Poštnina placana v gotovini Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 22. julija 1Q3S Stev. 3O. Problem sudetskih Nemcev Celje, 22. julija, Zloglasni § 19. avstrijske državne ustave je jamčil vsem avstrijskim na- rodom enakopravnost, ki pa ni prav nič ovirala 8 milijonov Nemcev in približno toliko Madžarov, da so kot narodna manjšina s silo zatirali dvetretjinsko slovansko večino. Pri tern sta se po- služevala oba vladajoča naroda najpod- lejših metod, najgršega preganjanja in zapostavljanja slovanskih narodov. V svoji brezmejni nadutosti in oholosü nista poznala ta dva naroda pod vod- stvom fevdalnega plemstva, kateremu so morali skozi stoletja služiti kot brez- pravna raja podjarmljeni avstrijski na- rodi nobenih meja. Toda prišlo je leto 1918. in z njim plačilo. Tako Nemci kakor tudi Madža- ri so se potuhnili in igrali vlogo ske- sanega grešnika. Temeljito pa so se motili zlasti Angleži, ki so verovali v spreobrnjenje. Star naš pregovor pra- vi: ;>Volk menja dlako, svoje narave pa nikoli«. Ta pregovor velja za oba na- roda, ki sta ostala tudi po porazu v svetovni vojni vlade željna. Pravic, ki jih zahtevatn zase, ne priznavata dru- gim narodom. Naravnost vzglcdno pa ie rešila 1:1 uredila manjšinsko vprašanje demokrar.- ska češkoslovaška republika. Toda Nem- cem in Madžarom v OSR to ne zadostuje. V svoji nadutosti gredo tako daleč, da stavijo zahteve, ki niso več v skladu s suverenostjo samostojne države. Zato je povscm naravno, da so nalc- *eH na odpor organiziranega in disti- ll iJniranega češkoslovaškega naro"da, ki je potisnil vse strankarske spore v ozadje in se v obrambi svojih legitim- nih pravic strnfl v krepko enoto. Ceškoslovaški narod je prisiljen, dn izvaja dosledno zopet staro nacionalno geslo »Svojim k svojim!«, ki mu je da- lo v teku zadnjih 50 let največjo živ- Ijenjsko silo in mu pomagalo do nacio- nalne svobode. Brez sile od zgoraj, ka- kršno uporabljajo nedemokratski režirr.i v borbi proti nevšeenim elementom, jc segel češkoslovaški narod v obrambi svojih pravic po samopomoči, ki mu je ne sme nihče šteti v zlo. Posledice seveda niso izostale. V poslednjem ča- su so pričeli tarnati sudetsko-nemški listi, da se začenjajo gospodarski teme- lji sudetskih krajcv majati in da je so- cialna beda že na pohodu. Kdo nosi za- njo odgovornost? se vprašujejo začu- deni. Ceškoslovaški narod gotovo ne. ker je ni zakrivil, saj je bil več kot sa- mo lojalen napram vsem narodnim manjšinam. Ce pa zbira danes češkoslo- vaški narod svoje nacionalne sile v bor- bi za svojo ogroženo eksistenco, mu tega ne smejo zameriti tisti, ki so to borbo sami izzvali in jo sedaj nada- Ijujejo in poostrujejo do skrajnosti. Menda ni naroda v Evropi, ki bi bil v narodnostnem pogledu tako šovinisti- čen kakor so že od nekdaj sudetski Nemci. Tudi po 20 letih ne morejo po- zabiti, da so uživali v bivši Avstriji pri7 vilcgiran položaj in vso podporo vlade, ki je stremela za tem, da z njihovo po- niočjo potisne češkoslovaški narod v čim ožje meje. Toda časi so minuli! Avstrijsko vladno solnce, ki je skozi stoletja ogrevalo privilegirane narode in stanove, je zašlo za večne case! Pri- vilegirancem pa je ostal samo še gre- nak spomin na pretekle lepše dni... Kar se v poslednjem času odigrava v bratski republiki, je samo posledica na- rodne prenapetosti sudetskih Nemcev, ki so izzvali borbo, v katero posegajo ^Udi zunanji vplivi in s svojim vmeša- vanjem v to notranjepolitično češkoslo- vaško vprašanje prilivajo ognju — °lja. Tudi m{ smo sc borili stoletja za svo- Jo svobodo, toda v to narodnostno borbo ni nikdo posegal od zunaj, ampak nas Je celo mogočna slovanska Rusija po- ^olnoma prepustila naši uaodi. Da opravičijo svoje ekspanzivne tež- nje, so iznašli Nemci tezo o mobilnih i narodih, ki niso nič več stisnjeni v ozke J državne meje, ampak si svojevoljno ! odpirajo pot v svet preko lastnih in tujih državnih mej in sosednih narodov. Vprašamo se, ali se je nemški narod kaj naučil iz svetovne vojne? Izgleda, da ne mnogo. Njegov odnos do drugih — zlasti slovanskih -- narodov je ostal nespremenjen. Le tako je razumljiva borba, ki se vrši v novejšem času. Zato tudi ne bo prišlo do pomirjenja mcd evropskimi narodi, dokler bo odrekal nemški narod drugim narodom pravico do vsega tega, kar zahteva zase, v prvi vrsti pa pravico do nacionalne svobode in samoobrambe. Naj torej nikar ne tarnajo sedaj su- detski Nemci, da jim grozi gospodarska in socialna beda, ker se v poslednjem času izvajajo obsežne prcgrupacije in prenosi kapitalov in prihrankov iz ob- robnih nemških krajev v notranjost dr- žave in v Prago. S prenosom denarnih sredstev se izvršuje tudi prenos velikih dohodkov, obenem pa zmanjšuje likvid- nost denarnih zavodov v obrobnih su- detsko-nemških krajih, ki jim grozi po stopno obubožanje. Prenosu denarja sledijo sedaj tudi prenosi direkcij raz- nih industrijskih obratov v Prago in v Brno. S tem se bo zmanjšala konzumna moč v sudetskih mestih, blagostanje pa preneslo v Prago. Tako tarnajo sudet- ski Nemci, pri tem pa se začudeni spra- šujejo, kam bo to vedlo in kdo naj nosi odgovornost za padanje zaposlenosti v tovarnah in za odtok premožnejših kon- zumentov iz obrobnih nemških krajev, namesto da bi spoznali in priznali, da so oni sami povzročitelji vseh teh nev- šečnih in gospodarsko škodljivih poja- vov, ki jim morajo nujno in naravno slediti še hujši, ako bodo napenjali lok do skrajnosti. Oholosti narodne manjšine, ki ne spo- štuje države, v kateri uživa popolno svobodo pridobivanja in kopičenja pre- moženja, so kaj hitro prisli Cehoslovaki v okom s samozavestnim in složnim na- stopom naroda, čim je narod spoznal, da je zgrajena oholost narodne manjšine na zelo rahlih iemeljih in da je nezadovoljna narodna manjšina ne- žna cvetka, ki uspeva na narodnih tleh samo tako dolgo, dokler ji v narodni mlačnosti in servilnosti priliva- jo življenjskih sokov in za njen razvoj potrebnih hranilnih snovi. V hipu, ko je spoznal češkoslovaški narod, da ga je Bog zato ustvaril tako, da ima roke obrnjene k sebi, da pomaga najprej se- bi, potem šele drugorodcem, bo konec namišljene gospodarske in politične podrojenosti, oholi narodni manjšini pa bo po nauku o mobilnosti narodov dana najlepša prilika, da si ustvari svoje go- spodarsko področje tarn, kamor jo vle- če sree po izvestnih dogodkih v novej- šem času, ako se nikakor ne more vži- veti v nacionalne in državnc prilike in sprijazniti z usodo, ki jo jo zasluženo prmesla svetovna vojna! Edvard Rössner: Dr. Schwabov savinjski pevski krožek Pesem nam je v mnogih trenutkiii blagodejni balzam, ki prijetno vpliva na mase, a često še bolj na poedinca. Pe- sem vliva pogum in voljo do dela. Težko si predstavljamo prijetno družbo brez petja. Kjer done akordi, vlada veselje in zadovoljstvo, tarn ni sovraštva in ni prepirov. V dolini ob Savinji se zbira vesel narod in narodna pesem doni ob pri- jetnih večerih ter zaziblje utrujeno ljudstvo v sladek sen. Pesem vaških fantov se razlega po pol jih. Vse je po- vezano s prijetnimi občutki. Oglasi se starček, ves prevzet od pesmi vaških fantov, in obuja spomine na mladostne dni, ko je še sam pel na vasi ali pa zapel svoji dragi ljubavno pesem pod oknom. Pa je prišel v vas učitelj in prisluhnil večernemu petju. Sklep je bil storjsn. Povabil je vaške fante zve- čer v šolo in jim razložil svoj načrt. Gledali so ga zacüdeno: ali mu njihovo petjc ne uj^aja? Razumel je to tiho vprašanje in jim pojasnil vse, kar je bilo potrebno. Začetek je bil težaven, toda fantje so gojili samo eno željo: Kdaj bo prišel čas. ko bodo lahko za- peli pod vaško lipo? Tudi to se je zgo- dilo. Ponosni so prišli fantje k nasled- nji vaji in pripovedovali, kako je uga- jalo pet je vaščanom. Cas je hitel in z njim delo vaškega pevskega zbora. Bli- žal se je veliki dan. Ti vaški fantje so se z vztrajnim delom pripravljali na prvi svečani trenutek, da pokažejo tu- di drugim uspeh svojega vztrajnega, tihega dela. Prvi koncert vaškega pev- skega zbora. Prihiteli so od daleč prija- telji petja, da čujejo narodno pesem. Koncert je uspel. Ta dan se je rodila misel: ustanovimo pevsko društvo. Vse je bilo lepo pripravljeno in v vasi je kraljevalo petje in z njim pevsko dru- štvo. Izginili so vaški pretepi in opu- stili so tudi medvaške pretepe. Na me- sto teh pretepov pa je stopilo petje in si osvajalo srca vaških fantov, a to ne samo v tej vasi, tudi v sosedni. Tarn je pričel isto delo župni organist. Fanc- je so hoteli pravtako pevsko društvo, čigar duša je postal organist. Tako so se ustanavljala pevska dru- štva, ki pa so bila v svojem delu ločo- na. Le tu in tarn je priredilo kako pev- sko društvo koncert in povabilo sosed- no društvo k sodelovanju. Tekla so le- ta in število pevskih društev je raslo. Tako se lahko danes Savinjska dolina, poleg bogate rastline — hmelja, ponaša tudi z mnogimi pevskimi društvi. Dcvet. pevskih društev je bilo ustanovljenih v enem desetletju. Vsa društva so v svo- jem delu aktivna in v ponos dolini. Pred štirimi leti so se vsa ta društva lid. iniciativo pevskega zbora sokolske čete pri Sv. Juriju ob Taboru združila k skupnemu delu. Sledil je poizkus ve- likih koncertov, ki pa je nudil več, ne- go smo pričakovali. To se je ponovilo naslednje leto. Vsi pevovodje pa smo uvideli, da je med zbori le premalo skupnega dela, zlasti v zimskem čas). Razmišljal scm, kako bi se to dalo urc- diti. Toda usoda je hotela drugače. Vse delo, ki se je pripravljalo, je bilo sko- iaj uničeno. A petje vabi k delu, vabi človeka v svoj krog in ga tolaži. Donela je pesem, ustvarjala se je no- va — urnetna. Zbori so peli in akordi doneli. Zbirali so narodno pesem in zbo- ri so jo vračali narodu. Pevska društva pa so neurnorno sledila svojim ciljem. Pevski zbori so težili vedno bolj za skupnim meddruštvenim delom. To de- lo pa je narekovalo združitev vseh zborov savinjskih društev. V skupnih razgovorih smo prišli do zakljuckä, da se naj ustanovi pevski krožek savinj- skih zborov. Namen tega krožka naj bi bil zbiranje vseh narodnih in umetnih pesmi, ki bi bile potem na razpolago vsem včlanjenim društvam. Krožek bo pazil na delo v zborih in jim bo svet'- valec. Prirejal bo vsako leto enega ali dva velika skupna koncerta, vsakikrat v prireclbi drugega društva in na dru- gcm mestu. Vsa društva so z veseljera sprejela ta predlog. Tu pa nismo prezrli danes že pokoj- nega našega neumornega delavca na pevskem področju, skladatelja dr. An- tona Schvvaba. S tem nam je bila dana tudi prilika, da se mu vsaj malo oddol- žimo za njegova dela, ki nam jih je po- daril. V znak naše hvaležnosti za vsa velika dela smo nazvali ta krožek »Dr. Schwabov savinjski pevski krožek«. Pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen, da izvede vse potrebno, je že tudi se- stavil pravila in jih predložil sreskemu načelstvu v uradno potrditsv. Priprav- ljalni odbor je izdelal »pevsko štirilet- ko«, ki jo bo po zamisli in skupnem delu prav lahko izvedel. EDINA TOLA2BA m& BONBON I Politični pregled X Mladonemški pokret za tesno sode- lovanjc •/. JKZ. V Novem Sadu je bil te dni kongres Mladonemškega pokreta, združen s posvetovanjem okrožnih vo- diteljev tega pokreta iz Bačke, Banata in Srema. S kongresa so bill poslani pozdravni brzojavi m. dr. tudi ministro- ma dr. Korošcu in Stankoviču ter ba- nu g. Rajiču v Novem Sadu. Na kon- gresu je podal obširno politično poro- čilo dr. Nikola Haslinger, zdravnik iz Beograda in vodja tega pokreta. V svo- jem govoru je izjavil, da bo pokret tudi v bodoče, kakor doslej, v vsem tesno sodeloval z Jugoslovensko radikalno za- jednico' in z njenim šefom dr. Stojadi- novičem. Po kongresu so delegati ofici- elno posetili bana g. Svetislava Rajica. X Zakaj Nemci tako neizprosno pre- Sanjajo 2ide. Nedvomno zato, ker vsi Židje z malimi izjemami povsod v Jugc- slaviji govorijo nemško, dopisujejo po- slovno trgovsko samo nemško in delajo vse napore, da bi s takim svojim rav- nanjem širili v svetu slavo in moč nem- škega jezika in dokumentirali veličino nemškega kulturnega in jezikovnega ob- močja med slovanskimi narodi, kjer ta- ko nemoteno živijo, služijo in uživajo vse pravice, da, celo privilegije. Domače vesti — Kje vse živijo Slovenci in koliko nas je. Na slovenskem ozemlju naše Jugo- slavije nas je 1,200.000, po ostali Jugo- slaviji pa je raztresenih okoli 100.000 Nadalje je po približnih cenitvah: v Italiji 600 tisoč Slovencev, v Avstriji 120.000, v Madžarski 10.000, v Nemčiji 50.000, v Franciji 40.000, v Belgiji 6 tisoc, v Holandiji 3.000, v Zedinjenih državah 300.000, v Kanadi 2.000, v Juž- ni Ameriki 40.000, v Afriki 8.000, v Aziji 1.200, v Avstraliji 700, v Spaniji 7.000, v Rusiji 600, drugod po svetu pa še okoli 1.000. Po vseh teh podatkih je vsega naroda Slovencev 2,500.000. Od teh je torej v domovini samo 1,200.000, nad 1,300.000 Slovencev pa živi izven domovine. Koliko naših ljudi izven Ju- goslavije se je že potujčilo in se še bo, tega nam statistika in navedene števil- ke ne povedo. Naša zemlja je siromašna in ne more dajati kruha vsem svojim sinovom, zato pa je tem večja naloga vseh nacionalnih organizacij, kakor tu- di naše države, da vprašanju izseljencev in naših onstran meja posvečajo vso pažnjo! in skrb. — Rumunska kraljica mati Marija» mati rumunskega kralja Karola in naše kraljice Marije, je umrla v ponedeljek popoldne na gradu Pelešu pri Sinaji v 63 letu starosti. Pokojna rumunska kraljica je bila ena najmarkantnejših vladaric povojne Evrope. — Narodni tabor v Mariboru. V okvi- ru Mariborskega tedna bo 13. in 14. avgusta v Mariboru narodni tabor v proslavo 20-letnice Jugoslavije. Dne 13. avgusta se bo pričela baklada po mestu. Dne 14. avgusta ob 8.45 se bo pričel pohod po mestu, ob 10.15 bo mi- mohod pri častni tribuni, ob 10.45 ma- ša v vojašnici kralja Petra, ob 11.30 istotam tabor, ob 15. bo tarn nastop godb, ob 16. nastop pevskih zborov, ob Stran 2. ¦ NOVA D O B A« Stev. 30. 17. prikazovanje narodnih običajev in iger, ob 18. srečolov, ob 19. dalje pa ognjemet in žaromet ter ljudska veseli- ca. Udeležencem je dovoljena četrtinska voznina na železnici. — Stoletnico rojstva pesnika Antona Umka Okiškega bodo proslavili, kakor nam sporoča prii'editveni odbor, v ne- deljo 31. julija na Okiču pri Boštanju za Savo, kjer bo ta dan proščenje pri podružnici sv. Ane. Po maši bo okrog 11. odkritje spominske plošče na pesni- kovem rojstnem domu. Na sporedu jo slavnostni govor, ki ga bo imel g. Josip Wester, prosvetni inspektor v p. iz Ljubljane, dalje petje in deklamacije Umkovih pesmi ter orkestralne točke, kar vse bodo oskrbele domače moči. Domačini pričakujejo številno udeležbo iz vseh krajev Zasavja, a tudi iz Celja in Ljubljane, tern bolj ker sta Okie in bližnji Topolovec lepi izletni točki. Ib Boštanja na Okič je pičlo uro hoda; Zelezniška postaja za Boštanj je Sev- nica. — Kulturni film o Jadranu. V Split so prispeli filmski operaterji velikega češkoslovaškega filmskega podjetja iz Prage zaradi snemanja filmskih žurna- lov. Narodni običaji, življenje ribičev, ribolov, znamenitosti posameznih mest in lepote našega Primorja so predmet njihovega filmskega dela. Iz Splita poj- dejo na otoke, nato v Dubrovnik in Kotor. Filmanje bo trajalo 20 dni. Ta- ko lahko pričakujemo, da bomo po tej poti iz Ceškoslovaške dobili na platno tudi k nam zanimive in prekrasne slike z našega Primorja, ki nam bodo morda vendar nekoliko nadomeščale in odteh- tale razne tuje parade. — Dunajska vremfnska napoved za poboto 23. t. m.: Vreme se bo izbolj- šalo, oblačnost se bo zmanjšala, posta- lo bo nekoliko topleje. Lahno nagnje- nje k nevihtam. Celje in okolica c Za ureditev naših cest. »Jugosloven- ski kurir« je poročal, da bi bilo grad- beno ministrstvo že razpisalo licitacije za gradbena dela na cestah v Sloveniji, da pa to ni bilo mogoče, četudi je kre- dit že pripravljen, ker še niso izgotov- ! ljeni podrobni načrti za gradnjo in ob- i novo cest v dravski banovini. Na to | prav neprijetno vest je objavila banska uprava dravske banovine več poprav- kov, v katerih poudarja, da je vsa po- trebna preddela izvršila in da ne bo ni- kakih tehničnih zadržkov za izvedbo teh del v trenutku, ko bo dodeljen po- treben kredit. Bilo bi v resnici nera- zumljivo in nedopustno, če bi mi Slo- venci, ki se sicer upravičeno tako radi pritožujemo, da smo v pogledu javnib del in gradnje cest zapostavljeni, bili sedaj sami krivi, da nismo potrebnih tehničnih preddel v naši banovini izvr- šili in da smo tako po lastni nemarno- sti zakrivili, da se ta tako nujna in po- trebna javna dela ne prično takoj. Nas v eeljskem okrožju še prav posebej za- nima, ali so pač pri nas izvršena vsa potrebna tehnična preddela, da zopet ne bomo pri oddaji del pozabljeni. Do- kazano dejstvo je, da je v našem ob- močju promet tako silno razvit in sta- nje naših cest tako obupno slabo, da kriči po temeljiti obnovi. Zavedamo se, da ne bo mogoče naenkrat od Celja do Vranskega pa od Celja do Konjic izvr- šiti teh del, saj se bo, kakor je to tudi drugod običajno, delalo v več odsekih. Zato pa je upravičena naša prvenstve- na zahteva, da se ta dela takoj začno v območju velikega mesta Celja in da se ZADNJI DAN fE BLIŽA — WGUiT Tvrdka Stermecki opusti 13. avgusta svojo podružnico prej trgovino Urch in prodaja šc ostalo zalogo po ponov- no znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manj- ša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! Kdor prej pride, prej melje! | istočasno izvedejo ta cestna dela v ob- močju vseh večjih krajev našega okrož- ia, kakor so Zalec, St. Peter, Vransko, Skofja vas, Vojnik in Konjice. Vsi ti kraji po svojem ogrornnem cestnem prometu in po svoji gospodarski moči, ki jo predstavljajo, z vso upravičenost- jo zahtevajo in pričakujejo, da bodo polno upoštevani. Trdno smo prepriča- ni, da ne bo tehničnih zadržkov, da bi se delo odlagalo. Mesto Celje je po- klicano, da za svoje območje nujno stori vse, da pridemo kmalu do take ureditve cest, kakor so potrebne za naš promet. c Lepaki po celjskih ulicah vabijo na velik narodni tabor, ki bo v Soštanju v proslavo 20-letnice osvobojenja ob ude- ležbi slovenskih gospodov ministrov in častnih gostov. Prireditev bo zaključe- na s pesmijo »Hej Slovenci«. Nekdaj tik pred zlomom Avstrije smo Slovenci dobili svojega slovenskega ministra — krajana. Hvala Bogu, da imamo ob 20- letnici Jugoslavije v Jugoslaviji jugo- slovenske ministre kraljevske vlade in da moremo proslavljati 20-letnico ob- stoja naše narodne države ob udeležbi jugoslovenskih ministrov. c Z domačo zastavo nas pozdravlja z visokega drevesa podnevi in ponoči lastnik hiše in odvetnik na Krekovi ce- sti, pa naj bo solnce ali dež. Zastava je lepa nova in pravijo nekateri, da je škoda lepih barv, ki ne bodo mogle dolgo kljubovati solncu in dežju. Treba bo zopet v kratkem nabaviti novo, pa bi bila nemara priporočljiva iz pločevi- ne, da bo lažje in boljše vzdržala. Ker je pa mesto Celje tudi v Jugoslavs!, bi morda vendarle kazalo, da bi poleg dornače zastave našla milost tudi naša državna zastava ob tej tako prometni državni cesti. c Nov planinski dom pod Tovstom, ki ga je dogradila mestna občina pred do- brimi tremi leti pod prejšnjo občinsko upravo v surovem stanju, je bil že po- novno predmet časopisnih razprav. To v surovem stanju dograjeno poslopje in 18.000 m2 sveta je sedaj ponudila občina v nakup Savinjski podružnici SPD v Celju. O tern važnem vprašanju je razpravljala Savinjska podružnica 15. t. m. zvečer na izrednem občnem zboru v Narodnem domu. O zadevi in njeni predzgodovini je poročal predsed- nik g. dr. Milko Hrašovec. V debato so posegli gg. ravnatelj Smertnik, geome- ter Smid, tajnik podružnice Zemljič, na- rodni poslanec Ivan Prekoršek, dr. Vre- čko, dr. Pintar, Rihteršič, Holobar, Ko- pinšek in Saksida. Gosp. poslanec Pre- koršek je predlagal, da občni zbor v načclu sklene nakup planinskega doma, toda brez omejitev, ki jih zahteva občina Gosp. dr. Pintar je predlagal, naj se odbor podružnice pooblasti, da po last- nem preudarku izvrši nakup pla- ninskega doma in sklene zadevno pogodbo z mestno občino celjsko ter skuša doseči najnižjo ceno brez kakršnihkoli omejitev, ki jih je sporo- čila občina, g. Saksida pa je predlagal, naj podružnični odbor v primeru naku- pa planinskega doma kooptira poseben gradbeni odbor, ki bi vodil in nadziral dograditev in opremo planinskega doma ter skrbel za denarna sredstva. Predlo- ga gg. poslanca Prekorška in dr. Pih- tarja sta bila sprejeta z veliko večino, predlog g. Sakside pa soglasno. Posetite renovirani frizerski salon za dame in gospode F. Frajle v Celju. c Proslava 30-letnice Godbonega dru- štva železnicarjev v Celju, ki je bila določena za 13. in 14. avgust, bo zaradi svečanosti v Mariboru že v nedeljo 7. avgusta. c Celjski šahisti v Rogaški Slatini. Za 10. t. m. doloc-eni match med Celjskim šahvoskim klubom in šahovskim klu- bom UJNZB iz Maribora je bil odpove- dan in bo v nedeljo 24. t. m. v Aleksan- drovem domu v Rogaški Slatini. Igrali bodo na 8 deskah. c Cirilmetodov kres v Celju. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta tudi letos ob priliki krtesovanja priredili zbirko za narodnoobrambne in obmejne šolske svrhe. Glavni družbi v Ljubljano je bila te dni poslana vsota 2.842 din, tako da je vsaka podružnica poslala 1421 din. Narodno zavedno prebivalstvo me- sta Celja je torej tudi letos pokazalo polno razumevanje za velike cilje, ka- terim služi naša šolskoobrambna druž- ba. Odbora obeh podružnic se zahvalju- jeta javno vsem, ki so v ta namen pri- spevali. c Smrtna nesreča pri rušenju hiše. Pred dnevi so začeli rušiti staro hišo v Gosposki ulici 10, ki jo je bil kupil me- hanik g. Veber. Med delom se je v po- nedeljek okrog 11.45 razmajal požarni zid na sosedni Weisovi hiši in se s silnim truščem s hišnim zidom vred zru- šil na 30-letnega zidarja Ivana Ribež- la iz Lokrovca, ki je delal v prvem nad- stropju Vebrove hiše. Ribežla je vrglo v pritličje in ga delno zasulo. Tramov- je in kamenje mu je zdrobilo Iobanjo in mu tudi prizadejalo težko poškodbo na hrbtu. Ribežl je na mestu izdihnil. Po komisijskem ogledu so Ribežlovo truplo prepeljali na okoliško pokopali- šče, kjer so ga v sredo popoldne polo- žili k zadnjemu počitku. Oblast je usta- vila nadaljnje rušenje hiše, dokler ne bodo sosedni zidovi primerno zava- rovani. c Javna mestna knjižnica v Celju zo- pet redno posluje. c Za gradnjo dveh propustov na za- sebni cesti v Konjicah razpisuje sresko načelstvo v Celju prvo pismeno ponud- beno licitacijo, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 11. v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v sobi št. 16. Proračun znaša 28.134 din. c Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Celju vabi svoje članstvo na izredni občni zbor, ki bo v soboto 23. t. m. ob 20. v prostorih Nabavljalne zadruge v Celju. c Za regulacijo levega brega Voglaj- nft od železniškega mostu za kemično tovarno do bivše tovarne kisa y Zavod- ni razpisuje mestna občina dobavo okrog 120 kubičnih melrov kamenja lomljenca. Ponudbe je treba vložiti do ponedeljka 25. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. c Za kanalizacijo Ceste na pokopali- šče ob trgovini ge Zidanškove na Sp. Hudinji razpisuje mestna občina dobavo 56 betonskih cevi s premerom 30 cm. Ponudbe je treba vložiti do četrtka 28. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mest- nega poglavarstva. Kino Union CeIJB P r e d v a j a^ 23., 24., 25. in 26. julija film DEKLICA IZ TRSTA (Das unbekannte Mädchen) Drama o mladem dekletu, kateremu se je sreča nasmejala - toda le za trenutek. JOAN CRAWFORD FRflUCHOT TONE 27. in 28. julija vesel muzikalni šlager KARUSSELL Lepa temperamentna Madžarka MARIKA RÖK ima v tcm filmu glavno vlogo. ___ P. S.: Smarska dolina pred sto leti (Dalje.) Tukaj, približno IK« milje iz Celja, se cesta drugič razcepi, ko se je že prej stranska pot v južno smer med viso- kimi gorami odcepila proti Planini. Levo na pobočju zagledamo trg. Sv. Jurij. Na desno stran dospemo mimo neke gostilne preko mostu na levo stran Voglajne in v tej smeri v žusem- ski okraj. Mi ostanemo zvesti svoji ravni črti in dospemo do nizkega hol- ma, na čigar vrhu stoji podružna cer- kev sv. Ahacija s koničastim stolpom, kar izgleda prav slikovito. Voglajna se odmakne na desno stran, kjer pa ob naglih nalivih, čeprav je že blizu svo- jega izvira, vseeno ne more zatajiti svoje zahrbtnosti. Most, ob katerem stoji podeželski mlin, čigar kolesje sučeta dva tukaj se ßtekajoca potoka, vodi v občino Gro- belno, temno, k okraju Zusmu spada- jočo vas s slabimi, na vremenski strani od deževnega juga počrnelimi lesenirri hišami. Meni je bil ta del najbolj zo- pern od vse ceste. Ta pokrajina ima nekaj zapuščenega, nezadovoljivega na sebi. Niti ni gor, ki bi s svojo silo vpli- vale, niti hribov, preko katerih bi bilo mogoče gledati, pač pa so tu zaliti močvirnati travniki s sumljivo močvir- sko travo, grapasta, tudi pri najlep- šem vremenu komaj vozna cesta; to vse daje sliki žalostno, strahotno lice. Edi- no cerkvica Mala Svetina (Sv. Marija v Završah), kjer se pogosto najde ved- no zeleno božje drevce (Quercus ilex) z gladkimi, zobčastimi in bodečimi listi, s katerim si tukajšnji ljudje tako radi krase svoje mogočne, včasih več sež- njev visoke, s pisanimi trakovi okinčn- ne butare na cvetno nedeljo, se sveti kakor tolažeč prst proti nebu na levi strani s hriba v to žalostno pustinjo. Naslednji kraj je župnijska vas Sv. Vid s čisto posebno oblikovanim stolpom in svojim latinskim kronografom. Od tod gremo preko nizkega hriba, na čigar hrbtu na desni se pričenjajo gozdovi, na levi pa močvirni in malo rodovitni travniki in njive, dokler ne pridemo čez nekaj časa nedaleč od hiše nekega tesarja do mesta, kjer se pokrajina odpre. Presenetljivo zaokrožena slika okle- ne v gorski okvir vse tiste ljubke toč- ke, do katerih posamezno nameravarn popeljati svoje bralce. Nisem še našel kmalu takega mesta, ki bi nudilo očem bolj zadovoljiv razgled, zlasti še, ko ga zagledaš tako nepričakovano. Na desni tvorijo nizke z gozdovi ob- rasle gore in valoviti z vinsko trto za- | sajeni hribi, ki jih kakor pena na vrhu vala krasijo ccrkvice in ki se polagoma dvigajo proti Boču in njegovim izrast- kom, prave kulise ljubcznivi dolini, kjer idilično mirno leži prelepa župna vas Smarje z rdečimi strehami svojih his. Križem položene njive, gozdovi, raz- trošene vasi in senčnati vrhovi v pisani razvrstitvi obdajajo to vas, dočim ji veliki grad Jelše na levi strani na vrhu hriba daje varstvo zakonov, na desni pa kalvarija sv. Roka varstvo vere. Mogočni Donati in raztegnjeno Macelj- sko pogorje zapirata ozadje proti vzhodu. Na levo od ceste, od koder je mogoče uživati tak razgled in ki vodi zopet v nižino, se odcepi preko ilovnatega trav- nika poljska cesta naravnost v grad Jelše. Ob gospodarskih poslopjih med slabo obdelanimi sadovnjaki in vrtovi pridemo naravnost do grajskega vhoda, kajti grad je na vse strani odprt in ni- ma pravega dvorišča. Zgrajen je v no- vejšem slogu in ima dvoje nadstropij, katerih zgornje je bilo v najnovejšem času predelano v prostor- ne žitnice. V pritličju pa so pisarne, stanovanje za osobje in nekaj uradni- kov ter gospodarski prostori. Veličast- na je veža v prvem nadstropju, ki je s štukaturami in stropnimi slikami, ki prikazujejo scene iz slovenskih kmet- skih vstaj, ter portreti iz časa Gaisru- ckov bogato okrašena. Stanovanjske sobe so visoke, svetle, prijazne in pro- storne ter imajo proti vzhodu prekra- sen razgled. Na severni strani je bila v pritličju še nedavno graščinska ka- pela, nad njenim vhodom je bil še o- hranjen distihon, ki kaže na leto 1729. in na svetega Karla kot njenega nek- danjega patrona. Druga kapela, oddaljena nekaj sež- njev od gradu proti zahodu, je služila za klet. Tej nasproti je na novo zgrajen pod. V splošnem ie grad, ne glede na njegovo slikovito lego, med lepšimi in bolje urejenimi v okrožju. Obžalovati je, da zaradi gospodarskih skrbi zad- njim poscstnikom ni bilo mogoče posve- čati večje pažnje vrtnim nasadom na južni strani gradu, kar bi mu bilo ljub- kost brez dvoma povečalo. Sploh pa za- služi sedanjega lastnika trud gospoda Rajmunda Novaka za popravila zunaj in znotraj gradu, pohvalo in priznanje. Ime Erlachstein menda toliko pomeni kakor Stein in der Erlenau, na kar meri meri najbrž tudi slovensko ime Jevška graščina ali Jelše od Jelš. V resnici šc stoje tu in tarn v okolici posamezno in v skupinah košate jelše, morda zadnji udje tiste vrste, ki je v družbi hrastov obdajala močvirnate travnike in obra- ščena obrežja potokov. Nadaljevanje na 7. strani Štev. 30. »NOVA D O B A« Stran 3. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela so bili 20. t. m. prijavljeni 204 brezpo- selni (144 moških in 60 žensk) nasproti 238 (187 moškim in 51 ženskam) dno 30. t. m. Delo dobijo: po 1 krojač, mi- zar, sodar, sladar, elektromonter, lesni manipulant in hlapec, 4 služkinje, po 2 natakarici, kuharici in kmečki dekli ter 1 postrežnica. c »Trgovska Samopomoč« v Mariboru, registrovana pomožna blagajna, opo- zarja svoje cenj. člane in interesente iz j Celja in okolice, da dobi lahko vsa za- želena pojasnila glede pristopa, izplačil itd. brezplačno pri njenem odborniku in zaupniku, trgovcu g. Franju Joštu, Ce- lje, Razlagova ulica 8. c Žetev smrti. Na Lopati je umrl v torek 84-letni preužitkar Gašper Mir- nik. V celjski bolnici so umrli: v sredo 36-letna Ivanka Zupanova iz Debra, vrtnarica v Radio-Thermi v Laškero, 9 mesecev stari delavčev sinček Branko Kores s Trličncga pri Sv. Roku ob Sot- li in 37-letni kočar Viktor Vrankar od Sv. Lovrenca pri St. Pavlu pri Prebol- du, v četrtek pa 24-letna služkinja Kri- stina Zalokarjeva iz Poljč pri Braslov- čah. N. p. v m.! c Nočno lekarniško službo ima od 23. do 29. t. m. kr. dvorna lekarna pri »Ma- riji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 24. do 30. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo po- veljnik g. Košir. Sport Nezaslišani pojavi v celjskem sportu Celje, 22. julija. V naših obmejnih mestih, predvsem Mariboru, Celju in Ptuju, delujeio še iz predvojnega časa nekateri nogometni klubi, ki so bili vseskozi in so še, vsaj po svojih voditeljih, predstavniki nemštva. Ti klubi so zlasti takoj po prevratu igrali še glavno vlogo v tek- movanjih z našimi na novo ustanov- ^enimi slovenskimi klubi. Slovenska ^ladina se je pričela udejstvovati v slovenskih klubih. Nemški klübi so bili od takrat navezani le na one igralce, ki so bili službeno odvisni od svojih nemških gospodarjev in maloštevilnih pripadnikov. Zaradi tega so pričela njihova moštva, ker niso imela nara- ščaja, vsled. zavednosti slovenske mla- dine slabeti Zato je bilo potrebno is- kati novih metod in sredstev za dvig renomeja kluba in za oslabljenje slo- venskih nogometnih klubov. Tako postopanje se je pričelo tudi v Celju, kjer obstoji še iz predvojnega časa klub, ki je izključeno v nemSkih rokah in ki je naši javnosti znan pod imenom »Athletiksportklub«. Tudi temu klubu je pretila nevarnost, da bi moral, ker ni imel naraščaja in lastnih spo- sobnih igralcev, igrati podrejeno vlogo med slovenskimi sportnimi klubi v Celju in okolici. Za lasten dvig je bilo potrebno pridobiti si novih dobrih slo- venskih igralcev, na drugi strani pa oslabiti nevarne slovenske klube. Po- trebno se je bilo treba spet poslužiti sredstev, ki jasno kažejo, kako smo še vedno odvisni od nam nasprotnih ljudi. Od kdaj in kie je zapisano, da mora slovenski sportnik, če želi imeti svoj košček kruha in je po sili razmer od- visen od nemškega podjetnika, tudi pristopiti v nemški klub in kot slo- venski janičar igrati proti svojemu lastnemu slovenskemu klubu, ki ga je vzgojil in pri katerem se je od svojega sportnega početka udejstvoval ? ! Tako smo.v letošnjem letu doživeli in mirno gleclali, da je nemSki sportni klub Atletik v Celju s pomočjo svojih pristašev, odkaterih so mnogi slovenski sportniki odvisni, z odvzemanjem naj- boljših igralcev in s raznimi dtugimi ovirami stalno slabil vse ostale slo- venske sportne klube v Celju. Na ta način si hoče sedaj s slovenskimi igralci pod nemškim vodstvom in nemškim trenerjem-inozemcem pribo- riti prvenstvo v Celju. Na to opozarjamo vso našo slo- vensko javnost in vse merodajne Či- nitelje, predvsem pri LNP, s pozivom, da zastavijo vse sile in najenergičnejše Preprečijo ta nezaslišeni način »prido- bivanja« slovenskih igralcev za nemške klube. * Policijski SK (Zagreb): SK Celje. V nedeljo 24. t. m. ob 17. se bo pričela na celjski Glaziji prijateljska tekma prvorazrednim Policijskim SK iz Za- greba. in SK Celjem. Ker gojijo gostje lep in učinkovit nogomet ter se bodo tudi Celjani potrudili, bo srečanje goto- vo nudilo lep sportni užitek. Ob 15.30 se bo pričela predtekma med mladina- ma Celja in Jugoslavije. Ob 10. dopold- dne se bo pričela pri »Skalni kleti« pri- jateljska tekma med mladinama Rapida iz Maribora in Atletiki. * Prva tekma za državno klubsko prvenstvo v tenisu bo v Celju v nedeljo 24. t. m. Kot prvi par bosta nastopila SK Celje in SK Atletik. Tekmovanje se bo pričelo ob 7. zjutraj na Rakuscho- vem tenišeu ob Trubarjevi ulici. Borba bo gotovo zelo zanimiva in napeta. * Tekmovanje v olimpijskem petero- boju za seniorje in juniorje v priredbi SK Celja se bo pričelo v nedeljo 24. t. m. ob 8.30 na Glaziji. Nastopili bodo člani celjskih in zunanjih klubov. Opo- zarjamo sportno občinstvo na to zani- mivo tekmovanje. * V nacionalno ligo bodo kot 10., 11. in 12. klub vstopili varaždinska Slavija, zemunska Sparta in Gradjanski iz Skoplja. * Moštvo SK Celja je v nedeljo v pri- jateljski tekmi premagalo enajstorico SK Olimpa z 2:1 (1:0). V predtekmi je mladina Celja zmagala nad mladino Olimpa z 2:1 (1:1). * Ob 40-letnici Kluba slov. kolesarjev v Celju bo 7. avgusta zvezdna kolesar- ska dirka v Celje. * Okrožni odbor LNP v Celju se je pred kratkim po izvolitvi na občnern zboru konstituiral takole: predsedn^k g. Rado Stokelj, podpredsednik g. An- ton Horjak, tajnik g. Mirko Presinger, blagajnik in okrožni kapetan g. Emil Rupar, odbornika gg. Franc Urch in Stanko Veber. F RADI ^ PREZJDAVE PRODAjA 5E CENEJŠC ftennecki Sokolstvo Sokolska gozdna sola Drugo leto prireja sokolska župa sokolsko gozdno solo za moški in žen- ski naraSčaj v obliki prednjaškega te- čaja. Letos so si izbrali prelepo sote- sko pri Mozirju ob bistri Savinji in ob vznožju krasnega gozda. Tarn sp razpeli 14 platnenih sokolskih domov, kjer prebiva 24 moškega in 10 žen- skega naraščaja, vodja br. Pahor in ostali vodniki tečaja ter kuharice, da je tarn zbrana 40-članska sokolska dru- žina. Vsak dan so vaje strogo po spo- redu od zore do mraka, vmes pa se podajajo tečajniki v valove bistre Sa- vinje, ki prav nič ne sliči oni, ki oma- deževana po industriji žalostno tele proti Celju. Daleč odmeva veselo petje, in priča, da sta tu doma mladost in veselje na solncu, zraku in ob vodi. Posetilo nas je že mnogo domačinov in tujcev, ki nam prinašajo stvari, ki jih kuharice rade sprejemajo, saj 40 grl precej porabi. Napovedanih je tudi več posetov iz bližnje in daljne okolice in tudi iz Celja. V nedeljo 24. t. m. ob 11. bomo imeli plavalne tekme, drugo nedeljo pa tekme v odbojki in prostih pano- gah in obenem bo zbor vsega nara- Sčaja tega okrožja. Sicer Vas pa vabimo, da pridete in se prepričate sami, kako delamo. Ne bo Vam žal ! Na kraju, kjer smo, hos'v opazili na desnem bregu Savinje veliko na- pisno tablo »Sokolska gozdna sola«. x Sokolsko društvo Celje matica pozivo članstvo, ki se namerava ude- ležiti proslave 20-letnice Jugoslavije 13. in 14. avgusta v Mariboru, da se najpozneje do torka 26. t. m. prijavi tajniku ob uradnih urah vsak dan ob 18.30 do 19.30 v društveni pisarni. Udeležba v slavnostnem kroju, na- rodni noši in civilu z znakom. Voznina četrtinska. x Medruštvene sokolske plavalne tekme bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v nedeljo 7. avgusta v Rimskih toplicah. Vsa bratska društv1 vabimo, da pošljejo na te tekme svoja najboljše tekmovalce in tekmovalkee ker bo na podlagi doseženih rezulta- tov lažje sestaviti župno moštvo za medžupne plavalne tekme, ki bodo 15. avgusta v Rogaški Slatini. Peter Rešetar kot hazar- dist Peter Rešetar je postal, odkar piše vsak teden svoje »duhovitosti« v »Slo- venskem gospodarju«, v vseh ozirih prav zanimiva osebnost. Enkrat se po- javi kot Zivkoviccv Stipendist, drugie kot vodja demonstrantov proti Zivko- viču, tretjič kot kandidat za senat itd. Poglejmo pa si Petra Rešetarja še kot hazardista. Podpisani sem se spomnil na sledečo dogodbico: V času svetovne vojne se je po mariborskih kavarnah prav pridno »maušlalo« in maušlanja« se je vztraj- no udeleževal tudi Peter Rešetar. Ali se Peter Rešetar tudi danes še ukvarja s tem poslom, mi ni znano. Dogodilo se je včasih, da se »maušlanje« ni moglo končati v kavarni ter se je nadaljevalo še v kakem privatnem stanovanju. Ne- koč scm prenočeval v neki hiši v Drav- ski ulici v Mariboru. Nekako okrog treh zjutraj se mi je sanjalo, da poči- vam med kupi bankovcev, okrog teh kupov bankovcev pa so bili čudni obra- zi. Ko se prebudim, sem se prepričal, da moje sanje niso bile samo sanje, ampak gola resnica. Na mizi nasproti moje postelje je brlela petrolejka. Okrog mize je bilo več obrazov, med katerimi sem spoznal tudi Petra Reše- tärja. Na sredini mize pa je bil velik kup bankovcev, za katerega so možje prav pridno metali karte. Sreca se je nasmehnila Petru Rešetarju. ki je ves kup bankovcov potegnil z mize. Peter Rešetar bi lahko tudi s te strani kaj za- nimivega napisal v svoji rubriki v »Slovenskem gospodarju«. Kot štipen- dista in »praktičnega politika« ga Ž2 poznamo, kot hazardista pa mnogi men- da še ne. Naj mi Peter Rešetar teh vr- stic ne zameri. — Kibic. Listnica uredništva Onečiščevanje Savinje Besedilo določb zakona o notranji upravi, ki ga želite vedeti, se glasi: Iz člena 43.: Sreski načelnik mora skrbcti za občo blaginjo v obmoeju svojega sreza. V ta namen ravna po lastnem nagibu in po svobodni izpre- vidnosti v mejah, ki so mu postavljene z zakoni. Iz elena 45.: Zlasti je njegova nalo- ga, stalno vzdrževati zvezo s prebival- stvom in tako spoznavati njegove po- trebe in želje ter podpirati njegove u- pravičene koristi v gospodarski, social- ni in kulturni stroki z ustreznimi pred- logi in pobudami na pristojnih mestih. V vsakem primeru mora ravnati sres- ki načelnik tako, da utrdi s tem med prebivalstvom zaupanje v oblastva ka- kor tudi pomen in važnost naloge, ki jo ima država in državna uprava. Iz člena 46.: Sreski načelnik mora odrejati, tudi iz svojih nagibov, vse, kar je po zakonih dopustno, kar zahtevajo javne koristi in kar se sklada z zakoni in javnimi koristmi. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino Glejte v našem prvem današnjem od- govoru ponatisnjeni člen 45. zakona o notranji upravi, kjer najdete, kar želite. Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih peres v knjigarni in veletrgo- vini s papir jem Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. Iz občinstva Zakaj ponoči tako neusmiljeno raz- sajanje po Celju? Stanujem v ulici, ki uživa to veliko prednost, da se razvija po njej ves osebni in tovorni avtopro- met. Ker živimo v našem mestu še po starih postavah, ko je bil avto redkost in tovorni avto senzacija, je avtomobil- sko trobentanje nas vsakdanji kruh, ki ga uživamo zastonj enakopravno vsi prebivalci podnevi in ponoči. Naj že bo podnevi, ako Celje hoče tako. Ponoči pa je to divje trobentanje postalo že taka nadloga, da se človek zbujen iz spanja cgorčeno vprašuje, zakaj je potrebno. Križišča ulic so prazna, ceste so tihe in mirne, skoraj izumrle, pa vam vsak hip pritrobenta kak avto. Bolj ko je pozno ponoči, bolj razsaja, da se ja zbudi vsa ulica, pa imej še tako zdravo spanje. Ce spadaš med one srečne, da si prespal kak glasen avto, pa piskanja in tulje- nja motociklista ne boš premagal, pace imaš šo tako trdno zdravje in spanje. Po svetu, pa tudi v mnogih mestih Ju- goslavije je avtomobilsko trobentanje in razsajanje ponoči policijsko prepove- dano. Mi smo pa veliko tujskoprometno in letoviščarsko mesto, pa že moramo glasno pokazati in javno tudi ponoči manifestirati, da je Celje tako veliko in zdravo mesto, da njegovih prebivalcev še tako huronsko avtomobilsko razsaja- nje ponoči ne moti in ne predrami iz mirnega spanja. —e. Motorne dirke na Jezersko sedlo. V nedeljo je bila prva motociklistična dirka na Jezersko sedlo, ki jo je or- ganiziral Motoklub llirija/ sekcija Kranj. Dirka je bila dobro organizlrana. Mladi agilni odbor zasluži vso pohvalo. Proga je bila dolga 4200 m, vzpona je imela 24% ter je obsegala 42 o- vinkov. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zelo številna. Na startu se je javilo 42 vozačev, med njimi 22 čla- nov-dirkačev Motokluba »Hermesa« Ljubljana s težjimi in lažjimi stroji, med temi edini Celjan g. Valter Ho- bacher s strojem NSU s prikolico. Ta- koj na startu se je videlo, da g. Ho- bacherju stroj zaradi slabega bencina ne deluje v redu in je zato že na startu izgubil okrog 40 sekund. Kljub temu in kljub hudi konkurenci pa se je plasiral na tretje mesto. K temu uspehu mu vsi prav iskreno čestitamo. Iz tega vidimo, kako funkcionira mlada celjska sekcija Motokluba »Hermesa« Ljubljana, ker se je iz Celja na dirki javil samo eden vozač. Ali res nimamo v Celju več motociklistov, ki bi se takih prireditev udeležili vsaj kot gle- dalci ? Motosekcija v Celju je usta* novljena, a o njenem delovanju se skoraj nič ne sliši. Zato motociklisti na plan, pokažite svojo zmožnosti in pokažite javnosti, da ste tu ! Opazovalec. Ravnotežje v prirodi V Ameriki je po časopisnih poro- čilih nedavno umrl krotilec levov vsled komarjevega pika. Čuden kontrast! Človek, čigar poklic je bil, da se vsak dan ukvarja s kraljem živali, in ki je bil vsak trenutek v nevarnosti, da ga zdrobi silen udarec kralja pustinje, je končno izgubil življenje vsled pika malega komarja. Sicer pa ni redek primer, da umre človek vsled komarjevega pika. V Bri- tanski Indiji znaša n. pr. število ljudi, ki umro vsled tega, nad 1 milijon na leto. To pa so same žrtve anophelesa (malaričnega komarja). Komarji sploh igrajo samo vlogo prenašalcev bolezni. V pogledu mala- rije so n. pr. povzročitelji napadov mrzlice mikroskopično rnali paraziti, ki jih vbrizga komar v kri svoje žrtve. K sreči imamo k i n i n, ki se dobiva iz skorje kina drevesa. S tem sred- stvom se paraziti malarije temeljito preženejo. f Tudi tukaj se kaže ravnotežje v prirodi. Z ene strani nas ogroža z tna- larijo s tem, da je izpostavila člove- Stvo pikom neStetih komarjev, z druge strani pa nam nudi sredstvo proti njej, ! kin in, ki mu dolgujejo milijoni ljudi hvaležnost za svoje življenje. Komisija Društva narodov za pobijanje malarije priporoča kot zaščito dnevno dozo 0.4 grama v j vsej sezoni malarije, za zdravljenje pa ! dnevno dozo 1 do 1.2 grama v 5 do i 7 dneh. Naknadnega zdravljenja ni, ! marveč se vse recidive zdravijo na isti način. Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 30. Iz naših krajev Tehat*je t Sodni odmev dogodkov na teharski občini. Našim čitateljem so gotovo še v spominu dogodki, ki so se odigrali na naši občini. Po preiakavi banske upra- ve je bil ves kompleks zapletljajev od- stopljen sodišču, ki še ni zaključilo pre- iskave. Pač pa je bil pred dnevi na so- dišču zaključen incident med teharskim županom Dimcem in bivšim občinskim uslužbencem Trobižem. Kakor znano, je bil župan Dimec napadel Trobiža v ob- činskem uradu in mu dal tako klofuto po ušesu, da je Trobižu počil bobnie. Trobiž je ob asistenci odvetnika dr. Mikuletiča iz Celja tožil župana Dimca zaradi težke telesne poškodbe, ki jo je ugotovil zdravnik pred tožbo in pa zdravnik - izvedenec v teku razprave. Dimec se je zagovarjal, da je udaril Trobiža samo po licu in ne po ušesu. Pri tem zagovoru rau je pomagal ob- činski tajnik Stojan, ki je povedal, da je natanko videl, da županova roka ni segala Trobižu čez lice, in izključeval, da bi se bila roka dotaknila ušesa. Ce se pomisli, da je klofuta stvar kratkega trenutka, si je občinski tajnik Stojan vsekakor pripisoval izreden dar opa- zovanja. Sodnik pa takemu zagovoru in pričevanju seveda ni mogel verjeti in je 'obsodil Dimca na denarno kazen 300 din nepogojno, na plačilo odškodnine v znesku 1.750 din in plačilo vseh stro- škov. Dimec je vložil proti sodbi priziv. Store š Javni nastop Sokola Store-Teharje , je v nedeljo sijajno uspel. Kmalu po 15. so se začeli zbirati na postaji Sokoli in številno občinstvo, da sprejmejo goste pri obeh vlakih s celjske in mariborske strani. Oba vlaka sta imela nekaj za- mude, kar pa ni motilo; sprejemi so bili še prisrčnejši. Kmalu po 16. se je med postajo in osnovno solo formiral sprevod z državno zastavo na čelu, za katero so korakali v prvi vrsti zastop- niki štorskega Sokola v krojih. V po- vorki je bilo nad 200 telovadcev in nič manj občinstva. Udeleženci so navduše- no vzklikali Sokolom. Take povorke Store še niso videle. Na telovadišču je namestnik prosvetarja br. France Koj- nik pozdravil našega vzvišenega staro- sto kralja Petra II., kateremu so vsi navzoči zaklicali trikratni sokolski »Zdravo!« Zahvalil se je tudi dragim go- stom za časten obisk. Po pozdravu dr- žavni zastavi je sledila telovadba, ki je vseskozi dobro uspela. Nastopila so društva: Celje - matica, Celje I, St. Ju- rij, Vojnik, Laško in Store-Teharje. Do- mačih iz Stor je nastopilo okrog 75. Sijajno so se odrezali moška in ženska deca ter moški in ženski naraščaj. Cla- ni so se izkazali posebno pri orodni te- lovadbi. Po nastopu je sledila ob sre- colovu, ribolovu itd. prosta zabava ob sodelovanju domačega orkestra. Gostje in domačini so odhajali z nastopa zado- voljni in prepričani, da je dosegla Tyr- ševa ideja v Storah razmah in število pripadnikov, kakor še nikoli poprej. Od nastopa do nastopa se opaža narašča- nje števila nacionalnega občinstva in onih, ki simpatizirajo s Sokolom, in vsako leto je več telovadcev. To je prav | in Storani smo ponosni, da moremo pri- spevati vsaj majhen obulus k velikim sokolskim uspehom. Št. JurlJ ob J. *. j Na banovinski kmetijski soli je od 5. do 30. julija tečaj za preddelavce pri melioracijskih delih. Tečaja se ude- ležuje 18 tečajnikov iz vse banovine. Skoraj polovica udeležencev je absol- ventov kmetijskih šol. Na tečaju preda- vajo: Inž. Vsevolod Ste^fani, od hidro- tehničnega odseka sreskega načelstva v Celju, inž. Franjo Lah od tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani ter ravnatelj inž. Rado Lah in strok. uči- telj Anton Pregelj s kmetijske sole v St. Juriju. Prakso vodita gg.: Norbert Drugovič, praktični tehnik tehničnega razdelka sreskega načelstva, in Mihael Uranjek, praktični tehnik banske upra- ve v Ljubljani. Udeleženci imajo vso i oskrbo na kmetijski soli. j Markacijo na Kalobje so napravili tukajšnji člani SPD v preteklem tednu. Pot vodi po romantični soteski skosi Sibenik in se kolikor mogoee ogiba pra- šne ceste. Do sedaj je že izvedena mar- kacija poti na Rifnik, Resevno, Svetje in Kalobje. Dram I je d Mima Mastnakova t. Smrt ne po- zna usmiljenja. Ce bi ga poznala, bi bila prizanesla Tebi, draga Mima! Tako zelo si se bala smrti, da bi morala pustiti komaj tri mesece staro Vidico samo ter se za vedno posloviti od Mine, Mirka, Ivana in ljubljenega moža. Toda Tvoja narava se jc morala ukloniti, da se po težkem boju in trudu odpočije. Komaj 32 let Ti je bilo. Deset let si gospodi- njila na obsežnem Kopinškem - Mastna- kovem posestvu. Ti.sama si vedela, ko- liko težav je bilo treba prestati, toda v neumornem delu si našla uteho. Do- bro smo Te poznali, saj si bila kot de- kle članica naših društev, kot žena pa tiha dobrotnica. Vendar pa se nam zdi, da Te nismo popolnoma razumeli. Saj nisi nikdar tožila in iskala utehe. S svojim slabotnim telesom si stala trd- no in uporno, kakor stoji vsaka sloven- ska mati v svojem trpljenju. Taka si ostala do zadnjega diha. Dom, rodbina in rodna zemlja — to Ti je bilo vse. Sedaj počivaš pod drago domačo gru- do. Spavaj sladko, naše misli bodo mnogokrat poromale k Tebi. Tvojo ljubo Vidico, Mino, Mirka in Ivana ter moža pa naj tolaži lepa in svetla misel na nepozabno mamico in ženo. d Drameljski vinogradi kažejo letos prav lepo. Ce nam bo prizanesla toča, bo v jeseni mnogo veselja in petja po vinogradih. d Zolo priljubljena izletna točka je postala letos naša Sv. Ursula. Obisk Ponkovljanov, Sentjurčanov in Celja- nov je prav rekorden. Od železniške postaje na Ponikvi se povzpeš do vrha liriba v eni uri. Pot je po zaalugi tu- kajšnjega ucitelja g. H. Kodele marki- rana. Vsi izletniki so zelo zadovoljni z dobro vinsko kapljico, s katero se okrepčajo na vrhu Sv. Uršule. Kon Jim Lepo uspela zborovanja JNS Konjice, 22. julija. V soboto 16. in nedeljo 17. t. m. je priredila sreska OJNS v konjiškem srezu več občnih zborov krajevnih or- ganizacij. V soboto zvečer je bil občni zbor kra- jevne OJNS za Konjice. V nabito polnih Sormanovih gostilniških prostorih se je zbralo nad 80 pripadnikov JNS, starih in mladih. Značilno je to, da je bilo vi- deti prav malo inteligence, kar je dober in lep dokaz, da se organiziramo od spodaj. Zborovanje je otvoril predsed- nik OJNS tov. Bertoncelj. Za predsedni- ka zborovanja je bil izvoljen tajnik sreske organizacije JNS tov. Zagar. Iskreno je pozdravil gosta, ki sta pri- spela iz Ljubljane, in sicer v Konjicah dobro znanega in pri ljubljenega narod- nega poslanca g. Mravljeta ter predsed- nika banovinske OJNS inž. Rusa. V iz- branih besedah je tov. inž. Rus podčr- tal potrebo organiziranja nacionalne mladine. Omenil je tudi, da se mladina po vsej državi prav pridno organizira in stopa v vrste OJNS. Po naši banovini imamo v vsakem srezu že sresko orga- nizacijo OJNS in tudi že nešteto krajev- nih. Za njegovo poročilo in izvajanja so ga navzoči nagradili z burnim aplav- zom. Narodni poslanec g. Mravlje je govoril nad eno uro. Navzoči so ga na- gradili z burnim aplavzom in klici: »Zivio!« in »Povejte še kaj, ko Vas ta- ko radi poslušamo, ker govorite čisto resnico!« Predsedujoči se je zahvalil govornikom in pozval navzoče, da se poprimejo dela v organizaciji, tako da bodo vsi pošteni nacionalisti v naših vrstah. V odbor so bili izvoljeni sami odlični nacionalni mladi ljudje iz kmet- skih, delavskih in obrtniških slojev. V nedeljo zjutraj jc bil ustanovni občni zbor OJNS v Zrečah. Ceprav je prva maša minila že pred 7., naše zbo- rovanje pa je bilo napovedano za 9. do- poldne, je precej kmetov počakalo na to zborovanje. Do 9. so se napolnili ob- ; širni prostori Kračunove gostilne. Nad i 100 starih izkušenih in mladih naciona- listov se je zbralo. Tudi tukaj je bilo veliko navdušenje. Govornika sta žela še večje odobravanje kakor v Konjicah. Po zborovanju so ostali na novo izvo- ljeni odborniki še do kosila v prijatelj- skem razgovoru s funkcionarji iz Ko- njic in Ljubljane. Narodnega poslanca g. Mravljeta so pa okupirali starejši kmetje ter ga prosili za razne informa- cije in nasvete. Ob 14. se je pričelo zborovanje v Stranicah. Nabito polna gostilna g. Sivca je pričala v velikem zanimanju za JNS. Videl si staro in mlado. Stra- niški stari preizkušeni nacionalni borci so se zbrali s svojim vodjo Mati jo Fi- javžem skupno z mladino, katere dolž- nost je, da prevzame skrb za dobro go- spodarstvo in politiko. Ce je politika slaba, je tudi gospodarstvo slabo. Po enakem sporedu kakor v Konjicah in Zrečah in po izvajanjih istih govorni- kov je bil izvolien odbor OJNS iz samih odličnih nacionalnih santov. Zboroval- ci so prosili, da bi oba govornika še večkrat prišla med nje. V Vitanju je bil sestanek sklican za 8. zvečer. Ker sta pa morala govornika že ob 7. odpotovati, smo se zbrali v gostilni g. Petelinška s prijatelji in so porazgovorili o pripravah za ustanovni občni zbor. Ko se je izvedelo po Vita- nju, da je g. poslanec Mravlje pri Pe- telinšku, se je kmalu napolnila gostilna do zadnjega kotička. Gosp. poslanec jc dajal odgovore na razna vprašanja. Zborovanja ni bilo, ker smo ga oblasti odpovedali, pač pa smo v dveurnem kramljanju izvedeli marsikaj koristnega in dobrega. Oblast je prepovedala povsod, kjer so bili naši občni zbori, točenje alkohola. Ta prepoved je trajala celih 6 ur. Zakaj je bilo to potrebno, nam ni znano. Na nacionalnih prireditvah je vedno vladal red in mir. Od naše strani ni bil nikoli ogrožen mir. Spominjamo se pa, da so se lani na neki klerikalni veselici v bivšcm Orlovskem, sedaj Katoliškem domu fantje do krvi stepli in oklali. Pozno po polnoči so se celo pretepali in mesarili ter preklinjali na cerkvenem prostoru ob cerkvi, tarn, kjer je bila prej maša na prostem. Tokrat ni bilo potrebno prepovedati točenje alkohola. Kadar zborujejo mirni nacionalisti, je pa to baje potrebno. Mi ne bomo odnehali, marveč se bo- mo še bolj oklenili naših organizacij. Zato, nacionalisti, pogumno naprej do končne zmage! Našim vrstam se naj pridruži vsak pošten in iskren naciona- list, ki ljubi svojo državo in svojega kralja. Tragična smrt odlične sokolske naraščajnice Konjiec, 22. julija. Dne 18. t. m. se je smrtno ponesrečila na letovanju na Maribor3ki koei Maca Sajovieeva, 14-letna hčer- ka postajenačelnika v Konjicah. Sokol- sko društvo je zadel s tem težak uda- rec, saj je bila mlada nadebudna mla- denka že celih 10 let najmarljivejša te- lovadka. Ob letošnji poletni prireditvi je že desetič javno nastopila. Vedno vesela in razigrana, je bila priljubljena pri vsakomur, kdor jo je poznal. Prav posebno pa se je tudi odlikovala po svc- ji muzikalni nadarjenosti in njen zvon- ki glas je zapel marsikatero lepo pe- smico. Zato tembolj žaluje za njo vsak, kdor jo je poznal. V sredo popoldne smo položili k več- nemu počitku našo nepozabno sestrico Maco Sajovičevo. Pokopana je bila na mariborskem pokopališču poleg svoje stare mamice. Ob 15. se je zbrala velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev obLo- spoštovane rodbine Sajovičeve pred mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Močna deputacija konjiškega Sokola s praporom, člani v kroju, članicami, na- raščajnicami, naraščajniki in deco je prispela s posebnim avtobusom in se udeležila pogreba drage Sokolice -nara- ščajnice. Mariborski Sokol je poslal na- raščajniški prapor, ki ga je spremljalo lepo število naraščajnikov v kroju in | naraščajnic. Iz Konjic je prispelo mno- go prijateljev z avtomobili in z vlakom. Po pogrebnih molitvah pred mrliško vežo se je formiral sprevod. Na čelu so nosili naraščajniki krasen venec konjiš- kega Sokola iz belih gladijol s svileni- mi trakovi v državnih barvah. Sledila sta prapor konjiškega Sokola in nara- ščajski prapor iz Maribora, naraščaj- niki v kroju, članice in člani v civilu z znakom, nato naraščajnice, naraščaj- niki in deca z znaki. Sokolska mladina je nosila 14 krasnih vencev in nad 20 lepih šopkov. Za krsto so stopali nesrečni roditelji in ostalo sorodstvo, za njimi pa dolga vrsta prijateljev in znancev. Ob odpr- tem grobu se je poslovila od vrle Soko- lice - naraščajnice in dobre prijateljice naraščajnica Hedvika Peničeva iz Ko- njic. V imenu Sokolskega društva iz Konjic je spregovoril pokojni v slovo clan uprave br. Ciril Zagar. Deset let je bila aktivna sokolska delavka, naj- prej med sokolsko deco in potem med sokolskim naraščajem. Vsako leto se je oddolžila v odlični meri in z zgledno sposobnostjo na naših nastopih. Vsak pripadnik konjiškega Sokola jo je pri- srčno ljubil kot ljubko, odkritosrčno deklico. Ves napredni živelj globoko sočust- vuje z njenimi dragimi roditelji in se- strico Danico, ki jih je zadel tako ne- pričakovan in hud udarec. Predrage Mace ne bomo nikdar pozabili, ohranili ji bomo svetal in ljub sokolski spomin. Pravda konzula Klaussa Konjice, 22. julija. Pri sreskem sodišču v Konjicah je bila velika pravda proti konzulu Klaus- su pod poslovno štev. P 607-36. Neki Ignac Ferlež je tožil Klaussa na pla- čila zneska 78.500 din, češ da mu ga dolguje na mezdi, ker ga je nastavil kot rudarskega paznika. V pravdi je Ferlež navajal, da je bil uslužben od 1. janu- arja 1933 do 15. novembra 1937, ter je tožil za mezdo za 54 mesecev, po last- nih navedbah pa bi mu šla le mezda za 42 mesecev. Ker ni bilo nobene pi- smene službene pogodbe in se tudi no- bena stranka glede dogovora samega ni sklicevala na kake price, je moral sod- nik končno zaslišati stranke same. F mladi! Poro- čal bo delegat iz Ljubljane. k Veliko mladinsko zborovanje bo v nedeljo 7. avgusta v Konjicah. • Zaleo ž Sokolsko društvo v Zalcu opozarja cenj. občinstvo, da se pravočasno prc- skrbi s kartami za veliko sokolsko torn- bolo v Žalcu, ki bo v nedeljo 31. t. m. na letnem telovadišču žalskega Sokola pri kolodvoru nepreklicno ob vsakem vremenu. Tombolske karte stanejo v predprodaji 3 din, na dan tombole 4 din. Po vsej Savinjski dolini in zunaj nje vlada ogromno zanimanje za to ve- liko tombolo, na kateri bodo razdeljeni sledeči dobitki: 1. motorno kolo, 2. ra- Stev. 30. »NOVA D O B A« Stran 5. dioaparat, 3. prvovrstna škropilnica za hmelj sistema Lorber, 4. Sackov plug, j 5. Alfa separator, 6. vreča moke, 7. blago za moško oblcko, 8. 1.000 kg premoga iz rudnika Zabukovce, 9. mo- ško kolo, 10. žensko kolo. Razen glav- nih bo razdeljenih še 490 lepih vred- nostnih dobitkov. Naj torej nihče ne zamudi posetiti 31. t. m. velike sokolske tombole v Zalcu! Ali ste že kupili karte za veliko sokolsko tombolo v Žalcu 31. julija 0938? ž Gasilska četa v Zalcu bo priredila v nedeljo 24. t. m. ob 14. župno vajo v Zalcu, združeno z javno veselico v vseh prostorih Hmeljarne nasproti železniš- ke postaje. Z ozirom na to, da gasilska četa v Zalcu že pet let ni ime- la nobene prireditve, prosi gasilstvu na- klonjeno občinstvo, da bi v obilni meri posetilo to prireditev, katere čisti dobi- ček je namenjen nabavi novega gasil- skega avtomobila. Prireditev bo nepre- klicno in ob vsakem vremenu pod stre- ho v krasnih prostorih žalske Hmeljar- ne. Na veselici bo igrala renomirana polnoštevilna godba na pihala z Zida- nega mosta. ž Umrl je za pljučnico v starosti 58 let posestnik in mizarski mojster g. Ivan Koceli. Pokojni je bil zaradi svo- jega blagega značaja splošno priljub- ljen. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Št. Peter v S. d. št Desetletnica pevskega društva »Savinjski zvon«. Pevsko društvo »Sa- vin jski zvon« v St. Petru bo proslavilo v nedeljo 24. t. m. desetletnico svojega delovanja. Kljub vsem napadom in po- skusom nasprotnikov, da bi ga razbiii ali mu škodovali, je vedno vztrajalo in marljivo delovalo ter tako dokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti, ki jih je prevzelo z ustanovitvijo društva. Prvi pevovodja, sedaj upokojeni šolski upra- vitelj g. Božo Mohorčič, je izoral ledino, v katero so nato vsejali vrli Sentpetr- t-'ani seme, iz katerega je vzklila ljube- zen do lepe rodne pesmi, v kateri so začeli spoznavati samcga sebe in dolž- nosti do svojega naroda. Pod izkušenim vodstvom g. Mohorčiča si je pridobilo tiruštvo lep sloves po vsej dolini. Ob upokojitvi »društvenega očeta« je doži- velo društvo svojo prvo krizo. Iz te krize ga je rešil v St. Peter premeščehi solski upravitelj g. Metod Požar, ki je takoj vzel taktirko v svojo roko ter vodil društvo nesebično in z veliko po- žrtvovalnostjo. Pod njegovo taktirko je društvo uspešno nastopalo na mno- gih koncertih. Vsled obilnega dela v šoli je bil primoran izročiti posle pevo- vodje mlademu, talentiranemu in agil- nemu uradniku pri Savinjski tkalnki Ogrizek & Themel, g. Lojzetu Ašiču. Spored nedeljske proslave je sledeč: Ob 13. spre^em gostov na kolodvoru, nato skupen odhod v koncertno dvora- no Sokolskega doma v St. Petru. Ob 1.5. velik pevski festival, na katerem bo nastopilo nad 10 pevskih društev in hkrati preko 200 pevcev. Po festivalu bo velika narodna veselica v vseh pro- storih Sokolskega doma ob sviranju godbe na pihala. V nedeljo vsi prijatelji dobro došli v St. Petru! Pokažite, da so vaše simpatije še vedno na strani pevskega društva »Savinjski zvon«, ka- kor je bilo pred 10 leti, in dajte dru- ätvu s svojim obiskom prepotrebno mo- ralno podporo! št Kcklama v cerkvi. Udeležencem ne- deljske službe 'božje je bila dana prili- ka poslušati polurno reklamo, oziroma agitacijo za gasilsko tombolo v St. Pe- tru. Lepo so zvenele s prižnice besede prečastitega, ko je poudarjal, da bo vsak veren kristjan rad kupil tombol- ske karte, saj je med glavnimi dobitki kip Presvetega srca Jezusovega, ki si ga lahko vsakdo ogleda v cerkvi, ter da ko kip, predno ga bo tisti, ki mu bo Sreča naklonjena, odnesel iz cerkve, še I)rej blagoslovil. Res lepo! V letu 33. P° Kr. so rimski vojaki kockali za Kri- atusov plašč; v letu 1938. po Kr. pa se s kipom Presvetega srca Jezusovega ^ela reklama za tombolo z mesta, od ^oder bi se morala čuti beseda božja! st Javni nastop. Sokolsko društvo v t- Petru bo priredilo v nedeljo 7. av- gusta na letnem telovadišču pri Sokol- skem domu svoj letni javni nastop s pričetkom ob 15.30. S posebno točko bo nastopila tudi sokolska gozdna sola celjske župe. Na nastop opozarjamo vsa sosedna bratska društva. Zveze z vlaki in avtobusi ugodne. Polzela po Prodaja gasilskc brizgalne. Na do- pis, objavljen pod gornjim naslovom v »Novi Dobi« z dne 15. t. m., smo pre- jeli od prostovoljne gasilske čete na Polzeli popravek, ki ga priobčujemo do- slovno, z vsemi slovničnimi in stilistič- nimi napakami. Popravek se glasi: »Ni res da bi občina Polzela, kupila gas. četi motorno brizgalno, ampak jo je gas. četa iz svojih srcdstev sama kupi- la, za kar odgovarjajo plačani računi. Ni res, da bi kupčijo sklenila dva člana brez vednosti občine, uprave ter nad- zornega odbora. Sklenili so jo štirje čJani upravnega z enim članom nadzor- nega odbora z dovoljenjem, öbcnega zbora t. 1. Ni res da bi se za brizgalno pred dvema letoma dobilo din 16.000.— tcmveč le din 8000.—. Ni res, da ta- krat ni bilo člana na Polzeli ki bi bil za poroka ročne brizgalne saj sta ta- krat bila g. g. Turnšek in Hojnik čla- na gas. čete Polzela. Ni res, da se gas. četo Polzela vidi samo pri paradah pri vajah pa ne, razun ločiške, ampak gas. četa Polzela se udeležuje vsega po po- trebi«. Braslovce b Reformatorji trga. Pretekli teden smo imeli priliko gledati edinstveno sli- ko. Na streho sole so se povzpeli šef prosvete v Braslovčah in dva zidarja - samouka. V nekaj dneh so izpremenili napis »Narodna sola — 1904 —« v >Ljudska sola — 1904 —«. O izvoru te zamisli ne bomo razpravljali. Cudimo se samo dejstvu, da olepševalci in pro- svetarji Braslovč niso našli pametnej- šega dela kakor pretvarjati narod v ljudstvo. »Voditelji« naroda - ljudstva, jih bodo morda za to in slično reformi- ranje Braslovč bogato nagradili. Dvo- mino pa, ali bo narod - ljudstvo s tem zadovoljno, zlasti ker bo itak moralo vse to drago plačati. b Pevski zbor »JBraslovška Lira« bo nastopil v nedeljo 24. t. m. na pevskem festivalu v St. Petru v Sav. dolini ob proslavi 10-letnice obstoja pevskega društva »Savinjski zvon«. Vabljeni so vsi prijatelji petja. Odhod ob 12.48 z vlakom s Polzele. Zbor vodi g. Edvard Rössner. b Sah. Prvi dvoboj, ki so ga po skup- nem dogovoru odigrali Braslovčani s äah'ovskim krožkom z Vranskega v prostorih g. Viktorja Rössnerja v Bra- slovčah, je bil za naše prijatelje belo- črnih polj hudo porazen. Dvoboj se je končal z visoko zmago Vrančanov 10:4 na 7 deskah. Dvoboj je bil dvokrožen. Vsak igralec je odigral dve igri. Točke za Braslovče so priborili gg. Rihard Maršič, Ljubo Snuderl, Edvard Rössner in Lado Uratnik. Revanžni dvoboj je bil na Vranskem v hotelu »Slovan« na 8 deskah. Braslovškim prijateljem šaha je uspelo, da so popravili svoj prvi ne- uspeh. Vrančani so tokrat morali pre- pustiti zmago Braslovčanom v r.azmer- ju S% -JlVi. Vsak igralec je odigral dve igri. Za Braslovče so priborili. točke: gg. Edvard Rössner in Riko Maršič po dve točki, Jaka Slokan, dr. Janez Lov- šin, Ljubo Snuderl in Lado Uratnik po eno točko ter Zoran Pikl — kot gost — pol točke. Po skupnih nastopih je bil sklenjen dogovor s šahisti iz Soštanja za dvoboj. Braslovče — Vransko je po- slalo skupno deset igralcev, vsak po pet Dvoboj se je odigral 14. t. m. v Sošta- nju v gostilni g. Cerovška. Ker je bilo pričakovati ogorčene borbe, je vsak igralec odigral samo eno igro. Soštanj- čani so morali tokrat kloniti z rezulta- tom 6:4 za Braslovče — Vransko. Na prvi deski je zmagal g. Ljuban Jakäe (Vr.), na drugi g. Ljuban Omladič (Br.), na tretji g. Kosi (S.), na četrti g. Jaka Slokan (Br.), na peti g. Vrbov- šek (Vr.), na šesti g. Edvard Rössner (Br.), na sedmi g. Scharner (S.), na osmi g. Goršič (S.), na deveti g. Verd- nik (S.) in na deseti g. Lado Uratnik (Br.). Posebno pozornost je vzbudila nepričakovana zmaga na drugi deski kjer je mladi, toda talentirani šahist, gimnazijec g. Ljuban Omladič prisilil k predaji svojega nasprotnika in priboril dragoceno točko. Revanžni dvoboj bo v Braslovčah v prvi polovici avgusta. Zanj vlada že danes veliko zanimanje. b Odbojka. Braslovško Sokolsko dru- štvo je organiziralo prijateljsko tekmo- j vanje v odbojki s sosednimi društvi. K tekmovanju so se prijavila naslednja sokolska društva: Polzela, Gomilsko, Vransko in Braslovče. Tekmovanje ie bilo v nedeljo na letnem telovadišeu Sokolskega društva Braslovče. Kot prvi par sta nastopila Braslovče - naraščaj in Vransko. Prvi set so odločili Bra- slovčani po težki borbi s 17:15 v svojo korist, takoj nato je zmagalo 'Vransko s 15:13. Zaradi enakega števila točk jc sodnik br. Edvard Rössner odredil, še tretji set, v katerem so zmagali Bra- slovčani s 15:7. Stanje točk je 37:45 za Braslovče. Stanje setov 2:1 za Braslov- če. Sledil je nastop Polzela:Gomilsko. Gomilsko je nastopilo samo s 4 igralci, ki so kljub izvrstnim kombinacijam ter lepi in požrtvovalni igri po veliki smoli izgubili s 24:28; stanje setov pa je 1:1. Kot tretji par sta nastopila Polzela: Vransko. Vransko je zopet nastopilo samo s petimi igralci, ki so morali kljub požrtvovalnosti in lepi igri pre- pustiti zmago nekoliko moCnejšemu na- sprotniku z 22:30 točkam, a v setili 2:0 za Polzelo. Kot četrtl par sta na- stopila Vransko:Gomilsko. Izčrpanost se je poznala moštvu Gomilsko, ki je po lepi igri klonilo močnejšemu nasprotni- ku. Vransko je beležilo s tem prvo zma- go z 31:22 in v setih 2:0. Tekmovanje je bilo prekinjeno in se bo nadaljevalo v nedeljo 24. t. m. Stanje do nedelje je naslednje: Vransko (3 igre) 90 toek in 3 dobljeni seti, Polzela (2 igri) 5S točk in 3 seti, Gomilsko (2 igri) 40 točk in 1 set, Braslovče (1 igra) 45 točk in 2 seta. V nedeljo bosta igrala še para Braslovče — Gomilsko in Bra- slovče — Polzela. Vse tekme je sodil br. Edvard Rössner. Vransko vr Kriza gasilske čete. V »Novi Do- bl« z dne 1. t. m. smo poročali, da je upravni in nadzorni odbor gasilske čete na Vranskem podal ostavko in prepu- stil izrednemu občncmu zboru, da za- devo razčisti. Ker po občini izglasovana začasna uprava občnega zbora ni skli- cala, je v smislu zakonitih predpisov to zahtevala polovica aktivnih članov. Od- govor na to zahtevo se glasi: »Občina Vransko. No. 1929. Vransko, 8. 7. 38. Bivšim članom gasilske čete na Vran- skem. — Ker so večinoma vsi gaslici, ki so z vlogo od 18. 6. 38. zahtevali sklicanje izrednega občnega zbora ga- silske čete na Vranskem, prišli na dan 15. maja t. 1. v nasprotje z zakonom o gasilstvu, oziroma s pravili gasilske službe (čl. 29 in 30) se občina vsled ne- zaupanje nanje ne more ozirati. Pri- | pominja pa se, da se bo kakor povsod, tudi v zadevi vranskega gasilstva izva- jala popolna zakonitost. — Predsednik občine. O tem se obvesti...« — Ta famozna okrožnica pa ne pove, s čim so se člani pregrešili in prišli v navzkri- žje z zakonom, in tudi zamolči, zakaj naslavlja »bivšim članom«, ko nihče ni izstopil iz čete, niti ni bil obveščen, da je izključen, odložitev funkcij pa nima za posledico prenehanja članstva. Od- prto ostane tudi še vprašanje, ali je občina poklicana soditi gasilski četi in ali niso za to kompetentni drugi foru- mi. Kaj pravite? Ali se s tem izvaja popolna zakonitost? vr Hidrant je stal ob bivši lipi na gornjem koncu trga, pa ga je podrl to- vorni avto. Cev se je zamašila, zemlja izravnala in gornji del trga je brez hi- dranta. Sicer pa je sedaj itak nepotrs- ben tudi za primer kakega požara, ko imamo novo upravo pri gasilski četi, katere člani do dneva imenovanja po veeini pri gasilstvu niso aktivno sode- lovali. vr Hmeljarna na Vranskein reg. zadr. z omejeno zavezo, za katero se je pred letom dni bil boj, kdo jo bo upravljal, in je bilo treba razdeliti občni zbor za- radi volitev na dve nedelji — že sko- raj leto dni ni imela nobene seje. § 27. pravil pa še določa: Občni zbor se skli- cuie po načelstvu in sicer vsaj do kon- ca meseca junija. Res so pravila drob- no tiskana in se tak paragrafič lahko KINO DOM CELJE Dne 22. in 23. t. m.: »Kadar umolknejo topovi« 24. in 25. t. m.: »Božanstvena žena« 26. in 27. t. m.: »Dobra zeralja« Od 28. do 31. t. m.: »Sevastopol« spregleda, na seje se lahko pozabi, res pa je tudi, da nismo še pozabili na ob- ljube novega odbora, izvoljenega s po- močjo pooblastil zadružnikov, ki bivajo daleč, daleč izven našega trga. Ce bi tudi tu stavili priljubljeno vprašanje »Kaj pravite?« — bi nam lahko očitali, da se ponavljamo. vr X. vsesokolski zlet v Pragi je, ka- kor znano, sijajno uspel, tako po šte- vilu sodelujočih, kakor tudi v moral- nem in propagandnem oziru. O tem je bilo tudi pri nas govora. Pa je rekel nekdo, ki se na številke dobro razume, seveda v precej zaključeni družbi: »Kaj to, to še vse nič ni — v Ljubljani nas je bilo pa 10 milijonov!« Res škoda, da ne priobčujemo slik. »Vsak dan ena«, ker bi sicer lahko poslali posnetek neke tragikomične aretacije v Ljubljani. vr Osnoval se je občinski pripravljal- ni odbor za proslavo 20-letnice Jugosla- vije v Mariboru, v katerem so zastopa- na vsa naša društva in korporacije. v Smarlno ob Paki šm Brezuspešni napori. V 28. števil- ki »Slovenskega gospodarja« z dne 13. julija se neki tukajšnji dopisnik zelo huduje na moje dopise v »Novi Dobi«. Dopisnik je s svojim dopisom dokazal, da je res zelo kulturen. Za njegovo kul- turo ga prav nič ne zavidam. Ce stopiš mački na rep, se oglasi. Izvestna go- spoda bi se pač rada oprala, da bi stala pred ljudstvom brez vidnega madeža. Poskrbljeno pa je, da to ne bo uspelo in da resnica ljudstvu ne bo ostala pri- krita. — M. P. šm Uspela sokolska tombola. Tukaj- šnje Sokolsko društvo je priredilo v ne- deljo 17. t. m. veliko tombolo s prosto zabavo. Opoldne je nastala močna ne- vihta, tako da je bil odbor postavljen pred težko vprašanje, kaj storiti, zlasti ker je bilo zaradi dopoldanskega lepe- ga vremena vse pripravljeno za tom- bolo. K sreči pa je nevihta kmalu pone- hala, tako da je bilo mogoče tombolo gladko izvesti. Zaradi slabega vremena pa je izostalo mnogo tujcev, ki so bili javili svoj prihod. Ceprav pa so za ta dan z izvestne strani organizirali izlet na Goro Oljko, je bil obisk tombole ze- lo lep tudi iz onih vrst, v katerih so organizirali izlet. Sreča je hotela, da je zadela glavne dobitke mladina. Tudi prosta zabava po tomboli je bila zelo dobro obiskana in prisrčna. Poleg ob- činstva gre posebna zahvala odboru in sodelujočemu članstvu, ki je lepo iz- pričalo svojo sokolsko pripadnost, po- žrtvovalnost in disciplino. Upamo, da je prišlo Sokolsko društvo v polni merina svoj račun, želimo pa, da bi nam nudil dramski odsck v kratkem priliko po- novne manifestacije sokolskega dela in sokolskih uspehov. Gornji grad Pošta in elektrika Gornji grad, 22. julija. Neki anonimni letoviščar se je ogla- sil v zadevi na§ega poštnega urada in naše elektrike popolnoma po nepotreb- nem, ker na stvari nima nikakega in- teresa in je milo rečeno, netaktno, da se tujec, ki prebiva med nami le nekaj tednov, vmešava v aktualne lokalne zadeve, ki so splošnega značaja. Iz dopisa, ki ga je objavil neki list 19. t. m., izhaja, da dopisnik ni informiran o zadevi, zato bi se bil pač moral prej potruditi za točne podadke, predno se je spustil v polemiko. Posojilnica stoji že 35 let in torej ni kriva, da poštni lokal, ki je v sedanjih prostorih šele 14 let, nima svetlobe. Ko se je poštni lokal naselil v sedanjih prostorih šele bilo to stanje zamišljeno le kot provi- zorno, ker ni bilo takrat drugega pro- stora na razpolago. Občina in tujsko- prometno društvo sta ponovno urgirala, da se namesti poStni urad v primernih prostorih, ki bodo odgovarjali občin- stvu in poStnim uslužbencem in v ka- terih bodo lahko varovana pisemska in telefonska tajnost. Stran 6. »NOVA DO 7.1 A « Stev. 30. Sedanji lokal meri jedva nekaj kva i dratnih metrov, ima samo eno okno in je razdeljen na dva oddelka. Venem poslujejo 4 uslužbenci v taki tesnobi, da se težko izogibajo drug drugemu, v drugem, manjšem pa je prostor za stranke z dvema okencema, drugo tik drugega, tako da lahko stranka stranki gleda na roke, kaj je prejela, koliko denarja je oddala oz. dobila itd. Ta prostor se sploh ne da kuriti. Prostor za uslužbence pa se kuri s popolnoma primitivno pečjo na žagovino, ki oddaja počasi toploto in se kadi, tako da je zlasti pozimi poslovanje v tesnem, temnem in zaduhlem prostoru za usluž- bence vse drugo, kakor zdravju kori- stno. O težavnem stanju in poslovanju v teh prostorih lahko poštni uslužbenci povedo dovolj in so to tudi storili ob priliki ponovnih komisijskih ogledov, ki jih je odredila poštna direkcija. V tesnem prostoru za stranke je telefon- ska govorilnica, ki je pa tako ureiena, da telefonska tajnost ni varovana in so se zgodili primeri, da so se tele- fonski pogovori strogo poslovnega zna- čaja raznašali od slučajno se v lokalu nahajajočih strank in so se interesenti okoristili s tem. V lokal ne prihaja dovolj zraka, kar je zlasti pozimi zelo mučno. Poleti so sicer vrata lokala na stežaj odprta, ali takrat prihaja s ceste prah, razen tega pa se vse poslovanje in zlasti telefonski pogovori slišijo na cesto, ki vodi mimo ob vratih lokala. V na§em mestu imamo 5 uradov, 2 odvetniški in eno notarsko pisarno. Uradi in te pisarne prejemajo vse leto največ pošte, ne pa letoviščarji, kakor to anonimni pisec navaja v svojem ne- premišljenem dopisu. Zato imajo uradi in pisarne največ interesa, da se vpra- šanje definitivnega in vsestransko u- strezajočega poštnega lokala v naj- krajšem času uredi. Navedba v dopisu, da je pisec videl že mnogo drugih uradov, ki so bili nastanjeni v §e slabših lokalih, je zlasti z ozirom na uslužbence surova. Kako pride uslužbenec do tega, da po nepo- trebnem in zaradi koristi posamezne osebe žrtvuie v higiensko docela ne- dostatnem lokalu svoje zdravje, zlasti pa oči in pljuča 1 Neokusno je že postalo neprestano poudarjanje, da je dala lastnica hiše erarju lokal brezplačno na razpolago. Mi bi, izzvani po piscu, na to odgovo- rili, da je v isti hiSi gostilna in trgo- vina, zato je vsakemu otroku jasno, da poštni lokal v tej hiši gotovo ni v škodo hišni lastnici, kar kaže dejstvo, da se tujci, ki pridejo in odhajajo po veliki večini, s poštnimi avtobusi, po- služujejo te gostilne in trgovine. Go- tovo se anonimni letoviščar prehranjuje in si gasi svojo žejo v tej gostilni, ker se tako zavzema za to, da ostane poštni urad v dosedanjem docela ne- primerneni prostoru. Če se že ne jemlje ozir na usluž- bence in če že nimajo nekateri ljudje smisla za obče javne interese, potem bi zlasti letovigčarji morali imeti smi- sel vsaj za napredek kraja, v katerem uživajo svoj počitek in krajevne do- brote. Vsega tega anonimni pisec oči- vidno nima. Mesto Gornji grad mora, in to tudi glede nastanitve uradov, napredovati in že zaradi tega si prebivalci želijo, da pride poStni urad v dostojne, hi- gienične in pravilno urejene prostore. Poštna direkcija je sama. ko je po- slala zadevno komisijo v Gornji grad, ugotovila navedene nedostatke dose- danjega lokala in na podlagi komisij- skega ogleda razpisala oddajo prosto- rov za poštni lokal. Zglasili so se trije interesenti in najugodnejši ponudnik je dobil naročilo, da preuredi v svoji hiši odgovarjajoči prostor za novi poštni lokal. To se je zgodilo in 15. t. m. bi se bil moral poštni urad preseliti v nove prostore v bivši »Čitalnici«. Na- jemnina v teh prostorih je zelo nizka, lokal pa odgovarja v vsakem oziru svojemu namenu. Ker se poštni urad ni preselil, ponudnik pa vztraja na iz- popolnitvi pogodbe, bo pač prišlo do pravde. Stroškov za preureditev pro- storov ter odškodnino za odpadlo na- jemnino dosedanjega najemnika v teh preurejenih prostorih ne bodo nosili .morda letoviščarji, temveč v prvi vrsti domačini-davkoplaČevalci. Anonimni pisec, ki pravi v svojem članku, da se leta in leta ni nihče spotikal nad dosedanjim poStnim lo- kalom, je v svojem mišljenju enak žu- panu nekega na§ega slovenskega me- sta, ki je na interpelacijo občinskih odbornikov, da se naj vendar preskrbi za stanovalce v starih vagonih kie drugje stanovanje, ko je že minilo 20 let od svetovne vojne, odgovoril inter- pelantom, da so bili vagoni doslej do- bri za stanovalce in jim bodo zato tudi 5e naprej lahko služili za stano- vanje. Kar se pa tiče kritike naše električne luči, pa bodi piscu povedano, da je višja sila zahtevala takojšnje popravilo na5e električne centrale. Kadar bodo na5i letoviSčarji dali poseben prispe- vek za električno razsvetljavo, pa bo- mo naprave naše električne centrale lahko izboljšali in modernizirali. g Predavanje o X. vsesokolskem zle- tu je priredilo Sokolsko društvo Gor- nji grad v soboto 16. t. m. zvečer v Sokolskem domu ob lepi udeležbi član- stva in zlasti sokolske mladine. Br. dr. Mejak je opisal potovanje v Prago, pri- srčne številne sprejeme na raznih po- stajah v CSR, bivanje in doživljaje v Pragi in obisk raznih izletnih točk v okolici Prage, posobcj obisk pri češkem sokolskem društvu v Hyskovu, zname- nitosti Pragc in potek glavnih zletnih dni na stadionu. Predavanje je zaklju- čil s pozivom, da ojačimo in pomnožimo naše vrste ter se pripravimo za XI. vsesokolski zlet v Pragi leta 1944. Ob zaključku predavanja so prisotni nav- dušeno zapeli pesem sokolskih legij. Marsikomu je bilo žal, da se ni mogel udeležiti izleta, na katerem so udele- ženci doživeli nepozabne dneve. g Tudi naša mestna občina se pri- pravlja na dostojno proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Osnoval se je pripravljalni odbor, v katerem so gg. župan Franc Mermal, župnik Maks Slander, šol. upravitelj Jože Tratnik, dr. Ervin Mejak, Franc Pečnik in ob- činski tajnik Anton Kolarič. Odbor ima nalogo, da sprejema prijave za udelež- bo, izdaja legitimacije in vodi propa- gando za to veliko proslavo, da bo ude- ležba Gornjegrajčanov častna. Do 25. t. m. se morajo interesenti prijaviti pii tajniku g. Antonu Kolariču. Laško Zanimiva statistika Laško, 22. julija. V »Samoupravi« je izšel članek »Pre- gled občinskega gospodarstva za leto 1937-38«, ki se bavi z gospodarstvom občin naše banovine, odkar so jih zav- { ;;eli pristaši sedanjega režima. Ta čla- nek z veseljem ugotavlja, da dohodki občin razveseljivo rastejo in da vse ka- že, da bo to naraščanje trajalo še dalje časa, tako da sta v vsej banovini samo še dve občini potrebni sanacije iz šir- ših sredstev. Prav posebno so se povi- šali dohodki občinskih trošarin v prvih petih mesecih letošnjega leta, kar jo pripisnti uvedbi kontrole nad prometoni z alkoholnimi pijačami, v ostalem pa boljšanju splošnega gospodarskega po- ložaja. Občinsko gospodarstvo, pravi člankar, bo kmalu ozdravljeno in nor- malizirano tudi v onih občinah, kjer je hiralo. Clanek zakljueuje tabelarični pregled obremenitve davkoplačevalcev v posa- meznih srezih z občinskimi davščinami, to je z dokladami, trošarinami in tak- sami. Najnižje doklade so v radovljiš- kem srezu zaradi visoko razvitega tuj- skega prometa. Najbolj obremcnjen pa je laški srez, v katerem je največ indu- strijskih občin, ki vse ječe pod težo so- cialnih dajatev. In res posnemamo iz tabelaričnega pregleda, da ima laški srez 2,550.856 din občinskih doklad, to je mnogo več nego vsi ostali srezi. Na trošarinah ima naš srez 2,544.351 din dohodkov, zopet daleč največje dohod- ke izmed vseh ostalih srezov. Zato pa prednjačimo tudi v osebnih izdatkih z zneskom 1,196.052 din vsem ostalim srezom. Isto velja glede dolgov. Pri izdatkih za prosveto smo za Maribo- rom-desnim bregom na drugem mestu z okroglo 850.000 din. Pri zdravstve- j nem skrbstvu smo na prvem mestu Z 291.900 din, pri ubožnem skrbstvu pa ž 1,065.294 din. Nas zanima predvsem višina doklad in trošarin. Dočim smo bili Laščani pod starim občinskim gospodarstvom vaje- ni nizkih doklad, ki so se gibale med 30 in 50%, smo sedaj pri dokladah po- skočili skoraj za 100%. Alkoholne pija- če so obdavčene v taki višini, kakor menda nikjer v naši banovini, seveda v škodo delavca, ki na ta način v prvi vrsti plačuje za ubožno skrbstvo in druge dajatve. Značilno je, da prizadeti občini Laško in Sv. Krištos pobirata davščine od. prenočevanja tujcev po 2.50 odnosno 3 din od osebe in dneva. Ta denar bi se moral pravilno uporab- ljati le v tujskoprometne svrhe, upo- rablja se pa za" vse drugo", samo ne v te namene. Mnenja smo, da ni potrebe, da laški srez s svojo industrijo in dvema zdra- viliščema tako žalostno prednjači v po- gledu doklad in trošarin. Vzrok je pac iskati v tem, da je občinsko gospodar- stvo v rokah ljudi, ki menda ne vedo, kaj je denar in kako težko se ga pri- služi. 1 Krediti za gradnjo državnih in ba- novinskih cost so baje v prvih obrokih že nakazani banovinam. Ako čitamo program onih cest, katerih gradnja ali modernizacija je v prvi vrsti predvide- na, zaman iščemo cesto 1/30 Celje—Zi- dani most. Cakali bomo torei še dolgo, predno bomo prišli na vrsto. Ze zdav- naj bi bila ta cesta podržavljena, da se niso razmere tako spremenile. Sedaj ni nikogar, ki bi se oglasil in ki bi opo- zoril odločilne činitelje na važnost te prometne proge. Niti neprestani ka- ramboli, niti smrtne nesreče, ki se do- gajajo na tej cesti, ne vzbudijo pozor- nosti. Mesto Celje, ki ima menda naj- večji interes na tej cesti (ako se že od- reka tak interes Laškemu in Rimskim toplicam), se ne zgane in ne zahteva ali podržavljenja ceste ali pa temeljite obnove. Letos spomladi so pričeli od pravljati ovinke od Rimskih toplic proti Zidanemu mostu. Delo pa so prekinili in pustili cesto razkopano in razorano. da se komai pride z vozili skozi. In to nad visoko strmino nad Savinjo. Naše prebivalstvo dobiva bolj in bolj spozna- aje, da je laški srez le dobra molzna. krava, pri čemer pa oni, ki jo molzejo, pozabljajo, da krava pri gobcu molze. 1 Oasilski dom bo naša gasilska četa, kakor pripovedujejo, vendarle zgradila na sejmišču poleg Jerinove vile. Svoje mnenje glede primernosti stavbišca smo že povedali: Gasilski dom bi moral biti postavljen na odprt prostor, kjcr bi bila dana možnost neoviranega giba- nja in od koder bi v primeru potrebe gasilci lahko pohiteli na vsako stran, ne da bi morali pasirati z brizgalnami, avtomobili in drugimi vozili tcsnih ulic in ostrih ovinkov. Tudi iz estetskih razlogov bi bilo primernejše graditi ga- silski dom izven mestnega območja. Gasilska četa si pa hoče privoščiti ae drug hepotreben luksus, namreč veliko dvorano za prireditve, gledališke pred- stave in podobno. Ako upoštevamo, da imamo v Sokolskem domu veliko dvo- rano, da sta dvorani tudi pri Henkeju in v farovžu in da mislijo še slovenski fantje na zgradbo fantovskega doma (v Hrastnikü pravi jo takemu domu »kasarna«), kjer hočejo zgraditi dvora- no, ki bi prekosila V3e druge v Laškem, je pač zapravljanje denarja, če si hooe še gasilska četa privoščiti svoje zaba- višče. — Kakor ta gasilski dom ne spa- da v sredo mesta, tako bi ne kazalo, tkakor je to nameravano, zgraditi poleg železmskega mostu veliko sušilnico za sadje. Postavili naj bi jo v bližini Mari- jagradca ali pa pri Debru. To so stvari, ki se pozneje kljub najboljši volji ne bodo dale odpraviti ali popraviti. 1 Mladi harmonikarji iz Maribora bo- do priredili v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Laškem pod vodstvom g. prof. Sušteršiča velik koncert, na katerega opozarjamo naše občinstvo, zlasti pa še goste. Ko so pred dvema letoma ti harmonikarji koncer- tirali v Laškem, je bila dvorana polna in občinstvo ni moglo prehvaliti njih izvajanj. 1 Ne pačite slovenščuie! Na neki tu- kajšnji gostilni beremo napis »Vsaki ¦Dan Jogurt. Kolikor besed, toliko'slov- ničnih napak. Predvsem naj bi lastnik vedel, da se samostalniki v slovenščini pišejo z malo začetnico, torej »dan in jogurt«. Pravilno se piše »vsak«, ne pa »vsaki«. Utegnemo.v kratkem döbiti še napis »Vsaki Dan Hudi Pes«. . :" " 1 Tri, večje veselice bomo imeli tri'-ne- delje zaporedoma. Dne 31. t. m. bo ime- la gasilska četa veselico na Lavi, 7. av- gusta istotam SK Laško, 14. avgusta pa Mestna godba pred Sokolskim do- mom. Upajmo, da bodo vse tri priredit- ve dobro obiskane in da bodo priredi- telji zadovoljni z uspehi. 1 Krščanska ljubezen do bližnjega. V bližnji okolici je najel neki precej bo- gat klerikalec revnega delavca, družin- skega očeta in mu je za dvodnevno delo plačal borih 10 din. Delavec je delal od ranega jutra do poznega večer.i. Vprašamo, ali je takšno sra- motno plačevanje revnega delavstva krščansko ? 1 Sportni dan. SK Laško bo priredil v nedeljo 7. avgusta svoj 11. sportni dan. Ob 8. zjutraj se bo pričel propa- gandni lahkoatletski miting, ob 14. no- gometna tekma mladinskih moštev SK Laškega in SK Celja, ob 15. šaljiva sportna točka, ob 15.30 pa glavna tek- ma SK Laško:SK Ljubljana. Po tek- mah bo prosta zabava, zvečer pa umet- ni ogenj. 1 Kino Laško. V soboto 23. ob 20.30 in nedeljo 24. t. m. ob 16.30 in 20.30 se predvaja velcfilm, ki v glasbenem in umetniškem pogledu nadkriljuje vsa pričakovanja: »Mclodijc sveta«. V glavnih vlogah Robert Taylor in Elea- nor Powell. Krasne revije lepih žen, nepopisna inscenacija, očarljive melo- dije. Tednik. V nedeljo ob 8. zjutraj matineja. V torek 2ti., sredo 27. in če- irtek 28. t. m. se predvaja svetovno znani film »Kreutzerjeva sonata« po pripovedki Leva Tolstega s »Kreutzer- jevo sonato« L. van Beethovna, violin- skim koncertom Cajkovskega in nizom Chopinovih motivov. Lil Dagover, Peter Petersen, Albreht Schönhals. Predigra. Rimske toplice Praznik sokolskega dela Rimske toplice, 22. julija. V nedeljo popoldne je imelo tukaj- šnje sokolsko društvo svoj vsakoletni javni telovadni nastop. Na letnem telo- vadišču se je zbrala velika množica gledalcev, ki so prihiteli od blizu in da- leč, da tako najlepše izrazijo svoje sim- patije sokolstvu. Sodelovala so bratska društva iz Celja, Laškega, z Zidanega mosta, iz Radeč in Loke pri Zidanem mostu. Po prihodu popoldanskcga vlaka je krenila izpred kolodvora povorka do telovadišča, kjer je bil nastop. Točno ob napovedanem času so prikorakali na tolovadišče ob. zvokih koračnice vsi te- lovadni oddelki, ki so izkazali cast dr- žavni zastavi. Po tej svečanosti je prikorakala na telovadišče moška deca, pozdravljena od številnih gledalcev. Ob zvokih godbe je moška deca strumno izvajala proste vaje. Za deco je nastopil moški in žen- ski naraščaj s skupnimi praškimi pro- stimi vajami. Zel je zasluženo priznanje gledalcev. Clani iz Laškega so pokazali svoje sposobnosti v težkih preskokih in Kaltih. Nato je nastopila* ženska deca, ki je ljubko izvajala proste vaje z ven- ci. Sledila je orodna telovadba članov na drogu in bradlji. Izvrstno uspelo javno telovadbo so zaključili člani in članice s praškimi prostimi vajami. Nastop je bil zaključen s pozdravom državni zastavi, godba pa je zaigrala državno himno. Nato se je razvila prosta zabava, ki je ob zvokih izvrstne zidanmoške želez- ničarske godbe trajala pozno v noč. Hrasfnik Trganje lepakov Hrastnik, 22. julija. K izvajanjem in namigavanjem do- pisnika »Delavske politike« v sobotni številki tega lista glede trganja lepakov pripominjamo sledeče: Ko je Sokol plakatiral za svojo 30- letnico, so bili skoraj vsi njegovi lepaki j potrgani. Isto se je zgodilo pri ponov- j nem plakatiranju. Nekako v istem času i so plakatirali člani fantovskih odsekov. Tudi ti lepaki so bili potrgani. Nato je plakatiral cirkus »Medrano«. Na naše veliko začudenje so bili tudi ti lepaki potrgani. Isto se je zgodilo z lepaki za sokolsko tombolo, deloma pa so bili prelepljeni z lepaki, ki so oznanjali pri" reditev Vzajemnosti II. Ni bilo pravilno V I Štev. 30. »NOVA D O B A« Stran ? prelepljati lepake in moramo plakater- jc Vzajemnosti opozoriti na njihove la- "Stne besede, »da je treba pustiti vsako- mur lastno mnenje«. Kdo je torej trgal lepake vseh teh društev tako vztrajno po dolini? Mi smo se že od samega za- Četka zanimali za stvar in ugotovili, da so to storili nekateri mladi fantje, ki hodijo zgodaj zjutraj na šiht v steklar- no, pa tudi nekaj otrok iz kolonije smo zalotili, ko so trgali lepake. Dopisnik »Delavske politike« pa je šel iskat krivce med vrste nepriljub- ljenih mu organizacij. Na nasvet dopisnika »Delavske poli- tike«, naj vprašamo naše prijatelje, ki so bili na zletu v Pragi, mu moramo odgovoriti, da so nam naši prijatelji, ki so se vrnili iz Präge, povedali takoj ob svojem prihodu, da v Pragi niso mark- sisti žvižgali na Sokole, kakor dne 12. junija t. 1. pri steklarni, in da v Pragi sodrugi niso zapisovali tistih delavcev, ki so korakali v sokolskih krojih v po- vorki, kakor se je to zgodilo v Hrast- niku. Povedali pa so nam, da so v Ceš- koslovaški pohiteli vsi, tudi marksisti, na obrambo ogrožene dom ovine in da tarn ne iščejo v vsaki malenkosti povo- da za razdore in prepire, ki bi jim da- jali duška v svojih glasilih, kakor se je zopet pričelo pri nas. Končno naj vzame dopisnik »Delav- ske politike« na znanje, da imamo mi dovolj drugega, bolj potrebnega dela v težkih časih in nimamo easa, da bi vo- dili račune o njihovih lepakih. Ce bi pa kdo iz razposajene mladeži, ki bi slu- čajno pripadal našim organizacijam, le strgal kak lepak, prosimo, da se nam to javi, da ukrenemo vsc potrebno in ga poučimo o nedotakljivosti tuje re- klame. Mislimo, da smo si sedaj na jasnem. h V Breznu pri Hrastniku je umrla v soboto v starosti 60 let ugledna posest- nica ga. Pavla Drofenikova. Pokojno so prepeljali v Celje in ja položili na mest- nem pokopališču k zadnjemu počitku. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Radece r Planinski praznik na Lisci. V nede- ljo je bil na Lisci velik planinski praz- nik: proslava obletnice otvoritve pla- ninskega doma. Na predvečer so. žgali kres, na dan slavnosti pa je ob ><11. bral mašo na prostem g. Pavlič, ki je imel tudi lep govor. Blagoslovil je tudi Marijin kip, dovršeno delo g. Prislana iz Mozirja. Popoldne se je razvilo lepo planinsko rajanje ob zvokih izvrstne in neumorne godbe »Savskega vala« iz Radeč. r Umestna prepoved. Občina Radeče je po nalogu sreskega načelstva prepo- vedala kopanje v Savi vsem mladolet- nim, ki bi se kopali brez nadzorstva. Zaradi številnih nesreč pri kopanju je ta odlok vsekakor na mestu. Dobro bi tudi bilo, da bi si občina nabavila reše- valni coin in najela izurjenega plavača, ZVEZNA TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah ki bi bil pri morebitnih nesrečah vedno pri roki. Ta stroga prepoved je precej hud udarec za mlade plavače, ki se bo- do morali odslej valjati v še bolj uma- zanem majhnem potoku Sopoti. Rado- vedni smo, ali bodo merodajni činitelji toliko uvidevni, da bi se v Radečah za- čel graditi plavalni bazen, ki bi bil za naše lepo letoviščarsko mesto velika pridobitev. r Prvi letoviščarji. Z lepim vremenom so prispeli v naše mesto tudi prvi leto- viščarji. Vidi se, da mnogi ne vedo za predpise glede prijavljanja in odjavlja- nja gostov, zlasti inozemcev. Opozar- jamo, da je opuščanje prijavljanja v zvezi z raznimi neprilikami. r Občinski sejem. V ponedeljek je bil pri nas običajen občinski sejem, to pot še na starem sejmišču. Sejem je bil v splošnem slabo obiskan, vendar je bilo precej kupcev. Zato je bila cena živini še dokaj primerna, tako da so bili kmetje zadovoljni. Rajhenburg ra Gospod hlapec. Navadno ne po- zdravljamo ljudi, ki jih ne poznamo. Odkar pa je prišel k nam novi kaplan, hoče uvesti novo modo. V nedeljo 11. t. m. se je peljal s kolesom po trgu. Pred hišo uglednega trgovca g. Pre- skerja je stal Preskerjev hlapec, miren in dostojen fant, pa ni pozdravil mla- dega gospoda kaplana. To kaplanu ni bilo všeč. Stopil je s kolesa in vprašal otroke, kdo je ta »nobl« gospod, ki stoji pred trgovino. Ko so mu otroci po- vedali, se je kaplan odkril, priklonil nekajkrat do tal in zakričal: »Klanjam se, gospod hlapec!« Ali se spodobi za tako zvanega inteligenta, da se norčuje iz ubogega hlapca? Ljudje, ki so to videli, so si pač mislili svoje. Sicer pa jim je kaplan že itak zelo pri srcu, ker je isto nedeljo s prižnice prosil Boga, da bi poslal točo nad gresne Rajhen- burčane. Zares smo dobili že popoldne toco, ki nam je povzročila ogromno škodo. Ljudje sedaj pravijo, da bodo dali kaplanu toče, kadar bo prišel po bernjo. ra Lepo cerkev imamo pri nas in okrog nje ie obširen prostor. Na deželi je navada, da se ljudje snidejo ob ne- deljah pri cerkvi, da se pogovorijo o tern in onem. To pa ni prav nekaterim gospodom, zato so uvedli kazen za ti- ste, ki stojijo med mašo zunaj cerkve. Preteklo nedeljo je hodil mladi kaplan, ki jc prišel šele pred kratkim v Rajhen- burg, okoli cerkve in priganjal ljudi k maši. Po3ebno se je obregoval ob gru- čo mladih fantov, ki so nosili sokolske znake. Ker ga niso ubogali in so se rajši mirno odstranili, jih je začel zmerjati za bojazljivce ter izzivati, češ da je sramota, da nosijo znake viteške organizacije, če so zajci. Potem se je spravil nad nekega gospoda in ga ho- tel legitimirati kakor kak detektiv. To mu pa ni uspelo, temveč mu jih je omenjeni gospod povedal takih, da jo je osramočen pobrisal v župnišče. Ves trg je potem govoril o tern in ljudje so mu privoščili, da je vendar naletel na nekoga, ki se mu je uprl in mu po- steno povedal svoje mnenje. ra Domaoa zastava je pritrjena na stolpu lani prenovljenega gasilskega doma. Ceprav je padla na ta račun že marsikatera opazka, zastave še niso odstranili. Brežice Sokolski boji in uspehi Brež ice, 22. julija. Čeprav je bilo v nedeljo 10. julifa vreme za prireditve precej neugodno, so vendar pohitela okoliška sokolska društva iz Brežic, Krškega in Dobove v prijazne Artiče, kjer je polagal ar- tiški Sokol obračun o svojem delu. Vsi domači oddelki so podali svoje vaje brezhibno. Zelo je tudi ugajala posebna točka Sokolskega društva Dobrova. Vse točke so bile nagrajene za lepo izvajanje s toplim aplavzom. Sokolskemu društvu v Artičah k uspehu iskreno čestitamo in mu želimo, davnadaljnji borbi za dosego sokolskih ciljev vzdrži do konca. Čeprav ima artiški Sokol pri svojem delovanju precej težkoč in nasprotstev, naj se zaveda, da Sokol ni samo lokalna, marveč sploSna slovanska organizacija. Zelo se čudimo, da ima sokolska organizacija ravno v tistem delu naše države največ nasprotnikov, iz katerega je izšla. Danes, ko se državljani drugih držav točno zavedajo svojega državnega edinstva, ker dobro vedo, da sloni moč in uspeh naroda le na vzajemnem so- delovanju vseh državljanov, ki se za- vedajo svoje narodne samobitnosti, se razvijajo v naSi banovini razmere, ki precej sličijo onim \t srednjega veka. Menda ne živimo več v časih, ko bi smel kdorkoli, pa naj si bo to tudi župnik, voditi kontrolo nad onimi, ki so pripadniki oziroma prijatelji sokolske 'deje, kakor se to dogaja v nekaterih krajih Spodnjega Posavja. Tudi Artičani so imeli priliko slišati pri pridigi lep reklamen poziv za svojo prireditev na dan nastopa in to od tistega gospoda župnika, ki je bil Se pred nedavnim sokolstvu precej naklonjen, kar 5e da- nes trdijo njegovi znanci izven mej artiSke fare. Ako je toča potolkla polja in vinograde po sosednih občinah, imaio sokolska druStva za svoje prireditve isto pravico, kakor fantovski odseki za svoje tabore celo v onih krajih, kjer je toča v resnici potolkla. Zakaj ni gospod župnik še o tem kaj povedal? To bi tudi zanimalo verne farane in prepričani smo, da bi njegove besede padle na rodovitna tla. Naj bodo go- spodje prepričani, da sokolstvo na Spodnjem Posavju zaradi sedanjih na- sprotnikov ne bo zaspalo, ker vsi dobro vemo, odkod in zakaj ta nasprotstva proti sokolski ideji izvirajo. Sokolskih vrst ni mogoče razdvojiti. Na vsak napad bodo znali Sokoli na Spodnjem Posavju odgovoriti s podvojenim delom za prospeh sokolstva. Cerkev mora ostati božji hram, da ne bo zopet izgovorov, davera propada, kajti sličnih napadov proti kateremukoli društvu ne mara nihče več poslušati. Župnik neke fare na Spodnjem Posavju je iz- javil, da so ljudje neke vasi v tej fari že čisto okužene. Naj pove prizadeti gospod župnik, zakaj naj bi bila tista vas okužena in kako?Ako ie res ta- ko okužena, zakaj pa še potem po- šilja ob bernji vreče v to vas? Ali se pri bernji nič ne boji okuženja? Kozje Kozjansko pismo Kozje, 22. julija. K dopisu z dne 15. t. m. v »Novi Dobi« iz Kozjega pripominjamo, da v dopisu omenjeni sin ni bil Tonček, marveč Franček. V nedeljo so se hoteli slovenski fan- tje iz Kozjega postaviti pri Sv. Petru pod Sv. gorami s svojim zmajem, pa so se osmešili, kajti to ni bil ne zmaj ne kača, kvečjemu riba brez nog. Nekaj sličnega so videli v Ljubljani, a niso vedeli, da zaostajajo za Ljubljančani. Prav tako je bilo s PilštanjČani. Go- renjeem v narodni noši se prilega mar- sikaj, tudi »ohcet« na večjih vozovih, bolj nego fantovskemu odseku iz Pil- štanja. Ko so se vračali proti večeru s ta- bora, so tako »dovršeno« prepevali skozi Kozje, da Se letoviščarjem Hrva- torn, ki ljubijo slovenske pesmi, ni bilo po volji. Dobro bi bilo, da bi oni čla- ni Kmetske zveze ali fantovskega od- seka tudi dajali odgovor kako prvo sredo v mesecu, saj so bili pred tedni nekateri klicani, da sami niso vedeli, zakaj, po zaslugi človeka, ki ga je bil clan Sokola spravil do kruha. Ali je to hvaležnost? Taka stvar se rada ma- ščuje, saj se kolo časa hitro suče. Ali morda želite, da bi mi začeli spravljati na dan razne grehe? Drugi dan po taboru se je govorilo, da ni smel prisostvovati gkofovski ma- si pri Sv. Petru nihče, kdor ni imel znaka odnosno kdor ni plačal 2 din. Menda navsezadnje vendar ne bomo morali še plačevati, če bomo hoteli k službi božii? H koncu še omenjam, da sem izve- Nadaljevanje podlistka z 2. strani Prvi posestniki tega gradu, v kolikor je mogoče dognati, so bili gospodje Erlachi, ki so imeli tudi posestvo Erlach ali Erlachhof, najbrž Pristava pri Lem- bergu v okraju Zbelovem. V listini mej- nega grofa Otjokarja I. za samostan Rein (1146) je podpisan kot priča neki Eberhard von Erlach. Neki Heidenreich von Erlach se imenuje med dobrotniki, ki so naklonili samostanu Admontu pod njegovim prvim domačim opatom Luitpoldom (1168) znatna darila. Tudi Otokarjeva predajna listina štajerska (1186) ima Eberharda von Erlach med Pričami. Nekega Ulrika von Erlach in nJegovo hčer Elsbet najdemo zabeleže- '**a leta 1355. Pozneje je Erlachstein go- sPostvo Hohenwarterjev, od katerih je prešel kot deželno knežji zajem na Gais- rucke, neki star švicarski viteški roj, ki je dosegel 10. julija 1638 plemstvo. Leta 1666. je prejel Ludvik pi. Gais- rUck Erlachstein v zajem. Leta 1799. je kupil posestvo Anton Nagy. Sedanji ^stnik je Raimund Novak. Tej gosposki, ki upravlja tudi dežel- Oltar župne cerkve v Smarju no sodnijo v Cerovcu, je podrejenih 13 davčnih občin s 4560 dušami. Na vzhodni strani gradu se združi cesta, ki pelje iz Smarja h gradu, ob vznožju hriba z znamenito staro cesto v Slatino. Na levi strani se vije skozi hrastov gozdiček pot preko polja, ki nas pripelje v pičli četrt ure v vas Smarje. Tu dospemo nad starim poko- pališčem najprej v župno cerkev, ki jo je že zaradi velikega števila župljanov, še bolj pa zaradi romarjev, ki pridejo ob gotovih praznikih, zelo potreba po- večati, kakor to predlagajo. Sedanja cerkev je nastala na ta način, da so jo postopoma dozidavali k prvotni kapeli za velikem oltarjem, ki je posvečen Materi Božji. Kronostihon vam kaže letnico 1701. Ohranjene fresko slikarije spadajo med boljše te vrste. Marmor- nata obod stebrov in obočsti podstavek öta bila iz nerazumljivih razlogov z apnom prebeljena. Na desni strani vrat in zakristije jc nagrobna plošča leta 1758. umrlega župnika Matevža Vrečarja, za Smarje zelo zaslužnega dušnega pastirja, ki ie Cerkev sv. Roka ustvaril lepo kalvarijo in kapelo. Napi3 ga označuje za matematika. (Dalje prih.) Stran 8. »NOVA DOB A« Stev. 30. SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANA 2ADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Račun Po tno hranilnloe t. 10.994 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon t. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob dolavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. P r o d a 3 motorna kclesa znamke »Presto«, eno malo rabljeno 100 ccm din 4000"—; eno novo 100 ccm din 5500'—; eno novo 125 ccm din 6000'— v najmodernejši opremi. Prodam tudi na obroke. Ogleda se pri R. Perdaw, mehanik, Celje, Mariborska cesta štev. 11. del, da se nekateri prizadeti Kozjani zelo zanimajo za kozjanskega dopisni- ka »Nove Dobe«. To pa ostane zaen- krat še diskretno. Povem le to, da se vozim vsako nedeljo ali ponedeljek skozi Kozje ter slišim, vidim in izvem marsikaj važnega. Polje ob Sotli lj Nekdaj je bilo Sedlarjevo ob Sotli, ime občine pa je bilo samo Sedlarjevo. Sedaj so imenovali občino »Polje ob Sotli«, čeprav je eel kilometer oddalje- rio od Sotle. Sedlarjevo bo moralo iti v Sotlo ali pa preko Sotle, da bo ime občine odgovarjalo resnici. lj Banovinska cesta, kakor jo imenu- je g. župan, se gradi pri nas sedaj že peto leto. Drugi pa pripovedujejo, da jo je določil odbor za občinsko cesto I. reda. Zato je baje dobila občina 32 jurjev subvencije in tudi občina je ba- je vnesla za gradnjo ali popravilo ce- ste vsako leto po 6 do 8 jurjev v občin- ski proračun. Ne vemo, ali je to res ali ne. Izgleda, da je to res, čudimo se pa, da so dogradili v petih letih klomaj pol kilometra ceste odnosno cestnih jarkov. lj Brezplačna koruza, pšenica in oves. Lani 26. julija nam je toča vse uničila, da nismo imeli kaj dati v lonec. Dobili srao pa od nekod podporo, ki jo je raz- delila občina v obliki brezplačne koru- ze po 15 do 27 kg na osebo. OstaHo so porabili za razna dela in sicer za tlakovanje ceste. V sosednih in tudi v oddaljenih župnijah pravijo ljudje, da je bilo za nas nabranih in poslanih mnogo podpor ter nam nočejo verjeti, da smo dobili samo po 27 kg koruze. Ni nam znano, ali je bila nabrana pod- pora res tako obilna ali pa ljudje pre- tiravajo. Vemo samo to, kaj in koliko smo dobili. Omeniti moramo še, da smo prejeli pozno v jeseni po 9 do 27 kg pšenice in letos konec marca 8 do 18 kg ovsa, oboje za seme. Pšenico in oves je baje poklonil banovinski semenski fond. Količino so odmerili po velikosti pose- stva in menda nekoliko tudi po tern, kako je bil poscstnik všeč domačim gospodom. #KUPUJ% Gospodarstvo = Nemčija bo tobak pridelovala sa- ma. Da se doseže čim večja neodvisnost v gospodarskem življenju in zmanjšajo izdatki za uvoz iz tujih držav, bo nem- ška vlada v izvestnih predelih priklju- eene Avstrije začela z intenzivno kul- turo tobaka. Pri tern se poudarja, da ni bistveno in važno, da bo lastni pridelek tobaka kvalitativno mnogo slabši, nego je bil uvoženi, pa bo na ta način Nem- čija prihranila velike izdatke državni blagajni. Književnost — Jugoslovenska rcvija. Najnovejša dvojna številka tega zanimivega in krasno ilustriranega, v Ljubljani izha- jajočega organa sušaške, ljubljanske in mariborske turistične zveze ima sle- dečo vsebino: Turistički razvoj Dubrov- nika i njegovog područja. Otmar For- nezzi: Nekaj besed iz gostoljubnega Sv. Lovrenca na Pohorju. Prof. Frano Vio- lič: Velaluka s ostrvom ljubavi pred ulazom u uvalu. Vladimir Regally: Med poletom sem vam napisal teh nekaj be- sed. Prof. Vinko Antič: Saobračajni problemi otoka Krka. Vladimir Regally: Bilanca dela ljubljanske Zveze za tuj- ski promet. Katarina Spur: Naše lepo Radensko zdravilišče vas "vabi. Vladimir Regally: Na obale svog jezera zove vas naš kraljevski Bled. Važnost Gorskog Kotora u turističkom pogledu. Dr. France Ogrin: Razvoj naših gorenjskih mest: Kranj. Slovenjgradec in njegova okolica vas vabita. Novo jadransko ku- palište — Njivice na otoku Krku. Ljub- no na ulazu u prekrasnu Logarsku do- linu. Prof. Vilko Novak: Iz krajev in med' ljudmi onkraj mejne Mure. Prof. Frano Violič: Sa obala naših divnih Plitvičkih jezera. Razno. licenca za čevljarsko obrt sprejmem takoj. Josip Koiar.čevljarski mojster, Celje, Samostanska ulica. Cenj. občinstvu sc priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga ur, zlata, »rebrnino, optika itd. Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, voclovodne instalatije ¦irelovodne naprave Prevzema wa v zgora] navedene stroke ipadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tolna In soHdna Miren gospod se vzame poceni na stanovanje k drugemu gospodu. Naslov v upravi lista. Večji otrok se vzame v najboljšo oskrbo in vzgojo. Na- slov v upravi lista. Proda se klavir znamke »Bosendorfer«, spalnica, bi~ blioteka s pisalno mizo in tremi omarami. Celje, Cankarjeva 3/I., desno. Od 13.-14. ure. Spiošna mas&ža felesa je za vsakogar, zlasti za slabotne ljudi, re- konvalcscente, bledične, za shujševalne kure, nevrastenike in včasih tudi proti protinu, sladkorni bolezni itd. Priporoča se strokovno zdravniško izprašani pooblaščeni maser Pavel Medvešek Celje — Lava St. 1. MALO P OSESTVO obstoječe iz enodružinske hiše, 838 m2 zemlje, sadovnjaka, zidanega vodnjaka, 100 m od drž. ceste med Celjem in Vojnikom, pripravno za obrtnika ali upokojenca, sezaradi družin- ske izpremembe proda za 44.000 din. Poizve se pri Božiču, Celje, Zavodna 28. Meblovana soba se odda. Sprejmejo se tudi dijaki oz. dija- kinje na stanovanje. Naslov v upravi lista. JABOLČNIK pristen, prvovrsten, vsako množino dobite po nizki ceni. Vprašati v trgovini Jos. Plavc, Celje, Vrazov trg 1. Ifmmnir savinjski, vsaka množina, se IXlUinpir še dobi po nizki ceni v trgo- vini Jos. Plavc. Celje, Vrazov trg 1. Rimske fop lice Vas vabijo ilu IZlcl • Na preurejeni hladni, razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami, vinom, pivom, kavo, rnlekom itd. Priporoča se Karl Loibner, gostilna-trgovina Rimske toplice PrtBklic Preklicujem in obžalujem žalitve, izrečcne j o rodbini Herman Franceta in njegovcm sorodstvu, ter se mu zahvaljujem za odstop j od tožbe. Terček Marjeta, Hrib sv. Jožefa. aVTOMOBILISTI Veliko sortirano skladiščc vseh vrst rablje- nih avto-delov kot tudi motorjev vseh vrst jakosti, pripravne za pogon na vpojni plin, diferenciale, kroglične ležaje, svetilke in ka- roserije lahko nabavite zelo poceni pri znani tvrdki » G R O M «, Zagreb, Heinzelova ul. 41. (Sejmišče). Telefon 37-50. Za kuhanje sadja in socivja so najboljši „Weckovi" kozarci in aparati Dobite jih v trgovini z železnino Jos. Jagodič, Celje, Gubčeva ul. 2 Cenik zaston]. - Kuhinjska posoda. - Jedilno orodje. Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjigarnl in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Cell©, Glavnl trg 16 Zaloga mrtvaskih krst Celje, Kralja Petra c. 28 m;izarstvo speglič Trgovski pomocniki kaikuianti dobijo mesta v trgovini z železnino. Oziralo se bo samo na reflektante, izučene v tej stroki. Ponudbe pod šifro »Samo že~ lezninar« na upravo lista. Sposoben emajlirni mojster ali samostojen emajler se takoj sprei- me pod ugodnimi poROji. Ponudbe je treba poslati na: Vojvodjanska Uv- nica d. d, Novi Sad. Celje, Glavni ^r trg Izkušen optik na razpolago! TRGOVSKI PORTflL hrastov, skoraj nov, kompieten s ši- pami in roleti, ugodno naprodaj. Isto- tam se prodajo stara okna, vrata, štedilniki itd. Naslov: Ivan N. Adamič, Celje Pozor biciklisti! Vsak kupec kolesa je zavarovan za slučaj nezgode za din lo.ooo - in za slučaj smrti 2a din lo.ooo1- Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki ANTON BREMEC, CELJE Miklošičeva ul. 2—tel. 202 Velika izbira k o I e $! Prodajam tudi na obroke! Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah ima svoj 46. redni občni zbor v sredo 3. avgusta 193S. ob 16. uri v lastni pisarnl. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revijskega poročila Zveze slov. zadrug v Ljubljani. 4. Citanje in odobritev raCunskega zaključka za leto 1937. 5. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 6. Posvetovanje in sklepanje o novih pravilih. 7. Volitev: a) načelstva. b) nadzorstva. 8. Raznoterosti. Rko občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vrSil pol ure pozneje drug j občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. | Člani lahko pregledajo računski zaključek v teku osmih dni pred občnim zborom j vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne od 27. 7. 11)38. do 3. 8. 1938, Načelnik: dr. Josip Rakež. Celjskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENAENIZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI FOSOJILNIGI D. D. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NÄLHGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski pOSOJilnid d.d. VCeljU-Narodni dom PODRU2NICI: MÄRIBOR, SOSTÄNJ CENTRstLÄ: CELJE, NARODNI DOM Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pednlk — Ze Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju