilo v dnevniški knjigi 28 50 gld., v glavni knjigi pa 2J'$q gld. — Velika hiba je na str. 146. Gotovine izkazuje namreč inventar na 144. str. 3i5'6o gld., v blagajniško knjigo pa je prepisanih 366'50 gld.; bržkone je g. pisatelj v naglici pogledal v inventuro na drugo vrsto, kjer se je res pri aktivnem imeuji za opravo in orodje računjalo 366'50 gld. Zato seveda tudi dobiček koncem meseca ni izračunjan prav. — Pri sklepni inventuri se je takisto pripetila neprijetna pomota, zakaj pri dolgovih je zaračunjana vsota gld. 38-50 (ne 28^50, kakor vidimo ondu) H. Štancerju, kateri niti nima računa v glavni knjigi, dočim se mora zaračunjati S.  Gregorčiču.  —
Jezik v knjigi je dosti dober, dasi bi bilo po nekod želeti točnejšega izražanja, zlasti glede" na učence, katerim je namenjena. Po zunanji obliki je »Obrtno knjigovodstvo« lično in Hribarjevi tiskarni vsekakor na čast. G. dr. Romih je s svojim delom ustregel čutni potrebi naših obrtnikov in obrtnih učnih zavodov, in zato je res upati dobrega uspeha, ako se popravijo oni nedostatki, katerih se nam je zdelo potrebno omeniti.
A.  Funlek.
Osnovni nauki iz fizike in kemije za ljudske in meščanske šole. V treh oddelkih. Na podlagi učnih načrtov za osmorazredne ljudske šole na Kranjskem od dne 25. septembra 1886. 1. spisal Andrej Senekovič, c. k. gimn. ravnatelj. I. del. V berilo je vtisnenih 52 slik. Cena vezani knjigi 60 kr. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg. 1892. — O tej lepi šolski knjigi nam je spisal g. prof. M. Cilenšek natančnejšo oceno, katero pa smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemenitba Teharjanov. Spisal po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar, Drugi popravljeni in predelani natis. V Celji 1892. Izdal, tiskal in založil D. Hribar. 150. str. Cena 40 kr., po pošti 10 kr. več. — Prav je, da se je priredila nova izdaja Kočevarjeve povesti, katere že nikjer ni bilo dobiti v knjigotrštvu, in takisto je prav, da se je iztrebila ona neužitna zmes šta-jersko-hrvaškega narečja, v katerem je izšla leta 1859. prva izdaja. Toda v »popravljenem in predelanem« natisku bi bilo vsekakor treba nekoliko več pile, zakaj slovniških in sti-listiških hib je tudi v novi izdaji več nego dov61j. — Zunanja oblika knjigi je lična in ukusna.
Narodna biblioteka. Prejeli smo 39. in 40. zvezek »Narodne biblioteke«, katero izdaja g. Krajec v Novem Mestu. V 39. zvezku je priobčena povest »Solnce in senca«, preprostemu ljudstvu v poduk in zabavo spisal J. Bedenek, v 40. zvezku pa »Svit o-slav«, povest za slovensko ljudstvo, spisal Vonomir Križan. — Vsebina prve povesti je ta-le: Potegunovega Janeza zaprd, ker je baje pri fantovskem poboji zabodel Gostovega Pavleta. Prisodijo mu petletno ječo, v kateri pa od žalosti umre. Po njega smrti šele se zve", da je nekdo drug zaklal onega Pavleta. Dočim je Janez zaprt, shajajo se v vasi vaščani na različne pomenke, kjer zlasti besedujejo Drobnjavov Tomaž, Frjanov Janez, nekov gostač, stari Lokar in malinarica Glavarica. Ti ljudje so strahovito modri in učeni; iz večine govore o prikazih na nebu, kako je na meseci, zakaj ondu ni ljudij in živalij, koliko Šmarnih gor bi bilo treba postaviti drugo na drugo, da bi naposled sezale do meseca i. t. d.; Drobnjavov Tomaž razklada svojim poslušalcem, ki ga seve"da vsi prav dobro umejo, kdaj je mesec v prizemnosti, kdaj v odzemnosti, pripoveduje o njega izpreminih in Bog ve" o čem še —¦ iz kratka: časih se ti res zdi, kakor bi bil hotel gosp. pisatelj   spisati   nekakšno — zvezdoslovje,   čegar  nauki pa se kaj   čudno   slišijo iz