2 1970 Leto XVIII KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XVIII. letnik Ljubljana 1970 2. zvezek Vsebina drugega zvezka Marjan Britovšek: Ob stoletnici Leninovega rojstva — Stran 65 Ivan Zelko: Sledovi srednjeveškega Špitaliča pri Konjicah — Stran 71 Jože Koropec: Srednjeveški Pohorski dvor — Stran 76 Josip Zontar: F. V. Hörnigkova statistika obrtnikov slovenskih mest in trgov iz leta 1673 — Stran 80 Ivan Škafar: Gabor j evo pismo upravi Slovenskega gospodarja leta 1876 — Stran 83 Tone Zorn: Iz problematike jugoslovanske uprave na Koroškem pred plebiscitom leta 1920 — Stran 89 Lavo Cermelj: Ob petdesetletnici požiga Narodnega doma v Trstu — Stran 97 France Kresal: Stanovanjska zaščita in gradnja stanovanj v važ- nejših delavskih središčih v Sloveniji od leta 1918 do 1930 — Stran 105 Tone Zorn: Nemški trgovski obrati v Sloveniji v letih 1938/1939 (Značaj in lastništvo) — Stran 113 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 121 Nove publikacije — Stran 124 Sommaire — Stran 128 Na ovitku Narodni dom v Trstu v plamenih, v noči od 13. na 14. julij 1920 Ureja uredniški odbor Glavni urednik dr. Pavle Blaznik Odgovorni urednik dr. Jože Som Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/m — Tekoči račun pri SDK, podružnica 501-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 16 din, posamezna številka 7 din OB STOLETNICI LENINOVEGA ROJSTVA MARJAN BRITOVSEK Sto let je preteklo, odkar se je v daljnem ruskem mestu Simbirsku, sedaj Uljanovsku, v družini malega ruskega plemiča, carskega uradnika, rodil 10. aprila 1870 Vladimir Iljič Ulj ano v. Svoja otroška in mladeniška leta je pre- bil v Povolžju, v simbirski, kazanski in sa- marski guberniji, ki so bile izrazito kmečke. Leninova leta učenja in mladosti sodijo v eno najbolj mračnih dob v zgodovini Rusije, ko je carizem slavil zmago nad revolucio- narnim gibanjem sedemdesetih let. Ko so pripadniki Narodne volje leta 1881 ubili car- ja Aleksandra II., je absolutistična vlada za- ostrila prisilne ukrepe. Narodovoljci so za- čeli pripravljati atentat na carja Aleksandra III. Student peterburške univerze Aleksan- der Uljanov, ki se je tedaj priključil narodo- voljcem, se je prostovoljno javil, da bo izvršil atentat na avtokrata. Zaroto so odkrili in za- rotnike aretirali. Ulj anova so obsodili na smrt na vislicah. Bratova usoda je izostrUa Leninove poglede in razvila v njem neverjetno treznost in spo- sobnost za realistično presojo. Že tedaj je spoznal, da so metode individualnega terorja v boju z absolutizmom napačne in da ne vo- dijo k cilju. Ko je moral umreti petindvajsetletni Alek- sander Uljanov, je Lenin končal gimnazijo kot najboljši učenec, odlikovan z zlato meda- ljo. Dne 13. avgusta 1887 se je vpisal na pravno fakulteto kazanske univerze. Se iste- ga leta so ga zaradi aktivne udeležbe na štu- dentskih demonstracijah aretirali, izključili in pregnali na posestvo starega očeta v vas Kokuškino v kazanski guberniji. Oktobra 1888 so mu dovolui, da se je preselil v Kazan k materi. Leta 1889 se je družina Uljanovih prese- lila v Samaro, kjer je Lenin preživel skoraj štiri leta. Sele spomladi 1890 je dobil dovo- ljenje za opravljanje privatnih izpitov na pravni fakulteti petrograjske univerze. V enem letu je preštudiral štiriletni univerzi- tetni program in leta 1891 z odliko opravil izpite na peterburški univerzi. V Samari je izoblikoval svoje marksistične ¦ poglede in začel prve boje z narodniki. Pre- učeval je rusko gospodarstvo in zgodovino ter imel številne referate v samarskih ilegal- nih krožkih. Triindvajset let star je prišel advokat Vla- dimir Iljič Uljanov 31. avgusta 1893 v Petro- grad, da nadaljuje svoje delo kot aktivni re- volucionar. Peterburško obdobje je v njego- vem življenju zelo pomembno. Razvil je odlo- čen boj proti narednikom z »legalnim mark- sizmom« in prvim pojavom ekonomizma. Po mnenju Krupske je Lenin v tem obdobju dozorel za voditelja delavskih množic. Rezul- tat njegovega dela je bila ustanovitev »-Zveze borbe za osvoboditev delavskega razreda-'. Leninova aktivnost je bila carski policiji trn v peti. Dne 8. decembra 1895 ji je uspelo Lenina aretirali in organizacijo »Zvezo borbe« razbiti. V zaporu je Lenin prebil 14 mesecev. Dne 29. januarja 1897 je bil obsojen na tri leta pregnanstva v Vzhodni Sibiriji. Dne 4. marca je prišel v Krasnojarsk, kjer je moral čakati skoraj dva meseca, da so mu določili stalno mesto pregnanstva. Končno so mu spo- ročili, da mora svoje pregnanstvo preživljati v vasi Sušenskoje v minusinskem okraju je- nisejske gubernije, kamor je kmalu prišla tu- di njegova zaročenka Krupska, Leninova bo- doča žena, ki so jo aretirali zaradi zvez z organizacijo »Zveze borbe«. V treh letih pregnanstva je Lenin napisal nad trideset del. Tu je dokončal tudi svojo knjigo »Razvoj kapitalizma v Rusiji«, ki je legalno izšla leta 1899 v Petrogradu. Na osnovi analiz v tem delu je kasneje izobliko- val taktiko boljševikov v revoluciji 1905— 1907. V vrsti člankov pa je postavil temelje političnemu programu in taktiki ruske soci- alne demokracije. Po izteku pregnanstva — letih šolanja, kot je zapisala Krupska — se je Lenin ves zavzet lotil priprav za izdajanje občeruskega časo- pisa, ki naj bi izhajal v inozemstvu in bil čimbolj povezan z revolucionarnim delom v Rusiji. Zato je 16. junija 1900 odpotoval v svojo prvo emigracijo, ki je trajala več kot pet let. 65 v Evropi je Lenin takrat že užival sloves pisatelja, žurnalista in organizatorja podtal- nega gibanja. To mu je olajšalo povezavo s kolonijo ruskih emigrantov, ki so si svojo vnemo in duhovno veličino pritegovali mla- de ruske revolucionarje. Z vso zavzetostjo se je takoj lotil organizacijskih priprav za izda- jo političnega lista »Iskra«. Pogovori s sta- rejšo generacijo marksistov o organizaciji in programu »Iskre« so bili zelo burni. S težavo so se sporazumeli, da bodo list začeli izdajati v Münchnu. Bližajoče se revolucionarno giba- nje je zahtevalo, da osnujejo centralizirana stranko, sposobno, da vodi revolucionarno gi- banje ter popelje delavce in kmete v boj pro- ti carizmu. Vsa Leninova aktivnost je bila podrejena temu cilju. Ko »Iskre« ni bilo več mogoče tiskati v Münchnu, se je uredništvo preselilo v London, kamor je odpotoval tudi I^enin. Boj v uredništvu Iskre se je vedno bolj zaostroval in vzel Leninu mnogo časa in moči. V oktobru leta 1902 je prišel v London še en begunec iz Sibirije. V zgodnjih jutra- njih urah je nestrpno potrkal na vrata Le- ninovega stanovanja, na vrata zgodovine. Lev Bronstein Davidovič Trocki. Novega so- delavca je Lenin takoj zaposlil pri Iskri. Že- lel ga je vključiti celo v redakcijski odbor in tako izravnati razmerje sil sebi v ko>rist. Ple- hanov se je temu ostro protivil. Vztrajal jc pri zahtevi, naj bi razpravljali o sprejemu Trockega v redakcijo šele po II. strankinem kongresu, za katerega so bile priprave v pol- nem teku. Lenin se je zelo skrbno priprav- ljal na ta kongres, ki naj bi utrdil rezultate skoraj triletnega delovanja Iskre. Glavna naloga kongresa, ki je pričel z de- lom v Bruslju in se nato nadaljeval v Lon- donu, je bila ustvaritev socialnodemokratske stranke na načelih in organizacijskih osno- vah, ki jih je postavila Iskra. Zapiski s kongresa dajejo le bledo sliko debat; namesto celotnih govorov navajajo samo zgoščene povzetke. Leninovi govori na kongresu so bili uper- jeni proti prizadevanjem vseh tistih, ki so ho- teli ustanoviti raznobarvno in razblinjeno stranko. Kongres je z večino glasov sprejel osnutek statuta, ki ga je predlagal Martov. Večino je dobil Leninov predlog za reorgani- zacijo Iskre in njegov predlog kandidatov za centralni komite. Leninove pristaše so odtlej imenovali boljševike, nasprotnike pa menj- ševike. Organizacijska nesoglasja so opozar- jala na globoko krizo v stranki. Začel se je dolg, zapleten proces diferenciacije v stran- ki na revolucionarno in zmerno krilo. Po kongresu se je boj v stranki še bolj za- ostril. Menjševiki so se s pomočjo Plehanova, ki je prešel v njihov tabor, polastili vodilniii partijskih organov in uredništva Iskre. Na- mesto stare se je pojavila menjševiška Iskra. Na straneh nove Iskre pa so vodili bojni po- hod proti Leninu. Svojim nasprotnikom je Lenin odgovoril s knjigo »Korak naprej, dva koraka nazaj«. V njej so boljševiki našli od- govor na vprašanja, ki so jih vznemirjala. Bližali so ise novi boji, nove preizkušnje. Na pragu je bilo leto 1905. Lenin je čutil, da se približuje revolucionarni vihar. S prese- netljivo točnostjo je v številnih člankih oce- nil pomen rusko-japonske vojne za razvoj ruske revolucije. Lenin je gledal daleč na,- prej. Po besedah Krupske je izjavil: »Giba- nje bo raslo kot lavina, revolucionarno ljud- stvo ne bo ostalo na pol poti.« V takih okoliščinah je postalo sklicanje tretjega kongresa partije nadvse potrebno. Iz- delati je bilo treba taktiko stranke v revolu- ciji. Menjševiki so starim nesoglasjem v or- ganizacijskih vprašanjih dodali še nova v taktičnih vprašanjih. Menjševiki so sodelova- nje na kongresu odklonili. Tretji kongres se je sešel v aprilu 1905 v Londonu. Delavsko gibanje v Rusiji je bilo ta čas v polnem raz- mahu, organizacija pa je dobivala trdne ob- like. Ilegalni komiteji, ki so delovali v izred- no neugodnih pogojih, so v letih 1904 in 1905 opravili ogromno delo. Lenin je na kongresu ugotovil nevarnost birokratizacije v vodstvu stranke. Razprava o nujnosti vključevanja delavcev v komiteje je bila na kongresu zelo živa. Lenin je vztrajal, da morajo postati ko- miteji zares delavski. Vse glavne resolucije, ki jih je sprejel kon- gres — o oboroženi vstaji, o začasni vladi, o odnosu do kmečkega gibanja — je napisal Lenin sam. V njih je poudarjal potrebo po aktivni udeležbi proletariata v revoluciji, po- trebo, da si delavstvo pribori v revoluciji vo- dilno vlogo, da se poveže s kmeti in izolira liberalno buržoazijo. Lenin je pozval stran- ko, naj krepi zvezo z delovnimi množicami, jih vzgaja v socialnodemokratični zavednosti, razvija njihovo revolucionarno dejavnost in skrbi za to, da bi iz delavskih vrst prišlo čim- več sposobnih delavskih voditeljev. Po več letih emigracije se je Lenin v za- četku novembra, leta 1905 preko Stockholma vrnil v Peterburg. Prvi članek, ki ga je na- pisal po vrnitvi, je obravnaval vprašanje o reorganizaciji stranke. V njem je opozoril na nove okoliščine za aktivnost stranke in ski- ciral drzne obrise nove smeri. Poudarjal je, da je treba ohraniti konspirativni aparat stranke, toda tudi čimbolj izkoristiti legalne možnosti. Zavračal je bojazen članov komite- jev, da se bo stranka razblinila v množici. V začetku decembra 1905 se je Lenin od- peljal v Tammersfors na prvo konferenco boljševikov. Konferenca je bila v času, ko se je začel v Moskvi oborožen boj; zato si je Le- 66 nin prizadeval, da so hitro zaključili delo. V resoluciji, ki so jo sprejeli, so pozvali boljše- vike, naj pohitijo s pripravami za organizira- nje oborožene vstaje. Konference se je pod imenom Ivanovič udeležil tudi Josip Džugaš- vili (Koba). Njegov nastop na posvetovanju je bil komaj opazen. Krupska ga med boljše- viki niti ni navedla. Ko se je seznanil z Le- ninom, je bil star 26 let. Tammersforsko po- svetovanje je bilo zanj pomemben mejnik. Seznanil se je z voditelji stranke in spoznal njen mehanizem. Decembrska oborožena vstaja moskovskih delavcev leta 1905 je doživela poraz. Revolu- cija se je umikala. Leninovi članki iz tega obdobja in njegovi nastopi na stockholmskem in londonskem kongresu ruske socialne de- mokracije so nadvse poučni. V njih je Lenin prilagodil strategijo in taktiko političnega boja novim razmeram. Avgusta 1907 se je Lenin v Stuttgartu ude- ležil mednarodnega kongresa II. internacio- nale. Rezultat njegovih prizadevanj v ospred- ju mednarodnega socializma je bila antimi- litaristična resolucija. V njej so opozorili, da naloga delavskih strank ni samo boj proti vojni, marveč morajo izkoristiti tudi krize, ki jih ustvari vojna za socialistično revolucijo. Iz Stuttgarta se je Lenin vrnil na Finsko. Volitve v tretjo državno dumo so okrepile pozicije plemstva in veleburžoazije. Pričelo se je obdobje reakcije. Delavske organizacije so razbili, revolucionarni tisk pa zatirali. Carska vlada je ustanovila izredna sodišča, po deželi pa so krožile kazenske ekspedicije. Carizem je hotel obračunati z voditelji revo- lucije in Lenin se je moral umakniti v tu- jino. Začela se je druga Leninova emigracija, ki je bila dolgotrajnejša in težja od prve. Deli- mo jo lahko v tri obdobja. Prvo obdobje od 1908 do 1911 je čas, ko je v Rusiji vladala najbolj mračna reakcija, v drugem obdobju od 1911 do 1914 je revolucionarno gibanje zaznamovalo vzpon, tretje obdobje od 1914 do 1917 pa zajema vojna leta. Označimo ga lah- ko tudi kot zimmerwaldsko obdobje Lenino- vega boja za III. internacionalo. Njegova de- la iz tega obdobja prežema miselni zagon. Za Lenina so bila leta 1908 do 1911 čas najbolj napornih bojev na ideološki fronti. Stranko je bilo treba obvarovati pred ideološkim raz- krojem. Lenin je zastopal stališča, da je treba skrb- no preučiti izkušnje revolucije in povzeti iz nje nauke za bodočnost. Bil je mnenja, da je naloga ruskega delavskega razreda, da viso^ ko povzdigne, razvije in utrdi tradicije revo- lucionarnega boja in da vcepi te tradicije v zavest širokih ljudskih množic, da jih ohra- nijo do naslednjega vzpona neizogibnega de- mokratičnega gibanja. Prav dejstvo, da je boljševizem ostal v obdobju poraza zvest na- logam revolucije, mu je omogočilo, da je v času oživljanja revolucionarnega gibanja do- segel neverjeten vzpon. Leninov boj proti li- kvidatorjem, ultimatistom in otzovistom je imel globoko zgodovinsko opravičilo. Tradi- cija leninizma iz tega obdobja je bila, znati se prilagoditi najtežavnejšim okoliščinam, pri tem pa ostati vselej dosleden in se ne odpo- vedati principom in revolucionarnim pozici- jam. Leninu je uspelo v obdobju stolipinske reakcije jasno opredeliti organizacijsko po- litiko in taktiko stranke. Šlo je za eksisten- co stranke, za njen vpliv na množice. Usodni zgodovinski trenutki so ga silili k temu, da je razvil dosleden boj proti tistim, ki so posku- šali uničiti stranko. Lenin ni nikdar dvomil, da bodo boljševiki dobili večino v socialno- demokratski stranki, ki pa mora biti stranka, ne frakcija. Po neutrudnih Leninovih prizadevanjih so 5. januarja 1912 v Pragi sklicali šesto vse- rusko konferenco boljševikov. Lenin je na konferenci poudaril, da je treba osnovati mo- čno, strnjeno, ilegalno partijo z gibljivimi ilegalnimi celicami, povezanimi z mrežo le- galnih organizacij. Na praški konferenci se je izoblikovala boljševiška frakcija v samostoj- no stranko in izvolila svoj CK, v katerega so po konferenci kooptirali še Josipa Visariono- viča-Stalina. Ta je postajal tedaj vse bolj znan kot mož iz jekla in vzor trdote, kasneje pa so postajale vedno bolj očitne njegova maščevalnost, nepreračunljivost in nezaup- ljivost. Kljub vsem spletkam in blatenju nasprot- nikov je Lenin kalil partijo za njene bodoče zgodovinske naloge. Čutil je bližajočo se re- volucijo, ki jo je napovedovalo vse več zna- menj. Dne 4. aprOa 1912 je prišlo do strelja- nja delavcev v zlatem rudniku ob Leni, kar je bilo vzrok, da je revolucionarno razpolo- ženje množic prešlo v revolucionarni polet. Lenin je vse teže vodil stranko in rastoče de- lavsko gibanje iz Pariza. Dne 19. junija 1912 se je preselil v Krakov. O tem obdobju je Krupska zapisala: »Krakovsko emigrantsko obdobje ni v ničemer podobno pariškemu ali švicarskemu. Dejansko je to bila le polovič- na emigracija. V Krakovu smo živeli izključ- no za delo v Rusiji.« V krakovskem obdobju se je Lenin osebno seznanil z Buharinom. Lenin se je tedaj veliko ukvarjal z nacio- nalnim vprašanjem. Branil je samoodločbo narodov pred menjševiki in predstavniki Bunda. V svojem spisu »O pravici narodov do samoodločbe« je dal precizen odgovor ru- skim menjševikom in Rozi Luxemburg na njen obsežni članek »Nacionalno vprašanje in 67 avtonomija«. Lenin je vprašanje samoodločbe postavljal zgodovinsko konkretno. Platforma stranke so bile zahteve po popolni enako- pravnosti vseh narodov in jezikov, po široki pokrajinski avtonomiji in zagotovitvi pravic nacionalnih manjšin. Lenin je poudarjal, da je dolžnost vseh delavcev v državi, da se združijo v enotni razredni organizaciji ne gle- de na svojo nacionalnost. Bil je eden izmed redkih voditeljev, ki ni nikoli opustil načela samoodločbe. Obsojal je velikoruski šovini- zem, imel pa globoko razumevanje za ruisko kulturo. Samo v krakovskem obdobju je Le- nin napisal tudi nad 40 člankov o agrarnem vprašanju. Iz Krakova je Lenin neutrudno spremljal vzpon delavskega gibanja, registriral in kla- sificiral celotno dogajanje. Likvidatorji so ironično ugotavljali, da ima Lenin za seboj samo mladino. Lenin pa je prav v tem videl prednojst za svojo stranko. Revolucija in voj- na sta naložili prav mladim generacijam naj- težja bremena. Boljševizmu sovražne skupi- ne niso bile sposobne, da bi se zakoreninile v delavskem gibanju. Lenin je izpeljal logičen zaključek, da bo samo v boju is temi skupi- nami mogoče skovati resnično socialnodemo- kratske stranko Rusije. Ko je Nemčija napovedala vojno Rusiji, so se boljševiki v Poroninu zbrali v Leninovem stanovanju in se posvetovali, kakšno stališče naj zavzamejo. Lenin je bil mnenja, da bo vojna pospešila revolucijo. Vodstvo stranke se mora zato kar najtesneje povezati z Rusijo in voditi propagando v duhu revolucionarnih perspektiv. Pet dni kasneje so Lenina areti- rali, vendar so ga po posredovanju vplivnih socialnih demokratov kmalu izpustili. Viktor Adler mu je izpoisloval dovoljenje, da je smel zapustiti Avstrijo. Skupaj s Krupsko se je 5. septembra 1914 preselil v Bern. Pričelo se je Leninovo zimmerwaldsko ob- dobje boja za tretjo internacionalo. Lenin je v medvojnih letih zraistel v pomembnega vo- ditelja mednarodnega delavskega gibanja. Njegovi nastopi na mednarodnih konferencah socialistov so z jasno začrtano platformo želi vse večje uspehe. V Zimmerwaldu je osno- val zimmerwaldsko levico in strnil njene vr- ste. Z revolucionarnim optimizmom je gledal v bodočnost in trdno veroval v uspeh revolu- cionarne taktične linije. Študij o ekonomiji imperializma in te- meljite analize celotne svetovne podobe im- perializma so Leninu omogočUe, da je vrsto političnih vprašanj na novo temeljito osvet- lil. Sredi znanstvenega dela je še našel do- volj časa, da se je predal pripravam na kient- halsko konferenco. Vpliv levice se je na kon- ferenci še okrepil. V Kienthalu so izdelali, čeprav ne v vseh točkah, dosleden akcijski program zimmerwaldovcev. Po Leninovih iz- javah je konferenca pomenila korak naprej v razcepu z desnimi sociaUßti. Lenin je bil med tistimi, ki so po februar- ski revoluciji v Rusiji najgloblje dojeli nalo- ge revolucionarne socialnodemokratske stran- ke. V svojih člankih »Pisma od daleč« je iz Švice nakazal taktiko stranke v novih raz- merah. Lenin je pisal, da revolucija še ni končana, da se morajo delavci junaško boriti in izbojevati zmago tudi v drugi etapi revo- lucije. Poudarjal je, da je februarska revolu- cija le prva stopnja revolucije, Rusija pa preživlja svojevrstno zgodovinsko istanje pre- hoda k drugi etapi. Kako ogromne so bila razlike med Leninom in boljševiki, ki so se takrat vrnili iz sibirskega pregnanstva! Usmeritev Pravde pod vodstvom Kameneva in Stalina je bUa po njuni vrnitvi iz Sibirije povsem na bramboskih pozicijah. Dne 3. aprUa 1917 so se Lenin, Zinovjev in skupina ruskih političnih emigrantov vrnili iz Švice v zapečatenem vagonu prek Nem- čije v Rusijo. Množice so navdušeno sprejele svojega voditelja, ki se je po devetih letih vrnil v domovino. Njegova vrnitev je bila za nadaljnjo usodo revolucije izrednega po- mena. ' Že naslednjega dne po vrnitvi v Petrograd se je Lenin udeležu posveta boljševiške frak- cije v tavriški palači, na katerem je obrazlo- žil svoja stališča. Kasneje je ta referat po- novil na skupnem zborovanju socialnih de- mokratov v isti stavbi. Govoru je okoli dve uri in nato povzel svoj govor v znane april- ske teze. Govor je izzval pri menjševikih vihar ogorčenja. Vsevprek so vpiU, da izkazuje Le- nin veliko uslugo reakciji in da revoluciji grozi nevarnost. Razkolnikov je nekaj let kasneje zapisal: »Prihod Vladimira Iljiča je izzval popolno preusmeritev taktike naše stranke. Moramo priznati, da je pred njego- vim prihodom vladala v stranki velika zme- šnjava ... Naloga osvojitvi oblasti je bila po- stavljena kot daljni ideal... Menili so, da storijo dovolj, če z nekaterimi omejitvami podpirajo provizorno vlado. Stranka ni imela avtoritativnega voditelja, ki bi jo povezal in vodil.« Brez Lenina se ne bi nihče znašel v novem položaju. Vsi so bUi ujetniki starih formul. Po Leninovih ocenah pa bi, če bi se omejili samo na geslo demokratične diktature, de- jansko prešli k malomeščanstvu. Šele čez nekaj časa je stranka dojela zgodovinski pomen aprilskih tez. Leninovo geslo v tem času je bilo prepričevanje. Izja- vil je: »Prosvetljevanje je najtežja naloga za stranko, ki je bila do včeraj ilegalna.. Lenin je položaj vselej presojal realistično. 68 Ugotavljal je, da proletarska stranka ne mo- re storiti večje napake od tiste, da gradi svojo taktiko na subjektivnih željah. Kaj je Leninu omogočuo, da je preusmeril stranko na nove tirnice že v nekaj tednih? Primarno sta bila tu odločilna Leninova osebna kvaliteta voditelja in objektivni re- volucionarni položaj. Lenin ni bil močan sa- mo zato, ker je poznal zakone razrednega boja, ampak tudi zato, ker je znal pravUno prisluhniti živemu gibanju množic. Odločno je bil prepričan, da bodo delavci, ki so pod- pirali ilegalno stranko, pripravljeni izkori- stiti revolucionarne perspektive. Množice so bile bolj revolucionarne kot mnogi stari bolj- ševiki, ki so se oklepali starih formul. Leninu je uspelo s sorazmerno majhnimi izgubami obrniti krmilo stranke in jo usposobiti za no- ve revolucionarne podvige. Oktobrska revolucija in priprave nanjo so bile Leninovo delo. Mnogi sodobniki prizna- vajo nemajhne organizacijske zasluge za ure- sničevanje Leninovih strateških konceptov Trockemu in številnim Leninovim ožjim so- delavcem, ki so kasneje postali žrtve Stali- novih čistk v času terorja Jagode, Ježeva in Berije, razvpitih Stalinovih komisarjev za notranje zadeve. Leninu je vselej uspelo pri- dobiti stranko za svojo strategijo in jo pove- sti v boj. Velikopotezno je prešel konflikt z Zinovjevim in Kamenovom ter jima zaupal pomembna mesta, ne da bi jima kdajkoli očital omahovanje v revoluciji. Podobno jo bilo s Trockim. Za Lenina je bil dolgoletni boj s Trockim končan v trenutku, ko je Trocki začel izvajati njegovo politiko. Leninov organizacijski genij se je zlasti izkazal v oktobrski revoluciji in pri izgrad- nji sovjetske države. Kot predsednik sveta ljudskih komisarjev je vodil neposredno or- ganizacijo centralnega aparata sovjetske dr- žave in graditev organov sovjetske oblasti. Na vsa vprašanja gospodarskega, političnega, administrativnega in kulturnega življenja je odgovarjal z odloki. Pri tem ga ni vodila strast po birokratskem uradovanju, temveč težnja, da program stranke pojasni v vlad- nem jeziku. Globoko je veroval v ustvarjal- no silo ljudskih množic, s katerimi je bil tesno povezan. »Živa ustvarjalna dejavnost množic,« je zapisal, »mora biti glavni dejav- nik novega javnega življenja.« Stranka je v Leninovem obdobju usmerjala revolucionar- no energijo in ustvarjalno dejavnost množic v tirnice za graditev sovjetske države, Iljič pa je znal spodbuditi aktivnost množic in jim postavljati konkretne cilje. Prvi meseci po zmagi oktobrske revolucije so dokazali, kakšne neizčrpne sile in revolu- cionarna energija so nakopičene v ljudstvu, ki se je osvobodilo pritiska veleposestnikov in kapitalistov. Oktobrska revolucija je pre- budila milijone ljudi k zavestni zgodovinski tvorni dejavnosti in sprostila njihove ustvar- jalne sile. Pred mlado sovjetsko državo je stala iz- redno težka naloga, da čimprej konča vojno. Tistih, ki so v inozemstvu verovali v moč sovjetov, ni bilo veMko. Položaj boljševikov je bil nedvomno težak, vendar pa niso mogli sprejeti miru pod kakršnimikoli pogoji, ker bi s tem prepustili pobudo desnim socialnim revolucionarjem in menjševikom, ali pa bi ogrozila sovjetsko oblast meščansko-monar- histična reakcija. Na svojih mejah so ostali brez moči, ker je vse več vojakov zapuščalo fronto, da ne bi izgubili deleža pri delitvi zemlje. Lenin je bil ponovno prvi, ki je spoznal, da čas za revolucijo v Srednji Evropi še ni zrel. Njegovo stališče je bilo jasno: treba je ubraniti revolucijo z vsemi sredstvi in spre- jeti pogoje diktiranega miru. Četudi je bila resnica trpka, se Lenin ni predajal iluzijam. Na brestlitovski problem je gledal povsem konkretno: »Aneksionistični mir je sicer iz- redno težka stvar, toda ali smo sposobni vo- diti vojno?« Mnoge partijske funkcionarje so zapeljale revolucionarno zveneče besede in so zahtevali, da je treba Nemčiji napovedati vojno. Buharin in njegovi pristaši so trdili, da nemške čete niso več sposobne za ofenzi- vo in da bo v Nemčiji v najkrajšem času pri- šlo do revolucije. Položaj v stranki se je spet zaostril. Lenin je moral z velikim potrplje- njem dokazovati partijskim kadrom, da je treba hude mirovne pogoje sprejeti. V obdobju intervencije antante je Lenin vodil obrambo dežele proti notranjim in zu- nanjim sovražnikom. Pričel se je boj za ob- stoj sovjetske oblasti. Pri obrambi dežele je imel velike zasluge Trocki, ki je mnogo pri- pomogel k organizaciji milijonske Rdeče ar- made. Lenin sam je v tem obdobju opravil gigantsko delo pri izgradnji socialistične dr- žave. Napisal je na desetine brošur, odlokov, navodil, referatov itd. Vodil je stranko mimo čeri razcepa v obdobju živih sindikalnih dis- kusij in branil demokratični centralizem v boju z opozicijo. Dal je pobudo za novo eko- nomsko politiko. Ogromno delo je od Lenina terjala Komu- nistična interna clonala. Njegov boj proti imperializmu, desnim socialistom in centri- stom je dosegel z ustanovitvijo te revolucio- narne mednarodne organizacije višek. Glav- na gonilna sila nove internacionale so bili od prvega dne obstanka Lenin, njegovi najbližji sodelavci in oktobrska revolucija. Lenin je bil tisti, ki je na četrtem kongresu kominter- ne opozoril na čezmerno rusifikacijo tretje internacionale. 69 Nekaj mesecev pred smrtjo je pripravljal korenite reforme upravnega aparata. Ko je bil prikovan na posteljo, je v zadnjih tednih decembra leta 1922 diktiral več pomembnih dokumentov. V treh člankih je kritično opo- zarjal na problem birokracije. Birokratizma Lenin ni pojmoval kot uradniško malomar- nost in brezdušnost, temveč kot posledico družbenih odnosov, ki izvirajo iz podedovane zaostalosti. V svojih zadnjih člankih je ugo- tavljal kako težko je uresničiti socialistični program v ruskih razmerah gospodarske in kulturne zaostalosti. Obžaloval je, da nadzor- ni organi za boj proti birokratizmu, ki jih je vodil Stalin, niso izpolnili svojih nalog. Lenin ni nikdar skušal uveljavljati svoje osebne avtoritete z nasiljem. Nikdar ni bil sekretar stranke, ampak le član politbiroja, tako kot drugi. Dosledno je izvajal strankin statut. Nenehno je svaril člane vodilnih strankinih organov, naj ne zlorabljajo obla- sti v obdobjih med posameznimi kongresi. Za časa Leninovega življenja so se strankini kongresi in plenarna zasedanja centralnega komiteja redno vršili. Lenin se je pogosto zavzemal, da bi postal najvišja odločilna in- stanca v stranki centralni komite, ne pa po- \ litični biro ali sekretariat. Konflikte v stran- ki je reševal s svojo avtoriteto. Na oponente v stranki ni gledal kot na svoje osebne so- vražnike, ampak kot na politične nasprotni- ke in poskušal stranko odtegniti njihovemu vplivu. Teror kot sredstvo za obvladovanje notranjepartijskih razlik v mišljenju mu je bil povsem tuj. Res je, da Lenin ni odobra- val frakcij, bil pa je do njih toleranten. Le- nin je ustvaril revolucionarno, živo stranko, preizkušeno v boju in prežeto z ideali demo- kratičnega centralizma. Dediči Leninovega duhovnega bogastva so postali milijoni ljudi. Daleč od deformacij, ki jih je doživel leninizem v obdobju »kulta Stalinove osebnosti«, iščemo v novih pogojih izgradnje samoupravne družbe svojo sociali- stično perspektivo, pri čemer ostajamo zvesti izročilona Leninovega idejnega bogastva. 70 SLEDOVI SREDNJEVEŠKEGA ŠPITALICA PRI KONJICAH IVAN ZELKO Po drugi (Svetovni vojni se je povečalo za- nimanje za žičko kartuzijo, ki je predvsem v srednjem veku bila pomembna v kulturnem, gospodarskem in zdravstvenem pogledu na področju tedanje Spodnje Štajerske. Umet- nostni zgodovinarji pogosto obiskujejo' in študirajo razvaline Zičkega samostana, ki predstavlja gornji samostan kartuzije. Še številnejši so obiski turistov, ki se z zanima- njem ozirajo po starih razvalinah, iz katerih vsaj v odtenkih odseva nekdanja umetniška veličina samostanskih zgradb, zlasti cerkve. Zavod za varstvo spomenikov Slovenije je pričel z načrtnim raziskovanjem razvalin že leta 1957, ko je bila očiščena ruševin cerkev sv. Janeza Krstnika. V naslednjih letih so očistili in raziskovali razvaline v presledkih vse do danes. O vsem tem je pisalo strokov- no glaisilo zavoda za spomeniško varstvo in deloma tudi dnevno časopisje. Sirokopotezno raziskovanje je predvideno predvsem v le- tošnjem letu. V spodnjem samostanu žičke kartuzije je edini nepoškodovani ostanek samostanskih zgradb sedanja župnijska cerkev, ki je bila prvotno cerkev redovnih bratov in gostov. V smislu svojih redovnih pravU so si namreč kartuzijani ob naselitvi uredili dva samo- stana. Gornji samostan, sedaj Zički samo- stan, je bila hiša za redovne patre — duhov- nike, medtem ko je bil spodnji samostan, sedaj Špitalič, bivališče za redovne brate. Okoli 300 let (med leti 1160—1450) po na- selitvi kartuzijanov v dolini ob potoku Žič- nica, na južni strani Konjiške gore, so bivali v sedanjem Špitaliču kartuzijanski bratje, ki so se ukvarjali z gospodarstvom in obrtjo. Tu so imeli svoje celice in gospodarska po- slopja. Kmalu po ureditvi svojih bivališč so ustanovili »hospital«, špital, bolnišnico, ki se omenja že leta 1185.' Zanesljivi zgodovinski podatki prikazujejo žičke kartuzijane kot vnete pospeševalce zdravstvene službe^ in izkazovalce dobro- delnosti. Središče njihovega delovanja na pod- ročju zdravstva je bil v srednjem in še v no- vem veku hospital v Špitaliču, od katerega izhaja tudi krajevno ime. Kakšen je bil Špitalič v srednjem veku? Avg. Stegenšek, ki je napisal podrobno štu- dijo o žički kartuziji, pravi, da si moramo misliti gospodarska poslopja v Špitaliču do- cela lesena.^ Vendar odkritja v zadnjih 20 letih pričajo, da so bile zgradbe v spodnjem samostanu žičke kartuzije prav tako solidno grajene kot v gornjem samostanu. V nadaljevanju navajam nekaj važnejših podatkov o najdbah, ki so prišle na dan ob, Špitalič pri Konjicah. Cerkev je iz konca XII. stoletja, druge zgradbe na sliki pa iz XIX. in XX. stoletja. 71 kopanju jam za električne drogove leta 1957, ob kopanju jarkov za polaganje vodovodnih cevi leta 1965, ob popravilu pokopaUščne ograje v letih 1956 in 1969 ter ob kopanju grobov na špitalskem pokopališču. 1. Odkritje leta 1965. V prvih mesecih leta 1965 iso kopali delavci jarke za polaganje vo- dovodnih cevi na terenu, kjer so stale sred- njeveške zgradbe ispodnjega samostana v bli- žnji in daljni okolici špitalske cerkve. a) Ob tej priložnosti so ugotovili, da so ohranjeni spodnji deli srednjeveških zgradb na prostoru južno od župnijske vrtne ograje in med pokopališčno ograjo ter stoletno lipo. Ponekod so spodnji deli zgradbe še nepoško- dovani in jih najdemo že 30 cm pod sedanjo travno površino. Drugod je bil pobran grad- beni material iz spodnjih sten v globino do pol metra ali celo do 80 cm. Ko so bile odko- pane stene do prvotnega tlaka, je bilo ugo- tovljeno, da je bil tlak teh zgradb prav tako nizek, kot je danes prag župnijske cerkve. Ta prostor je sedaj približno 1 meter višji od cerkvenega praga, ker so ruševine zasute z naplavinami. b) V istem času so bili odkriti sledovi srednjeveške zgradbe na področju župnijske- Zidovl pod zemljo. Ob kopanju jarkov za vodovodne cevi leta a865 so odkrili spodnje dele srednjeveške zgradbe, in sicer pred špitalsko cerkvijo In na severni strani stoletne lipe. ga vrta in pod južno steno župnišča. Južna stena sedanjega župnišča je postavljena na nepoškodovan tlak neke dvorane. Tlak je v globini 1 metra. Razprostira se 2,5 m južno od stene župnišča, kjer je sklenjen s preč- nim zidom, na drugi strani se nadaljuje pod steno in še v kletnih prostorih župnišča \' skupni izmeri 3,80 m. Toliko ga je bilo od- kopanega. Ali seže še dalje, ni pojasnjeno. Tlak je bil polit z opečnim loščem rdečkaste barve in je izdelan na enak način, kot je bil v cerkvi sv. Janeza Krstnika v gornjem sa- mostanu. Tlak v cerkvi v Zičkem samostanu je v zadnjih letih večinoma razpadel. Toda leta 1957, ko je bila cerkev očiščena ruševin, so bile obsežne ploskve tlaka ohranjene v sveži barvi opečnega lošča. Kakšna zgradba je stala v srednjem veku na prostoru, kjer je tlak z opečnim loščem? Ali je bua lekarna, ki je spadala k hospitalu, ali obednica ali bogoslužni prostor (kapelica), je težko reči. c) Na odseku južno od »stare šole« — mežnarije se je prav tako pokazalo ob kopa- nju jarkov leta 1965, da je bila tamkaj raz- sežna zgradba. Ostanki zidov, širokih 1,20 m, 0,80 in 0,50 m so se našli v dolžini 28 m in v širini 7 m. Na opisanem prostoru so bili od- kriti sledovi srednjeveškega mlina. Približno 7 m južno od zidu »stare šole« je bil neko- liko dvignjen teren, ki je bU spomladi leta 1967 razkopan. Pri razkopavanju so našli dva kosa mlinskega kamna. Oba sta bila mo- čno sajaista in po barvi se je moglo razpo- znati, da sta bila razbeljena od vročine. To se pravi, da je tukajšnjo zgradbo obenem z mli- nom uničil požar. Sledovi požara so bili v bližini tega prostora odkriti že leta 1957 ob kopanju jam za električne drogove in sicer okoli 60 metrov vzhodno in 40 metrov južno od najdišča mlinskih kamnov. V globini med 60—80 cm so našli ostanke oglja. Iz sledov požara se more sklepati tudi na razsežnost prostora, ki ga je uničil požar. Kdaj je uničil požar zgradbo, kjer je bil mlin? Največ verjetnosti je, da se je to zgo- dilo ob turških vpadih v dolino pod Konjiško goro. Znana sta dva roparska napada Turkov na Zički samostan. V oktobru 1494, ko so od- vedli s seboj priorja in dva redovnika, in leta 1529, ko so umorili priorja Andreja.'' č) V bližini šolskega vrta — na župnij- skem travniku pod cesto — je bila leta 1965 odkrita opekarna. Jarek, kjer so položene vo- dovodne cevi, poteka ob spodnjem robu skladišča žgane opeke. Zaloga opeke je po- krita s polmetrsko plastjo ilovice in se raz- teza v dolžini 4 metrov. Opekarno je uničil plaz. Svet nad najdiščem opeke je plazovit. V tem okolju ni nič nepričakovanega, če je ob močnem deževju plaz nenadno zasul za- 72 Gotska konzola, najdena leta 1&56 v stebru pokopali- ščne ograje ob severnem vhodu. logo opeke. Dva kosa opeke iz podvaljene opekarne sta spravljena v cerkvenem lapi- dariju. d) V zvezi z odkritjem mlina in opekarne omenimo tudi kartuzijansko steklarno, ki je bila približno 1 km vzhodno od špitalske cer- ve na prostoru, kjer je sedaj njiva, imeno- vana »glažuta«. Ob zgornjem koncu njive so ohranjene stene zgradbe, ki je sodila k stek- larni. V novejšem času je bil v zgradbi mlin (Platoški mlin). Iz steklarne so dobivali stek- lo in steklene izdelke kartuzijanski redovniki za lastne potrebe in tudi prebivalci daleč na- okrog. Obširno poročilo o špitalski steklarni z imeni steklarskih mojstrov in delavcev ob- javlja Fr. Minarik v svoji knjigi Pohorske steklarne.^ 2. Pokopališčno področje. Pri številnih gro- bovih zahodnega in severnega dela špitalske- ga pokopališča so se v zadnjih 20 letih poka- zali pri kopanju jam za mrliče sledovi nekih zgradb. Čeprav se uporablja ta prostor za pokopališče že okoli 180 let, še prihaja na dan obilno kamenje. V enem primeru je bil šele sedaj prvič prekopan sklenjen zid, spod- nji del stare zgradbe. Da nas videz ne vara, nam spričuje blagaj- niški zapisnik za leto 1834. V letu 1834 so začeli zidati sedanji cerkveni zvonik. Dne 1. maja 1834 je bil blagoslovljen temeljni ka- men. Pri zidavi so potrebovali znatno količi- no gradbenega materiala. Mnogo tega pa je ležalo po tleh v neposredni bližini, čeprav ga je zakrivala delno že prerasla trava. V pri- digi ob blagoslovitvi temeljnega kamna za zvonik je takratni župnik Matija Vodušek, poznejši celjski opat, povedal o teh razvali- nah tole: »Dosti hiš ino velikih stanov je pozidal (mojster) okol cerkve, kar nam ka- žejo s'roke razvaline, ki jih trava zakriva«." Dne 12. in 13. junija 1834 je poklical župnik Vodušek delavce iz vse župnije, da so očistili pokopališče od grmičevja in kupov kamna, ki so bili izkopani iz grobov (zum Wegräu- men der Steine, die aus den Gräbern auf dem Friedhofe gegraben werden), izravnali so cerkveni prostor, odpeljali kupe kamenja, jame in globeli pa so izravnali. Ob koncu poročila o čiščenju pokopališča pravi Vodu- šek, da so prišli na dan spodnji deli cerkve- ne zgradbe: Friedhof gereinigt vom Gestrip und Steinhaufen, der Kirchplatz geebnet, die Hügeln abgetragen. Graben und Vertiefungen gleichgestellt durch zweitägige Handrobath der ganzen Pfarrgemeinde, wobei innerhalb- startin Kirchenruin aufging.^ — Ni pa Vo- dušek navedel v zapisniku predmetov, ki so jih našli in iz katerih je sklepal, da so bile tu razvaline cerkvene zgradbe. Nato so 15. junija 1834 začeli s popravUom pokopališčne ograje, ki so jo delno izboljšali, v ostalem delu pa izenačili, dopolnili z novim odsekom zaradi razširitve pokopališčnega prostora. Kapitela, najdena 11. avg. 1969 v levem stebru poko- pališčne ograje ob glavnem vhodu. 73 Levi steber pokopallščne ograje pred portalem cerk- ve je najdišče obeh kapl- telov in še drugih obdela- nih kamnov. Delno pojasnilo, kaj so našli na pokopali- ščnem prostoru leta 1834, pa nam prinaša sedanji čas. Leta 1956 so popravljali severno stran po- kopallščne ograje, prav to, ki so jo 15. junija 1834 izenačili z ostalo ograjo. Ko so delavci razkopali steber ob severnem vhodu, so med gradbenim materialom našli gotsko konzolo. Konzola je bila vzidana v steber s hrbtno stranjo navzven. Še bogatejša je bila najdba 11. avgusta 1969, ko so delavci razkopali steber pokopa- llščne ograje na zahodni strani, tj. pri glav- nem vhodu. Tudi ta del ograje so zgradili 15. junija 1834. V spodnjem delu stebra so našli dva kapitela, dalje kos kamna iz dvojnega okna, odlomek marmornate stopnice in še neki odlomek obdelanega kamna. Razen tega pa je bil vzidan sredi istega stebra kos rebra tako, da je bila stran s stičnim znakom obrnjena navzven in vidna že prej. Vseka- kor so te obdelane kamne našli pri čiščenju pokopališča in pokopališču sosednjega pro- stora leta 1834 in jih nato uporabili kot gradbeni material pri popravilu in dozidavi pokopallščne ograje. Od najdenih predmetov sta posebno zna- menita kapitela. Na dvojnem kapitelu je upo- dobljen starokrščanski motiv: pava pijeta iz keliha. Pavovo meso velja za nestrohljivo, zato je tudi simbol nesmrtnosti. Enak motiv je znan iz cerkve sv. Vitala v Ravenni iz VI. stoletja. Se starejši je primer na frizu cerkve v Dani v Siriji iz ok. leta 400.^ Kapitel je iz križnega hodnika. Po izdelavi je moč spo- znati, da je oba kapitela izdelal isti mojster. Cas nastanka je prehodna romansko-gotska doba. Torej sta iz časa, iz katerega je špital- ska cerkev. Kapitela sta iz prve gradbene de- javnosti kartuzijanov v Spitaliču. Dokazu- jeta, da so imeli kartuzijanski bratje v prvi dobi svoje naselitve v Spitaliču križni hod- nik. K obdelanim kamnom, ki so jih našli pri čiščenju pokopališča leta 1834, moremo pri- števati tudi sklepnik: Kristusova glava, ki je bil vzidan leta 1843 nad vhodom v zakristijo. Verjetno je prav zaradi tega sklepnika žup- nik Vodušek sodil, da so pri čiščenju poko- pališča odkrili sledove cerkvene zgradbe. Vsekakor so sklepnik vzidali v steno špital- ske zakristije prav zato, ker so ga našli tukaj na področju spodnjega samostana. Od leta 1964 je sklepnik v lapidariju špitalske cer- kve. O njem so doslej mislili, da je bil pre- nesen iz gornjega samostana. Najdeni obdelani kamni so iz različnih dob. Posebno gradbeno dejavnost je doživel Spitalič v času, ko je bil v Žičkem samostanu sedež generalnega priorja v letih 1391— 1410.9 Ob sinodah kartuzijanskih priorjev se je spremstvo le-teh ustavljalo v spodnjem sa- mostanu pri kartuzijanskih bratih. Ob teh Sklepnik: Kristusova glava, verjetno najden 12.—13. junija 1834 ob čiščenju ruševin iz špitalskega poko- pališča, kjer so odkrili sledove cerkvene zgradbe. Le- ta 1843 so sklepnik vzidali nad vhod v zakristijo. 74 priložnostih se je zbralo v Špitaliču poleg redovnih bratov večje število laikov: gostov in potnikov. Bolniki pa so že tako zaradi iskanja zdravniške pomoči prihajali v Hospi- tal. Laiki so morali imeti ločen bogoslužni prostor, različen od tukajšnjih redovnih bra- tov, da jih niso motili pri njihovih skupnih molitvah. Zato je razumljivo, da sta bila v spodnjem samostanu dva hogoslužna prosto- ra: sedanja župnijska cerkev in še drug pro- stor (kapela), ki je propadel. V sestavku sem navedel le del najdenih predmetov. Tudi nisem naštel vseh področij, kjer so pod površino zemlje ohranjeni ostan- ki srednjeveških zgradb, ker je to mogoče storiti le s priloženim tlorisom zadevnega področja. Izčrpnejše poročilo more prikazati srednjeveški Špitalič še v jasnejši luči. OPOMBE 1. Avg. Stegenšek, Konjiška dekanija. V Ma- riboru 1909, 107. — 2. Prim. Fr. Minarik, Podat- ki o zdravstvu v Žičkl dolini do leta 1782. Zdrav- stveni vestnik, XXVII, št. 12, 446—454. — Isti: O starejši naravoslovni literaturi v Zički kartu- ziji. Farmaceutski glasnik. Zagreb, 1958, br. 10, 487—493. — Istega predavanje: Über einige ita- lienische Buchdrucke und einige italiensche Apo- theker in Slowenien (16. u. 17. Jahrh.). Atti del. II. congresso intemazionale di storia della far- macia. Padova — Venezia 1958. Separatdruck, 1—10. — 3. Stegenšek, n. d., 173. — 4. Stegenšek, n. d., 238. — 5. Fr. Minarik, Pohorske steklarne. Maribor 1966, 65—67. — 6. A. Slomšek, Mnemo- synon slavicum. Glanforti (Celovec), 1840, 109. — 7. Vormerkung zum Pfründen- imd Kirchen In- ventar der Pfarre Maria Spitalitsch vom Jahre 1833 bis (1848). Župnijski arhiv v Špitaliču. — 8. J. Füs, Stavbinski slogi. V Ljubljani, 1885, 49 (12, 13). — 9. Stegenšek, n. d., 227. 75 SREDNJEVEŠKI POHORSKI DVOR JOŽE KOROPEC - Čudovita prisojna lega na vzhodnih obron- kih Pohorja je že zgodaj privabila človeka. Nad PohoTskim dvorom leži železnodobna Postela, a pri Betnavi, Hočah, Razvanju in pri Pohorskem dvoru so našli bogate rimske sledove. Po naselitvi so Slovenci poimenovali Razvanje po antičnih razvalinah.^ Ko so Nemci pregnali Madžare na vzhod, je nemški cesar podelil grofu Rachwinu 985 obsežna zemljišča pri vasi Razvanju (Razu- uai).^ Razvanje je moralo takrat že dalje časa živeti, da je zaslužilo ime vaškega naselja. Pod konec 11. stoletja je bilo to Rachwinovo Razvanje v posesti dravskih krajišnikov Spanheimov in v okviru mlade hočke pra- župnije. Verjetno so imeli krajišniki svojo prvo postojanko prav na Pohorskem dvoru. Med 1096 in 1105, ko je imel krajišnik Ber- nard Spanheim svoje bivališče že v maribor- skem gradu na Piramidi, je obljubil, da bo za- pustil ob smrti šentpavelskemu samostanu v Labotski dolini na Koroškem med drugim tudi živinorejski dvor (stabularla curtis) v Razvanju — verjetno Betnavo — na levi strani potoka in ostale pol vasi z vsem pripa- dajočim, s posestmi, podložniki, zemljišči, nji- vami, gozdovi, travniki in pašniki, pa naj je to obdelano ali neobdelano, ugotovljeno ali neugotovljeno,« a njiv ne v obsegu izmere, marveč po številu dvorcev in mož, ki žive v vasi.« Njegov brat Engelbert II. Spanheim je izročil med 1106 in 1124 istemu samostanu v zameno drugo polovico Razvanja s cerkvijo in dvorom, nedvomno sedanjim Pohorskim dvorom.' Mihaelova cerkev v Razvanju je morala biti lastniška cerkev, le takšne cerkve je lahko zemljiški gospod podarjeval. V res- nici pa šentpavelski samostan ni mogel, niti ni znal uveljaviti svojih posestnih pravic v Razvanju. Bernardove zapuščine 1147 verjet- no niti prevzel ni, bivšo Engelbertovo posest pa je oddal v fevd. Svet pri Razvanju in pri Pohorskem dvoru so si sčasoma prisvojili de- želni vladarji. V šentpavelskem samostanu so do 15. stoletja še pomnili, da bi moralo biti Razvanje njihovo.* Med 1124 in 1348 se je javljalo enajst Po- horskodvorčanov: Verner I. (1124), Meingot (med 1147 in 1154), Verner II. (od 1164 do časa med 1202 in 1220, de Domo 1164), Pil- grim (1174), Kunigunda (med 1181 in 1204 de castro quod dicitur Hus), Konrad (med 1193 in 1220), Verner III. (1202), Verner IV. (1254 do 1285), Gočalk (1292 do 1298), Rajnprebt (1305 do 1329) in Oton (1329 do 1348).' O njih in o dogajanju na tleh njihove po- horskodvorske gospoščine vemo le malo. Ver- ner I. je bil v tesnih stikih s sentpavelßkim samostanom. Njegovo bivališče se je imeno- valo 1124 Haus (Huzi), ki si je to ime zaslu- žilo kot edino zidano bivališče nad bližnjimi podložniškimi kočami v Hočah in Razvanju. Leta 1146 je patriarh iz Ogleja odstopil drav- skemu krajišniku Bernardu Spanheimu in njegovi ženi na osnovi zamenjave med dru- gim tudi dve tretjini desetine v hočki pra- župniji. »Pravico do takšne desetine so ven- darle dedovali še Bernardov! nasledniki v oblasti in tako je dobival štajerski vojvoda po zapisku babenberškega urbarja (pred 1227) iz slivniške in hočke prafare 80 mernikov (modius) pšenice, 420 mernikov rži, 700 mer- nikov ovsa, 2 tovora (carrada) vina, 2 posodi (redemper) medu, 60 jagnjet in 400 piščet. V mernik je šlo 157,5 litra, v posodo 104,96 li- tra in v tovoru je bilo 525 litrov.« V koli- čine omenjene desetine so seveda prispevali tudi pohorskodvorski podložniki prav tako kot pri tretji tretjini desetine, ki jo je užival v svoji pražupniji hočki župnik." Verner II. je prodal okoli 1200 šentpavel- skemu samostanu vinograd in kmetijo za tri marke. Sodobnik Vernerja II. je bil Friderik Razvanjski, verjetno oskrbnik knežjega (nek- daj Bemardovega) dela v Razvanju. Ker je užival vladarjeve gorninske vinograde, je moral oddati zato tri tovore vina. Kunigunda iz gradu Haus je prodala istemu samostanu pet kmetij in vinograd v Bresternici za osem mark. Pri tem si je izgovorila pravico, da prodano, razen ene kmetije, do smrti uživa. Konrad je imel od šentpavelskega samostana skupaj z brati v fevdu Apače, Zgornjo in Spodnjo Ročico v Slovenskih goricah. Verner IV. je zgubil 1255 nekaj posesti pri Bohovi (Bochew) zaradi dolga v korist nemškega vi- teškega reda v Veliki Nedelji in plačal ve- trinjskemu samostanu na Koroškem dvanajst mark odškodnine. Leta 1274 je bil med za- rotniki proti vojvodi Otakarju II. Pfemyslu. Prav ta Otakar II. je dobival kot štajerski vojvoda v Razvanju od treh in pol posesti (nekdanje Bernardovo volilo Šentpavlu) po 1 mernik (modius) pšenice, mernik ovsa, pra- šiča ali 12 novčičev, 2 kruha, pišče, kokoš in 20 jajc, njegov oskrbnik v Mariboru pa po 1 merico pšenice, 5 meric ovsa in 24 novčičev. Nad Pohorskim dvorom je prejel 1296 žički samostan od Konjiških štiri posesti pri gra- dišču Kozji rep (Kozerep) in jih še imel sredi 15. stoletja. Gočalk je dal 1298 Šetarovo Ptujskim. Njegov sodobnik je bil 1297 Vul- fing Razvanjski.'' Rajnpreht Pohorskodvorski in Mariborski je prodal 1308 Ulriku Walseeju v Voličini dvor z 19 kmetijami. Ob Rajnprehtu se Raz- 76 vanj ski niso več omenjali, pač pa od 1338 Betnavski. Leta 1314 je Rajnpreht odšel na romanje v Rim in Jeruzalem. Ženi in sinu je zapisal 1329 s privolitvijo kneza Pohorskij dvor (Häusel am Pacher). Čutil se je torej že bolj za vladarjevega kot pa šentpavelske- ga vazala. Oton, verjetno Rajnprehtov sin, i je zapisal 1331 svoji ženi vas Razvanje in j nekaj posesti pri Pohorskem dvoru (vest). Samo pohorskodvorsko gospoščino si je pri- svojil v Otonovem času Ulrik Walsee. Leta ; 1348 je pridobil Ulrik od Otona z zamenjavo! še nekaj posesti nad Pohorskim dvorom. Kar - je ostalo Otonu in njegovi ženi, to je imel ' 1359 mariborski grad na Piramidi: 31 kmetij j na Pohorju, 3 in pol kmetije, 4 domce in 2 mlina pri Razvanju ter 2 kmetiji in mlin pri Hočah.s Walseeji (Ulrik, Friderik 1352, Eberhard VIII. 1362) so le kratko imeli v posesti Po- horski dvor. Že 1363 ga je dedoval kot dežel- noknežji fevd Hartnid V. Ptujski skupno z zaščito nad hočko faro in veliko desetino na zgornjem Dravskem polju. Ptujski so doku- pili za gospoščino 1416 dvor med Pohorskim dvorom in Razvanjem od Fuchsbergerjeve in 1433 nekaj posesti od Nikolaja Slovenjgra- škega.* i Leta 1438 so Ptujske nasledili sorodni Stu- ; benbergi. Takrat je obsegala pohorskodvor- ; ska gospoščina župe Hoče, Razvanje in Bo-j hovo. Grad (slos 1463) je bU sedež deželskega sodišča." Proti koncu 15. stoletja (1472, 1475, 1477, 1483, 1493 in 1494) so se podili po go- j spoščini Turki. Leta 1477 so ulovili hočkegaj župnika, ki pa jim je pobegnil. Pred Turki naj bi pravočasno opozarjala stražna grmada nad Pohorskim dvorom. Po turškem pohodu 1483 so obnovili župnišče, vendar 1487 oglej- ski vizitator v njem zaradi mrčesa ni dobro prenočil." Leta 1497 je zastavil Stubenberg pohorskodvorsko ' gospoščino oskrbniku (Ja- nezu Gesslu).'^ Za leto 1527 je ohranjen pohorskodvorski urbar. V gospoščini je bilo takrat 15 podlož- nih gospodarstev (dvor, 4 dvojne kmetije, 7 kmetij, dvojni domec in 2 domca) v Razvanju, 25 (2 kmetiji z domcem, 22 kmetij, dvojni domec) v Bohovi, 16 (pristava, kmetija s 3 domci, 4 kmetije, polovična kmetija, trojni domec, 2 dvojna domca, domec z mlinom, 5 domcev) v Spodnjih Hočah, 6 (kmetija z mli- nom, 5 kmetij) gospodarstev v Dobrovcih (Hartl) ter 6 pravdnih in 9 gorninskih vino- gradov. V Spodnjih Hočah so med pohor- skodvorskimi podložniki močno prevladovale revnejše posesti (domci). Nekateri priimki.ka- žejo na razširjene obrti v Razvanju (Weber, Schneider, tesar Krejač, Sa tier) in Spod- njih Hočah (tesar, Wagner, Hafner). V Bo- hovi obrtniških priimkov ni bilo, pač pa se je tu pisalo kar sedem družin Bsih in pet družin Marčič. Kmetija v Razvanju in Bohovi je dajala približno 1 goldinar, 3 kure in 30 jajc, v Spodnjih Hočah 4 posode (schafl) pšenice, 5 posod ovsa, 5 kur, 10 jajc in v Dobrovcih 9 posod rži, 6 posod ovsa, 3 kure in 15 jajc. Domci so dajali le denar, kure in jajca. Pravdno vino je oddajal posameznik do 11 77 računskih veder (redemper), gornine pa do 9 vodnih veder in pri vsakem vedru pol nov- čiča. Skupno je dobila gospoščina blizu 53 gol- dinarjev (vrednost okoli 130 hI vina), 21 po- sod pšenice, 54 posod rži, 63 posod ovsa, korec kostanja, 179 kur, 4 kopune, 1585 jajc, 172 vodnih veder pravdnega in 48 vodnih veder gorninskega vina. Ker je bUo troje posod enako graškemu četrtu, je posoda merila 26,24 litra. Za računsko vedro so se raču- nala 4 vodna vedra in za vodno vedro 12 na- miznih četrtov. V vodno vedro bi zlili sedaj blizu 15,75 litra." V Razvanju je imel 15 družin še Mei j ski dvor, Štatenberg 2 družini in limbuški žup- nik 2 pušči, v Bohovi še Velika Nedelja 4 družine, v Spodnjih Hočah še domači župnik 10 družin, žički samostan 9 in vetrinjski sa- mostan 5 družin, v Dobrovcih pa mariborski grad na Piramidi 5 družin in Velika Nedelja 2 družini. Po Pohorju nad Pohorskim dvorom je bilo 32 družin mariborskega gradu na Pi- ramidi. Pohorskodvorski podložniki so se, po tej imenjski cenitvi sodeč, ukvarjali na veliko z živinorejo. Kar polovica podložnih družin je imela vsaj po enega konja, največ v Dobrov- cih in Bohovi. Le ena sedmina družin je bila brez govedi in še to so bili skoraj sami ose- benjki. Svinjereja je bUa šibkejša od govedo- reje, koze in ovce pa je vzdrževalo le šest družin. Po gospodarski moči so bih pohorskodvor- ski podložniki precej razšlo j eni. Desetina pod- ložnih družin je bila oisebenjska, sedmina kočarska (z manj kot tremi vprežnimi žival- mi), polovica srednjekmečka in dve ;sedmini velikokmečki (z vsaj sedem glav vprežne živine). Celotna davčna osnova pohorskodvorske gospoščine je nanesla le dobrih 30 funtov." Leta 1542 je bilo treba izdelati premoženj- ski popis kot prijavo za davčno osnovo. Pri tem popisu niso več omenili sicer že deset let starih strahot, ko so se tudi po pohorsko- dvorski gospoščini razlile Sulejmanove turške množice. Grad so ocenili s 300 goldinarji, go- zdove (tudi v Burgstall-Poštela), ribolov in deželsko sodstvo s 100 goldinarji, lov in nižje sodstvo s 30 goldinarji. Gospoščina je imela ! 69 podložnih gospodarstev in 25 vinogradov, od tega so uživali podložniki mariborske go- i spoščine na Piramidi 8 vinogradov v gornini. Vinograde so ocenili s 4 do 20 goldinarji. Ostalo bistveno vsebino prikazujeta naslednji tabeli : Po popisu 1542 so vesti o Pohorskem dvo- ; ru skromnejše. Znanih je le nekaj njegovih | oskrbnikov: Klement Wellzer, 1566, Vid Hei-| necker, 1573 do 1581, in luteran Pavel Tibur- cij Heinecker, 1581 do 1594. Slednji je imel gospoščino v zastavi. Kmalu po začetku 17. stoletja je začela gospoščina prehajati v po- sest Tattenbachov. Ti so segali po njej že med leti 1615 in 1619, povsem pa so se je polastili 1636, ko jim je odstopil svoj delež še Franc Stubenberg. Zadnji Stubenbergi so se za slovo od pohorskodvorske gospoščine še prepirali 1580 z ljubljanskim škofom za- radi zaščite nad hočko cerkvijo, 1625 z ve- trinjskimi menihi zaradi valjarne koc v Ho- čah. Leta 1635 so še doživeli kmečki upor, ko so podložniki obvladali za kratek čas tudi Pohorski dvor.'^ OPOMBE I. S. Pahič, Maribor v prazgodovini, CZN XXXIX, 1968. — S. Pahič, Maribor v antiki, CZN XLI, 1970. — 2. Fr. Kos, Gradivo II, 1906, št. 487. — 3. Fr. Kos, Gradivo III, 1911, št. 403. — Fr. Kos, Gradivo IV, 1915, št. 22. — 4. B. Schroll, Lehenverzeichnisse des Benedictiner- Süftes St Paul in Kärnten, Archiv für öster- 78 reichische Geschichte XXXIV, 1/19. — 5. Fr. Kos, Gradivo IV, št. 82, 246, 470, 476, 545, 648, 654, 851, 855. — Fr. Kos, Gradivo V, 1928, št. 42. — J. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steier- mark III, 1903, 155. — J. Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes Admont II, 414. — B. SchroU, Urkundenbuch des Benedictiner-Stiftes St. Paul in Kärnten, FRA XXXIX, 1876, št. 141. — H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 1962, 96, 117. — 6. Fr. Kos, Gradivo IV, št. 82. — J. Koro- pec, Ob urbarju gospoščine Slivnice pri Mariboru iz leta 1608, ZC XIX—XX, 1965—1966, 235—236. 7. A. Dopsch, Die landesfürstiichen Gesamturbare der Steiermark, 1910, 25, 100 — Fr. Kos, Gradivo IV, št. 654, 851, 855. — J. Zahn, Urkundenbuch III, 155. 162. — A. Muchar, Geschichte des Her- zogthums Steyermark V, 1850, 361; VI, 1859, 109, 121. — H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 96, 134. — 8. J. Loserth, Das Archiv des Hauses Stii- benberg, Beiträge XXXVII, 1914, 91/64, 68; 92JVI; 93/98; 96^32, 33. — H. Pirchegger, Die Herrschaft Marburg, ZHVS XLIII, 1952, 26. — H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 105, 117. — W. Levec, Pet- tauer Studien I, Mitteilungen der Anthropologi- schen Gesellschaft in Wien XXVIII, 1898, 174. — 9. H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 117. — J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mit- telalter, 1893, 256. — J. Loserth, Das Archiv des Hauses Stubenberg, Beiträge XXXVII, 1914, 90/55; 93/94; 97/40, 45. — 10. H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 117. — 117. — 11. Fr. Ilwof, Die Einfälle der Osmanen, MHVS XI, 1862, 202—211. — A. Klein, Zur Geschichte der Türkeneinfälle, ZHVS XIX, 1925, 112—116. — Die Reisetage- bücher des Paolo Santonino, 1947, 166—167. — 12. Listina 9585, Sda (Štajerski deželni arhiv v Gradcu). — 13. Pohorskodvorski urbar 1527, Ar- chiv Stubenberg 37 3/255 b, Sda. — R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse II, ZHVS XXX, 1936, 141. — 14. A. Steinwenter, Suleiman II. vor Marburg 1532., Jahresbericht des k. k. Sta- ats-Gymnasiums in Marburg, 1887, 11. — Imenj- ske cenitve: Pohorski dvor 43/634; Statenberg- Auersberg 3/19; Mariborski grad na Piramidi — Graben 11/136; Hočka župnija 19/259; Limbuška župnija 22/283; Melje-Pützn 29/433; Velika Nede- lja 35/519; Vetrinj, Sda. — Wl. Levec, Pettauer Studien III, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien XXXV, 1905, 175. — 15. Li- stine Haus am Bacher za leta 1566, 1573, 1574 in 1591, Sda. — I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant I, 1875, 322, 332, 333. — Imenj- ska prijava (Gültaufsandung) Pohorski dvor, Sda. — H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 117. — A. Kapper, Mittheilungen aus dem k. k. Stat- thaltereiarchive zu Graz, Beiträge XXX, 1902, 140. — Register k arhivu Viktring c. 40/št. 395, Koroški deželni arhiv v Celovcu. — Fr. Krones, Ergebnisse einer archivalischen Reise nach Linz Beiträge XXXI, 1901, 160. 79 F. V. HÖRNIGKOVA STATISTIKA OBRTNIKOV SLOVENSKIH MEST IN TRGOV IZ LETA 1673 JOSIP 20NTAR Filip Viljem Hörnigk se je rodil 23. janu- arja 1640 v Frankfurtu ob Maini.' Njegov oče Ludvik se je preselil leta 1650 v Mainz, kjer je postal telesni zdravnik tamkajšnjega volil- nega kneza Janeza Filipa pl. Schönborna. Obenem je bil dekan medicinske fakultete. Mladi Filip Viljem je študiral v Mainzu in Ingolstadtu pravne vede ter končal študije leta 1661 s posebnim spisom in disputacijo. V tej dobi se je seznanil tudi s kameralistom (merkantilistom) Janezom Joahimom Becher- jem (1635—1682), ki je študiral na medicin- ski fakulteti v Mainzu in se leta 1662 poročil z Hörnigkovo sestro Marijo Veroniko.^ Ko je prišel škof Krištof de Roy as y Spi- nola, vodilni diplomat cesarja Leopolda L, po opravkih tudi na dvor volilnega kneza v Main- zu in je spoznal mladega Hörnigka, njegovo izobraženost ter temeljito zgodovinsko in pravno znanje, si ga je izbral za tajnika in ga vzel s seboj na Dunaj. Tudi Roy as je bil vnet zagovornik merkantiMstičnui idej, ki so se te- daj širile z zahoda v nemške in avstrijske dežele, kjer so dobile posebno obliko t. i. ka- meralizma.' Na njegovo pobudo je prišel tudi Becher na Dunaj. Tedaj je ravno dokončaval prvi glavni spis o teoriji merkantilizma »Po- litični diskurz o pravih vzrokih za povzdigo in nazadovanje mest, dežel in držav«. Postal je član komerčnega kolegija, ki naj bi v prak- si uveljavil nove oblike gospodarstva. Cesar Leopold I. je preskrbel leta 1667 Ro- yas-Spinolu, tedaj naslovnemu kninskemu škofu, bogato župnijo Hartberg na Spodnjem Štajerskem. Ker pa je bil Royas-Spinola za- radi diplomatskih poslanstev pogosto odso- ten, je postavil tajnika Hörnigka za svojega pooblaščenca »in temporalibus«, ne le v oseb- nih škofovih zadevah, marveč tudi v vodstvu župnijskega gospodarstva ter pripadajočega zemljiškega gospostva. O tem pričajo ohra- njeni inventarji podložnikov, nov urbar in obsežna kopialna knjiga, v katero je Hör- nigk prepisal številne listine od 1310 do 1667, ki bi se sicer izgubile. Bivanje in delovanje v Hartbergu je dalo Hörnigku priložnost, da dodobra spozna ne samo Vzhodno Štajersko. Večkrat je potoval od tod v Gradec in zlasti na Dunaj, kjer se je tedaj uveljavljal njegov svak Becher. Z merkantilističnimi načrti je bilo povezano tudi najobsežnejše potovanje, na katero se je odpravil Hörnigk v drugi po- lovici leta 1673. Vedlo ga je skoraj prek vse tedanje Avstrije. Na Becher j evo prošnjo je namreč škof Royas-Spinola spomladi pred- ložil Leopoldu I. nov načrt za obdavčenje: 5 "/o obrtni davek na vse rokodelsko blago, ki bi ga plačal kupec. Dotlej so bili rokodel- ski izdelki oproščeni davkov, medtem ko so kmetje imeli velika davčna bremena. Becher je nameraval primerno reorganizirati cehe in razširiti cehovstvo tudi na podeželske obrt- nike. Vladar se je zanimal za predlog in že- lel dobiti za preračunanje davka potrebno obrtno statistiko. To nalogo so poverili Hör- nigku. Namen potovanja pa naj bi ostal ta- jen. Saj je šlo za to, da popiše obrti vseh mest in trgov (število mojstrov in pomočni- kov vsake panoge obrti) v Avstriji in s tem ugotovi davčno osnovo, ne da bi to opazili prizadeti. Komerčni kolegij je dal 17. julija 1673 Hörnigku potrebna navodila. Najprej se je odpravil na Šlesko, ki je spa- dala tedaj še k Avstriji. Odtod je potoval v sosedne dele Češke in Moravske. Potem je ubral pot v Notranjo Avstrijo, s tem tudi v slovenske dežele, šele nato je prišel v Gornjo in Spodnjo Avstrijo južno od Donave. Ob koncu leta 1673 je želel pregledati še tiste dele Češke in Moravske, ki jih prej ni obi- skal, toda pri mestu Tfebova-Moravska so ga prijeli, češ da vohuni, ter iso ga spustili šele na ukaz moravskega deželnega glavarja. Ta- ko je ostalo Hörnigkovo informativno poto- vanje nepopolno. Obiskal je 92 mest in 16 trgov, med njimi Celje, Konjice, Kranj, Ljub- ljano, Maribor, Ptuj, Slov. BistricO', Škof j o Loko in Tržič. Hörnigkovi zapiski so se delo- ma ohranili v Becher j evi zapuščini v roko- pisu »Varia Becheri II.« v vseučiliščni knjiž- nici v Rostocku (NDR). Marca 1676 je Hörnigk zapustil Hartberg, potoval s svakom Becherjem prek Nemčije do Kölna, potem pa spremljal škofa Royasa- Spinolo najprej v Rim, odtod pa na razne nemške knežje dvore. Na tem potovanju je spoznal znamenitega filozofa in polihistorja Leibniza, s katerim si je odslej živahno dopi- soval. Zaradi kuge, ki je izbruhnila leta 1679 v Nemčiji, je škof Royas-Spinola prekinil svo- jo diplomatsko dejavnost, Hörnigk pa je postal tajnik avstrijskega poslanika Janeza Filipa grofa Lamberga v Berlinu. Leto pozneje mu je ponudil dunajski dvorni vojni svet službo cesarskega rezidenta pri Visoki porti v Stam- bulu, pa jo je odklonil. Po zgledu Leibniza in deloma na pobudo grofa Lamberga je Hör- nigk sestavil in anonimno izdal več politič- nih letakov, ki so predočevali gospodarsko in politično izkoriščanje nemških dežel po Francozih tedanje dobe. Leta 1682 se je pre- selil z Lambergom v Dresden. Naslednje leto so Osmani drugič oblegali Dunaj. Tedaj se je izkazala bridka resnica, 80 da je obramba države, ki nima razvitega go- spodarstva, težavna. Zato je imel Hörnigk za svojo dolžnost, da po zmagi nad Turki napiše knjigo, ki naj vzdrami lene, zanikrne in go- spodarsko zaostale Avstrijce, da store državo neodvisno od inozemstva ter razvijejo in smo- trno go j e lastno narodno gospodarstvo. Brez navedbe pisca, kraja tiska in založnika je izšla leta 1684 Hörnigkova knjiga »Avstrija čez vse, ako le hoče« (Österreich über alles, wenn es nur will), tj. dobrohoten predlog, kako bi dvignili z dobro vodenim gospodar- stvom cesarske dedne dežele nad vse druge evropske države ter dosegli njihovo neodvis- nost. Pisec si ni dosti obetal od svojih pobud in je sklenil svoje delo z značilnimi verzi, ki utegnejo še danes prepogosto veljati ob pred- logih gospodarskih reform: »Cantantur haec, clamantur haec dicuntur, audiuntur scribuntur haec, leguntur haec et lecta negliguntur« Hörnigkova knjiga pa je imela izredno živ- ljenjsko moč. Postala je najbolj znano in raz- širjeno narodno- in državnogospodarsko delo svoje dobe, po katerem so segali eno stoletje vsi, ki so se ukvarjali z državno upravo. V zapuščinskih inventarjih plemstva in inteli- gence iz 17. in 18. stoletja v Arhivu Slovenije v Ljubljani se omenja precej pogosto že prva izdaja omenjenega Hörnigkovega dela, ki je izšla še anonimno.'' Doživelo je 16 izdaj. Zad- njo je priredil 1. 1784 Benedikt Fr. Hermann pod naslovom »Horneka pripombe o avstrij- ski državni ekonomiji«. Ko je postal grof Lamberg knezoškof v Passauu, se je preselil tudi Hörnigk tja in deloval do svoje smrti (24. oktobra 1714) kot tajni svetnik in arhivar še pod Lambergovim naslednikom Rajmundom Ferdinandom gro- fom Rabatta. Se v zadnjih letih svojega živ- ljenja se je zanimal za državoznanstvo. O tem priča ohranjeni rokopis »O državi«, ki močno temelji na delih Nizozemca Grotiusa in Nem- ca Pufendorfa. Hörnigkova statistika iz leta 1673 je najbrž najstarejši ohranjeni popis rokodelcev v slo- venskih mestih in trgih. V svojem poročilu pravilno trdi, da se ravna, število mesarjev, pekov, krojačev in čevljarjev po populaciji. Cehi niso bili preveč zasedeni. Manjkalo je pomočnikov. Ni pa izključeno, da Hörnigku niso postregli s pravilnimi navedbami. Kjer niso označeni brivci, so opravljali to obrt pa- darji in ranocelniki. Posebno značilna je krepko razvita kovaška obrt v Tržiču. Podrobni podatki obstajajo za naslednje kraje: m = mojstri, p = pomočniki 81 žal samo sumarične podatke ima rokopis za naslednja mesta: OPOMBE 1. H. Gerstenberg, Philipp Wühelm v. Hör- nigk, Jahrbücher f. Nationalökonomie und Sta- tistik 133. Bd. Jena 1930, 813—871; Fr. Posch, Phi- lipp von Hörnigk, Werdejahre tmd österr.-stei- rische Beziehungen, MIÖG 61 (1953) 335—358. — 2. H. Hassinger, Johann Joachim Becher 1635— 1682. Ein Beitrag zur Geschichte des Merkanti- lismus. Veröffentlichungen der Kommission f. neuere Geschichte Österreichs 38. Wien 1951. — 3. L. Scmuner, Die österreichischen Kameralisten in dogmengeschichtlicher Darstellung IL, Studien zur Sozial-, Wirtschafts- und Verwaltungsge- schichte, herausgegeben von Dr. Karl Grünberg XIII., Wien 1925; A. Tautscher, Geschichte der Volkswirtschaftslehre, Wien 1950, zl. 24 sj. — 4. Prim. J. Som, Trst in njegovo neposredno zaled- je v prvih treh desetletjih XVIII. stoletja. Kro- nika VII (1959), 159. &2 GABORJEVO PISMO UPRAVI SLOVENSKEGA GOSPODARJA LETA 1876 IVAN ŠKAFAR Slovenski periodični listi, ki so izhajali v 19. stoletju, niso prinašali le vesti iz Prek- murja, ampak so imeli v tej pokrajini med Muro in Rabo tudi naročnike. Tako je bil prekmurski pisatelj Jožef Ko- šič, župnik na Gornjem Seniku, naročen na Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Med prejemniki Novic je bil leta 1846 tudi »Košič Jožef, fajmošter v Zgornji Cemingi«. Prav tako tudi leta 1847.* Več nam je povedal o razširjenosti sloven- skega periodičnega tiska v Prekmurju Boži- dar Raič, ki je leta 1860 s tovarišem »L.« obi- skal Prekmurje. O Jožefu Borovnjaku, žup- niku na Cankovi, je zapisal: »Gosp. župnik je dober Slovenec, prebira marljivo naše čas- nike in znano mu je naše slovstvo.«^ Iz Cankove je Raič šel v Pertočo, kjer je bil takrat župnik Štefan Veren. »Na večer — pravi Raič — smo se pri dobri kapljici po- golčavali o gibanji in napredku našega slov- stva, ktero je precej trdno začelo korenike poganjati tudi po teh krajevih. Marsikje na- hajaš slovenske časnike, posebno ,Slovenske- ga prijatelja'. Priporočen jim je bil ta list, ki zelo ustreza.« V Gornji Lendavi je bil takrat župnijski upravitelj Vendelin Ratkovič. Tu je prišel Raič do naslednjega spoznanja: »V politiških rečeh so ti gospodje prav dobro pretkani, to se ve da v Deakovem duhu, prebirajo radi časopise, kar pričajo listi, ki jih je videti povsod obilo, navadno arpadskih (Raič tu rtü- sli na madžarske liste), po več krajih pa tudi ,Slovenski prijatelj' in ,Novice'.«* O Jožefu Košiču na Gornjem Seniku je Raič zapisal: »Skrbno prebira pridelke naše- ga slovstva, s katerim vedno napreduje. Ne prebere samo vsake knjige, nego uči se, kakor sem opazil.«^ O župniku Franju Žbulu v Velikih Dolencih piše, da je poznal »naše knjige in časopise«.* O Beltincih pravi, da je tu umrl leta 1860 »marljiv Slovenec Kutič, šireči Košičeve in druge knjige med narod«.'' O Soboti poroča: »Odtod smo neke dopise brali v čaisniku, braneče slovenstvo, dotične- ga veštega dopisnika prijazno nagovarjamo, naj se večkrat rači oglasiti.«^ Torej ta So- bočanec ni bU le naročnik slovenskega čas- nika, ampak tudi dopisnik. S temi podatki je Raič prvi opozoril širšo slovensko javnost na razširjenost osrednjega slovenskega tiska v Prekmurju. O tem, kaj je slovenski periodični tisk od leta 1846 dalje poročal o Prekmurju in nje- govih prebivalcih, nas podrobno pouči zade- ven bibliografski pregled Miroslava Kokolja iz leta 1957.' Ob prebiranju te bibliografije pride človeku, ki raziskuje medsebojne pis- mene stike, samo od sebe v misel, da se je tudi med uredništvom in upravo slovenskega periodičnega tiska na eni strani in naročniki iz Prekmurja na drugi razvilo dopisovanje, kot se je razvilo med slovenskimi izobraženci na obeh straneh Mure. Ali je od tega dopi- sovanja kaj ohranjenega? Kot kaže, se je ohranilo tega še manj, kot se je ohranilo od medsebojnega dopisovanja izobražencev. V to vrsto dopisovanja sodi na primer pismo beltinskega župnika Štefana Kuharja tajniku Mohorjeve družbe z dne 13. septembra 1913, ki sem ga objavil leta 1937." Pismo, ki mi ga je dal na razpolago ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Fran Kotnik, je bilo med vojno v Celju uničeno. Sedanji mariborski škofijski arhivar pro- fesor Jakob Richter me je preteklo jesen opo- zoril na ohranjeno pismo, ki ga je kmet Jo- žef Gabor iz Bistrice v Prekmurju dne 20. decembra 1876 pisal upravi Slovenskega go- spodarja v Mariboru." 83 Pismo se glasi: »Slavno Opravništvo Slovenskega Gospo- darja v Mariboru. Podpisani se zahvaljujem za izkazano do- broto, zato ker isem j es ne iz Štajerske Deže- le in se še le zaufate in me za vrejdnega spoznate, da mi večkrat Slov. Gosp. na vero, i redno pošiljate, nežalujem za tote krajcare kaj me košta toti lijst, neg sklenol sem da- bom za naprej vselej veren naročnik i plač- nik ostal. Kajti spoznal isem, da brez branja dobrega častnika je kmečki Človek tudi nič ne vreden. Zdaj želim mojo dolžnost spolniti. pošiljam vam za letošnjega pol leta dolžno^ naročnino 1 f 50 kr. za tem pa tudi za, prihodnje leto 1 f 50. teda vse skup 3 gold, ostali 1 f 50. bom tudi opravem času poslal. Prosim ako je mo- goče mi naznaniti, keliko je naročnikov Go- spodarjevi, prinas na Prekmurskem. Bistritz 20/12. 876. Spoštovanjem Jožef Gabor« Ko človek prebere to zanimivo pismo, se mu pozornost obrne na dve stvari. Najprej: Ce je Slovenski gospodar že imel naročnike v Prekmurju, je gotovo posvetil nekaj pozor- nosti tudi prekmurskim razmeram. Kaj je torej v tisti dobi poročal o njih? — Potem: Kako to, da je ta bistriški kmet napisal svo- je pismo v tako lepi slovenščini s prizvokom štajerskega slovenskega narečja in s sloven- skim črkopisom — ne pa z madžarskim? 1. KAJ JE SLOVENSKI GOSPODAR V TISTI DOBI POROČAL O PREKMURJU Tednik Slovenski gospodar je začel izha- jati leta 1867. Od leta 1872 je prinašal tudi novice iz Prekmurja. Pisec »Od Radgone« dne 7. februarja 1872 javlja: »Nad sedem ur globoko sega ondi naš narod, zdrav in kre- pak še je, — a v revšini in sužnosti zdüiuje. Nosi še jarem tlake, leži v sponah krog in krog mrgolečega židovstva ... Morebiti bo tudi v te kraje posvetila zora lepših časov? Dozdaj se je tiščala v šole magjarščina, celo slovenske knjige so bile tiskane z magjar- skim pravopisom. Tako je bil narodu vir slo- venske književnosti zaprt, ker je brati ni znal. Še le preteklega leta so postavili ne- kteri rodoljub j e šolske knjige na naš pravopis, (med njimi imenujem gospoda Murkoviča v Belotincih), in te knjige je izdalo društvo sv. Štefana v Pesti, društvo, ki lepo in pravično za izobraževanje vseh narodov ogrskega kra- ljestva skerbi. Trudijo se zdaj nekteri go- spodje, vzlasti duhovni, vpeljati te knjige v šolo, in pričakovati bi bilo, da vsak omikanec to prizadetke hvali in podpira. A žalibog — ni taka! Nekteri res mislijo, da Slovenec ni človek, ampak druga stvar, na svet postav- ljena v službo in čast ošabnih Magjarov. Sam glasoviti Deäk je izrekel, da je ,naravna po- treba, vsak narod v svojem jeziku učiti, in da brez tega pogoja ni napredka ne omike'; vsaj to tudi vsak dolgokitast Kitajec in vsak Ho- tentot sprevidi in ve. Le marsiktera butica odpadnikov magjaronov tega noče zapopasti, in divja kakor brezvesten norec zoper lastno mater, tako zoper svoj narod. Ljudje te baze kričijo zoper slovenske knjige, psujejo vrle narodnjake »panslaviste«, in napenjajo vse moči, da bi blago jihovo prizadet j e vničili. Fej čez tako abotnost, nespamet in hudobijo! Upajmo, da bodo ogrski Slovenci kmalu svoje pravice zadobili. Bog jim vzbudi več blagih, nesebičnih, pogumnih rodoljubov, in potem ne bo več Mura med njimi in nami — kitaj- ski zid! Do tačas darujmo svojim zatrtim bra- tom vsaj svoje prisrčno sočutje!«'^ Janez Murkovič je bü v tem času učitelj v Beltincih (1862—78)'' pri narodno zavednem župniku Marku Žižku. Leta 1871 je izšel dru- gi natis Abecednika, ki ga je pripravil Mur- kovič v slovenskem pravopisu in bolj v slo- venskem jeziku kot v prekmurščini. Istega leta so tudi Perve knjige — ctenyä izšle v drugem natisu na isti način pripravljene kot Abecednik. Napadi na Murkoviča so bili obe- nem naperjeni proti župniku Žižku, ker je beltinska šola bila verska in zato njen glavni predstojnik župnik, ki odgovarja za to, kak- šne knjige so v uporabi pri pouku in če so prave. Gledano iz Budimpešte, so bile prave, saj jih je natisnilo Društvo sv. Štefana, gle- dano z očmi domačih madžaronov pa ne. Za- to je nastala gonja proti obema, proti Žižku in Murkoviču. Žižek je iskal v tem trpljenju podpore in tolažbe pri svoji sobratih na desni strani Mure, celo v Mariboru. Kdaj je to bilo, izvemo iz Slovenskega gospodarja, ko poroča dne 2. maja 1872 o letnem zboru »Katoliške- ga tiskovnega dništva« v Mariboru, ki je bil dne 29. aprila 1872, naslednje: »Pričujočih je bilo kakui 48 društvenikov, skoro samih na- rodnih duhovnikov, nekoliko poštenih kme- tov in par zmed gosposkih ali olikanih Slo- vencev. Srčno nas je veselilo videti pri zboru zastopnika ubogih prekmurskih ali ogerskih Slovencev, ki je prišel tolažbe iskat pri sorodnih slovenskih bratih na Štajer- skem.«" Dne 20. jimija 1872 je pisec »od Radgone« poslal Slov. gospodarju obširnejše poročilo o volitvah v soboškem okraju, ki so bUe 17. junija 1872. »Različne so volitve na Ogrskem od naših v tem, da ne pošlje vsaka vas enega volilnega moža, ampak da grejo volit vsi možje, ki imajo najmanj šest plugov zemlje 84 posestva. Izmed 150 čisto slovenskih vasi na Ogrskem spada jih (razen par nemških) sto in pet ali šest v okraj sobotski županiji že- leznogradske. Nad 2400 je v tem okraju vo- lilcev izmed 40.000 prebivalcev. Blizu 400, ki so je volili pred tremi leti, se jih je letos iz- brisalo. Stojijo si v tem okraju nasproti pri- vrženci vladne Deakove, in tako imenovane leve stranke, ktera je nasprotnica sedanje vlade. Pred tremi leti zmagali so ,levičnja- ki', ki so izvolili odvetnika Berketa v Soboti. Vse sile napeli so tedaj letos Deakovci, da bi izpodrinili Berketa, in postavili na njegovo mesto za poslanca grofa Caparija (tako; pra- vilno je: Szapäry Géza). Ne nahajajo se ni- kjer na Slovenskem luterani, razen tukaj v sobotskem okraju; pravilo se mi je, da jih je v četirui farah blizu 14.000. Ti so v obče strastni privrženci leve stranke, toda iz edi- nega vzroka, ker je odvetnik Berke, ki se drži levičnjakov, tudi luteran. Ne politično stali- šče in prepričanje, marveč vera loči tedaj ljudi iste narodnosti v dve stranki. Zatorej pa je tudi volitva tukaj strastnejša od dru- gih. 2e par nedelj prej sta lovila grof Capari in Berke zase glasove kmetov s pomočjo svo- jih ,kortešov' in dobrega vinca po vseh fa- rah in ,golibah' (krčmah). Obilno je bilo slišati ,éljen' klicev, hvalisanja, psovanja in grdenja; sila se je boba zmlatilo in otrobov zvezalo — na čast velike Madžarije; celo te- pežev ni manjkalo.-« Na dan volitev so pri- hajali v Soboto proti deseti uri vozovi iz vseh strani, okrašeni, z zastavami in napisi Sza- päry ali Berke. Igralo je šest godb. Red je delalo 40 dragonarjev iz Maribora. Volitve so se začele ob 11. uri in trajale še vso noč. Vas za vasjo je volila. Volitve so trajale 17 ur. Volivci so dobili zastonj jesti in piti. Izid vo- litev je bil znan v torek, 18. junija. Izvoljen je bil grof Szapary Géza z večino 400 glasov. Godbe so zaigrale, dvignil se je tisočeri krik »eljen« in berketovci so hitro izginili. »Toda pri naših bratih na Ogrskem — nadaljuje pi- sec članka — vse duhovnike, učitelje, urad- nike in druge, ki bi se v djanji Slovenci ka- zali, in za povzdigo narodne omike srce ime- li, vse skup lehko na prste ene roke prešte- ješ; in zarad tega je narod ondi tako zaostal, da še ne ve, kaj so volitve, in toraj poslanca voli izmed svojih nasprotnikov; kajti bivši poslanec Berke je tako malo za Slovence ma- ral, kakor bo grof Capari — sta oba debela Madjarona! Sicer se sme letošnja volitev ime- novati zato bolj a, ker je Capari vsaj konser- vativen in pošten katoličan. A upajmo, da bo čez tri leta stopil na noge narod, in izvolil moža iz svoje sredine, Slovenca po omiki, po zvestobi, po srcu, ki se bo revnih — zgublje- nih bratov usmilil, in za nje v Pesti povzig- nil krepek glas.«" . V devetem letniku Slovenskega gospodarja (1875) je Jakob Gomilšak priobčil daljši čla- nek »Luč krščanstva pri panonskih Sloven- cih.«'* Pripoveduje o političnem in verskem življenju pri panonskih Slovencih v devetem stoletju: o Pribinu, Koclju, o deležu salzbur- ških nadškofov pri pokristjanjenju Sloven- cev v Panoniji ter o sv. Cirilu in Metodu. O obsegu »Privinove Vojvodine« pravi: »Ta no- va Vojvodina je obsegala vso sedanjo veliko županijo Zalavarsko, velik del železnograd- ske, del vešprinske in somočke na Ogrskem, pa dalje tudi gotovo prelepe pokrajine slo- vensko-štajerske med Muro in Dravo blizu do Maribora, tj. do gorotanske meje.«" Pri- hod Madžarov je imel hude posledice za Slo- vence v Panoniji. »Le malo število panonskih Slovencev med Muro in Dravo, ter kakih 50.000 na sedanjem Ogrskem ohranilo je živ- ljenje, vero in domovino, dasi so tudi tukaj Madžari večkrat plenili in razbijali.---Na mestu, kjer je stal slavni Salavar, najdeš zdaj le puistino in nekaj razdrobljenih kam- nov. Pred dvema letoma ondi potovaje (torej leta 1873), obiskal sem ta kraj, poljubil drago sveto zemljo in se razplakal, premišljevaje bridko usodo pokojnih praočetov — in tudi sedanjih raztresenih bratov Slovencev.«'^ Ta Gomilšakov članek je veliko dajal prek- murskim naročnikom Slovenskega gospodar- ja. S toplimi besedami jim je razgmU tako lepo preteklost njihovih prednikov v Pano- niji v devetem stoletju. Taki članki so zbu- jali in poživljali narodno zavest pri bralcih. Dne 17. junija 1875 je Slov. gospodar pri- občil članek dopisnika »od ogrsko-štajerske meje«, ki poroča: »Prihodnji mesec se bodo vršile na Ogerskem volitve v deželni zbor. Ži- vahno gibanje se je pričelo zarad tega že med Romuni, med Srbi in Slovaki. In kaj delajo naši bratje Prekmurci? Nameravajo tudi oni v prihodnje otresti spone madžarizma, in po- staviti v Soboti in Rakši (pravilno: Bakši, madž. Baksa, kraj južno od Zalaegerszega, kamor so hodili tudi Slovenci iz dolnjelen- davskega okraja volit) svoja, to je rodoljub- na kandidata? — Nikakor ne, — povsod dr- žijo križem roke, povsod hlapčevsko vpirajo oči in ušesa na vsemogočne uradnike, kaj ne- ki bodo ti iztuhtaH in ukazati blagovolili. Slišimo, da je postavil v Soboti paša teh po- krajin, stolni sodnik Augustič, svojega sina za kandidata, človeka, ki mu je za blagor in narodne pravice Slovencev mar toliko, kakor za lanski sneg. Kedaj vzbudi Bog moža, ki bi se usimlil tega revnega, tlačenega rodu? Ke- daj se bote zedinili vsi, luterani in katoliča- ni, ter si enoglasno izbrali — ne tujca, so- vražnika isvojega, marveč domačina, razum- nika, poštenjaka, — ki Vam bo iz obilnih za- dreg pomagati vedel in hotel??!«" 85 Na teh volitvah leta 1875 je bil izvoljen za poslanca soboškega okraja evangeličan Jožef Berke.2» Dopisnik »Z ... k« poroča v Slov. gospo- darju dne 16. septembra 1875 pod naslovom »Iz Radgone« o ognju, ki je 3. septembra zvečer in ponoči v Satahovcih v štirih urah šestim kmetom uničil poslopja, živež, orodje in večji del živine. Naslednji dan je dopisnik »po mutarskem brodu« prišel čez Muro na pogorišče v Satahovce in si vse ogledal. »Zdaj pa le hajd — nadaljuje dopisnik — naravnoc k staremu prijatelju Marku, župniku Tišin- skemu (bil je to Marko Kolenko — Térdessy), da se po prestanem strahu malo nasmejimo. Hvala Ti mili blagi Marko za preljubeznivo sprejetje! Rečem Ti, da sem redko kedaj tako živo občutil resnične besede pesmice, kojo sva si pred mnogimi leti kaj rada zakrožila: .Nikaj nega lepšega, — Niti veselejšega, — Nego s prijatelji, — Steri so veseli, — Vkup živeti.' — Pri tej priliki zazvedel sem, da 15. t. m. (= tega meseca) izide prvo število ,Prijatelj-a', to je mesečnih novih, ko j e bo gosp. Avgustič Imre izdaval v Budapešti, v prekmurski slovenščini z madjarskim pravo- pisom! Na čelu vabila na naročbo stoji tole: ,Gorizazvanjé na préplacso po imeni »Prija- telj« vszaki mészec edenkrat vodäne znanost razserjüvajocse szlovenszke novine.«^! Dvoje v tem dopisu vzbuja pozornost. Iz vsebine razberemo, da je dopisnik bil duhov- nik in to štajerski, ki je imel prijateljske sti- ke s ušinskim župnikom Markom Térdes- syjem. Ta je bil po rodu iz Crenšovec in se je pisal po očetu Kolenko. Pozneje je pomadža- ril (prevedel) svoje ime v Térdessy. Umrl je 25. decembra 1888 na Tišini.22 Ko je Božidar Raič leta 1860 obiskal Prekmurje, je dobil o Térdessyju slaba poročila, češ da je madža- ron. Zato o njem pravi: »Kraj Mure, naši Ka- peli nasproti, je župa Tišina, kjer je župni- koval Térdessy, pred 1848. Kolenko; sedaj se menda v adu posvetuje z Arpadom in nje- govim sinom Zoltanom, kako bi se najbrže dala poarpaditi ta slovenska okroglina.«^' Iz zgornjega dopisa v Slov. gospodarju razbere- mo, da leta 1875 Kolenko ni bil več tako »strašen«, isaj je imel lepe stike z nekaterimi štajerskimi slovenskimi duhovniki. Drugo, kar iz tega dopisa izvemo, je, da je Imre Augustič izdal pred izidom prve števil- ke svojega »Priatel-a« posebno vabilo na na- ročitev tega mesečnika. Vabilo so dobili žup- niki v Prekmurju; gotovo zato, da bi ta prvi prekmurski mesečnik priporočili svojim ver- nikom. Mogoče je kakšen izvod tega vabua še kje ohranjen. Še enkrat najdemo v tem času v Slov. go- spodarju vest o beltinskem učitelju Murkovi- ču. Dne 3. avgusta 1876 piše: »V Belatincih na Prekmurskem razsajajo Magjari že med tamošnjimi kot jagnjeta pohlevnimi Sloven- ci. Učitelja J. Murkoviča, rodom iz Slov. Staj er j a, so te dni preiskali in ga hotli za- preti, češ, da je slavjansk rogovilež in ud Srbske omladine. Vrli učitelj se je zopet tako natolcevanje pri ministerstvu pritožil«.^* Kdo je pošiljal te nepodpisane dopise »od Radgone« Slov. gospodarju o razmerah v Prekmurju? Mislim, da je to bil zgoraj ome- njeni Jakob Gomilšak, pisatelj in pesnik. Rojen je bil 1. maja 1843 v Bišu pri Sv. Bol- fenku v Slov. goricah in je umrl 23. marca 1906 kot upokojeni katehet tržaške realke v Trstu. Kaplan je bil v Radgoni (nemški, v Radkersburgu, na drugi strani Mure) v letih 1867 do 1876.25 V tem času je imel s prek- murskimi duhovniki lepe zveze. Bil je nam- reč nekakšen »nadpoverjenik« za mohorjane v Prekmurju in to prvi. V tej službi so mu še slediU radgonski duhovniki Anton Mur- šec, Franc Hecl, Franc Šegula in Leopold Vo- zlič (do 1900). Mohorjeve knjige je Družba sv. Mohorja poslala za prekmurske naročnike v Radgono tem nadpoverjenikom,^« k tem so pa poslali župniki svoje ljudi, da so jih pri- nesli ali pripeljali k njim. V tej službi posredništva Mohorjevih knjig prekmurskim naročnikom je Jakob Gomil- šak imel lepe stike s svojimi sobrati v kraji- ni med Muro in Rabo in je tako dobro spo- znal ondotne verske, šolske in politične raz- mere. O njem vemo, da je razen pri Slov. gospodarju (posebno v letih 1869—1876) so- deloval tudi v Novicah, Slovenskem glasniku, Koledarju Mohorjeve družbe. Slovenskem narodu itd. in v nemških (Slovencem prijaz- nih) listih.2^ Torej je upravičena misel, da je Jakob Gomilšak pošiljal »od Radgone« Slo- venskemu gospodarju dopise o razmerah v Prekmurju. 2. KAKO TO, DA JE GABORJEVO PISMO NAPISANO V TAKO LEPI SLOVENŠČINI IN V NAŠEM PRAVOPISU V Gaborjevem pismu se nazorno zrcalijo razmere na šoli, ki jo je Gabor obiskoval v svoji mladosti. V tistem času sta bili v čren- ševski župniji dve šoli: v Crenšovcih in v Srednji Bistrici. Ko je Raič leta 1860 hodil po Prekmurju, se je pri župnikih, ki jih je obiskoval, zelo zanimal tudi za šolske razmere. Ko govori o Cankovi in njenem župniku Borovnjaku, pri- stavlja: »Po učilnicah se zadnjih sedemnajst let otroci poučujejo po slovenskem, kraj nemške meje tudi nekoliko po nemškem, üo 1850. leta pak so se madjariU, kakor je sploh dobro znano; kako bode v bodočnosti, Bog ve. Učiteljev je precej iz naših krajev. Za prva je bila z učenjem po naših učilniških 86 knjigah neprilika, ker se je moralo prestopi- ti od madjarskega pravopisa, v katerem so Prekmurci spisovali knjige, na slovenski pra- vopis; ali nekoliko se je ta nadlega že porav- nala, čeravno so njihove učilnice še v zibe- Pri Košiču je Raič izvedel, da se njegove knjige »kaj slabo razprodavajo, ker ljudje še malo znajo brati. Kako bi tudi znali? Pred 1848. letom, kjer so bile kake učilnice, rinila se je madjarščina v slovensko deco, in vspeh je spodletel. Od one dobe iso druge učilniške knjige, v kterih tudi ni vse, kakor bi trebalo in sicer zbog dvojezičnosti, pa tudi zarad obilnih djanskih in tiskarskih napak. Poleg tega pa še ljudje neradi pošujajo mladino v učilnice, in učitelji niso primemo vzgojeni. Kako je od 1861. leta, ne vem. Enako pa je tudi nam tožiti«.^' Ko Raič govori o Črenšovcih in vaseh, ki so v tej župniji, pristavlja: »... vece (nam- reč vasi) imajo svoje vaške učilnice, kjer z večine podučujejo od nas tam prišedši uči- telj i«.«« Raič še potem na kratko pove o šolah tole: »Zupnih učilnic imajo Prekmurci 18, podruž- nih ali vaških 9 in 4 protestanške, namreč v Petrovcih, Pucincih, Bodoncih in v Kri- ževcih.«'^ O tem, da so slovenski učitelji iz Štajerske prišli učit na šole v Prekmurju, govorijo še drugi viri. Tako Slovenski učitelj dne 20. marca 1873 piše: »Tretjina (namreč učiteljev v prekmurskih šolah) jih je Štajercev, ktere je skrb za vsakdanji kruhek gnala čez Mu- ro.«'* Na koncu tega obširnega članka, v ka- terem govori pisec o hudih razmerah v prek- murskih šolah, beremo zelo topel poziv uči- teljem na desni strani Mure: »In vi narod- njaki — žrtvujte, kdor je srčen, par let; uči- teljev našim bratom manjka — povzdignite jim šole in Muri in kitajskemu zidu kljubu — naši bodo ostali.«'* V Črenšovcih je še konec 19. stoletja bil učitelj Franc Rozman, ki je bil štajerski Slo- venec iz Berkovec v župniji Sv. Jurij ob Sčavnici. Leta 1893 ga je na svojem potova- nju po Prekmurju obiskal novomašnik Franc Kovačič, poznejši doktor in odlični zgodovi- nar. Ta si je iz njunega razgovora tole zapisal: »Ljudske šole so bile na Ogrskem pred absolutizmom prav primitivne. Kjer je vobče bila kaka ljudska šola, bil je učitelj navaden kmet, ki še sam ni znal prav brati in pisati. A dunajska Bachova vlada je napela druge strune. Sporočila je takim učiteljem, da naj gredo se učit, ali pa krave past; ve- čina jih je izbrala poslednje. Vlada je nam- reč vpeljala v šole tudi nemški jezik, a to Ogru ni šlo v glavo. Vsled tega je iz Štajer- skega odšlo mnogo mlajših učiteljev na. Prekmursko, ker jim je vlada tudi določila dobro plačo, dočim so na naši strani osobito tako zvani ,kantnarji' prav pičlo živeli. Do najnovejšega časa je bilo na Prekmurskem mnogo naših rojakov učiteljev, a sedaj jih je že skoro vse smrt pokosila. Ti možje so imeli srce za ondotno slovensko ljudstvo, bili so vsaj na tihem zavedni Slovenci, ki so mnogo storili za Prekmurce. Zato tudi nahajamo v prejšnjih letih toliko prekmurskih učiteljev v Mohorjevi družbi, dočim so sedaj prav redki.«'' Vidimo iz tega pripovedovanja, da štajer- skih slovenskih učiteljev v Prekmurje ni pri- vedel le idealizem, ampak tudi boljši kos kruha. Zdaj pa še primer, kakšno slovenščino so učitelji učili otroke v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, posebno tisti, ki so bili iz sosednje Štajerske. Primer je vzet iz Mur- kovičevega Abecedrxika: »Izišlo je sunce. Vsi na pete! Idimo zdaj veselo naprej. V vodo je spadnola mala bče- lica. V pogibelji je bilo njeno življenje. Opa- zil je to golob. Vejčico je vrgel v vodo. Gori je splazila na vejčico bčela i oslobodila se je. Goloba je zatem nék lovec zagledal, i ho- tel ga je vstreliti. Opazila je to bčela, in je lovca v lice vpičila. »Joj!« je zakričal lovec, golob pa je srečno odletel.«'* To je slovenski pravopis in književna slo- venščina s prizvokom štajerskega narečja, kot še npr.: drugoč ne zuvli čizmov, ni htel, od zdaj je ni več mislil kaj takvega, senoko- še so pune cvetic itd.'^ Zdaj nam je jasno, zakaj je tako lep slo- venski jezik v Gaborjevem pismu. OPOMBE 1. Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljana 1846, str. V. in 1847, str. VI. — 2. B. Raič, Črtice o Prelcmurcih in njihovem govoru. NKLMS za 1868, str. 55; navajam: Raič, Črtice. — 3. Raič, Črtice, str. 56—57. — 4. Raič, Črtice, str. 58. — 5. Raič, Črtice, str. 68. — 6. Raič, Črtice, str. 69. 7. Raič, Črtice, str. 74. — 8. Raič, Črtice, str. 75. 9. M. Kokolj, Prekmurje in Prekmurci v sloven- skem periodičnem tisku. Bibliografski pregled od 1846 do 1945, Mursika Sobota 1957. — 10. Iv. Škafar, Družba sv. Mohorja in Slovenska kra- jina. Celje 1937, str. 30—31. — 11. Na tem mestu se J. Richterju za prijaznost najlepše zahvalju- jem. — 12. »Od Radgone, 7. febr.« — Slov. go- spodar 15. febr. 1872, št. 7, str. 31. — 13. Slov. biogr. leksikon, 6. zv., str. 175. — 14. Slov. gospo- dar 2. maja 1872, št. 18, str. 83. — 15. Slov. go- spodar 27. jun. 1872, št 26, str. 130. — 16. J. Go- milšak, Luč krščanstva pri panonskih Slovencih. Slov. gospodar 11. in 25. marca, 1., 2., 15. in 29. aprila 1875, št. 11, 13, 14, 15, 16 in 18, str. 50, 107-8, 116, 124-5, 129-32, 147-8. — 17. Slov. g(v- spodar 1. apr. 1875, št. 14, str. 116. — 18. Slov. gospodar 29. apr. 1875, št. 18, str. 147-8. — 19. Slov. gospodar 17. junija 1875, št. 25, str. 201. — 20. Vasvarmegye, Budapest 1898, str. 246. — 21. 87 Slov. gospodar 16. sept. 1875, št 38. str. 311. — 22. Gy. Géfin, A szombathelyi egyhazmegye tör- ténete 3. Szombathely 1935, str. 420. — 23. Raic, Črtice, str. 75. — 24. Slov. gospodar 3. avg. 1876, : št 32, str. 295. — 25. K. Glaser, Zgodovina slov. ; slovsttva III, str. 195-6, 307. SBL I., str. 231. — 26. i Škafar, n. d., str. 8. — 27. Glaser, n. d., str. 195-6, 307. SBL I, str. 231. — 28. Raič, Črtice, str. 55. — 29. Raič, Črtice, str. 63. — 30. Raič, Črtice, str. 74. — 31. Raič, Črtice, str. 75. — 32. Sloven- ski učitelj. Maribor 1873, št 9, 20. marca 18, str. 113-116. — 33. Fr. Kovačič, Spomini na Prekmur- sko 1893. Stud. knjižnica Maribor, Ms. 152, str. 24. — 34. Navajam po Murkovičevem Abecedni- ku, III. natis, Budapest 1878, str. 41. — 35. Mur- kovič, n. d., str. 48, 54. 88 IZ PROBLEMATIKE JUGOSLOVANSKE UPRAVE NA KOROŠKEM PRED PLEBISCITOM LETA 1920 TONE ZORN Članek o nekaterih vidikih jugoslovanske uprave na območju plebiscitne cone A po dokončni zasedbi tega območja leta 1919 se v marsičem dotika tistih vprašanj plebiscitne problematike, o katerih je bilo pri nas doslej le malo napisanega. Pri tem sloni članek iz- ključno na študiju arhivskega gradiva, shra- njenega v Arhivu Slovenije (tu gre predvsem za fonde poverjeništva za notranje zadeve de- želne vlade, Narodnega sveta za Koroško in okrajnega glavarstva Bor o vije) in v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Pri študiju teh ar- hivskih fondov so se deloma izluščili odgo- vori na vprašanje medsebojnih kompetenc ju- goslovanskih oblasti (uprave) na Koroškem, na problem demairfcaciijsike črte med obema ple- biscitnima conama, na vprašanje nemških in- temiranoev v Ljubljani, na vrnitve nemško usmerjenih beguncev aprila 1920 in na pro- blematiko Narodnega sveta za Koroško (o njem govori v št. 1/1970 Kronike poseben se- stavek). Dejstvo, da so še vedno nedostopni avsftrijsiki arhivi, predvsem pa celovški deželni arhiv, ipogojuje opisno podajanje problemati- ke, katere dokončno podobo bo podalo šele zajetje vseh ohranjenih arhivskih fondov. V članku omejujem prikaz nekaterih vidi- kov jugoslovanske uprave na južnem Koro- škem na čas od junija 1919 pa do dokončne- ga odprtja demarkacijske črte med obema plebiscitnima conama A in B 14. septembra 1920. Vzrok za tako omejitev je dvojen. Po eni strani je to čas dokončnega utrjevanja in utrditve jugoslovanske uprave na tem ob- močju, po drugi strani pa se (upoštevajoč pri tem seveda tudi močno protijugoslovansko angažiranje avstrijsko-nemške socialne de- mokracije) odpira z odprtjem demarkacijske črte proces slabitve jugoslovanskih upravnih prizadevanj, dejstvo, ki je tudi vplivalo na dokončno plebiscitno odločitev. Značunost jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A je bila po juniju 1919 tudi v tem, da je bila uprava poverjena jugoslovanskim oblastem na podlagi senžermenske mirovne pogodbe z Avstrijo. Ob tem pa je bil položaj med obe- ma plebiscitnima conama (A in B) dejansko nasproten: v coni A aparat, ki se je s težavo reševal spon nekdanje nemške uprave in je- zika, v coni B pa stari, v bistvu neokrnjeni aparat, izhajajoč iz nekdanje monarhije. UPRAVNA RAZDEUTEV JUZNE KOROŠKE IN VPRAŠANJE KOMPETENC Opozorilo na slovensko upravo na Koro- škem po ponovnem zavzetju južnega dela de- žele junija 1919 se kaže predvsem v dejstvu, da je na novo ureditev te uprave v marsičem vplivala vojaška oblast in da so obstajale v tem vprašanju med njo in med ljubljansko deželno vlado določene razlike.' V ozadju teh je bil vsekakor tudi strah predstavnikov ju- goslovanske uprave, da bi si vojska ne pod- redila uradov okrajnih glavarjev in tamkajš • njega aparata in jih potisnila na raven po- možnih oblasti, odvisnih od vojaške uprave.^ Vendar je po dokončni določitvi demarkacij- ske črte med obema plebiscitnima conama prešla uprava nazadnje v civilne roke in pod okrUje deželne vlade za Slovenijo. Zdi se, da je šele aprila 1920 prišlo do novih sprememb v jugoslovanski upravi južne Koroške in to predvsem pod vidikom bližajočega se plebi- scita, ko naj bi bila po predlogu notranjega ministrstva v Beogradu postavljena posebna delegacija, namenjena politični upravi Ko- roške, kar pa je deželna vlada za Slovenijo zavrnila med drugim tudi iz zunanjepolitič- nih motivov;* pri tem je vodila predstavnike ljubljanske deželne vlade bojazen, da ne bi z ustanovitvijo takega organa Jugoslavija jasno pokazala, da ima Koroško za corpus separa- tum in da se razmere na Koroškem bistveno ločijo od tistih v ostali Sloveniji; po mnenju dr. Brejca pa bi imela ustanovitev takega telesa negativne posledice pri bližnjem ple- biscitu.* Prav tako so bili predstavniki ljub- ljanske deželne vlade ter slovenskih koroških' političnih in upravnih oblasti proti postavitvi posebnega strankarskega sosveta za Koroško, ker bi se s tem utegnili zanesti strankarski boji iz osrednje Slovenije še na Koroško.^ Pač pa so se 13. marca 1919 izrekli za boljšo po- vezanost koroških upravnih organov in nji- hovo interno povezavo v rokah dotedanjega boroveljskega glavarja dr. Ferjančiča, v ple- biscitnih zadevah neposredno podrejenega predsedniku deželne vlade dr. Brejcu. Ob tem je dr. Brejc pisal med drugim dr. Fer- jančiču: »V dosego čdmvečjih enakomernosti politično upravnega poslovanja v plebiscit- nem ozemlju bivše Koroške predlagam Vas, da po mojih navoduih v vseh zadevah po- litične uprave, ki so v neposredni ali po- sredni zvezi z ljudskim glasovanjem, nad- zorujete poslovanje okrajnih glavarstev v Bo- rovljah, Velikovcu in SI. Gradcu, kolikor se območje slednjega ok. glavarstva razteza na to ozemlje. — V to svrho Vam naročam, da se osebno prepričate o dejanskih razmerah v ozemlju glasovalne cone in mi koncem vsa- kega tedna predložite zadevno poročilo. — V tem poročilu, ki ima kratko orisati vsako- 89 kratne dejanske razmere, imate navesti vse že tekoče zadeve, ločene po posameznih stro- kah, katerih nujno rešitev smatrate z ozirom na predstoječe ljudsko glasovanje kot potreb- no in mi razven tega stavite še svoje lastne iniciativne predloge, ki bi po Vašem preudar- ku ugodno učinkovali na izid plebiscita. Pri izvršitvi poverjene Vam naloge poslužujte se kot posvetovalnih organov že obstoje- čih narodnih svetov, katerim po lastnem po- znavanju lahko pritegnete tudi druge zaup- nike, ki so Vam kot vplivne osebe poznane.« (20. 3.)* Neuresničena pa je ostala misel o postavitvi posebnih komisarjev za vsako gla- varstvo po enega, z nalogo politične agitacije ob bližnjem plebiscitu.' Namesto tega so bili v boroveljskem okrajnem glavarstvu že od avgusta 1919 stalni sestanki glavarstva z žu- pani in gerenti tega okraja*, zdi pa se, da v velikovškem okrajnem glavarstvu takih po- svetovanj ni bilo." Kako in koliko je vplivala neposredna povezanost med dr. Brejcem in dr. Ferjančičem v naslednjih mesecih na predplebiscitno dejavnost na Koroškem, iz dostopnega gradiva ni videti. Morala pa je biti precej neučinkovita, saj so opravljali v tem času večino nalog, tičočih se plebiscita, na Koroškem bivajoči člani Narodnega sveta. Dostopno gradivo tudi ne omenja kake večje vloge dr. Ferjančiča pri neposrednih politič- nih pripravah na plebiscit. Zanimivo je, da so predstavniki medzavez- niške misije v Celovcu še oktobra 1919 me- nili, da je vsa upravna oblast na jugoslovan- skem delu Koroške v vojaških rokah in se v vsem obračali na komando dravske divizijske oblasti.'" Dr. Brejc pa je še 22. septembra 1919 pisal, da ta misija nima do končne jugoslo- vanske ratifikacije mirovne pogodbe za Av- strijo nobene nadzorstvene pravice nad ple- biscitno cono A, češ da je do ratifikacije te pogodbe plebiscitna cona A neposredni integralni del Jugoslavije: »Danes smatram pas A za sestavni del našega kraljestva, ki postane za nas sporen šele tedaj, ko se s pod- pisom avtrijskega miru podvržemo plebiscitu v coni A.«" Ko pa bo Jugoslavija ratificirala senžermensko mirovno pogodbo, bo šele po dr. Brejcu dobila mednarodni mandat za »okupacijo in upravo, kar pa je nekaj povsem drugega kot j edinstvena vojaška okupacija, ki stoji pod določbami ženevske in haaške konvencije<^.'ä Jugoslovanska uprava je tja do plebiscita 1920 (in še čez do dokončne predaje avstrij- skim oblastem novembra in decembra 1920) bila v marsičem vsaj na zunaj neokrnjena, vendar pa so odloki plebiscitne komisije tako glede propagande obeh spornih strani, slo- venske in nemške, enako tudi ob vprašanju sekvestriranega premoženja in odprtja de- markacijske črte septembra 1920, v marsičem omajali vero južnokoroškega prebivalstva v učinkovitost jugoslovanske uprave. Značil- no ob tem je dejstvo, da je krožil v velikov- škem glavarstvu glas, da dosežejo Nemci s pomočjo antante vse svoje želje. Tako kot druga dejstva so imele tudi take govorice določeno negativno vlogo pri odločitvah dela prebivalstva 10. oktobra 1920. VPRAŠANJE NEMŠKO USMERJENIH INTERNIRANCEV Eden izmed prvih ukrepov jugoslovanskih oblasti po ponovnem zavzetju južne Koroške je bila uvedba sistema internacije vseh vid- nih nasprotnikov slovenstva kot garancija za pomirjenje tega dela dežele. Pravzaprav to na Koroškem ni bilo nič novega, saj so Nem- ci po 29. aprilu 1919 pozaprli in internirali 207 koroških Slovencev, od katerih so jih iz- pustili do 16. maja 164." Za ostalih 41 zapor- nikov pa so avstrijske oblasti sporočile, da so še v preiskavi in da bodo izpuščeni takoj, ko bo izpustila deželna vlada za Slovenijo v ma- ju leta 1919 prijete nemško usmerjene južne Korošce.'"" Koliko južnih Korošcev so inter- nirale jugoslovanske oblasti (v vprašanje vo- jaških ujetnikov se na tem mestu ne spušča- mo), je težko reči. Vsekakor pa je bilo v za- četku julija v Ljubljani nekaj nad 100 koro- ških internirancev, od tega 70 na ljubljan- skem gradu in 3(4 v prisilni delavnici.'^ Za talce so prijemale jugoslovanske voja- ške in civilne oblasti predvsem Slovencem nenaklonjene Korošce ter nekdanje folksve- rovce. Pri tem pa so vojaške oblasti imele dokaj nesrečno roko, kar je imelo slabe po- sledice tudi za bodoče. Predvsem je padlo skozi sito mnogo plev in prav nepoznavanju dejanskega položaja gre »zasluga«, da se je znašel v zaporih ljubljanskega gradu marsi- kateri zavedni Slovenec, namesto nemško usmerjenega Korošca ali pa pripadnika folks- vera. — Ena izmed posledic teh aretacij je bilo pravo zasipavanje poverjeništva za no- tranje zadeve deželne vlade v Ljubljani s prošnjami za izpustitev posameznih zaporni- kov. Intervenirali niso le posamezniki, ampak tudi občinski zastopi in gerenti, župnijski uradi ter krajevni odseki narodnega sveta." Prošnje so se predvsem dotikale slabega po- ložaja internirancev, njihove lojalnosti do nove oblasti, opozarjale pa tudi na nepoprav- ljivo škodo, ki bi nastala, če bi bili zaporniki še nadalje na ljubljanskem gradu; interni- ranci sami pa so navajali, da so bili prisiljeni vstopati v koroški folksver, v nemško-koroš- ke vojaške oddelke. Vzrok, da so pričele oblasti kmalu izpuščati internirance, je treba iskati tako v upošteva- 90 nju vrste prošenj in priporočil predvsem žup- nijskih uradov, kakor tudi v neusklajenosti vojaških in civilnih oblasti ter pritisku med- zavezniške vojaške misije v Celovcu. Ob tem naj opozorimo, da je prišla že junija 1919 prav zaradi tega vprašanja v Borovlje posebna francosko-angleška komisija,^' julija meseca pa v Ljubljano dva predstavnika te misije, da bi si ogledala položaj internirancev. V po- ročilu, ki je sledilo obisku, sta se ta predstav- nika še posebej zavzela za čimprejšnjo izpu- stitev interniranih žena in starih oseb. Po- dobno zahtevo je celovška misija poslala za koroške Slovence tudi koroški deželni vladi. Ko je misija avgusta meseca ponovno obiska- la Ljubljano, so se v prisilni delavnici zaprti Korošci pritožUi zastopniku antantne komisi- je kapetanu Thomsonu, da so ostale njihove prošnje za izpustitev ljubljanski vladi nere- šene. Opozorili so, da so v prošnji navajali nevzdržen gmotni položaj svojih družin ter izrazili pripravljenost izseliti se v Nemško Avstrijo. Izjavili so tudi, da so bili bogatejši interniranci izpuščeni, medtem ko so reveži še nadalje ostali v internaciji ter končno pro- sili za izmenjavo internirancev med Ljublja- no in Nemško Avstrijo.'^ Med vzroki za izpuščanje internirancev iz ljubljanskih zaporov je bila tudi skupna ita- lijanska in nemška propaganda ob aretacijah posameznih Korošcev. Med vzroki so ljubljan- ske oblasti navajale tudi vprašanje podpor za družine tistih internirancev, katerih hra- nilci so bili zaprti na ljubljanskem gradu.-* Do 16. julija 1919 je deželna vlada za Slo- venijo izpustila 163 zapornikov ter zahtevala od koroške deželne vlade izpustitev preosta- lih 17 Slovencev, interniranih v Gmiindu na Zgornjem Koroškem (med interniranci je bil tudi kasnejši poslanec dr. Valentin Rožič).-' V prvi polovici avgusta je bila zatem izpu- ščena še trideseterica internirancev.-^ — Na neusklajenost med vojaškimi in civilnimi oblastmi pri izpuščanju internirancev kaže dejstvo, da je 19. julija 1919 ukazal poveljnik ljubeljskega odreda v Št. Jakobu v Rožu, podpolkovnik Tripkovič, brez dogovora z de- želno vlado, izpustiti 72 internirancev. Ob tem se je pokazalo, da so bili izpuščeni prav najhujši slovenski nasprotniki iz Roža, v za- poru pa so še nadalje ostali po nemško usmerjenih Korošcih ovadeni zavedni Slo- venci.^' Na nepoznavanje koroškega miljeja, tako z vojaške kot s civilne strani, zgovorno kaže Tripkovičev odgovor na pritožbo deželne vlade. V odgovoru je Tripkovič poudaril, da je bilo vseh 72 internirancev poslanih na ljubljanski grad za časa vojaških operacij in na njegovo povelje. Ko pa je nastopila pomi- ritev in vzporedno z njo intervencija medza- vezniške misije v Celovcu, je poveljstvo lju- beljskega odreda preiskalo preteklost vsake- ga posameznika in šele na podlagi teh poiz- vedb zahtevalo njihovo izpustitev. Sama iz- pustitev pa ne pomeni, da bodo izpuščeni na popolni svobodi, ampak jih bodo oblasti kon- finirale. Tako kot deželna vlada se je tudi podpolkovnik Tripkovič pritoževal, da so ljubljanske oblasti brez njegove vednosti iz- pustile na popolno prostost več organizator- jev folksvera in več najhujših slovenskih na- sprotnikov.^^ Da bi se preprečili nadaljnji ne- sporazumi, je ob tej izpustitvi komanda drav- ske divizij ske oblasti predlagala ustanovitev posebne komisije iz vojaških in civilnih za- stopnikov, ki bi pretresla vse zapornike. Ta predlog so v prihodnjih dneh osvojili tudi predstavniki slovenskih političnih strank ter v ustrezno komisijo določili dotedanjega boroveljskega okrajnega glavarja Župneka kot zastopnika ljubljanske deželne vlade; vladnega koncipienta Marsiča kot vladnega referenta, polkovnika Kocha kot zastopnika vojske, ter zastopnike posameznih političnih strank: za Vseslovensko ljudsko stranko dr. Jakoba Mohoriča (namestnik Jožef Rust j a), Antona Juga za Jugoslovansko demokratsko stranko in Franca Svetka za Jugoslovanslco socialno demokratsko stranko.^" Preseneča, da v tej komisiji ni bilo nobene- ga predstavnika tistih slovenskih Korošcev, ki so že junija 1919 na podlagi krajevnega poznanja in fragmentarnih virov presojali zanesljivost in krivdo vsakega interniranca.-" To komisijo so sestavljali člani odbora koro- ških beguncev: poslanec Franc Grafenauer, župnik dr. Arnejc, dekan Limpl in učitelj Ko- vač. Na njihovo intervencijo je bilo izpušče- nih 17 internirancev.^' Za mnenje o zapornikih so bile avgusta me- seca povprašane tudi posamezne občine. Obči- ne, v katere so bili poslani seznami zaporni- kov, opozarjajo na kraje, iz katerih so bili po- samezni zaporniki in interniranci. Iz plebiscit- nega ozemlja se omenjajo tele občine in kraji: Dobrla ves, Čače, Globasnica, Libeliče, La- bet, Pliberk, Grebinj, Sv. Jurij, Ojstrica, SI. Plajberk, Velikovec, Železna Kapla in Žva- bek, Bilčovs, Bekštajn, Borovlje, Dobje, Žre- lec, Marija na Zilji, Gorice, Gora, Št. Ilj, Kot- mara ves, Loga ves, Malenice, Št. Jakob, Svetna ves, Podgora, Podhum, Šmarjeta v Rožu, Ribnica ob Vrbskem jezeru in Rožek.-^ Zaradi pritiska medzavezniške misije in stalnih nemških pritožb je predlagal general Maister na seji Narodnega sveta za Koroško, dne 21. avgusta 1919, izpustitev vseh inter- nirancev iz cone A, ki so bUi v Ljubljani ali pa tudi drugod (vojni ujetniki v Srbiji) in bi- li aretirani kot jamstvo za red in mir. Med- nje je prištel vise zapornike z območja Me- 91 žiške doline ter vse druge, z izjemo desete- rice kot pogoja za izpustitev v Gmiindu inter- niranih Slovencev.*' Izpuščeni so bili še nada- lje pod ustreznim nadzorstvom.'" S stališčem generala Maistra so se strinjali tudi predstav- niki slovenskih političnih strank. Po njihovem predlogu naj bi konfinacijo posameznikov predlagali občine, župni uradi, orožništvo in krajevni' odbori Narodnega ßveta, okrajno glavarstvo pa naj bi te predloge dokončno presodilo." Komisija za izpustitev internirancev je 12. septembra predlagala prostost za prvih 40 in- ternirancev. V naslednjih dneh so bili do 18. septembra izpuščeni še preostali interniranci, z izjemo tistih, proti katerim je tekel sodni postopek. Ob zadnjih izpustitvah je povelj- stvo dravske divizije menilo, da naj v bodoče v interesu ugodnega izida plebiscita ne bo več internacij, ampak naj se postopki izvaja- jo po veljavnih zakonih in predpisih.'* Deželna vlada za Slovenijo je 27. septem- bra obvestila tudi Narodni svet za Koroško, da je zastopnik avstrijske republike sporočil odlok dunajske vlade o takojšnji izpustitvi vseh slovenskih koroških internirancev in njihovi vrnitvi prek Spilja v Jugoslavijo." NADALJNJI UKREPI JUGOSLOVANSKIH OBLASTI Opozorili smo, da je bU eden izmed prvih ukrepov nove jugoslovanske oblasti tako pred 29. aprilom 1919 kot tudi ob ponovni zasedbi Koroške odpust dotedanjega nemškega urad- ništva in učitelj stva in nadomestitev s Slo- venci. Na območju šolskega komisariata Bo- rovi j e je bilo tako odslovljenih kakih 70 uči- teljev, le šesterica učiteljev s tega območja je bila zatem sprejeta v službo jugoslovanske države, med njimi dve učiteljici in dva učite- lja v Št. Jakobu in v Rožu, en učitelj v Le- dincah in ena učiteljica v Kotmari vesi; trije učitelji pa so bili predvideni za upokojitev.'* Določeno je tudi bilo, da se morajo vsi odpu- ščeni železniški uslužbenci na progi Svetna ves — Zihpolje izseliti iz svojih dotedanjih službenih stanovanj, vendar do izselitve za- radi intervencije medzavezniške misije v Ce- lovcu ni prišlo.'* Del odslovi j enega uredni- štva se je tudi prostovoljno izselil iz jugoslo- vanskega zasedenega ozemlja na ozemlje Nemške Avstrije, del nemško usmerjenega prebivalstva pa je pobegnu maja 1919 pred prodirajočo jugoslovansko vojsko ter se za- radi protijugoslovanskega zadržanja ni mo- gel vrniti na svoje domove. Več oseb so jugo- slovanske oblasti tudi pregnale s slovenskega ozemlja. — Po oceni medzavezniške misije v Celovcu je zbežalo pred Jugoslovani iz ple- biscitne cone A leta 1919 od 700 do 900 oseb,'* od tega jih je odpadlo 426 na boro- veljsko okrajno glavarstvo. Iz posameznih ob- čin tega glavarstva je bilo naslednje število beguncev : Otok-Ribnica 8, Bistrica v Rožu 23, Loče ob Baškem jezeru 16, Sele nihče. Svet- na ves 13, Bilčovs 1, Medborovnica 38, Loga ves 24, Kotmara ves 11, Drava 12, SI. Plaj- berk 10, Ledince 31, Radiše 4, Vetrinj 25, Rožek 27, Škofiče nihče, Medgorje 12, Zrelec 13, Zihpolje 29, Borovlje 25, Smarjeta v Ro- žu 9, Hodiše 9, Št. Jakob v Rožu 68, Podlju- belj 28 in Dobje 24 (?)." Na vprašanje, koliko oseb je bilo pregnanih iz plebiscitne cone A na območje Nemške Avstrije, utegnejo odgovoriti podatki iz janu- arja 1920. Do tega časa je bilo iz cone A re- patrürano 34 Avstrijcev (iz območja okrajne- ga glavarstva Velikovec 14 in okrajnega gla- varstva Borovlje 20), pregnanih pa je bilo skupno 177 oseb, od tega, 59 iz Območja okrajnega glavarstva Velikovec in 118 okraj- nega glavarstva Borovlje.'^ Prav ob teh pregonih in izselitvah se je de- lo jugoslovanske uprave po aprilu 1920 v marsičem poslabšalo, saj so se mogli po odlo- čitvi antantnih predstavnikov vrniti v plebi- scitno cono A vsi pobegli nemško usmerjeni južni Korošci, in z njihovo vrnitvijo je dobila nemška agitacija na tem območju nov polet. Jugoslovanske oblasti so sicer skušale pre- prečiti vrnitev pobeglih južnih Korošcev, vendar pa so morale končno pristati na nji- hovo vrnitev z izjemo tistih, ki so jih izgna- le jugoslovanske civilne oblasti in ki so po- stali javni uslužbenci nemške avstrijske re- publike. Vsem povratnikom se je zagotovila popolna prostost, izjema so bili tisti, ki so jih preganjale sodne oblasti." Slovenske oblasti so sicer skušale zavreti protijugoslovansko delovanje povratnikov s kazenskimi sankcijami, vendar kazni večkrat niso bile učinkovite.** V okvir teh ukrepov spada še v jeseni 1919' zaprtje vrste gostiln, središč protijugoslovanske propagande in ce- lic Heimatdiensta.*! Skušalo se je tudi ovi- rati delo nemško usmerjenih nepolitičnih or- ganizacij, vendar so se Nemci večkrat izog- nili nastopom jugoslovanske uprave z nena- povedanimi sestanki ali pa z zaključnimi zbo- rovanji v zaprtih prostorih, za katera ni ve- ljalo oblastveno dovoljenje (tako imenovana zborovanja po členu 2, o katerih za kasnejši čas piše tudi Hans Steinacher v knjigi Sieg in deutscher Nacht, 1943). Skladno z zahte- vami antantne misije je bila preklicana še konfinacija nekaterih nemških agitatorjev, obsojenih konec 1919.** Več internirancev, zaprtih na ljubljanskem gradu, je büo poleti 1919 izpuščenih potem, ko so obljubili zapustiti ozemlje Jugoslavije. Ob teh pregonih so sklenui izgnati iz zasede- nega dela Koroške le tiste, katerih izgon bi 92 zahtevali občinski zastopniki, župnijski urad, orožništvo in krajevni odbor Narodnega sve- ta." Tako kot druge ukrepe je veljavnost tudi tega ukrepa v predplebiscitnem času avgusta 1920 preklicala julija meseca konstituirana plebiscitna komisija, kar so Nemci v okviru heimatdienstovega aparata s pridom izkori- stili. Drug ukrep proti nemški nadvladi na ob- močju južne Koroške je bila jeseni 1919 v ok- viru takratne jugoslovanske zakonodaje uvedba prisilnega nadzora nad zemljiško in drugo posestvijo vidnih Nemcev in nemških veleposestnikov ter kapitala. Poleg nacional- nega momenta ter želje pridobiti si naklo- njenost južnokoroškega agrarnega proletari- ata iso bili v ozadju teh ukrepov tudi fiskalni vzroki, predvsem bojazen, da se ne bi last- niki sekvestriranih posestev odtegnili davč- nim dajatvam in v škodo Jugoslavije odsvo- jili svojo dotedanjo posest ali dele posesti. Dokumentacija kaže, da so se upravni organi na Koroškem resno ukvarjali z mislijo na dokončno razlastitev nemške veleposesti, vendar pa jUi je v tej nameri v marsičem ovirala zahteva plebiscitne komisije, ki je sklenua 1920 odpravo vsakega nadzorstva nad zaseženimi posestvi ter njihovo vrnitev dote- danjim lastnikom, dejstvo, ki je imelo marsi- kje usodne posledice za plebiscit, saj je bilo na primer samo na Hellendorfovih posestvih odvisnih od tega veleposestnika, še bolj pa od njegovih nemško usmerjenih oskrbnikov, 74 družin ter približno 1800 glasovalcev,** česar so se jugoslovanske oblasti tudi zavedale (gl. Slovenski narod, 7. 9. 1920). Edino, kar je ostalo od jugoslovanskega nadzorstva nad nemškimi veleposestmi tik pred plebiscitom, je bUo določilo plebiscitne komisije, da naj ukrepi jugoslovanske uprave (šlo je predvsem za vprašanje najemniških pogodb) ostanejo do plebiscita nedotaknjeni. Kot vse kaže, pa se lastniki sekvestriranih veleposesti niso vedno držali tega določila.*^ M. Wutte piše, da je bilo sekvestriranih ali stavljenih pod državni nadzor v celoti 56 večjih in kakih 25 manj- ših obratov.*" Po dostopnih podatkih so jugoslovanske oblasti stavile pod nadzor v velikovškem okrajnem glavarstvu naslednje posesti: ce- lotno posest družine Orsini-Rosenberg, posest Franza Edelmanna na območju Miklavče- vega, veleposest grofa Thurn-Valsassina ter premoženje rudarske družbe Bleiberger-Berg- werks Union (BBU) na območju cone A, vele- posestvo Davida Eggerja, posest Oskarja Christalnigga, Katarine Seifritz, Ivana Stenz- la v Suhi, Karla Petzolda v Libeličah, gozd- no posestvo Emila Kühnelja iz Velikovca (?), veleposest Ivana Jagovca iz Homališ; Jožeta Korničarja, Korte; Jožefa Pavlica, Bela; J. Luschnika, Korte; posest benediktinskega .sa- mostana v Dobrli vesi in viteške komende na Reberci.*' Nadrobnejši pa so podatki za območje bo- roveljskega okrajnega glavarstva. Poleg vele- posesti kneza Orsini-Rosenberga, barona Hell- dorfa, grofa Goessa v Zrelcu ter princa F. Lichtensteina so padle pod državno upravo še naslednje veleposesti: veleposest Josepha Krassniga iz Svetne vesi, Karla Schuster j a v St. Jakobu v Rožu, Franza Schuster j a v Pod- gorjah in Svečah, podjetje Ringofenziegelei Rosenbach Franza Schusterja in Johana Gui- dassionija v Podroščici, premoženje zadruge »Vorschussverein« v Borovljah, imovina Ja- koba Lauseggerja v SI. Plajberku (ker posest ni bila velika, je bilo nadzorstvo 30. novem- bra 1919 razveljavljeno), posest Davida Eg- gerja iz Spittala/D. na območju Južne Koro- ške, Alfreda Voigta v Selah, posestvo Ludvi- ka Wittgensteina (kje?), nadučitelja Oswalda Bernolda iz Marije na Zilji, Franza Ander- leta z Dunaja, Antonije Scheriau iz Svetne vesi, Emilije Ferlatti prav tam, železarsko podjetje Kärntnerische Eisenindustriegesell- schaft v Borovljah, tvrdke Antonisch prav tam, puškarska tovarna J. Ogris, prav tam, tvrdka Gebrüder Moro v Vetrinju, podjetje Kämtnerische Holzverwertungsgesellschaft v Beljaku (predvsem parni žagi v Podgorjah in Svetni vesi), lekarna Fritz Höhr v Borovljah, podjetje Robert Marchart prav tam, imovina zadruge Rosenthaler Wirtschaftsverein v Bo- rovljah (medtem ko so bila postavljena pod nadzor ostala industrijska podjetja še v letu 1919, je bUo to podjetje postavljeno šele 11. marca 1920) in končno še premoženje konfe- sionalne organizacije Deutschevangelischer Bund v Borovljah in protislovenske organi- zacije Schulverein — Südmark.*« Zanimivo je, da so slovenski liberalci nastopili proti sekvestru ali drugačnemu nadzorstvu nem- ške posesti na Koroškem (prim. Slovenski na- rod, 17. 9. 1920, št. 216). PROBLEM DEMARKACIJSKE ČRTE MED PLEBISCITNIMA CONAMA A IN B Eno glavnih vprašanj, s katerim iso se ; ukvarjale tako vojaške kot tudi civilne jugo- slovanske oblasti po ponovni zasedbi Koro- ške, je bilo vprašanje popolne zapore demar- kacijske črte med obema demarkacijskima ' območjema. Namen te zapore je bU dvojen: na eni strani otežiti oskrbo Celovca in zgor- njega dela Koroške s poljedelskimi pridelki južnega dela dežele — v širšem smislu z ži- vUi bogate Jugoslavije — ter s tem prispeva- ti k zaostrenemu pomanjkanju živil tako na Koroškem kot v vsej Avstriji. Drug namen pa je bUa želja preprečiti vsakršne stike pre- bivalcev obeh plebiscitnih con in s tem one- 93 mogočiti pričakovano nemško nacionalno in protijugoslovansko propagando. V dneh pred dokončno izpraznitvijo Celovca je bil v ozad- ju zahteve po polni zapori demarkacijske črte tudi strah pred razširitvijo komunističnih (socialističnih) idej v slovenski del Koroške.*'* Ta cilj pa je bil zaradi dolžine demarkacij- ske črte, še bolj pa zaradi nezadostnega šte- vila obmejnega vojaštva, vzrok dokajšnje propustnosti, ki iso jo slovenski narodnostni nasprotniki pa tudi tihotapci živil s pridom izkoriščali. To velja posebno še za čas od jeseni leta 1919 dalje, ko je bil ustanovljen propagand- ni oddelek koroškega deželnega odbora, pred- hodnik kasnejšega Heimatdiensta.*" Od tega časa se množe pritožbe jugoslovanskih oblasti nad razvejano propagandno dejavnostjo Ce- lovca, ki jo je bilo mogoče po prvem presene- čenju v zimskih mesecih 1919/20 kolikor to- liko zmanjšati. Koroško obmejno poveljstvo je ob tem 2. oktobra opozorilo okrajno gla- varstvo Borovlje, da je mogoče dovoliti pre- hajanje demarkacijske črte le v primeru smrti, zdravljenja v celovški bolnici,'' za na- bavo zdravil, ki jih ni mogoče dobiti na ozem- lju cone A, lastništva na obeh straneh de- markacijske črte in če ima posameznik »tako nujen opravek, da bi vsled opustitve istega zadela interesiranca znatna škoda«.Po po- datkih okrajnega glavarstva Borovlje je bilo izstavljenih v času od 24. marca do 28. julija 1920 4268 propustnic za prehod v plebiscitno cono B in obratno. Nekateri so dobili pro- pustnico tudi z veljavnostjo več dni, tja do enega meseca, in za večkratni prehod meje. Stalne prepustnice pa so imeli delavci, ki so hodili na delo onkraj demarkacijske črte v Mostič in Labot. Podobno tudi posestniki — dvolastniki. Okrajno glavarstvo je sporočilo, da je le redkokdaj odklonilo prošnjo za pre- hod demarkacijske črte posebno še, če je bil naveden vzrok potovanja."' Zdi se, da so prejemali prenašalci protiju- goslovanskega propagandnega gradiva za vsak prenos po 20 (jugoslovanskih) kron.-''* Konec novembra 1919 je uspelo jugoslovan- skemu orožništvu izslediti v Ribnici ob Vrb- iskem jezeru štiri nemške agitatorje, proti ka- terim je uvedlo okrajno sodišče v Borovljah kazenski postopek.^* Velikovški okrajni gla- var pa je v tem času poročal, da ima s po- močjo konfidenta pregled nad nemšidm pro- pagandnim aparatom.5« Ta položaj pa se je v pomladnih mesecih 1920 v marsičem spremenil. Predvsem je tu omeniti odhod dela jugoslovanskega vojaštva s Koroške, ki bi ga moralo zamenjati v skla- du z določbami senžermenske pogodbe orož- ništvo, sestavljeno iz domačega prebivalstva. Zanimivo je, da so nemške koroške deželne oblasti odsvetovale nemško usmerjenemu de- lu južnih Korošcev vstop v jugoslovansko orožništvo predvsem pod vidikom morebitne izgube glasovalne pravice pri predstoječem plebiscitu. Ob odhodu jugoslovanske vojske iz plebi- scitne cone A nemška prizadevanja kljub ita- lijanski podpori po ponovni jugoslovanski iz- praznitvi cone A in nadomestitvi jugoslovan- ske vojske z antantnimi (ali bolje italijanski- mi) četami niso rodile sadu. Ob tem se je po- srečilo kljub nasprotovanju plebiscitne komi- sije obdržati v jugoslovanskem orožništvu večje število orožnikov, ki niso bili Korošci (deloma tudi prikrito); moralo pa se je šte- vilo jugoslovanskih orožnikov na pritisk ko- misije dokaj skrčiti. Poleg orožništva so leta 1920 bile na de- nmrkacijski črti tudi finančne straže.'" Šte- vilo finančnih orožnikov je bilo 7. aprila 1920 211. Po posameznih krajih so bili razvrščeni takole: Blače 20, Drava 12, Loga ves 12, Zg. Dole p. Ribnica 10, Ribnica 12, Goričiče p. Vetrhij 10, Vetrinj 12, Žrelec 12, Grabštajn 6, Breg pri Grebinju 14, Sv. Mihael p. Tinje 10, Mali Št. Vid 10, Djekše 8, Golovica p. Krča- nje 8, Lom p. Pustrica 10, Grebinj 10, na ob- močju občine Ruda 10, Dravograd 10. Dne 20. junija 1920 je štelo celotno orož- ništvo na Koroškem 1.072 mož (od tega 20 oficirjev). Med njimi je bilo 475 domačinov, ki so se vključili v jugoslovansko orožništvo kot pomožni orožniki.5» Dne 7. septembra 1920 je bilo številčno stanje jugoslovanskega orož- ništva 1015 mož, od tega 590 Korošcev (Arhiv INV, f. 7, mapa 22). V začetku aprila 1920 je bilo v celoti 73 obmejnih orožniških straž. Po posameznih okrajnih glavarstvih so bile orožniške postaje razporejene takole: okrajno glavarstvo Velikovec: prvi vod 5. orožniške čete: Velikovec, Grebinj, Ruda, Djekše, Tinje, Pustrica, Mali St. Vid, Sv. Mihael, Grabštajn, Pokrče, Vovbre. Drugi vod: Dobrla ves, Sin- ča ves, Galicija, Železna Kapla, Jezersko, Pli- berk, Libeliče ter mestni stražniki v Pliberku in Velikovcu."" Okrajno glavarstvo Borovlje. Prvi vod v Vetrinju: orožniška postaja Vetrinj (9 aktiv- nih in 14 pornožnih orožnikov domačinov), Medgorje (4, ~), Zakamen (6, 4), Zrelec (6, 13), Nova ves (5, —), Spije (8, 23), Zihpolje, Majernik (6, 5), Dvor (2, 2), Podkrnos (1, 3), Golšovo (1, 3). Drugi vod v Ribnici: Sekira (6, 5), Dole (6, 5), Hodiše (5, —), Ribnica (6, 5), Škofiče (6, 1), Kotmara ves (5, —), Plešerka (2, —). Tretji vod v Rožeku: Loga ves (6, 12), Bil- čovs (4, —), Rožek (6, 5), Št. Ilj (2, 2), Zopra- če (4, 20), Podraveljski most (3, 6). Četrti vod v Blačah: Dobrovlje (6, 4), Le- dince (5, —), Blače (4, 10), Ob Dravi (2, 12), 94 KraŠče (3, 9), Podgorje (5, 6), Stari grad (3, 6). Peti vod v Bistrici v Rožu: Bistrica v Rožu (5, 10), Sele (2, —), Borovlje (8, —), Podro- ščica (6, 3), Podgorje (5, —), Kožentavra (6, —), Šmarjeta v Rožu (5, —) in Podljubelj (2, -). K temu je dodati še 521 vojakov (od tega 21 oficirjev), razporejenih po Pliberku, Grab- štajnu, Vovbrah, Velikovcu, Ledincah, Vetri- nju, Bistrici v Rožu in Borovljah.'' Hans Steinacher v knjigi Sieg in deutscher Nacht, Wien 1943, opozarja, da je uspevalo jugoslovansko orožništvo (kljub maloštevilc- nosti) do 16. septembra 1920 delno brzdati nemško nacionalno propagando in delovanje protislovenskega Heimatdiensta. Ta situacija pa se je popolnoma spremenila septembra meseca, ko je plebiscitna komisija sklenila popolno odprtje demarkacijske črte med obe- ma plebiscitnima conama ter umaknitev ob- mejnih straž za en kilometer v notranjost plebiscitne cone A. Orožnikom je bila prepo- vedana tudi kontrola prehodnikov demarka- cijske crtej'^ kar so Nemci s pridom izkori- ščali za prenos propagandnega materiala in za načrtno protijugoslovansko dejavnost. Na širino te Heimatdienstove dejavnosti kaže po- datek, da sta v začetku septembra meseca slo- venska orožnika prijela dva celovška agita- torja brez ustreznih dokumentov ter jima od- vzela kakih 30 kg propagandnega gradiva."' Večkrat pa je bila ta »domoljubna dejavnost« celovških Nemcev po odprtju demarkacijske črte povezana z nakupovanjem v Celovcu manjkajočih živil."* Razumljivo je, da je ob takem navalu prišlo tudi do kraje in do fizič- nih napadov na posamezne Slovence."' Eden izmed protiukrepov jugoslovanskih oblasti do take heimatdienstove dejavnosti — kolikor so sploh še imele ob vsestranskem nadzoru plebiscitne komisije možnost samostojnega ukrepanja — je bil poskus ustanovitve po- možnih straž, sestavljenih iz domačih mož in fantov. Zdi se, da so bile te straže ustanovlje- ne predvsem na območju Dobrle vesi, kjer so ponoči opravljale redarsko službo."" Vendar pa je na nemško pritožbo plebiscitna komisi- ja 29. septembra prepovedala tudi ta ukrep slovenske strani."' OPOMBE 1. Gl. dopis f. 7/1919, št dok. 5527/pr z dne 30. junija 1919; prepis zapisnika 105. seje deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani 8. junija 1919 v arhivu INV (Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani). — 2. Arhiv Slovenije, fond poverje- : ništva za notranje zadeve, f. 7/1919, dok. 5460/pr. (kolikor ni drugače navedeno, je gradivo iz tejja fonda). — 3. Zapisnik 135. seje deželne vlade za Slovenijo 1. aprila 1920. — 4. F. 7/1919, dok. 5108 j /pr. — S. Prav tam. — 6. Prav tam. — 7. F. 15/1919, dok. 10261/pr. — 8. F. 2/1919, dok. 10261/pr. — 9. Gl. op. 7. — 10. F. 2/1919, dok. 10931/pr. — 11. Prav tam, dopis predsedstva deželne vlade s tega dne komandi dravske divizijske oblasti. — 12. Prav tam. Prim, tudi dopis predsedstva de- želne vlade notranjemu ministrstvu, Beograd; prav tam. — 13. Dopis avstrijskega zunanjega ministrstva jugoslovanskemu poslaništvu na Du- naju 16. maja in depeša poslanika dr. Pogačnika 19. maja f. 8/1919. — 14. Prav tam. Po drugih podatliih je bilo na Koroškem zaprtih 216 Slo- vencev. — 15. Prim, seznam internirancev f. 9/1919, dok. 7197/pr. — 16. Ob prošnjah krajevnih odborov narodnega sveta je Narodni svet za Ko- roško 23. avgusta 1919 sporočil upravi zaporoiv na ljubljanskem gradu, da je za izpustitev ali za pridržanje internirancev kompetenten izključno Narodni svet za Koroško, f. 11/1919. — 17. F. 7/1919, dok. 5536/pr. — 18. F. 8/1919, dok. 7052/pr. — 19. F. 11/1919, doik. 7783/pr. — 20. Gl. op. št 5. — 21. F. 8/iai9, dok. 7096/pr. Skupno število izpuščenih se nanaša tudi na Mežiško dodino ter na nekatere internirane štajerske Nemce. — 22. F. 9/1919, dok. 7373/pr. — 23. F. 8/1919, dok. 6340/ pr. — 24. F, 11/1919, dok. 7093/pr. — 25. F. 11/ 1919, dok. 8596/pr. — 26. F. 7/1919, dok. 5281/pr. — 27. F. 7/1919, dok. 5434/pr. — 28. F. 10/1919, dok. 7253/pr. — 29. Prim, tudi članek dr. V. Ro- žiča Interniranci, Slovenec, 11. IX. 1919, št 208. — 30. F. 11/1919, dok. 8226/pr. — 31. F. 11/1919, dok. 8758/pr. — 32. F. 11/1919, dok. 8979/pr. —j 33. F. Fond Narodnega sveta za Koroška v Ve- likovcu, f. 1. — 34. F. 2, Dopis okrajnega šolske- ga komisariata v Borovljah 5. avgusta 1919, Fond Narodnega svetai za Koroško v A. S. — 35. Fond okrajnega glavarstva Borovlje f/1919, dok. št. 2080 v A. S. — 36. Fond INV f. št. 2 (podatki iz januarja 1920). — 37. Fond okrajnega glavarstva Borovlje, d. 1919, dok. 4315. — 38. Fond okrajne- ga glavarstva Borovlje, f. leto 1919, dok. 2397; tudi INV, f. 7, mapa št. 21. — 39. INV, f. 2 (Dopis) komande dravske divizije predsedniku deželne vlade 20. marca 1920). — 40, Ustrezne odloke je izdala Deželna vlada za Slovenijo še februarja 1919. leta. Prim, ustrezni odlok v Uradnem listu Deželne vlade z dne 8. februarja 1919, XLVII. — 41. Na območju velikovškega okrajnega glavar- stva je bilo do 29. julija 1920 zaprtih zaradi pro- ti jugoslovanske propagande 13 gostiln; ena v Ma- lem Št Vidu, ena v Pokrčah, ena v Rudi, dve v Tin j ah, ena v Sv. Lovrencu, ena v Železni Kapli, ena v Dobrli vasi, ena v Bistrici, ena v Grebinju, ena v Galiciji, ena v Vresah (občina Pokrče) in ena v občini Važenberk (INV, f. 7. — 42. F. 9/1919 — 43. Fond okrajnega glavarstva Borovlje f. leto 1919, dok. 3328. — 44. INV, f. 7, mapa 24. — 45. Do- kumentacija opoizarja na več primerov, da so nem- ški oskrbniki teh posestev skušali pregnati z na- jemne zemlje slovensko usmerjene najemnike, predvsem tiste, ki so prejeli zemljo v najem od jugoslovanskih oblasti. Tako je 19. septembra 1920 oskrbnik Helldorfovega posestva skušal vre- či iz stanovanja v zaselku Kloster dotedanjo na- jemnico (dopis krajevnega odbora Narodnega sveta, fond Narodnega sveta za Koroško,- f. 1). Podobni poskusi so bili tudi jeseni 1919 na ob- močju humperške veleposesti (poročilo orožniške postaje Humperk, 14. avgusta 1919, f. Food Okrajnega glavarstva Borovlje). — 46. M. Wutte, Kärntens Freiheitskampf, Weimar 1943. — 47. Prim, dopis okrožnega agrarnega urada za Ko- roško sekciji SHS medzavezniške plebiscitne ko- misije 1. oktobra 1920, INV, f. 7, mapa 24. — iS, AS, Odločbe o sekvestru so v materialu okrajne- ga glavarstva Borovlje f. 3 (obratni spisi). — 49. 95 Gl. zahtevo predsednika deželne vlade za Slove- nijo dr. Brejca 2. avgusta 1919. f. 11/1919, dok. 7288/pr — po mnenju jugoslovanske policije naj bi bilo v tem času v Celovcu in v okolici kakih 5000 članov komunistične stranke Avstrije, f. 11/ 1919 dok. št. 7288/pr. — Po umiku jugoslovanske vojske iz Celovca je skušala izpolniti vrzel pri prodaji in odkupu poljščin na območju cone A posebna »Družba za nsikup in prodajo«, ki pa se ni najbolj obnesla. To je imelo večkrat tudi negativen odmev med južnim koroškim prebi- valstvom (prim, dopis okrajnega glavarstva Bo- rovlje, f. 19/1919, dok. 12253/pr). — 50. Po podat- kih jugoslovanskih oblasti so se ukvarjale z nem- ško propagando tri izpostave propagandnega od- delka koroškega deželnega zbora, od teh ena pod vodstvom policijskega svetnika Spitzer j a v Ce- lovcu, druga v Mostiču pod vodstvom znanega Glantschniga iz Vovber in tretja v St. Andražu v Labotski dolini pod vodstvom nadporočnika Ma- yerhoferja. Poleg teh je bila še posebna pisarna v Vrbi za okrajno glavarstvo Borovlje. Med agenti so bili predvsem nekdanji pripadniki heim- wehrkompanij in volkswehra. To, da so Nemci širili propagando tudi v Mežiški dolini, dokonč- no prisojeni Jugoslaviji, je presojalo okrajno glavarstvo Velikovec (21. novembra 1919) za »ne- prijateljsko počutje od strani avstrijske repub- like«, f. 19/1919, dok. 14536/pr. — 51. S tem je tudi povezana misel o razširitvi in dopolnitvi krajevne bolnišnice v Borovljah, s čimer bi od- padla potreba po morebitnem zdravljenju v ce- lovški bolnici. — 52. AS Fond okrajnega glavar- stva Borovlje 1919, dok. 3947. — 53. INV, f. 7. — 54. AS Prim, dopis okrajnega glavarstva Borov- lje, fond okrajnega glavarstva Borovlje 1919, dole. 4046. — 55. F. 18/1919, dok. 12366. — 56. V tem času so v velikovškem okraju zaplenili več tiso«:; letakov. Po mnenju okrajnega glavarstva je bilo v tem času opaziti nemško propagando edino v nekaterih občinah severno od Drave: Djekše, Grebinj, Ruda in Pustrica (f. 5/1920, dok. 2019' pr.). — 57. f. 16/1920, dok. št. 7730/pr. — 58. Prav tam. — 59. Oktobra 1919 je imel Narodni svet za Koroško v evidenci 700 slovenskih mož in fantov, ki bi se po potrebi na podlagi 56. člena saintgermainske mirovne pwgodbe vključili med pomožno orožništvo, f. 15/1919, dok. 10265/pr. — 60. Poročilo Okrajnega glavarstva Borovlje z dne 6. novembra 1919 f. 19/1919, dok. 13094/pr; prim, še f. 21/1920 dok. 4479/pr. — 61. Stalež z dne 22. junija 1920. Fond okrajnega glavarstva Borovlje, fascikel brez nadrobne označitve; prav tam, f. II. — 62. Dopis jugoslovanske sekcije plebiscitne komisije okrajnima glavarstvoma v Velikovcu in Borovljah 6. septembra 1920, f. 19/1920. — 63. Poročilo občinskega urada Dobrla ves f. 22/1920, dok. 10626/pr. — 64. Prim, dopis postajnega na- čelnika železniške postaje Grabštajn 13. avgusta 1920. Fond Narodnega sveta v Velikovcu f. 2. — 65. Na primer na duhovnika Meška 9. septembra 1920, prav tam, gl. tudi op. 15. — 66. Gl. op. 15. — 67. Pri »pomožni policiji«, ki so jo skušale ustanoviti jugoslovanske oblasti, je šlo predvsem za poskus dobrioveškega kaplana Krašnje. Prim, dopis jugoslovanske sekcije plebiscitne komi- sije 4. oktobra 1920 okrajnemu glavarstvu Veli- kovec, f. 21/1920, dok. 10477. 96 OB PETDESETLETNICI POZiGA NARODNEGA DOMA V TRSTU LAVO CERMELJ 13. julij 1920. Ta datum je črno obrobljen v zgodovini tržaških Slovencev. Tega dne jih je zadel najhujši udarec, ki naj bi ohromel vse njihovo kulturno, politično in gospodar- sko življenje in naj bi bil začetek njihovega sistematičnega in radikalnega iztrebljenja. Tega dne so fašisti naskočili Narodni dom v Trstu in ga upepelili. Da doumemo pomen tega dogodka, naj na kratko povemo, kaj je bil Narodni dom za tržaške Slovence. Ob prehodu iz prejšnjega stoletja v sedanje je narodno prebudni razmah tržaških Slo- vencev dosegel svoj višek. Mejnik tega ra.z- voja je bila ponosna zgradba Narodnega do- ma v središču mesta na nekdanjem Vojašni- škem trgu (Piazza Caserma. Slovenci pa so navadno rabili krajše ime »Vojaški trg«). Postavila ga je z lastnimi sredstvi leta 1904 Tržaška hranilnica in posojilnica. ZgradUo ga je domače slovensk^ gradbeno podjetje Martelanc. V njem je imela hranilnica svoj sedež v prvem nadstropju, poleg nje je bila Slavjan- ska čitalnica z bogato staro knjižnico. V pri- tličju sta bili na eni strani glavnega vhoda kavarna, na drugi strani restavracija. V zgor- njem nadstropju v severnem delu poslopja, ; kjer je bila restavracija, in ki je bil obrnjen i proti ulici Geppa, je bil prvi slovenski hotel ' v Trstu, ki si je nadel za tiste čase zelo zna- | čilno ime Balkan. S tem imenom so označe- : vali Italijani pa tudi Slovenci celo zgradbo. ¦ V južnem traktu, ki je gledal na ulico Ga- ! latti, je bila v pritličju tiskarna, kjer se je ; tiskal slovenski tržaški dnevnik Edinost. V i prvem in drugem nadstropju so imele svoj sedež Glasbena matica, Planinsko društvo in Delavsko podporno društvo. V višjih nad- stropjih pa so bila zasebna stanovanja. V notranjem delu doma je bila v pritličju telovadnica tržaškega Sokola, reprezentativ- no stopnišče pa je z leve in desne peljalo do velike gledališke dvorane z balkonom. Ker je bila spričo nestrpnosti italijanskih nacionalistov nevarnost, da bi mestna elek- trarna nagajala pri dobavi toka zlasti v času, ko je delala tiskarna in so bile gledališke predstave, je imel Narodni dom lasten gene- rator, ki je oskrboval vso hišo z elektriko. V gledališčni dvorani so se zbirali tržaški Slovenci tudi na političnih zborovanjih in na drugih sestankih, tam so bili tudi koncerti in druge kulturne manifestacije ter plesi. Narodni dom v Trstu pred požigom. Na levi Narodni dom (nadrobnejši popis v besedilu). Vhiši na skrajni desni je kavama Fabris, kamor so hodili Slovenci že pred gradnjo Narodnega doma in kjer so se shajali še pred dvema letoma, ko se je spre- menila v bar. V hiši v sredini slike je bila ljudska kavarna Universo. Ob plinski svetilki na levem robu slike je stal tedaj enonadstropni hotel Evropa, kamor so tudi zahajali Silovenci. Na sredi slike je javni vodnjak. Pred njim z jerbasom na glavi okoličanka. 97 Pred Narodnim domom je bil velik trg, ki je danes zazidan. Tam so bila zborovanja na prostem in od tam so se odvijali sprevodi po mestu. V Narodnem domu so bile tako združene vse veje javnega udejstvovanja. Zgradba je bila po svoji zunanjosti res veličastna in ne- kaj za Trst nenavadnega. Čeprav je bila ve- lika, je z nadaljnjim razvojem slovenskega življa kaj kmalu postala pretesna. Zaradi tega se je najprej iz nje izselila tiskarna, ki je dobila večje prostore v ulici sv. Frančiška, kjer sta še sedaj tiskarna in slovenska knji- garna. Kmalu ji je sledil Sokol, ki je dobil primernejše prostore v pritličju tedaj usta- novljene Slovenske trgovske šole v Trstu v ulici Stadion (sedanji ulici C. Battisti). Z lastno dvorano se je močno razmahnilo slovensko gledališče. Predstave so postajale vse kvalitetnejše, saj so jih poleg drugih re- žirali Verovšek in Danilova ter v zadnjih le- tih Milan Skrbinšek. Na oder so prišla celo dela domačih pisateljev, tako Jake Stoke in dr. Josipa Mandiča, ki je bil znan kot operni komponist, a je na tržaški oder spravil nekaj svojih krajših socialnih in družbenih iger. Tržaško gledališče se je v svojih najboljših letih kosalo z ljubljanskim. Prav v zadnjih letih njegovega obstanka so prisostvovali predstavam tudi priznani italijanski igralci, ki so gostovali v Trstu in so izražali največje priznanje. Pod vodstvom domačina, poznejšega rav- natelja ljubljanske opere Mirka Poliča, so bile na tržaškem odru tudi prve operetne in operne predstave v slovenskem jeziku. To pa je zbudilo hudo kri pri italijanskih naciona- listih, tako da so prek zavoda v Italiji, ki je dajal avtorsko dovoljenje za predstave, pre- prečili, da bi v Trstu peli v slovenskem je- ziku Puccinijevo opero Madame Butterfly. Tudi koncerti domačih in povabljenih umet- nikov in zborov so bili izbrani in na višku. Hkrati s predavanji v Ljudskem odru so se pričela tudi predavanja v Narodnem domu, in sicer v gledališčni dvorani, ki pa je bila marsikdaj premajhna. Predavali so razen do- mačinov pretežno od zunaj povabljeni dobri govorniki. V prostorih Slavijanske čitalnice je bila kmalu po odprtju Narodnega doma prva razstava slovenskih slikarjev, kjer so Tržača- ni lahko občudovali dela Jakopiča, Groharja, Jame in drugih slovenskih umetnikov, med temi tudi nekaj domačih. Zborovanja v dvorani in na trgu pred Na- rodnim domom leta 1907 so pripomogla, da so se tržaški Slovenci tako močno afirmirali pri tedanjih državnozborskih volitvah. Tri leta pozneje pa je v prostorih Narod- nega doma poslovala komisija političnega društva Edinost, ki je zbirala podatke o pre- tvorbah in drugih mahinacijah magistratnih števnih organov pri ljudskem štetju in zbrala toliko materiala, da je vlada morala odrediti vsaj delno revizijo štetja, tako da je prvotno ugotovljeno število Slovencev in Hrvatov v Trstu (38.485) poskočilo na 59.319. V Slavijanski čitalnici je imel ob koncu prve svetovne vojne svoj sedež Krajevni na- rodni svet za Trst in slovenski del Istre do svojega razpusta proti koncu novembra 1918. Ko so italijanske okupacijske oblasti jeseni 1918 zaprle vse slovenske srednje in strokov- ne šole v Trstu (slovensko trgovsko šolo ter goriško slovensko gimnazijo in goriško slo- vensko učiteljišče, ki sta zadnji dve leti vojne poslovali v Trstu) ter prav tako nemško kla- sično gimnazijo, realno gimnazijo in realko, kjer je bila tretjina dijakov slovenskih, so se za te dijake višjih razredov odprli tajni te- čaji, da ne bi izgubili šolskega leta, so bili nekateri razredi v Narodnem domu; v Či- talnici, v Hranilnici, v Glasbeni matici; en razred je bil celo na gledališkem odru. Ob koncu šolskega leta pa je bila gimnazijska realnogimnazijska, realčna in učiteljiščna matura v Slavij anski čitalnici pod nadzor- stvom pravega deželnega šolskega nadzor- nika. Vsega tega bujnega življenja pa je bilo 13. julija 1920 na mah konec z zločinskim požigom Narodnega doma. Povod ali bolje, omišljeni povod za požig Narodnega doma v Trstu je bU incident med domačim prebivalstvom v Splitu in častniki italijanske vojne ladje Puglie, ki je bua za- sidrana v splitski luki, na rojstni dan kralja Petra I, 12. julija 1920. Incident so po načrtu sprožili italijanski častniki, da bi motili pro- slavo tega dne in izzvali reakcijo prebival- stva, ki bi jim dala vzrok za teroristične iz- pade. Dva italijanska častnika sta snela in strgala jugoslovansko zastavo, ki je za prosla- vo plapolala ob obali. Zaradi tega in spričo iz- zivalnega obnašanja še drugih italijanskih častnikov se je donoače prebivalstvo silno razburilo. Krajevni varnostni organi so sicer zadostno varovali izzivače pred razjarjenim prebivalstvom, toda Italijani so hoteli, da pride do izgredov. Zato je na obrežju pristal italijanski motorni čoln in iz njega so vrgli dve ročni bombi na neoboroženo ljudstvo. En moški je bil ubit in več otrok ranjenih. Te- daj so jugoslovanski žandarji streljali na čoln in smrtno zadeli nekega častnika in ranili krmarja. Da so bili krivi za ta incident častniki ita- lijanske vojne ladje, je ugotovila v ta namen sestavljena mednarodna komisija, v kateri je bila zastopana tudi Italija in kateri je pred- sedoval ameriški admiral Andrews. 98 Narodni dom v plamenih, posnet v noči od 13. na 14. julij 1920. Toda italijanskim nacionalističnim prena- petežem ni bilo za to, da bi se ugotovili kriv- ci, in niso čakali, da bi se ustanovila komisi- ja. Incident jim je bil zaželen ali, kakor kaže, celo sporazumno izvabljen za široko zasno- vane teroristične izpade proti slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu na okupiranem ozemlju. Vodstvo te akcije je prevzel leto dni prej ustanovljeni tržaški fašjo s svojimi ak- cijskimi četami (squadre d'azione). Prvi fašjo v Italiji je bil ustanovljen 23. marca 1919 v MUanu. Na Primorskem, kjer je bilo med Italijani ozračje nasičeno z na- cionalistično strastjo, so bila tla posebno ugodna, ker so fašisti svojo teroristično de- javnost olepšali z narodnostnimi in iredentič- nimi motivi. Ze 3. aprila 1919 je bil v Trstu sestavljen fašjo in mesec dni pozneje so se že ustanovile prve akcijske čete, ki so tero- rizirale prebivalstvo. Jedro teh čet so sestav- ljali skrajni nacionalisti in ostanki arditov, tj. posebne vojaške napadalne formacije, ki jo je Italija ustvarila v vojni stiski iz prena- petežev in sumljivih elementov. Materialno pa so bolj ali manj prostovoljno podpirali fa- šistične skvadriste razna industrijska in go- spodarska podjetja in ustanove. Prva večja teroristična akcija nastalega tržaškega fašja je bil naskok na Delavski dom (Casa del popolo) v ulici Madonnina dne 4. av- gusta 1919 s sodelovanjem varnostnih orga- nov. S strojnicami so streljali v okna poslop- ja in prek streh sosednjih hiš so vdrli v dom, kjer so razdejali opremo in naprave. Tako je bila močno poškodovana tudi bogata knjižnica Ljudskega odra, ki je imel v hiši svoj sedež. Ze dopoldne istega dne pa so bili naskočili in opustošili tiskarno Edinost v uli- ci sv. Frančiška in učilnice tedaj oblastveno zaprte Ciril-Metodove šole na Akvedotu. Ognjeni krst tržaškega fašja in fašizma v Italiji sploh pa je bil požig Narodnega doma v Trstu dne 13. julija 1920. Ze dan po incidentu v Splitu so tedaj v Trstu izhajajoči italijanski nacionalistični dnevniki II Piccolo, Era Nuova in La Nazion'i objavUi silno strupena poročila o dogodkih v Splitu in so terjali najenergičnejše represa- lije. V Trstu je vladalo težko ozračje kakor pred hudo nevihto. Po izkušnjah prejšnjih fa- šističnih izgredov proti tiskarni Edinost, Ci- ril-Metodovim šolam. Delavskemu domu, predstavništvu kraljevine Jugoslavije in dru- gim jugoslovanskim ustanovam v Trstu so tržaški Slovenci s strahom pričakovali do- godkov, kajti vedeli so, da ne morejo raču- nati na varnostne organe za varstvo svoje osebe in svojega imetja. O akcijah, ki so jih pripravljali fašistični skvadristi, je bil ob- veščen tudi kvestor. Letos umrli tržaški zgo- dovinar Carlo Schiffrer pravi v članku Fa- scisti e militari nell'incendio del Balkan, ki ga je objavil v tržaškem mesečniku Trieste (X. 55, maj—junij 1963), da je kvestor poslal vsem civilnim in vojaškim oblastem nujno obvestilo, ki se je glasilo: »Žalostni dogod- ki v Splitu so imeli tudi tukaj svoj odmev. Iz oportunih razlogov je treba skrbeti za po- sebno varstvo tujih krožkov in društev ter dnevnika Edinost«. Zlasti hotel Balkan je moral biti močno zaščiten: oddelek karabi- njerjev je bil postavljen pred glavno fasado, 99 drugih 60 karabinjerjev je bilo v sosednji palači ravnateljstva državne železnice, od koder naj bi varovali bočno stran poslopja v ulici G. Galatti; razen tega je bilo v bližnji vojašnici 250 mož redne vojske z oddelkom strojnic v bojni opremi pripravljenih z nalo- go, da skrbijo za varstvo hotela Balkan. Dru- gi karabinjerski oddelki bi morali varovati jugoslovansko predstavništvo na Jožefovem trgu, tiskarno Edinost in razne druge sloven- ske zavode in ustanove. Vse te odredbe pa so bile samo pesek v oči, kajti od prejšnjih fašističnih napadov je bilo znano, da se var- nostni organi, ki so bili postavljeni za stra- žo, niso nikdar uprli napadalcem, temveč da so izginili tik pred napadom ter se zopet prikazali po končanem napadu in aretirali osebe, ki so bile napadene. To se je zgodilo tudi 13. julija 1920. Var- nostni organi niso preprečili napada na Na- rodni dom in na druge zavode in ustanove. Obratno, pasivno so gledali na divjanje napa- dalcev in jim, kakor bomo videli, celo poma- gali. Vse to se je dogajalo v času, ko fašisti še niso bili na vladi. S takim pasivnim ali dobrohotnim zadržanjem je tedanja demo- kratična italijanska vlada pokazala svojo nemoč proti fašistom ali morda celo svoje tiho simpatiziranje z njimi, ker so bili ti na- padi proti slovenskemu življu pobarvani z nacionalističnim in iredentističnim duhom. V popoldanskih urah 13. julija 1920 se je na Velikem trgu pred tržaškim magistratom zbrala velika množica, ki so jo hujskali k na- silju razni govorniki, njim na čelu Francesco Giunta, ki je ob koncu vojne iz svoje rodne Toskane z okupacijskimi četami prišel v Trst. Končal je svoj govor z besedami: »Oko za oko, zob za zob!« Napetost in razburjenost med zborovalci je bila vedno večja. Da bi jo nahujskali do skrajnosti, so v nekem tre- nutku na trgu linčali nekega italijanskega delavca, češ da je bil Hrvat iz Dalmacije in je hotel izzivati zborovalce. Po končanih go- vorih so se zborovalci, očitno po strogem na- črtu, po raznih ulicah zvalili proti Narod- nemu domu. Ker je bilo po pisanju italijanskih listov in po navideznih varnostnih ukrepih pred Narodnim domom pričakovati napad, so bili kavarna, restavracija in glavni vhod zaprti in železne rebrače so bile spuščene. Tudi Hranilnica in posojilnica ter Čitalnica, ki sta imeli svoj sedež v prvem nadstropju na glav- ni fasadi, sta bili zaprti. Glasbena matica je poslala učence domov, da ne bi bili izpostav- ljeni izgredom. Tudi stanovalci so večji del iz previdnosti zapustili poslopje. V poslopju so ostali samo kavarniški, restavracijski in ho- telski uslužbenci ter redki hotelski gostje. V privatnih stanovanjih so bili v tem dnev- nem času skoraj samo ženske in otroci ter vsega le štirje moški: neki bančni uradnik, neki trgovec, neki pomorski strojnik ter ti- skarnar in sokolski vaditelj Miroslav Ambro- žič. Demonstrantje so se neovirani lahko pri- bližali Narodnemu domu in ga obkolili s treh strani, četrta stran poslopja se je držala dru- gih hiš. Tedaj je počila petarda. Nekateri očividci pravijo, da so jo vrgli iz sosednje palače železniškega ravnateljstva. Fašistični listi so naslednji dan pisali, da je to bila bomba, ki so jo vrgli iz Narodnega doma na demonstrante. Schiffrer pravi v že omenje- nem članku, da se je trinajst let po požigu Narodnega doma eden izmed najbolj razvpi- tih vodij fašističnih skvadristov, ki je bil tedaj v tržaških zaporih zaradi ropanja ži- dovskih trgovin, pred pazniki in priporniki bahal, da je na dan požiga Narodnega doma dopoldne najel sobo v hotelu in tja spravil kovčke z bombami, posode z bencinom in drugim gorljivim materialom ter da je po dogovoru s svojimi sopajdaši dal znamenje za naskok na Narodni dom. Naj velja ena ali druga verzija, pok je bil domenjeno znamenje za napad, kajti v tre- nutku se je sprožil pravi bobneči ogenj na vse poslopje. Ogenj so odprle kraljeve straže (gvMrdie regie). To je bila posebna formacija uniformiranih in oboroženih policijskih straž, ki so jo po vojni ustanovili poleg karabinjer- jev in ki je pokazala svoj značaj že pri napa- du na Delavski dom leto dni prej. Te straže so streljale v strnjenih vrstah s puškami na poslopje. Prva vrsta je celo klečala, da je lažje merila. Pri tem je bU ranjen neki itali- janski častnik od puškine krogle, ki se je od- bila od poslopja. Tedaj so stopili v akcijo vojaki, ki so bili v bližnji vojašnici konsignirani, da bi po dob- ljenem nalogu varovali Narodni dom. Toda niso nastopili proti napadalcem, temveč so pomagali iz vojašnice valiti že pripravljene sode bencina za požig Narodnega doma. De- monstranti so podrli glavna vhodna vrata, drli v poslopje in vse polili z bencinom. V najkrajšem času je bilo vse poslopje v plame- nih. Ljudje, ki so bili v hiši, so se zaman sku- šali rešiti. Če se je kdo prikazal na oknu in klical na pomoč, so straže neusmiljeno stre- ljale nanj. Dva hotelska gosta, lekarnar Hugo Roblek in njegova hčerka, sta skočila z dru- gega nadstropja gorečega doma. Roblek je obležal mrtev na pločniku, hčer pa so težko ranjeno spravili v bolnišnico. Ko so prihiteli gasilci, jim demonstrantje niso dopustili, da bi gasili ogenj, in so jim prerezali cevi. Dovolili so jim samo, da varu- jejo pred ognjem sosednje hiše. Trenutek, ko so se demonstrantje prepirali z gasuci, je 100 uporabil tiskar Ambrožič, ki je bil, kot ome- njeno, v hiši, ter odprl vrata, ki so gledala na ulico Galatti, in tako rešil iz goreče hiše nesrečneže, ki so bili v gorečem poslopju. Toda kraljeva straža je aretirala vse moške, med njimi tudi rešitelja Ambrožiča. Poslopje je gorelo ves večer in vso noč ter še naslednji dan. Plameni so se dvigali viso- ko v nebo in odsev ognja je bil viden daleč naokoli. Pred gorečim poslopjem pa je tulila podivjana množica, ne da bi jo varnostni or- gani razgnali. Ali so bile še druge človeške žrtve med hotelskimi gosti, ni znano. Oblasti niso izdale nobenega sporočila. Sicer so težko ostali kaki sledovi, kajti vročina v gorečem domu je bila tolikšna, da so se ukrivili težki jekleni nosilci balkona v gledališčni dvorani in da so se stalili zlatniki v trezorjih hranil- nice. Zgorela je gledališčna dvorana, zgorela je čitalnica s svojo bogato knjižnico, zgorel je hotel s kavarno in restavracijo, zgoreli so se- deži Glasbene matice in Delavskega podpor- nega društva ter zasebna stanovanja, med temi tudi stanovanje tedanjega predsednika političnega društva Edinost Josipa Wilfana. Nobeden izmed napadalcev ni bil aretiran, pač pa 90, kakor smo omenili, zaprli vse moške, ki so utegnili rešiti golo življenje iž gorečega Narodnega doma. Naslednji dan so fašistični listi pisali, da so iz Narodnega doma streljali s puškami in metali na demonstrante bombe ter tako provocirali požar. Na razstavi fašizma v Rimu ob desetletnici fašističnega režima, kjer so dali poseben po- men požigu Narodnega doma v Trstu, so raz- stavili orožje in municijo, ki so jo bojda za- plenili v pogorišču Narodnega doma. Napad proti tržaškim Slovencem pa ni bil omejen samo na požig Narodnega doma, tem- več je zajel tudi vse druge jugoslovanske za- vode in ustanove. Ze neposredno z zborom na Velikem trgu je večja skupina demon- strantov ubrala pot na Jožefov trg ter tam predrla kordon straž, vdrla v prostore Jugo- slovanskega predstavništva, razbila vse po- hištvo in odnesla jugoslovansko zastavo. Druge skupine so se odcepile od glavnega toka proti Narodnemu domu in opustošile sedež Jadranske banke, podružnice Ljubljan- ske kreditne banke. Splošne posojilnice in Hrvatske štedionice. Naskočile so tiskarno Edinost in srbsko šolo na Kanalu. Oropali so slovenske gostilne in trgovine, razdejali pi- sarne raznih slovenskih odvetnikov, tako tu- di pisarno dr. Wilfana. Niti zasebno stanova- Narodni dom po požigu, ko je čas že delno izpral sledove plamenov in dima. 101 nje jugoslovanskega delegata ni bilo varno pred fašističnimi napadi. Požigu Narodnega doma so fašisti pripisali tako velik pomen, da so mu dali posebno ime Vespri Triestini po analogiji s pokolom Fran- cozov na Siciliji leta 1282, ki prešel v zgodo- vino kot Vespri Siciliani. Da ni bilo teroristično divjanje proti Slo- vencem v Trstu spontana in nepripravljena reakcija na incident v Splitu, temveč načrtna in dobro premišljena akcija, priča tudi dej- stvo, da so bili istočasno podobni izgredi na Reki, v Pulju in drugih središčih Istre. V Pulju je bilo istega dne javno zborova- nje, na katerem je hujskal zborovalce zlasti poznejši fašistični poslanec Bilucaglia. Tudi v Pulju je veljal glavni napad Narodnemu domu, ki je pogorel do tal. Napadli pa so tudi druge hrvatske zavode in stanovanja znanih hrvatskih voditeljev. Vse to ,se je lahko zgo- dilo, ne da bi varnostni organi skušali pre- prečiti izgrede. In vendar je že v dopoldan- skih urah državni tožilec bil opozoril civilne- ga komisarja in kvestorja, da se pripravlja napad na Narodni dom in sta oba obljubila, da bosta skrbela za red. Istega dne so v Pazinu porušili tiskarno Hrvatskega tiskovnega društva. Tamkajšnji Narodni dom ni postal žrtev plamenov, ker so v poslopju že delj časa stanovale družine italijanskih častnikov. Na Reki, kjer je tedaj vladal pesnik Ga- briele D'Annunzio, so bile predmet napada vse slovenske ustanove in podjetja. Nasko- čili so celo jugoslovanske jadrnice v luki in jih poškodovali. V tem mestu je trajala gonja proti jugoslovanskemu življu dva dni. Kon- čala se je, ko je D'Annunzio obljubil, da bo mesto očistil vseh neitalijanskih elementov. Kaj pa so hoteli fašisti in italijanski nacio- nalisti doseči s temi izgredi? Gotovo so, kakor je sodil v svojih spisih znani italijanski anti- fašist Gaetano Salvemini in z njim tudi že omenjeni tržaški zgodovinar Schiffrer, hoteli tako motiti tedaj pričeta mirovna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Toda glavni na- men je bil, da izkoristijo splitski incident za čiščenje Trsta ter raznih drugih mest in sre- dišč na okupiranem ozemlju od Slovencev in Hrvatov. To je, kakor smo gori omenili, z javnim razglasom obljjubu. D'Annunzio za Reko. Istega dne, 15. julija 1920 pa se je se- stal tržaški fašjo in vladi v Rimu poslal po- ziv, da »nemudoma izvede racionalno in si- stematično čiščenje mesta in vseh krajev to- stran demarkacijske črte in naj se v posveto- valne odbore pritegnejo državljani vseh raz- redov, toda preverjenega patriotizma«. In res je tedanja vlada, ki ni bUa fašistična, v času, ko ni še bUo rešeno vprašanje meja, v celoti sprejela in odobrila te načrte. Fašisti pa so znali spretno izkoristiti te nacionalne in iredentične momente za uve- ljavitev politično strankarskih teženj fašistič- nega gibanja. Požig Narodnega doma v Trstu je bil ognjeni krst nastajajočega fašizma. Dva meseca po požigu Narodnega doma, 29. sep- tembra 1920, je pisal Mussolini v svojem gla- silu II Popolo d'Italia, da »bojni fašji v ne- katerih delih Italije šele nekaj obetajo, med- tem ko so v Julijski krajini že prevladujoči in vodilni element politične situacije« in da- lje, da bodo »morda fašisti Julijske krajine sprožili veliko gibanje nacionalne prenovitve in postali plemenita in bojevita prva straža Italije, ki jo mi sanjamo in pripravljamo«. Vespri Triestini so po mnenju fašistov bili ena najvažnejših epizod v zgodovini Italije. Zaradi tega so desetletnico požiga Narodnega doma v Trstu slovesno slavili po vsej Italiji. Glavni krivec Francesco Giunta je v navzoč- nosti najvišjih civilnih in vojaških oblasti prejel marmornato spominsko ploščo. Fa- šistična vlada se mu je tudi v gmotnem po- gledu pokazala zelo hvaležna. Le nekaj let po požigu Narodnega doma je postal pod- predsednik poslanske zbornice, nato državni podtajnik in predsednik največje italijanske paroplovne družbe. Tudi vsi drugi sodelavci pri požigu Narodnega doma so prejeli spo- minske medalje in bogate nagrade. Ob desetletnici fašističnega pohoda na Rim, leta 1932, je Giunta izdal knjigo Un po' di fascismo, v kateri se je s ponosom bahal, da je on bil glavni požigalec Narodnega doma v Trstu. Tedanji urednik tržaškega fašističnega dnevnika II Popolo di Trieste Michele Risolo pa je objavil obsežno knjigo II fascismo della Venezia Giulia delle sue origini alla marcia su Roma in j o posvetil F. Giunti. Na naslovni strani je v rdeči in črni barvi prikazan go- reči Narodni dom. Uvod h knjigi je napisal tedanji urednik in sedanji lastnik drugega fašističnega lista II Piccolo Rino Alessi,* kjer je med drugim povedal: »Plameni Balkana so končno očistili Trst. S silo svojih patrio- tičnih tradicij se je Trst postavil na čelo fa- šizma. Zaradi tega trdimo, da je bil tržaški fašizem čisto politično gibanje.. . posebno svetla predigra revolucije, ki je pripeljala do prevzema oblasti. Ce ne bi bilo tega gi- banja, bi jadransko vprašanje utonilo v Nitti- jevi rešitvi. Brez tega ne bi Italija imela meje na Alpah in Reka ne bi postala italijanska,« V knjigi so tudi besede samega Giunte, s katerimi pripisuje zasluge pri požigu Narod- nega doma Mussoliniju: »Kar sem storil, sem storil zanj. On je bil vodja.« Požig Narodnega doma v Trstu naj bi po fašističnih načrtih in pričakovanju postal * R. Alessi je umrl, ko je ta prikaz že bü po- stavljen (L. C.) 102 grob slovenstva in hrvatstva na Primorskem, hkrati pa naj bi bil prvo življenjsko zname- nje novo rojenega italijanskega fašizma. To- da zgodovina naslednjih petindvajset let je pokazala, da je tudi v tem primeru veljal rek, da kdor drugemu jamo koplje, isam va- njo pade. Za Slovence in Hrvate na vsem okupira- nem in nato anektiranem ozemlju je bil po- žig Narodnega doma res silno hud udarec. .Z njim niso imeli samo težke gmotne škode, ki je znašala nad petdeset milijonov tedanjih lir. Stvarna in moralna izguba pa je bila narav- nost porazna. Saj so s tem izgubili središče, kjer so prej imeli svoje gledališke predstave, koncerte, predavanja in druge kulturne pri- reditve, kjer so se shajali na zborovanjih ali k tovariškim pogovorom v čitalnici, kavarni ali restavraciji. Toda najhuje je bilo spozna- nje, da so postali brezpravna raja, ki je bila na milost in nemilost prepuščena fašističnemu nasilju. Ce je veljalo to že za čas, ko fašisti še niso bili na vladi in ko niso bile še dolo- čene nove državne meje, so Slovenci in Hr- vatje lahko gledali v prihodnost le z naj- večjo zaskrbljenostjo, kajti niso mogli raču- nati na pomoč rojakov v komaj ustanovljeni Jugoslaviji in prav tako ne na posredovanje zunanjega sveta. S požigom Narodnega doma je bilo parali- zirano življenje tržaških Slovencev. Bilo je, kakor da bi bili izginili z obzorja, komaj so se upali na cesto. Skrivaj so se obiskovali na domovih in iskali tolažilno in blažilno bese- do. To*je bilo res vzdušje na smrt obsojenega ljudstva. Očrnelo aidovje pogorelega Narod- nega doma je bil grozen memento. Ko je kmalu po aneksiji prišel v Trst ita- lijanski kralj, !So dobesedno tapecirali ruševi- ne Narodnega doma z italijanskimi trobojni- cami, bodisi da so hoteli tako pred njim pri- kriti sramoto ali pa v praznični obleki pri- kazati simbol prve fašistične zmage. Narodni dom je bil, kakor smo že rekli, last Tržaške hranilnice in poisojilnice. Zaradi tega je zanjo bil udarec posebno hud. V da- nih razmerah ni mogla niti misliti, da bi ga zopet vzpostavila, toda bila je vendar tako zdrava in še tako močna, da je udarec prebo- lela in zopet začela poslovati. Vendar prav ta njena moč ji je bila v pogubo. Avgusta me- seca 1940 je fašistična oblast razpustila njen upravni in nadzorni odbor, v katerega so že prej vsilili fašistične člane, in jo zlili s trža- ško hranilnico Cassa di Risparmio, ki so jo tako okrepili z denarjem slovenskih vlaga- teljev. Ker Tržaška hranilnica in posojilnica ni mogla obnoviti pogorelega Narodnega doma, je bila prisiljena ga prodati. Iz nekdanjega Narodnega doma je nastal sedanji Hotel Re- gina. Pritlični del iz belega kraškega mar- morja je ostanek prejšnjega doma. Prav tako je ohranjeno kamnito znamenje hranilnice (čebelnjak s čebelami) nad glavnim vhodom. Pročelje višjih nadstropij ima še vedno staro rdečkasto barvo, toda ni več tako izbrano ka- kor pred požarom. Da bi pa pred tujim očem zakrili tudi to metamorfozo prejšnjega Na- rodnega doma, so zazidali trg pred njim z večjim stanovanjskim blokom. Tržaški Slovenci se niso varali v svoji bo- jazni glede prihodnosti. Požig Narodnega do- ma je bil samo začetek njihove kalvarije; ta pa je bila težja, kakor so si jo lahko slikali tudi najbolj temnogledi. To se je pokazalo že v naslednjih dveh letih pred nastopom faši- stičnega režima. Omenimo naj samo prve kr- vave volitve v poslansko zbornico leta 1921 in nič manj grozne občinske volitve leta 1922. Po nastopu fašističnega režima je postala go- nja proti Slovencem in Hrvatom legalna, za- radi tega pa vendar niso odpadla teroristična dejanja. Zatrli so vse slovensko šolstvo, raz- pustili vsa slovenska društva, kulturna, go- spodarska in športna, prepovedali slovenski tisk, uničili vse gospodarske zavode, odpu- stili slovenske uradnike in učitelje, izgnali slovenski jezik iz vseh uradov in celo iz cer- kve, spreminjali ljudem priimke in otrokom celo krstna imena, zbrisali vse slovenske na- pise in sploh uničili vse, kar bi lahko pričalo o obstoju Slovencev. Pričelo se je tudi že si- stematično množično izseljevanje in preselje- vanje Slovencev. Proti Slovencem so se iz- vajali vsi fašistični zakoni z največjo stro- gostjo. Število že v mirni dobi konfiniranih in od posebnega tribunala obsojenih Slovencev je daleč prekašalo poprečje v vsej Italiji. Vse je bilo po strogem načrtu usmerjeno v popolno iztrebljenje slovenskega življa. Toda kljub vsemu niso dosegli svojega namena. Slovenski živel j je bil pretrden, da bi ga lahko iztrebili. Požig Narodnega doma ni, ka- kor so fašisti pričakovali, postal grob trža- škega slovenstva, temveč je na njegovih ruše- vinah vzklilo novo življenje, ki je bUo odpor- no proti sovražnim silam kakor bližnji Kras proti burji. Tržaški Slovenci so se kakor bajeslovni ptič feniks znova rodili iz plamenov Narodnega doma. Otrpelost po požigu Narodnega doma ni trajala dolgo. Ker so spoznali, da ne mo- rejo računati na tujo pomoč, so se pripravili na samoobrambo. Ta je seveda zahtevala ve- liko samozatajevanja in žrtev. Toda tržaški Slovenci se niso ustrašili. Čim hujše je bilo zatiranje, tem močnejši je bil odpor. To sta pokazala zlasti oba procesa pred posebnim tribunalom v Trstu: na prvem procesu leta 1930 so bili štirje mladeniči obsojeni na smrt in ustreljeni, na drugem leta 1941 pa jih je 103 bilo devet obsojenih na smrt in pet res ustre- ljenih. S takim uporniškim duhom prežeti so se navdušeno odzvali pozivu narodnoosvobo- dilnega gibanja. Njihova upornost je bila kronana z osvoboditvijo Trsta po jugoslovan- ski narodnoosvobodilni vojski, pri čemer so tudi sami sodelovali. Svoboda je bila sicer samo prehodna, toda tržaški Slovenci so doži- veli smrt najhujšega sovražnika, fašizma. Tržaški Slovenci sedaj zopet prosteje lahko dihajo. Dobili so zopet svoje kulturno sredi- šče. Kulturni dom v ulici Petronio. To pa je le skromen nadomestek za nekdanji Narodni dom, in še tega so postavili daleč od mestne- ga središča, kakor da bi se še vedno sramo- vali Slovencev v Trstu. Kulturni dom ne more biti polnovredno povračilo za vso mo- ralno in materialno škodo, ki so jo tržaški Slovenci utrpeli med obema svetovnima voj- nama. Še vedno jim tudi niso vrnUi vseh pra- vic, ki so jih nekdaj imeli, in celo za tiste borne pravice, ki jih predvidevajo nova itali- janska ustava in mednarodni dogovori, se morajo tržaški Slovenci vztrajno boriti. Pre- pričani o pravičnosti svojih zahtev, pa ne bo- do popustili, temveč bodo vztrajali v svojih prizadevanjih. Kulturni dom pa naj bi pri tem bil središče in žarišče vseh tržaških Slo- vencev in tako postal naslednik nekdanjega Narodnega doma. 104 STANOVANJSKA ZAŠCiTA IN GRADNJA STANOVANJ V VAŽNEJŠIH DELAVSKIH SREDIŠČIH V SLOVENIJI OD LETA 1918 DO 1930 FRANCE KRESAL V pogojih revolucionarne povojne situa- cije v letih 1918—1919 in po borbi delavskih političnih in sindikalnih organizacij za za- ščito stanovalcev je bil uveden sistem začas- nih rekvizicij odvečnih in praznih stano- vanj, da bi se utišalo nezadovoljstvo, rešili največji stanovanjski problemi in prikazala skrb vlade za zaščito socialno šibkejših slo- jev prebivalstva. Rekvizicij a je zajela vsa prazna stanovanja, odvečna stanovanja in odvečne stanovanjske prostore ne glede na lastništvo. Vsak je imel pravico samo do ene- ga stanovanja. Po tem sistemu je imela vsa- ka odrasla oseba pravico na 1 sobo, dva otroka prav tako na eno sobo. Stanovanjski urad je mogel deložirati tako hišnega lastni- ka kot 2iakupnika in ga preseliti v drugo ustrezno stanovanje, ki bi mu pripadalo gle- de na število članov njegove družine, ali pa rekvirirati samo odvečni del stanovanjskega prostora in ga dodeliti drugemu stanovalcu aH podnajemniku, ki bi ga določil stanovanj- ski urad. Morali pa so pri tem upoštevati že- lje in možnosti stanovanjskih lastnikov in rekvizicij a le ni bila tako ostra, kot bi na prvi pogled kazalo po določbah prvega dela na- redbe narodne vlade o pravici občin do po- sega po stanovanjih z dne 6. decembra 1918.* Po določilih te naredbe je poverjeništvo za socialno skrbstvo lahko določilo in razgla- silo občine, za katere so veljali predpisi o po- segu po stanovanjih. Takoj po izidu naredbe in v prvih mesecih leta 1918 je poverjeni- štvo to tudi naredilo, najprej v važnejših de- lavskih središčih, potem pa tudi v drugih ob- činah. Za vse ljubljanske občine je tako na- redbe izdalo že 6. decembra 1918,* za Mari- bor 20. decembra,' za Celje 21. decembra,* za Kranj 23. decembra,* za Jesenice 17. janu- arja 1919,« za Tržič 29. januarja,' za Zagorje 24. aprila 1919.» Za rekviriranje in razdelje- vanje stanovanj so bili ustanovljeni stano- vanjski uradi. Stanarine so bile maksimira- ne. Za osnovo so služile najemnine, ki so ve- ljale leta 1914. Te stanarine so pomnožili s faktorjem 4, za socialno šibkejše pa s fak- torjem 3.» Lastniki stanovanj, zlasti veliki hišni po- sestniki, ki jim je bilo prej oddajanje stano- vanj donosen posel in so vanj vložili tudi ve- liko svojega kapitala, so se borili proti take- mu omejevanju svobode, razpolaganja s svo- jim premoženjem. Zlasti je njihov pritisk na- raščal po uvajanju terorja nad delavskim gi- banjem, z uvajanjem izjemnega stanja po Obznani in zakonu o zaščiti države. Vlada- joči režim je vedno bolj popuščal pritisku hišnih lastnikov, »naj preneha boljševiška stanovanjska politika«, zahtevali so ukinitev vseh izjemnih ukrepov na stanovanjskem področju.'" Te zahteve so bile sicer samo de- loma uresničene že z novim zakonom o sta- novanjih z dne 30. decembra 1921." Prene- hala je zaščita podnajemnikov in ukinjen je bil sistem rekvizicij za vsa nova stanovanja, kar je omogočilo lastnikom novih gradenj ne- omejeno razpolaganje s stanovanji in izko- riščanje stanovanjske stiske v dobičkonosne namene. V na novo grajenih hišah ni bilo več stano- vanjske zaščite stanovalcev-najemnikov. Uki- njene so bile maksimirane cene stanovanj in njihovo določanje je bUo prepuščeno svobod- ni pogodbi med lastnikom in najemnikom, kjer pa je bil stanovalec seveda šibkejša stranka in je zaradi pomanjkanja stanovanj moral pristati na vsakršno ceno. Država je gradnjo spodbujala tudi s tem, da je lastni- ke na novo grajenih hiš za določeno dobo osvobodila plačevanja davkov zanje. Ker je bilo popraševanje po stanovanjih izredno ve- liko, zlasti v večjih mestih in industrijskih središčih, so investicije v stanovanjsko grad- njo naraščale; v Beogradu so se na primer od 65 milij. din leta 1921 povečale na 470 milij. din leta 1923." Gradnja stanovanjskih hiš se je imela za donosen posel in tudi pokojninski fondi raznih zavarovalnih ustanov so svoje premijske rezerve vlagali v tako gradnjo. V Ljubljani se je zlasti odlikoval Pokojninski zavod za nameščence" (Nebotičnik), pa tudi železniški humanitarni fond (Fondevi bloki za Stadionom).'* Sindikati so ocenili novi zakon o stano- vanjih za nov udarec proti delavskemu raz- redu, ekonomsko šibkejšim in nezaščitenim slojem, s katerim je režim velikemu številu ljudi odvzel streho nad glavo. Sindikati so zahtevali, da je gradnja delavskih stanovanj in stanovanj za siromašne občane dolžnost države in občine. Dokler obstaja pomanjkanje stanovanj, mora še naprej veljati rekvizicija odvečnega stanovanjskega prostora, stanari- ne pa bi morale biti še naprej maksimirane in določene v sorazmerju z delavskimi za- služki.'* Dne 1. januarja 1925 bi morala prenehati veljavnost zakona o stanovanjski zaščiti," kar bi po besedah ministra za socialno politiko Djuričiča pomenilo, da bi stanovanjski na- jemniki prišli v zelo neprijeten položaj, ker 105 bi izgubili zaščito, glede višine stanarin pa bi bili prisiljeni plačevati tako vsoke najem- nine, ki ne bi bile v nikakršnem sorazmerju z njihovimi dohodki in plačUnimi zmožnost- mi, kar vse bi izzvalo velike družbene pre- trese. To pa se mora preprečiti za vsako ce- no, ker bi sicer bil ogrožen red in mir v državi.^^ Vlada Pašič-Pribičevič se je tega problema v vsaj pomembnosti in nevarnosti zavedala in je podaljšala veljavnost zakona o stanovanjski zaščiti do 1. maja 1925.*« Novi zakon o stanovanjih z dne 15. maja 1925 je ponovno omejil svobodno razpolaga- nje s stanovanji v starih zgradbah do 1. no- vembra 1926.1' Iz stanovanjske zaščite pa so bile izvzete vse nove stanovanjske zgradbe. O stanovanjskih zadevah je odločalo stano- vanjsko sodišče. Zakon je prepovedal spre- minjanje stanovanj v poslovne prostore. Ni- hče ni smel imeti v najemu dveh stanovanj. Lastnik hiše je moral prijaviti stanovanjske- mu sodišču vsako stanovanje, ki se je ob se- litvi izpraznilo. V izpraznjeno' stanovanje se je mogel vseliti samo tisti, ki ga je določilo stanovanjsko sodišče. V poštev so prihajali samo uradniki, vojni invalidi, vojne vdove, vojne sirote in delavci, katerih mesečni do- hodki niso presegali 3.000 din. Stanarina se je določala s pogodbo med najemnikom in lastnikom. Višina stanarine je bila odvisna od velikosti stanovanja in mesečnih dohod- kov stanovalca. Kot osnova je služila cena stanovanja, ki je veljala meseca julija 1914. Ta osnovna cena se je pomnožila s 6 za sta- novanja z do 4 sobami in z 9 za večja stano- vanja. Ce pa so dohodki stanovalca znašali od 40.000 do 60.000 din letno, se je osnovna cena pomnožUa z 9 za manjša in s 15 za več- ja stanovanja, stanovalci z letnimi dohodki nad 60.000 din pa so morali plačevati 12 oz. 15-krat višjo osnovno ceno. Maksimirane ce- ne stanovanj so torej proporcionalno nara- ščale z velikostjo stanovanj in z višino do- hodkov stanovalcev. Za manjše stanovanje je moral stanovalec z višjimi letnimi dohodki plačevati še enkrat višjo stanarino kot tisti z dohodki do 3.000 din na mesec. Vse to je se- veda veljalo samo za stara stanovanja, zgra- jena še pred letom 1918. Stanovanje se je mo- glo odpovedati samo v primeru, če je lastnik potreboval stanovanje zase. Od 20. decembra do 20. januarja vsakega leta je bilo prepove- dano vsako prisilno izseljevanje stanovalcev. Zakon je stanovalcu prepovedoval oddajanje prostorov podnajemnikom. Po izteku stanovanjske zaščite 11. novem- bra 1926 je vznemirjenost stanovalcev zopet narasla zaradi pritiska hišnih lastnikov, ki so grozili z odpovedmi stanovanj in višali stana- rine. Delavski sindikati in društva stano- vanjskih najemnikov so odgovorili z množič- nimi protesti in zborovanji po vseh večjih mestih.^" Narodna skupščina je bila prisiljena sprejeti zakon, s katerim je bilo prepoveda- no prisilno izseljevanje stanovalcev, dokler ti ne bi dobili drugega ustreznega stanovanja, a najdalj do 1. maja 1928. Po 1. maju 1928 je prenehalo oblastno dodeljevanje stano- vanj.^' V veljavi pa je še naprej ostala ome- jitev višine stanarin za enosobna stanovanja, le s to izjemo, da je mogel lastnik stanarino povečati do 25 »/o, če stanovalec po odpovedi v 3 mesecih ni mogel najti drugega stanova- nj a.^ä Stanovanjska zaščita je vedno bolj izgub- ljala svoj pomen, tako zaradi postopnega po- puščanja zakonodaje, kot zaradi vedno večje- ga števila stanovanj v novih zgradbah, ki pa niso sodila pod okvir stanovanjske zaščite. Ze- lo živahna gradbena dejavnost v prvem de- setletju po prvi svetovni vojni je zelo spre- menila številčno razmerje med starimi in no- vimi ter adaptiranimi stanovanji. StevUo novih in adaptiranih stanovanj se je v dvaj- setih letih močno povečalo. Stanovanjske zgradbe so gradile država, občine, industrij- ska in rudarska podjetja, banke in denarni zavodi, pokojninski fondi, stanovanjske za- druge in privatniki. II. Kakšno stališče do stanovanjskega vpraša- nja so zavzemali razredni delavski sindikati in komunisti? Socialisti so ostali pri pred- vojnem stališču, da so občine in država dol- žne voditi plansko izgradnjo cenenih delav- skih stanovanj z najnujnejšo higiensko ure- ditvijo. V zvezi s tem so prikazovali vzorne rezultate take stanovanjske politike, ki so jih dosegla nekatera zahodnoevropska mesta pod upravo socialistov in laburistov v Angliji.^' Tudi pri nas je bilo nekaj takih uspehov, še več pa prizadevanj.2* Kljub temu so nekatera mesta, zlasti Ljubljana, Zagreb in Beograd zgradila večje število delavskih stanovanj. Poleg zahtev, naj občine in država rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev, so sociaUsti podpirali tudi ustanavljanje delavskih stano- vanjskih zadrug in pri tem zopet poveličevali vzore iz zahodne Evrope.^^ Pri nas se je po prvi svetovni vojni stanovanjsko zadružni- štvo razvilo izključno samo v Sloveniji. Leta 1924 je bila v Ljubljani ustanovljena stavbna in kreditna zadruga imenovana »Stan in dom«,^'' leta 1928 pa je Zveza stanovanjskih zadrug, ki se je opirala na socialistično za- družno gibanje in Kristanovo Zadružno ban- ko, vključevala že 21 stanovanjskih zadrug.-' Razne stavbne zadruge so organizirale tudi klerikalne in liberalne zadružne zveze v Slo- veniji. Število teh zadrug je v povojni dobi zelo naraslo; ob koncu leta 1918 jih je bilo 106 18, leta 1930 84 in konec leta 1937 že 103. Vendar večina teh zadrug ni imela namena reševati stanovanjsko vprašanje svojih čla- nov na zadružni osnovi. Največ so bile v zvezi z gradnjo isokolskih, prosvetnih in ka- toliških domov.*'^ Le redke so bile med nji- mi ustanovljene z namenom graditi stano- vanja za svoje člane in so to nalogo tudi iz- polnjevale. Tako je bilo Slovensko delavsko stavbinsko društvo, ki so ga leta 1898 v Ljub- ljani ustanovUi krščanski socialisti ob pod- pori in sodelovanju J. E. Kreka, ki je postal pozneje tudi predsednik društva. Zadruga je zgradila 103 delavske hišice v Novem Vod- matu. Rožni dolini. Stopanji vasi, Šiški in v Trnovem. Društvo je zašlo v velike dolgove in zadnja leta pred vojno prenehalo zidati.*'*> Komunisti so zavračali tak način reševanja stanovanjskega vprašanja. Priznavali so si- cer, da so v razvitih kapitalističnih državah mnogi bolje plačani delavci s pomočjo stano- vanjskih zadrug prišli do svojih stanovanj, opozorili pa so tudi na dejstvo, da stanovanj- ske zadruge ne morejo rešiti stanovanjskega problema proletariata v celoti in da mnogi taki hišni lastniki začenjajo sami izkoriščati svoje stanovalce in špekulirati s stanovanj- sko stisko proletariata. Kritizirali so tudi mišljenje, da je graditev delavskih stanovanj samo stvar kapitalistov. Zahteve komunistov so bile, naj država in občine same financira- jo gradnjo delavskih stanovanj po principih moderne arhitekture. Stališče komunistov je bilo, da je v okviru kapitalističnega družbe- nega sistema treba prek sindikatov in dru- gih organizacij stalno in neprekinjeno orga- nizirati delavske množice okrog stanovanj- skega vprašanja z zahtevami po cenenih in zdravih stanovanjih, proti izkoriščanju sta- novalcev, deložiranju brezposelnih delavcev in proti špekulacijam hišnih lastnikov s sta- novanjsko stisko. Komunisti so vedno po- udarjali, da se more stanovanjsko vprašanje dokončno rešiti samo na osnovi socializacije stanovanj in načrtne izgradnje nujnih sta- novanjskih objektov organizirane družbe v okviru socialistične izgradnje.** V letih po prvi svetovni vojni se je stano- vanjska stiska zaostrovala predvsem iz dveh vzrokov. Prvič se med vojno 4 leta ni gradilo, prva leta po njej pa zelo malo, in drugič, po nastanku stare Jugoslavije se je Slovenija hitro industrializirala (razvile so se tudi no- ve industrijske veje — tekstilna!) in se je de- lavstvo v večjem številu zbiralo v industrij- skih središčih. Gradnja delavskih stanovanj , v Sloveniji je v prvem desetletju obstoja stare Jugoslavije zelo zaostajala za temi to- kovi. To nam prikazuje tudi tabela o številu na novo grajenih stanovanj v važnejših de- lavskih središčih od leta 1918 do 1926. Število zgrajenih stanovanj v važnejših delavskih središčih v Slovemji od leta 1918 do 1926.*» Tabela deloma prikazuje tudi stopnjo raz- voja posameznih industrijskih središč. Naj- bolj se je povečalo število novih stanovanj se- veda v Ljubljani, kar je predvsem posledica vloge Ljubljane kot upravnega in političnega središča Slovenije. Takoj nato sledi premo- govni revir Trbovlje—Zagorje, nato pa Mari- bor in Celje, medtem ko Jesenice in Tržič v prvem desetletju nista pridobila veliko. Zanimiva je tudi analiza lastništva teh sta- novanj. Skoraj polovico so jih zgradili privat- niki, tudi industrijska in rudarska podjetja so jih gradila veliko, občine pa dosti manj, medtem ko so jih banke in denarni zavodi ter država zgradili zelo malo. Podrobnejšo sliko nam prikazuje naslednja tabela. Značilno je, da je občina v tem obdobju v večjem obsegu gradila le v Ljubljani, dru- štva pa samo v Ljubljani in da industrija v Ljubljani ni zgradila nič stanovanj, pač pa so jih zgradili največ privatniki. Tudi v Maribo- ru je industrija v tem obdobju malo gradila, veliko pa je zgradila v Celju. Največ stano- vanj je zgradila TPD v premogovnem revir- ju. V Tržiču je zgradila največ stanovanj bombažna predilnica in tkalnica. 107 število na novo zgrajenih stanovanj (1918—1926) v važnejših delavskih središčih v Sloveniji po lastništvu.'" IV. Leta 1927 so se v gradnjo cenenih delav- skih stanovanj vključile tudi javne borze de- la. Pri teh ustanovah za posredovanje dela in podpiranje brezposelnih delavcev se je namreč od leta 1923 do 1927 nabralo 53,628.883 din nerazdeljenih sredstev. Iz ene- ga dela teh sredstev (53 »/o) je takratni mini- ster za socialno politiko dr. Andrej Gosar ustanovil fond za dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj." Iz tega fonda je bilo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Sa- ¦ rajevu zgrajenih 219 hiš s 411 stanovanji.'^ Javna borza dela v Ljubljani pa je iz svojih sredstev odobrila 4,3 milij. din posojila, s katerim je bilo ob sodelovanju občin Maribo- ra in Celja (2,5 milij. din) zgrajenih 200 de- lavskih istanovanj, in sicer v-Mariboru 147, v Celju 26 in Ljubljani 27 (v Delavskem do- mu). Stanarine v teh stanovanjih so znašale 360—700 din mesečno.'« V tem času je tudi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani zgradil 92 stanovanj (23 v Ljubljani, 48 v Mariboru in 21 v Celju) v velikih poslovnih stavbah in 40 eno do tri- družinskih stanovanjskih hiš (samo v Ljub- ljani 32 hišic)'" vendar so bila ta stanova- nja zelo draga in niso bila namenjena slabše plačanemu delavstvu, pač pa bolje situira- nim slojem. STANARINE Stanarine so bile maksimalne samo v starih zgradbah. Za stanovanja, ki so bila zgrajena po 1. novembru 1918, omejitev glede višine stanarin ni veljala; določili so jo v svobodni pogodbi med lastnikom in stanovalcem. Za vsa stara stanovanja pa je bila višina stana- rin omejena in jih lastnik ali stanodajalec v nobenem primeru ni smel preseči. Za osnovo so služile najemnine, ki so veljale 1. julija 1914. Te osnovne najemnine so pri določanju stanarin pomnožili z določenim faktorjem. Ta faktor se je z leti zvišal, kakor so nara- ščale cene. Faktor ni bil enak za vsa stano- vanja, niti za vse stanovalce. Bil je različen: za manjša stanovanja nižji, za večja višji; za stanovalce z nižjimi dohodki nižji, za tiste z višjimi dohodki višji, za stanovalce, ki so presegali določeno višino dohodkov, pa sta- narine niso bile omejene. Kolikšne so bile osnovne najemnine, to je najemnine, ki so veljale 1. julija 1914? Po- datkov o tem nimamo na razpolago. Poma- gamo pa si lahko s podatkom za Ljubljano, ker domnevamo, da je bilo podobno stanje tudi v drugih večjih mestih. Poprečne najem- nine za enosobna stanovanja so znašale 10 K na mesec, za dvosobna 17 K, za trisobna 25 K, za štirisobna 40 K. Najvišje najemnine v no- vih hišah so znašale za dvosobna stanovanja 34 K na mesec, za trisobna 50 K in za štiri- sobna 80 K na mesec.'' Uredba narodne vlade o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 6. decembra 1918 še ni nič predpisovala o določanju na- jemnin. Šele uredba o stanovanjih in najem- nih zgradbah z dne 21. maja 1921 je imela tudi poglavje o najemninah, v katerem je predpisala postopek za določanje najemnin in faktorjev za njihovo izračunavanje. Os- novna najemnina, pomnožena s faktorjem 4, je dala normalno stanarino. Pri ekonomsko šibkejšem najemniku se je faktor zmanjšal na 3, pri ekonomsko močnejšem pa se je zvi- šal na 6. Za ekonomsko šibkejše najemnike so razumeli najemnike brez premoženja, ki so živeli od mesečne plače ali pokojnine do 3.000 K. Med ekonomsko močnejše pa so so- dili tisti najemniki, katerih letni dohodki so znašah od 60.000 K do 100.000 K (5.000 K do 8.333 K mesečno). Najemniki z nad 100.000 kron letnih dohodkov pri stanarinah niso bili zaščiteni; njim je lahko stanodajalec dolo- čal najemnino po svobodni presoji s stano- vanjsko pogodbo. Letni dohodek so ugotav- ljali na osnovi odmere osebnega dohodnin- skega davka; podatek o tem so dajale davčne oblasti." Pravilnik o stanovanjih z dne 17. oktobra 1921, ki ga je izdala Pokrajinska uprava za 108 Slovenijo, je določal tudi najemnine podna- jemnikov. Za neopremljeno sobo so smeli za- htevati največ za 100 % višjo najemnino, kot je znašal ustrezni del normalne najemnine za to sobo, za opremljeno sobo pa največ 300 "io ustrezne normalne najemnine.'^ Ponovno je določal višino stanarin zakon o stanovanjih z dne 15. maja 1925. Stanarine so se povečale. Stanovalci so bili razdeljeni v tri kategorije po višini mesečnih in letnih do- hodkov (do 3.000 din, 3.000—5.000 din na me- isec in nad 60.000 din letno; stanovalci z nad 100.000 din letnih dohodkov so ostali še na- prej nezaščiteni). Stanovanja pa so bila raz- deljena v dve kategoriji: stanovanja z največ 4 sobami in stanovanja z več kot 4 sobami. Konkretna stanarina je bila odvisna od obeh okoliščin, od velikosti stanovanja in od vi- šine dohodkov najemnika, ki je stanoval v njem. Pri prvi kategoriji stanovalcev se je osnovna najemnina pomnožila s faktorjem 6 za manjša stanovanja in s faktorjem 9 za več- ja stanovanja, pri drugi kategoriji s faktor- jem 9 in 15, pri tretji kategoriji pa s faktor- jem 12 in 15. Najemnino, ki je veljala 1. ju- lija 1914, so torej pomnožili z enim od teh faktorjev in dobili konkretno stanarino iz le- ta 1925. Stanarine so bile seveda lahko tudi nižje, zakon je predpisoval le najvišje na- jemnine. Pri računanju stanarin so jemali eno predvojno krono za en dinar.'* Zakon o izpremembah in dopolnitvah za- kona o stanovanjih z dne 9. aprila 1928 je ukinil omejitev višine stanarin za vsa stano- vanja, ki so bila večja od dveh sob. Pod za- ščito so ostale samo še stanarine enosobnih stanovanj, dvo- in trisobnih stanovanj pa le pod pogojem, če je v njih stanovala dvočlan- ska oziroma tričlanska družina. Stanarine so se zopet povečale. Tokrat je na zvišanje sta- narin vplivala velikost mestnega naselja. V mestih z do 100.000 prebivalci se je faktor za vsa stanovanja zvišal na 10, v mestih z nad 100.000 prebivalci pa na 12.'» Zakon o stanovanjih z dne 27. aprila 1929 je s 1. majem 1929 ukinil vsakršno stanovanj- sko zaščito in maksimiranje stanarin ter vsa stanovanja prepustil lastnikom na svobodno razpolaganje. Izjemoma so ostala pod zaščito manjša družinska stanovanja v krajih z nad 10.000 prebivalci. To so bila trisobna stano- vanja, če so v njih stanovale družine z več kot 5 družinskimi člani, dvosobna z več kot 3 družinskimi člani in enosobna, če je v njih stanovala dvočlanska družina. Zaščiteni pa so biH samo socialno šibkejši stanovalci, če skupni dohodek vseh članov družine ni pre- segal 2.500 din mesečno; če pa je kdo izmed njih imel še druge stalne dohodke, katerih znesek je presegal 24.000 din na leto, ni več veljala zaščita. Stanarine so se zvišale za 10 odstotkov. Ta zakon je veljal od 1. novembra 1929.« Ce sedaj sledimo stanarini trisobnega sta- novanja socialno šibke družine v Ljubljani, vidimo, da je leta 1914 znašala 25 K, od leta 1921 do 1925 75 din, do leta 1928 150 din, do 1. maja 1929 250 din (oziroma 300 din) in od 1. maja 1929 do 1. novembra 1929 275 din (oziroma 330 din). Ce pa je bilo stanovanje v novejši stavbi, so bile stanarine še enkrat večje, torej 50 K leta 1914 in so narasle na 550 din leta 1929. Pozneje so se stanarine prosto oblikovale. Kolikšne so bile stanarine, ki so se prosto oblikovale, to je v novih stanovanjih, zgra- jenih po 1. novembru 1918, ki niso sodila pod stanovanjsko zaščito? V zadružnih hišah sta- novanjske zadruge »Stan in dom« na Viču ob Tržaški cesti so od leta 1926, ko so bile zgra- jene, znašale stanarine od 500 do 750 din na mesec za dvosobno oziroma trisobno stanova- nje s pritiklinami.'" V hišah, ki jih je od leta 1927 do 1939 zgradila borza dela, so zna- šale stanarine od 360 do 700 din mesečno.''-' Te najenmine so se oblikovale na osnovi gradbenih stroškov, obresti za najeto posoji- lo, petdesetletne amortizacije in stroškov za tekoče vzdrževanje. Stanovanjska zadruga »Stan in dom« je izračunala stanarino na osnovi 10 "/o obresti za najeto posojUo, 2 »/o za amortizacijo in 2 »/o za tekoče vzdrževanje. Podobno je izračunaval stanarine tudi Pokoj- ninski zavod za nameščence v Ljubljani, ki je tudi veliko gradil stanovanja in v to vla- gal svoje premijske rezerve. V svojih poro- čilih je vedno ugotavljal, da so te naložbe do- nosne. Kolikor so stanovanjski lastniki izko- riščali še veliko povpraševanje po stanova- njih, so bile stanarine še višje. Za delavstvo s poprečnimi zaslužki, ki so bili nizki, so bile vse te stanarine previsoke in pogosto nedo- segljive. Večje število delavstva je stanovalo v tako imenovanih režijskih stanovanjih, to je v podjetniških stanovanjih, ki so jih podjetni- ki zgradili za svoje delavce v bližini tovarn ali revirjev. Tam je büo stanovanje brezplač- no, bilo je del mezde. Takih stanovanj je bi- lo največ v rudarskih revirjih in pri nekate- rih starejših večjih tovarnah (tekstilne to- varne v Litiji, Preboldu in Tržiču). Nekatera stanovanja so bila slaba in neustrezna, druga pa dobra in sodobna. Pri nekaterih stanova- njih je bila brezplačna tudi kurjava, elektri- ka in uporaba vrta za zelenjavo. Stanarine so bile navadno isamo zaradi notranjega ob- računa določene z internimi pravilniki, po- slovnimi redi podjetij, ali pa s kolektivno po- godbo. V Litiji so na primer v tridesetih letih računali vrednost samskega stanovanja 150 dinarjev, družinskega pa 200 din na mesec." 109 Odredba o minimalnih mezdah z dne 31. ju- lija 1937 pa je določala, da se sme pri de- lavcih, ki so dobivali na račun plače hrano in stanovanje pri podjetniku, za stanovanje ra- čunati 60 din na mesec."'' Leta 1937 je Delavska zbornica v Ljubljani proučila stanovanjske razmere za vzorčno iz- branih 463 delavskih in nameščenskih družin iz raznih strok in krajev Slovenije. Med temi stanovanji je bilo 328 (71 "/o) enosobnih, 109 (23,6 o/o) dvosobnih in 26 (5,4 »/o) trisobnih. .Za 304 stanovanj (65,6»/») so plačevali delavci stanarino v denarju, 93 (19,7 •'/o) družin je prebivalo v podjetniških stanovanjih, 65 (14,7 odstotka) družin pa je imelo lastne hišice. Kolikšna obremenitev mesečnega zaslužka so bile stanarine teh vzorčno izbranih družin? 37,2 "/o jih je stanovalo v lastnih in brezplač- nih stanovanjih in stanarine niso plačevali (kolikor ne upoštevamo odplačevanja kredi- ta v prvem primeru in isorazmerno nižjih mezd v drugem primeru), 32,4 »/o družin je dajalo za stanovanje manj kot 15 "/o zaslužka, 25,6 o/o družin je dajalo za stanovanje 15 do 25 "/o zaslužka, 4,5 »/o družin pa je dajalo za stanovanje več kot 25 "/o mesečnega zasluž- ka.« MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA PRI REŠEVANJU STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Stanovanjsko vprašanje je bilo v Ljublja- ni po prvi svetovni vojni izredno pereče. Za- to je bil že 6. decembra 1918 ustanovljen sta- novanjski urad, ki naj bi reševal to vpraša- nje in se pri tem opiral tudi na določbe na- rodne vlade o pravici občin do posega po sta- novanjih z dne 6. decembra 1918."« Vendar je mogel ta urad v desetih letih poslovanja dodeliti stanovanje le 687 prosilcem (vseh prosilcev je bilo v tem obdobju 1989)."' Po štetju iz leta 1910 je bilo v Ljubljani 9.255 stanovanj (od teh je bilo enosobnih 9,5 °/o, dvosobnih 33,3 »/o, trisobnih 24 "/o, štirisobnih 10,2 »/o in večsobnih 23 Vo). Poprečne stana- rine so znašale od 10 do 40 K mesečno, odvis- no od velikosti stanovanja; stanarine so zna- šale okrog 15 "/o mesečnih plač stanovalcev. V letih 1890 do 1910 se je gradilo v Ljubljani (samo mesto) poprečno po 140 stanovanj let- no."8 Ker se od leta 1914 do 1918 ni gradilo, v prvih letih po vojni pa premalo, je do leta 1926 samo za naravni prirastek zmanjkovalo okrog 1200 stanovanj, če pa pri tem upošte- vamo še velik dotok nove delovne sile v me- sto, je bil ta primanjkljaj še toliko večji. Mestna občina ljubljanska ai je prizadeva- la pri reševanju stanovanjskega vprašanja, vendar je do leta 1926 zgradila le 258 stano- vanj, do leta 1930 še okrog 500. Zgradila je večstanovanjske hiše za Bežigradom in dve veliki stanovanjski hiši na Poljanski cesti. Z«i topniško vojašnico'za Bežigradom je zgradila več dvo- in tristanovanjskih vil, ki so stale takrat sredi obširnih vrtov. Potreba po majh- nih cenenih stanovanjih je privedla mestno občino do zidave majhnih štiristanovanjskih hišic na Koleziji in ob Vodovodni cesti. Po- trebe po majhnih cenenih stanovanjih so bile še naprej velike in nastali sta še koloniji me- stnih barak ob Ižanski cesti in v Gramozni jami ob Vodovodni cesti. Občina je prevzela akcijo, da preskrbi delavcem tudi lastna sta- novanja. V koloniji na Galjevici je bilo zgra- jenih 224 hišic z enim ali dvema stanovanje- ma. Občina je za to kolonijo kupila zemljišče. Mestna hranilnica ljubljanska pa je dala in- teresentom kredit v znesku 600.000 din in ti so si hišice po večini sami zgradili z lastnimi rokami. Na isti način je nastala tudi kolonija majhnih hišic v Gramozni jami ob Vodovodni cesti z 52 enodružinskimi hišicami in dvema velikima večstanovanjskima zazidanima ba- rakama."' Večina delavstva, ki je prihajalo v mesto v zvezi z razvojem industrije, ni mogla dobiti primernega stanovanja. Veliko družin je bilo po ukinitvi stanovanjske zaščite tudi deloži- ranih. Te so si gradile na mestni periferiji zasilne barake in v njih stanovale. Stanovale so v kleteh in na podstrešjih. Večjih in draž- jih stanovanj pa je bilo v mestu dovolj na razpolago,'" a so bila zaradi izredno visokih stanarin nedostopna za delavstvo in socialno šibkejše sloje prebivalstva. STAVBNA IN KREDITNA ZADRUGA »STAN IN DOM« Konec oktobra 1924 je bila v Ljubljani ustanovljena stavbna in kreditna zadruga »Stan in dom«; imela je 200 članov. Zadrugo je ustanovil Anton Kristan ob pomoči sociali- stične Zadružne banke in Zveze gospodarskih zadrug. Namen zadruge je bil »zbirati člane, ki hočejo s skupno pomočjo in s podporo ob- čin in države graditi zadružna stanovanja, ki se bodo oddajala potrebnim članom v najem. Pomagati članom, da pridejo po možnosti do lastnega doma.« Zadružni deleži so znašali 250 din, vsak je imel lahko več deležev. De- leži se niso obrestovali in se nanje niso delile dividende. Zadružniki so jamčili za obvezno- sti zadruge s štirikratnim zneskom svojih deležev.'' Zadruga je najela 2,710.000 din posojila, za katerega sta prevzeli garancijo ljubljanska mestna občina in občina Vič. S tem denar- jem je začela zadruga poslovati. Na Viču ob Tržaški cesti blizu tobačne tovarne je kupila 25.600 m^ stavbnega zemljišča in začela zidati dve veliki zadružni hiši in 25 eno in dvodru- žinskih hiš z 59 stanovanji in 6 lokali.'^ Leta 1926 so začeli graditi še več zadružnih hiš in 110 leta 1930 je imela po švicarskem vzorcu usta- novljena stanovanjska zadruga Stan in dom že dve koloniji z okrog 200 stanovanji.*' V zadružnih hišah so bila dvo- in trosobna stanovanja s pritiklinami. Stanarina za ta stanovanja je znašala 500 do 750 din mesečno in so bila ta stanovanja slabše plačanemu de- lavstvu nedosegljiva. Za zidanje individualnih lastnih hiš so imeli zadružniki na voljo tri tipe hišic, vse z značilno visoko in koničasto streho. Tip I. s šestimi sobami je veljal 130.000 din, tip II. s štirimi sobami je veljal 105.000 din, tip III. s štirimi sobami je veljal 99.000 din. Interesenti so lahko zidali tudi v lastni režiji. Zadruga je v tem primeru pro- dala gradbeno parcelo in načrte. Zadružnik pa je moral imeti najmanj 4 zadružne deleže in 1/3 potrebnih sredstev za gradnjo hiše, za ostali 2/3 je dala kredit stanovanjska zadru- ga z 10 "/o obrestmi.** Tudi tovrstna gradnja je bila za slabše plačano delavstvo predraga. OPOMBE 1. Uradni list narodne vlade SHS v Ljubljani, št. XIX., z dne 9. decembra 1918, str. 39—40. Ci- tiram: Ur. 1. — 2. Ur. 1. št. XIX., str. 40 z dne 9. decembra 1918. — 3. Ur. 1. št. XXVII., str. 57 z dne 23. decembra 1918. —4. Ur. 1. št. XXIX., str. 65 z dne 31. decembra 1918. — 5. Ur. 1. št XXVIII., str. 63 z dne 28. decembra 1918. — 6. Ur. 1. št. XLIII., str. 110 z dne 28. januarja 1919. — 7. Ur. 1. št. XLV., str. 120 z dne 1. februarja 1919. — 8. Ur. 1. št. LXXXII., str. 271 z dne 28. aprila 1919. — 9. Ur. 1. št. 77., str. 379 z dne 6. julija 1921; Ur. 1. št. 130, str. 661 z dne 28. ok- tobra 1921. — 10. J. Cazi, Nezavisni sindikati (1921—1929), knjiga treča — svezak drugi. Za- greb 1967, str. 706. Citiram: J. Cazi, Nezavisni sindikati. — 11. Ur. 1. št. 28, str. 197 z dne 2i. marca 1922. — 12. J. Cazi, Nezavisni sindikati, str. 707. — 13. Letno poročilo Pokojninskega za- voda za nameščence v Ljubljani za leto 1930, str. 22—23; Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 608. — 14. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, arhiv Delavske zbornice v Ljubljani, fase. 3 Citiram: Arhiv IZDG, arhiv DZ. — iS. J. Cazi, Nezavisni sindikati, str. 707. — 16. Cl. 2 zakona o stanovanjih z dne 30. decem- bra 1921, Ur. 1. št. 28, str. 197 z dne 24. marca 1922. — 17. Cazi, Nezavisni sindikati, str. 707. — 18. Službene novine, z dne 13. decembra 1924. — 19. Zakon o stanovanjih z dne 15. maja 1925, čl. 1, Ur. 1. 46, str. 297 z dne 23. maja 1925. — 20,- Delavska zbornica v Ljubljani je izvedla obširno anketo o stanju stanovanjskega vprašanja, o šte- vilu stanovanj, prosilcev in o gradnji novih sta- novanj ter o stanarinah. Sklepe s te ankete je 19. maja 1927 poslala ministrstvu za socialno politi- ko v Beograd. Zahtevala je, »da se stanovanjslu zakon ne sme ukiniti, ker bi bile vse posledice s tem v zvezi prenesene na rame socialno najšib- kejših slojev.-« Podobno akcijo je izvedlo tiidi Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru v sodelovanju s Savezom stanara SHS v Beogradu. Ministrstvu za socialno politiko so konec julija 1927 poslali peticijo, s katero so podprli vsa pri- zadevanja Saveza stanara SHS, ki je na konfe- renci 8. maja 1927 v Zagrebu obravnaval stano- vanjsko vprašanje. Zahtevali so, da je »stanovanj- ska zaščita potrebna tako dolgo, dokler država, ob- , čine in privatniki ne bodo zgradili toliko stana- : vanj, da bo prosta konkurenca mogoča.« — Arhiv IZDG, arhiv DZ, fase. 3. — 21. Zakon o spre- : membah in dopolnitvah zakona o stanovanjih z ¦ dne 30. aprila 1928, čl. 1, Ur. 1. št. 45, str. 309 z ' dne 9. maja 1928. — 22. Pravilnik za izvrševanje ; stanovanjskega zakona z dne 30. aprila 1928, čl. 3, Ur. 1. št. 52, str. 367 z dne 30. maja 1928. — i 23. J. Cazi, Nezavisni sindikati, str. 714. — 24. Ko- ', munalna politika, višina stanarin in gradnja ' majhnih in cenenih delavsldh stanovanj v Ljub- i Ijani so bile nekatere izmed točk minimalnega ' komunalnega programa za občinske volitve 3. de^ ! cembra 1922 v Ljubljani, na osnovi katerega je \ nastala Zveza delovnega ljudstva, ki so jo sestav- i Ijali komunisti okrog Delavskih novic, sociali- stična frakcija zarjanov in krščanskosocialistična sindikalna organizacija Jugoslovanske strokovne zveze kot delavsko krilo SLS. Tega programa Zveza delovnega ljudstva ni mogla uresničiti, ker je prehitro razpadla in je uspela le kot sred- stva, da je SLS prevzela oblast na ljubljanskem magistratu iz rok liberalcev. — France Kresal, Akcijska enotnost slovenskega delavstva, Pri- i spevki za zgodovino delavskega gibanja, VI, št 1- —2, str. 66, Ljubljana 1966; Delavske novice, 26. oktobra 1922. — 25. Cazi, Nezavisni sindikati, str. 714. — 26. Stan in dom. Zadružna knjižnica, zv. VI., Ljubljana 1924; E. Podkrajšek, Namen ; »Stan in doma«. Zadružna knjižnica, zv. XII., j Ljubljana 1926. — 27. Zadružni vestnik, 7. janu- i arja 1930, Ljubljana. — 27a V. Valenčič, Pregled | našega zadružnega gibanja in stanja, Spominsld j zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 458. — ; 27b. Fr. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja ' na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 107. — 28. I J. Cazi,Nezavisni sindikati, str. 714—715. — 29. Ar- ; hiv DZ, fase. 3. Ti podatld niso popolnoma za- ; nesljivi. Tabelo je sestavila Delavska zbornica v Ljubljani na osnovi podatkov, ki jih je zbrala v anketi o stanovanjskem vprašanju v zvezi z ak- cijami za ohranitev stanovanjske zaščite letaj 1926. To niso statistični podatki. Glede števila : novih in adaptiranih stanovanj v Ljubljani ob- stajajo tudi drugačni podatki. Mestno načelstvo ljubljansko je v svoji statistiki novih in adapti- ¦ ranih stanovanj v Ljubljani navajalo, da je bilo ; do leta 1926 zgrajenih 933 stanovanj, do leta \ 1930 pa 2.403 (Socialno zdravstvo avtonomnega ; mesta Ljubljane v letu 1930, Ljubljana 1931, str. ; 23), vendar se ti podatki mnogo ne razlikujejo \ od podatkov Delavske zbornice in nam za ori- \ entacijo stanovanjskega vprašanja navedena ta- bela lahko služi. — 30. Ibidem. — 31. Pravilnik o organizaciji posredovanja dela, dajanju nepo- sredne podpore brezposelnim delavcem in daja- nju cenenih posojil za zidanje delavskih stano- vanj z dne 10. decembra 1927, Ur. 1. št 127, str. 853 z dne 22. decembra 1927; N. Vučo, Agrarna kriza u Jugoslaviji 1930—1934, Beograd 1968, str. i 127. — 32. I. P. Peric, Rezultati Javne službe po- ' sredovanja rada i pomaganja nezaposlenih u ; kraljevini Jugoslaviji i njeni problemi u bliskoj \ budučnosti, Soci j alni arhiv, Beograd 1935, str. ! 52. — 33. Pitanje radničkih stanova, Socijalni ar- hiv, Beograd 1939, str. I. 174. — 34. Letno poi-o- čilo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani za leto 1930, str. 22—23; Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 608. — 35. Arhiv IZDG, arhiv DZ, fase. 3 (Stanovanjski po- i datki za Ljubljano). — 36. Uredba o stanovanjih in najemnih zgradbah z dne 21. maja 1921, čl. j 3—11 (Najemnine), Ur. 1. št. 77, str. 379 z dne ; 6. julija 1921. — 37. Pravilnik o stanovanjih z ' dne 17. oktobra 1921, čl. 5, Ur. 1. št 130, str. 661 ] z dne 28. oktobra 1921. — 38. Zakon o stanova- 111 njih z dne 15. maja 1925, čl. 12, Ur. 1. št. 46, str. 297 z dne 23. maja 1925. — 39. Ur. 1. št. 45, str. 309 z dne 9. maja 1928. — 40. Zakon o stanova- njih z dne 27. aprila 1929, Ur. 1. št 47, str. 366 z dne 4. maja 1929. — 41. E. Podkrajšek, Namen »Stan in doma«. Zadružna knjižnica zv. XII., Ljubljana 1926, str. 6. — 42. Pitanje radničkih stanova, Socijalni arhiv, Beograd 1939, str. I. 174. — 43. Fr. Kresal, Razvoj predilnice Litija, Litija 1961, str. 80. — 44. Odredba bana dravske banovine o določitvi minimalnih mezd z dne 31. julija 1937, čl. 8, SI. 1. 421 z dne 1. avgusta 1937. — 45. Arhiv IZDG, F. Uratnik, Položaj delavstva v Sloveniji med dvema svetovnima vojnama, ela- borat v tipkopisu, str. 13. — 46. Ur. 1. št XIX., str. 39 z dne 9. decembra 1918. — 47. Arhiv IZDG, arhiv DZ, fase. 3 (Peticija ministrstva za so- j cialno politiko z dne 19. maja 1927). — 48. Ibi- ! dem (stanovanjski podatki za Ljubljano). — 49. ; Socialno zdravstvo avtonomnega mesta Ljublja- ne v letu 1930, Ljubljana 1931, str. 22—25. — 50. Ibidem, str. 22. — 51. Stan in dom. Zadružna knjižnica zv. VI., Ljubljana 1924. — 52. E. Pod- krajšek, Namen »Stan in doma«, Zadružna knjiž- i žnica zv. XII., Ljubljana 1926, str. 4—6. — 53. \ Zadružni vestnik, 7. januarja 1930, Ljubljana. — i 54. E. Podkrajšek, Namen »Stan in doma«, str. i 6—10. i 112 NEMŠKI TRGOVSKI OBRATI V SLOVENIJI V LETIH 1938/1939 (Značaj in lastništvo) TONE ZORN Poskus orisa o lastništvu nemških trgov- skih obratov v Sloveniji tik pred drugo sve- tovno vojno sloni izključno na gradivu pred- vojne zbornice za trgovino, obrt in industri- jo (TOI) v Ljubljani. Gre za sedem fasciklov gradiva (arhiv TOI f. 310/A-2, v Arhivu Slo- venije), ki zajema anketne pole zbornice, po- slane trgovskim obratom v Sloveniji v deset- letju 1930—1941. Se najpopolnejši prerez za to obdobje daje gradivo za leti 1938 in 1939, medtem ko je gradivo za prejšnja leta po- manjkljivo. Prvotni namen, podati prerez vseh trgovskih obratov, ne le nemških, na območju nekdanje dravske banovine, je mo- ral žal odpasti. Vzrokov za to je več. Pred- vsem se podatki o številu trgovskih obratov v anketah zbornice TOI ne skladajo s su- marnimi številkami v Spominskem zborniku Slovenije (Ljubljana 1939). Zdi se tudi, da vsebuje ta statistika le tiste trgovske obrate, ki so se istočasno ukvarjali še z obrtjo. Zal so v ohranjenem (in dostopnem) gradivu TOI podatki le za nekatere take obrate, ravno tako pa manjkajo podatki za večino obnatov, ki so se ukvarjali z lesno industrijo in trgo- vino. Pri obdelavi posameznih obratov se za- stavlja vprašanje njihovega nastanka in mo- rebitnega prehoda v tuje roke. V pregledu, ki ga podajam, ne upoštevam protokolacije posameznih dedičev, kolikor je obrat ostal v rokah iste družine; žal pa ohranjeno anketno gradivo ne omogoča (z nekaterimi izjemami) prikaza morebitnega prehoda nemških obra- tov v slovenske roke (in obratno) v letih 1918—1941. Nakazana vprašanja bi bila ne- dvomno laže rešljiva, ko bi ne bilo po letu 1945 vzeto iz ohranjenega arhiva TOI gradi- vo omenjenih obrtnih obratov in izročeno v neposredno uporabo takratnim upravnim ob- lastem. Večkrat zasledimo v tem gradivu ce- lo različne vpise narodnosti posameznikov. Zanimivo je, da so se posamezni Nemci izo- gibali vpisu svoje narodnosti celo po letu 1938, po vključitvi Avstrije v nacistični rajh. Nekaj primerov: J. Bregar, trgovec z me- šanim blagom v Mariboru, je za leto 1939/40 navedel jugoslovansko narodnost; Marina Weiter v Mariboru, trgovka z mešanim bla- gom, je puščala do leta 1939 rubriko prazno, se prištela leta 1939 k nemški, v prihodnjem letu pa k jugoslovanski narodnosti; celjski veletrgovec Rakusch je prijavil leta 1931 jugoslovansko, čez sedem let pa nemško na- rodnost; F. M. Schmid, trgovec z mešanim blagom v Ljubljani, se je z izjemo let 1933 in 1941 (okupacija!) prištel k jugoslovanski na- rodnosti; znani ljubljanski trgovec Emerik Mayer naj bi bil leta 1931 jugoslovanske, 1932 nemške narodnosti, leta 1935 narodno- sti ni prijavU, enako čez dve leti, leta 1939 se je znova povrnil k jugoslovanstvu in se šele med okupacijo, leta 1941, končno prištel k nemštvu; podoben zgovoren primer zataje- vanja nemške narodnosti je bil tudi kočevar- ski priseljenec v Ljubljano, Johann Macker: leta 1931 je vnesel v narodnostno rubriko katoliško vero, 1933 jugoslovansko narodnost, 1939 enako, leta 1940 pa je končno vnesel pripadnost k nemški manjšini. Lastnika ma- nufakture in galanterije H. I. Turad, Mari- bor, sta se prištevala v letih 1933—1936 k jugoslovanski, tik pred ukinitvijo obrata leta 1937 pa k slovenski narodnosti. Kljub nakazanim zadržkom omogočajo an- ketni podatki zbornice TOI vrsto opozoru o nemški manjšini v Sloveniji tik pred drugo svetovno vojno. Tako potrjujejo znano dej- stvo o zgostitvah takratnega nemškega pre- bivalstva po posameznih območjih predvoj- ne dravske banovine pa tudi ugotavljanje po- rekla posameznih pripadnikov nemške manj- šine pri nas. Vse kaže, da moramo deliti ta- kratne nemške trgovce v tri kategorije: na domače, pri nas rojene Nemce, priseljence iz slovenskih agrarnih območij v središča z močnimi nemškimi narodnostnimi skupinami ter nemške priseljence na območje Slovenije po letu 1918. Vse kaže, da velja druga sku- pina predvsem za območje Ptuja in Šmarij pri Jelšah, manj pa za Maribor. Zgovoren primer take »nemške družine« so npr. Lešnik — Löschnigovi iz območja Smarij pri Jelšah. Medtem ko se je en član te družine vedno izjavljal za slovenstvo, se je drugi izključno za nemštvo. Po podatkih Franja Basa bi bila socialna struktura slovenskih Nemcev v letih pred drugo svetovno vojno naslednja: v Mariboru je bilo okoli 3000 trgovcev, obrtni- kov ter industrijalcev in okoli 5000 delavcev Nemcev; v Lovrencu na Pohorju je bila tre- tjina hiš in zemlje nemška, prebivalstva pa ena petina; v Slovenski Bistrici je bilo med prebivalstvom 16 "/o Nemcev, vseskozi trgov- cev in obrtnikov; v Slovenj Gradcu 18 "/o; na Muti 44''/o, v Radljah 36 »/o; v Šoštanju 18 odstotkov; Konjicah 35 »/o; Vitanju 24 »/o; Ce- lju 24 "/o; Laškem 6 "/o; Rogatcu in Rogaški Slatini 20 »/o; Ptuju 42 "/o; Ormožu 5 »/o in v Gornji Radgoni 12 "/o. Po poklicni sestavi so bili v vseh teh krajih obrtniški, trgovski in zemljo posedujoči meščani (Franjo Baš, Do- 113 neski k problematiki slovenj eštajerskega nemštva pred in med okupacijo 1941—1945, ' tipkopis v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja, f. 150). Po podatkih nemške obve- ščevalne službe v letih 1939—1941 in po dru- gih ugotovitvah je obstajalo slovenještajer- sko nemštvo leta 1941 iz 25,9 "/o obrtnikov, 21,7 "/o trgovcev, 17,9 »/o svobodnih poklicev, i 14,1 «,'ü kmetov, 13,2 »/o delavcev, 5,6 "/o javnih ; uradnikov in upokojencev ter 1,6 "/o industri- \ alcev (Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Ju- goslaviji 1933—1941, Ljubljana 1966, str. 27). Podobne razčlembe za Kranjsko nimamo. Tretja skupina je bila opazna zlasti v j Ljubljani. Gradivo zbornice TOI kaže, da so skoraj vsa ljubljanska nemška trgovska pod- jetja, ustanovljena v času med obema sve- tovnima^ vojnama, pripadala nemškim dose- ljencem ali pa nemškemu (rajhovskemu) in avstrijsko-nemškemu kapitalu ter so pri- i meren kazalec o prihajanju nemškega trgov- ! skega kapitala v Slovenijo. Za Maribor se da I ugotoviti prehod posameznih trgovskih obra- j tov v slovenske roke. Vse kaže, da se je nem- { ški (domači in tuji) trgovski kapital v večji meri le v Ljubljani tesneje povezoval s slo- ; venskim, zunaj tega mesta pa še v Mariboru, i Pregledana dokumentacija omogoča prikaz i gospodarske moči le za posamezna trgovska.' podjetja. Gledano v celoti, je bila — z izjemo ; Ljubljane — večina trgovskih obratov med ; tako imenovanimi posameznimi obrati, v ka- \ terih so bili po večini zaposleni lastniki in ¦ člani njihovih družin; tudi vložena sredstva pri teh obratih niso bila velika. Izjema so seveda obrati, kot Ornigova veletrgovina z alkoholnimi pijačami v Ptuju. Med podjetji so bile na drugem mestu družbe z omejeno zavezo, vendar večina v Ljubljani, dejstvo, , ki v marsičem (z izjemo kočevskega območ- : ja) ločuje značaj nemškega (domačega in tu- \ jega) kapitala na Štajerskem in Kranjskem. ! PREGLED PO POSAMEZNIH SLOVENSKIH \ OBMOČJIH j Slovenska Štajerska in Prekmurje. Od ugo- j tovljenih trgovskih obratov, last štajerskih i Nemcev, je na območju južne Štajerske od- i padlo vsaj 67,4 "/o (134) obratov na Maribor, j Celje in Ptuj. Pregled, ki ga podajam, daje le \ približno sliko, saj bi morebitne nove raz-1 iskave, sloneče na vpisih v takratni trgovski j register, v marsičem dopolnile v članku na- ; kazano podobo. Pri prikazu narodnostnega sestava trgovskih obratov so v tem pregledu obrati, last domačih Zidov, izločeni iz pre- : gleda nemške manjšine, posebno še, ker se je ¦ večji del židovskega prebivalstva prišteval k ; drugim, nenemškim narodnostim. Pri ugo- ; tavljanju lastništva posameznih trgovskih I obratov je raziskava skušala ugotoviti tudi poreklo pnjsameznih nemških trgovcev. Edini oprijemljivi podatki za to vprašanje so v pre- gledanem gradivu tisti, ki govore o rojstnem kraju posameznika. Upoštevati pa je pri tem tudi naključna rojstva zunaj kraja dejan- skega bivanja, vendar menim, da se pregled v dokajšnji meri približuje dejanskemu sta- nju porekla nemškega trgovstva tik pred drugo svetovno vojno pri nas. V pregledu na prvem mestu nakazuje prerez lastništva nem- ških trgovskih obratov v letih 1938—1939 v vseh treh večjih slovenskoštajerskih mestih, v Mariboru, Ptuju in Celju, nanj pa se na- vezujejo druga področja Slovenske Štajerske in Prekmurje. Maribor. V primerjavi z drugimi sloven- skimi mesti je Maribor poleg Ljubljane edi- no mesto, kjer nastopajo ugotovljeni nemški priseljenci v večjem številu. V nasprotju z industrijskim kapitalom se nemško-sudetski med obema svetovnima vojnama v tem me- stu trgovine skoraj ni dotaknil. V celoti naj bi bilo po podatkih zbornice TOI pred drugo svetovno vojno v Mariboru približno 80 tr- govskih obratov, last domačih ali tujih Nem- cev. Od teh je odpadlo 57 (73 "/o) na obrate Nemcev, jugoslovanskih državljanov. Dva obrata sta bila last avstrijskih državljanov, eden rajhovskih Nemcev, štirje obrati so bili v mešanih nemško-slovenskih rokah, dva ob- rata sta najbrže pripadala sudetskim Nem- cem, en obrat pa je bil last Nemca, italijan- skega državljana, rojenega v Gradcu. Po že nakazanem relativnem kriteriju rojst- nega kraja pri presoji domačega ali prise- ljenega nemštva (za 13 trgovskih obratov podatki žal manjkajo) so bili v večini Nem- ci, rojeni v Mariboru. Teh je bilo po nepopol- nih podatkih 34. Za 18 lastnikov se da po kri- teriju rojstnega kraja ugotoviti, da so bili rojeni drugod, in to šest na Gornjem Štajer- skem, trije na Dunaju in eden v Nemčiji, dva v sudetskih deželah. Iz širšega območja Slo- venske Štajerske je prišlo v Maribor devet trgovcev, ki so se izjavljali za Nemce; med njimi 1 iz Podplata, 1 iz Št. Lovrenca na Po- horju, 1 iz Josipdola, 1 iz Polskave in dva iz Rogatca. Med vsemi lastniki trgovin sta le dva živela zunaj Maribora, od tega eden v Avstriji in eden v Nemčiji. Kot nakazujejo podatki zbornice TOI, je bilo v letih 1938—1939 vsaj 39 nemških trgovskih obratov ustanovljenih pred letom 1918, medtem ko ustanovitev ostalih odpade na čas med obema svetovnima vojnama (od tega 13 na leta 1930—1940.) Morda bi za ne- kaj izmed teh obratov mogli pri nadrobnej- šem pretresu ugotoviti nastanek še v času pred prvo svetovno vojno, ker za nekatere 114 obrate navajajo ankete zbornice TOI le da- tum vpisa v trgovski register, ne pa tudi da- tuma ustanovitve. Po posameznih strokah so bile na prvem mestu med trgovinami v lasti mariborskih Nemcev trgovine z industrijskim blagom (17). Od teh je bilo 11 trgovin usta- novljenih po letu 1918; med lastniki je bil tudi rajhovski Nemec, dva obrata pa sta bila v domačih nemško-slovenskih rokah. Na dru- gem mestu so bile razne agenture in podobni trgovski obrati (15); od teh je 10 nastalo po letu 1918 (do leta 1929 7); en tak obrat je bil v nemško-islovenskih rokah. Na tretjem mestu so bile trgovine za prodajo deželnih pridelkov (10 — od teh sta bili dve ustanov- ljeni v letih 1918—1929 in tri po tem letu). Od dvanajstih trgovin z mešanim blagom je bilo 7 še iz časa pred letom 1918; od ostalih pa so bile štiri ustanovljene do leta 1929. Med devetimi manufakturami je bilo v letih 1938 do 1939 le šest iz časa pred letom 1918. Solast- nik ene manufakture je bil Slovenec. Med drugimi trgovskimi obrati je treba omeniti še štiri nemške trgovine za prodajo alkohol- nih pijač, tri zlatarne, pet knjigarn in papir- nic in dve trgovini z lesom. Tuji nemški dr- žavljani so bili lastniki naslednjih trgovin: treh obratov za prodajo deželnih pridelkov (dva sudetska Nemca in en avstrijski držav- ljan), dveh trgovin z mešanim blagom (po en avstrijski in rajhovski Nemec), 1 trgovina z lesom je bila last rajhovskega Nemca, enako tudi ena od treh zlatarn, ena trgovina s teh- ničnim blagom je pripadala Nemcu, italijan- skemu državij'ianu, iz kategorije trgovskih agentur in drugih obratov je bil eden last rajhovskega Nemca. V dveh trgovinah sta bi- la povezana domači nemški in avstrijski ka- pital. Med trgovinami je bilo šest družb z omejeno zavezo in osem javnih trgovskih družb. Vse kaže, da so bile mariborske nemške trgovine med manjšimi trgovskimi obrati, iz katere po fragmentarnih podatkih izstopa- jo predvsem tUe: trgovina z mešanim blagom J. Martin Strauss z 800.000 din obratnega ka- pitala in s 6 zaposlenimi leta 1937; Josipa Lauferja s 100.000 din obratnega kapitala 1. 1939/40; zlatarna Otmar Kiffman s 150.000 dinarjev obratnega kapitala v istem letu; ma- nufaktura Močivnik in Ogrisegg z 2,500.000 dinarjev in 11 zaposlenimi leta 1931 ter za- stopstvo nemške tovarne Opel, ki je imelo v istem letu 260.000 din obratnega kapitala in 8 zaposlenih. Za druga večja trgovska podjetja v gradivu zbornice TOI žal manjkajo ustrezni odgovori anketirancev. Ptuj. V nasprotju z Mariborom je v Ptuju bila velika večina nemških trgovskih obratov ustanovljena pred letom 1918. V tem mestu. je bilo v letih 1938—1939 od 51 ugotovljenih trgovin 23 v nemških rokah (450/0). Skoraj vsi trgovski obrati so bili last domačih Nem- cev ali pa Nemcem vdanih Slovencev. Med njimi sta bili le dve trgovini last priseljenih avstrijskih in rajhovskih Nemcev. Tudi iz pregleda nemških trgovskih obratov je vide- ti gospodarska stagnacija Ptuja v času med obema vojnama. Na to napeljuje že dejstvo, da je bilo od 23 trgovin, ustanovljenih pred letom 1918, 17, ostalih šest pa do leta 1930, medtem ko je po tem letu opazen popoln za- stoj. V letu 1939 je en nemški trgovski obrat prišel v slovenske roke (v tem pregledu je zajet med nemške trgovske obrate). Vse trgo- vine so bile »posamezne«, med njimi je bila le ena javna trgovska družba in ena družba z omejeno zavezo. Po kraju rojstva je bilo 13 lastnikov nemških trgovin rojenih v Ptu- ju, iz Celja se je priselil en družabnik; iz bližje ali daljne okolice mesta se je priselilo pet nemških lastnikov iz Orešja, Razkrižja, Apač, Ljutomera in Kozmince). Iz drugih de- lov Slovenije sta se priselila dva Nemca (iz Guštanja in Kočevskega), dva Nemca pa sta prišla iz tujine. Med vsemi panogami trgovine so bili na prvem mestu obrati za prodajo mešanega blaga (11). Z izjemo enega so bili vsi osno- vani pred letom 1918. Iz poprečja ptujskih nemških trgovcev se dvigata predvsem dva obrata: trgovina Franza Hoiniga z mešanim blagom, rojenega v Guštanju, z 200.000 din obratnega kapitala in 350.000 din kredita v nemških trgovcev se dvigata predvsem dva obrata: trgovina Franza Hoiniga z mešanim blagom, rojenega v Guštanju, z 200.000 din letih 1938—1939. Temu obratu se pridružu- jejo obrati znane štajercijanske Ornigove družine, ki se je poleg trgovine z mešanim blagom, deželnimi pridelki in alkoholnimi pijačami ukvarjala tudi s pekarstvom. Orni- govi so imeli zastopstvo še v Ljubljani in v Smartnem ob Paki. V letu 1938—1939 so Or- nigovi imeli v Ptuju 2,500.000 din vloženega obratnega kapitala in 18 zaposelnih. Od dru- gih ptujskih nemških trgovskih podjetij je opozoriti še na podjetje za lesno trgovino s 150.000 din obratnega kapitala in na obrat Josipa Reinharda, ki se je ukvarjal z izvo- zom perutnine, deželnih pridelkov in podob- nim. Obrat je imel leta 1938—1939 550.000 din osnovne glavnice. Ob Ornigovi trgovini z alkoholnimi pija- čami so imeli Nemci v Ptuju še en obrat in veletrgovino za prodajo vin. Med ostalimi devetimi trgovinami sta odpadli dve na tr- govino z deželnimi pridelki, dve na trgovino z lesom, ena na prodajo stekla in porcelana, ena na manufakturo, dve na trgovino z živino in eno na družbo z oanejeno zavezo za piro- 115 dajo lesa. Vsi trgovski obrati ustanovljeni po letu 1918, so bili last domačih, ptujskih Nem- cev. Celje. Ob Mariboru in Ptuju je bilo Celje tretje večje središče z nemškim trgovskim kapitalom. Od 104 trgovskih obratov, za ka- tere ima podatke gradivo zbornice TOI, je bilo v tem mestu tik pred drugo svetovno vojno vsaj 31 (30 "/o) v nemških rokah. Po strokah so bile na prvem mestu trgovine za prodajo različnega mešanega blaga (13), sle- dile so jim trgovine oblačilne stroke (5), obrati za prodajo industrijskega blaga (5), po dva obrata sta se ukvarjala s prodajo kož, lesa in čevljarskih potrebščin; dalje sta bili še dve špediterski podjetji in podjetje za iz- voz deželnih pridelkov ter lesa. Vloženi so dalje anketni podatki o pekami, lasti doma- čega Nemca. Anketiranci zbornice TOI so le za nekatere trgovske obrate vnesli podatke o vloženem obratnem kapitalu. Med njimi je bila tik pred drugo svetovno vojno gotovo na prvem mestu veletrgovina z železnino D. Ra- kusche s 26,000.000 din kapitala (od tega 16,000.000 din v zalogah in 10,000.000 din v terjatvah) in s 105 zaposlenimi. Podjetje je imelo tudi skladišče v Mariboru, ustanov- ljeno leta 1928. Leta 1937 je bilo zaposlenih v tem skladišču 11 delavcev, zaloge pa so tega leta znašale za 2 do 3,000.000 din. Na drugem mestu je bila v letih 1938—1939 tr- govina z mešanim blagom Gustava Stiegerja z 2,646.845 din vloženega kapitala in z 20 zaposlenimi. Njemu je sledil obrat Franza Zanggerja z mešanim blagom s kakima dve- ma milijonoma din in s 14 zaposlenimi (v letu 1931 je imel Zangger vložene 3 milijone ter 23 zaposlenih); na četrtem mestu je bila celjska družba za trgovino s kolonialnim blagom »Union« z 9,000.000 din obratnega kapitala, tej pa je sledila javna trgovska družba z mešanim blagom Viktorja Wegga z 860.000 din vloženega kapitala in s 7 zapo- slenimi. Med celjskimi nemškimi trgovinami sta bili dve družbi z omejeno zavezo ter šest javnih trgovskih družb. Večina celjskih nemških trgovin je bUa ustanovljena še pred letom 1918 (21), od dru- gih je bilo pet trgovin osnovanih do leta 1930, ostalih pet pa po tem času. V celoti je v tem času večina obratov celjskih Nemcev (28) pripadala Nemcem, jugoslovanskim dr- žavljanom. Med njimi sta bila tudi dva pri- seljenca iz območja nekdanje avstrijske mo- narhije, šest iz celjske okolice oziroma iz širšega območja Jugoslavije (Vitanja, Murske Sobote, Starega trga. Kočevskega, Mostarja in Pulja). V dveh trgovinah so imeli vložen kapital poleg celjskih tudi brežiški NemcL Avstrijski kapital je bil po pregledanem gra- divu zbornice TOI vložen v dveh celjskih tr- govinah. Od teh je bila ena (namenjena iz- vozu deželnih pridelkov, predvsem lesa) ustanovljena leta 1936, nastopali pa so v njej trije družabniki, med njimi dva dunajska Nemca. Drugi trgovski obrat, last avstrijske- ga kapitala, je bila javna družba za prodajo usnja in podobnega blaga, ustanovljena leta 1904. Lastnik je bil priseljen zgornještajerski Nemec. Tretja trgovina, last tujega, nemške- ga državljana, je bila javna trgovska družba za trgovino z modnim blagom. Lastnik te trgo-vine je bil priseljenec iz nemškega rajha (iz Saške) in se je naselil v Žalcu. Ostala Štajerska in Prekmurje. Poleg Ma- ribora, Ptuja in Celja je nastopalo v letih 1938—1939 še nekaj manjših središč z nem- škimi trgovskimi obrati. Na severni narodno- stni meji je to območje Apaške kotline, kjer so bili vsaj štirje obrati, last nemške manj- šine (dva sta se ukvarjala s trgovino z ži- vino, ostala dva pa s prodajo mešanega bla- ga). Tri trgovine so imeli slovenski Nemci v Prekmurju: v Središču (predvojna občina Se- lo), Fikšincih (obč. Pertoča) in enega v Mur- ski Soboti. V Ormožu sta bili v tem času vsaj dve nemški trgovini. Po lastništvu so se ločili trgovski obrati z območja Apaške kot- line in Ptuja z ormoškima predvsem po tem, da je bila v Ormožu ena trgovina (veletrgo- vina z vinom, ustanovljena leta 1909, in s približno 1,000.000 din obratnega kapitala) last domačega Nemca, medtem ko je bila pro- dajalna usnja Josip Pirich, ustanovljena leta 1932, last domače Nemke in priseljenega mo- ravskega Nemca. Za območje Slovenskih go- ric hrani gradivo zbornice TOI podatke za dve trgovini, obe v predvojni občini Velka. Obe sta se ukvarjali s prodajo mešanega bla- ga, bili pa sta na Sladkem vrhu in v Cmure- ku. Solastnik zadnje trgovine je bil avstrijski Nemec, živeč onkraj meje. Zanimivo je, da so bile od sedmih ugotov- ljenih nemških trgovin v zgornji dravski do- lini štiri ustanovljene po letu 1918. Dve trgo- vini sta bili v St. Lovrencu na Pohorju. La- stnika obeh sta se ukvarjala s prodajo de- želnih pridelkov, eden od njiju pa tudi s pro- dajo lesa. Ena trgovina v tem kraju je bila odprta leta 1932. Nemci so imeli v Radljah štiri ugotovljene trgovine. Tri so se ukvarja- le s prodajo mešanega blaga (ena od teh je bila odprta leta 1938), medtem ko se je če- trta z lesno trgovino. Na te trgovske obrate sta se navezovali v Mežiški dolini dve trgo- vini z mešanim blagom v Cmi, obe last do- mačih Nemcev. V eno teh trgovin sta bila v letih 1938—1939 vložena dva mUijona obrat- nega kapitala. V Slovenj Gradcu so bile tri 116 ugotovljene nemške trgovine. Vse kaže, da je bila le ena izmed teh ustanovljena pred le- tom 1918. To trgovino z mešanim blagom je 1928 prevzel slovenski najemnik. Ostali dve trgovini sta pripadali priseljenim Nemcem, od katerih je bil lastnik trgovine s kožami priseljenec iz Celovca. Leta 1931 je imel ta trgovski obrat 50.000 din obratnega kapita- la, ki pa se je do leta 1936 podvojil (lastnik je bil jugoslovanski državljan.) Drugo trgovi- no je imel priseljenec iz Celja; v letih 1938— 1939 je bilo v njej zaposlenih 9 delavcev. V Velenju sta bili dve nemški trgovini. Prva se je ukvarjala z lesno trgovino. Ustanovljena je bila leta 1910 in zaposlovala skupaj z žago 36 oseb leta 1937. Druga trgovina, odprta leta 1854, se je ukvarjala s prodajo mešanega blaga. Na širšem mariborskem območju je bilo šest nemških trgovin, last domačih Nemcev. Trgovina z lesom Karola Wesiaka v Hočah je bila ustanovljena leta 1939 in s 460.000 din vloženega obratnega kapitala. Podjetje je imelo 8 zaposlenih. V Slovenski Bistrici je bila trgovina Stiger u. Sohn, osnovana leta 1805. Vanjo je bil vložen milijon din obrat- nega kapitala. Od drugih trgovin je treba opozoriti na dve trgovini v Ločah pri Polj- čanah. Največja je nedvomno bila trgovina z lesom Franza Posseka, ki je zajemala še žago in opekarno. Drugi večji trgovski obrat pa je bilo podjetje z zalogo piva Heinri- cha Malitscha, ustanovljeno leta 1919, ki ga Je leta 1938 prevzela ljubljanska pivovarna Union. Med devetimi trgovskimi obrati v Sloven- skih Konjicah so trije odpadli na nemške la- stnike, domače Nemce. Vse tri trgovine so bile osnovane še pred letom 1900, ukvarjale pa so se s prodajo mešanega blaga. Na širšem konjiškem področju sta ugotovljena dva do- mača nemška trgovska obrata izpred prve svetovne vojne. To sta bili dve trgovini z le- som in z mešanim blagom v Vitanju in v Zrečah. Vsaj deset trgovin je bilo na območju Šma- rij pri Jelšah last domačih Nemcev. V samih Šmarjah sta bUi dve taki trgovini z mešanim blagom. Obe sta bili ustanovljeni pred letom 1880. Tri trgovine so odpadle na Rogatec; dve od teh sta bili trgovini z mešanim blagom, tretja pa s čevljarskimi potrebščinami. Eden izmed lastnikov nemških trgovin iz Rogatca se je priselil iz Velenja, drugi pa iz Sloven- skih Konjic. V Rogaški Slatini sta bili prav tako dve nemški trgovini, obe odprti 1. 1850. Vse kaže, da so bili vsi nemški trgovski obra- ti na šmarskem področju manjše trgovine; izjema utegnejo biti trije obrati v nekdanji občini Rogaška Slatina. To so: trgovina Jo- sipa Preaza v Rogatcu z 200.000 din obrat- nega kapitala (leta 1937), Josipa BerUsga v istem kraju s 100.000 din obratnega kapitala (leta 1939/40) ter Avgusta Stoinschegga v Ro- gaški Slatini z 11 zaposlenimi (leta 1931). Za Brežice so v gradivu zbornice TOI po- datki o treh trgovskih obratih, lasti tamkajš- njih Nemcev ali pa nemško usmerjenih Slo- vencev. Od teh obratov sta se dva ukvarjala s prodajo mešanega blaga. Oba sta bila usta- novljena pred letom 1914, medtem ko je bil tretji obrat namenjen lesni trgovini, last do- mačega Nemca, avstrijskega državljana, ustanovljen leta 1924. Zanimivo je, da sta se družabnika ene izmed trgovin z mešanim blagom priselila iz Prevalj in iz Vitanja. Leta 1937 je bila v Hrastniku ena nemška trgo- vina (z mešanim blagom). Enako tudi v Ra- dečah pri Zidanem mostu. Ta obrat, ustanov- ljen leta 1924, je bil po lastništvu nemško- slovenski. Po podatkih iz leta 1933 sta bila solastnika Slovenec, rojen v Mokronogu, in nemški priseljenec iz Železne Kaple. Podjetje je imelo približno milijon din obratnega kapitala in prodajalne še v Vrhovem pri Radečah, Sevnici in na Radini (občina Bo- štanj). Sedem nemških trgovin, last jugoslovan- skih državljanov, je bilo v letih 1938—1939 na širšem celjskem območju. Dve taki trgo- vini sta bili v Št. Juriju ob južni železnici; ena, namenjena prodaji kmetijskih strojev, je bila odprta leta 1932. Vse kaže, da je bila lastnica te trgovine priseljena dunajska Nemka (v anketnih polah ima označeno »ju- goslovansko« narodnost). Od drugih trgovin je ena odpadla na Vojnik. Lastnik te trgovi- ne z mešanim blagom je bil tamkajšnji Ne- mec in drugi s podobno trgovino v Dobrni, last nemškega priseljenca iz Sladkega vrha. V letu 1932 je büo v to trgovino vloženo 75.000 din obratnega kapitala, ki je do leta 1938/1939 narasel na 100.000 din. Ostali štirje trgovski obrati so bili v Savinjski dolini in so se ukvarjali s prodajo mešanega blaga. Bili so v Žalcu, Polzeli, Braslovčah in Št. Pavlu pri Preboldu (zdi se, da je bila ta tr- govina v slovenskih rokah). Z izjemo žalske trgovine so bili vsi drugi obrati ustanovljeni pred letom 1918. To trgovino je 1938 odprl v Žalec priseljeni celjski Nemec. Kranjska. Zunaj Slovenske Štajerske je pomemben nemški (tako domači kot tuji) trgovski kapital (ob Kočevju) predvsem v Ljubljani. Od 662 trgovskih obratov na šir- šem ljubljanskem mestnem območju (zaje- majoč tudi Jezico, Št. Vid in Rudnik), zaje- tih v ankete zbornice TOI, je bilo vsaj 8,2 °/o v nemških ali pa v nemško-slovenskih rokah. Po eni strani so se po nastanku te trgovine naslanjale na stare ljubljanske nemške dru- 117 zine, po drugi strani pa na obrate, ustanov- ljene po prvi svetovni vojni, predvsem pa po letu 1930. Več od polovice trgovin v nem- ških rokah leta 1939 so bili obrati z industrij- skim in tehničnim blagom ter zastopstva tu- jih podjetij. Značilno je, da je večina teh obratov nastala šele po letu 1920, predvsem v tridesetih letih, kar opozarja na močno penetraci j o ne le nemškega trgovskega ka- pitala, ampak tudi na določeno priseljevanje nejugoslovanskih Nemcev v Ljubljano. Prav to dejstvo pa nakazuje prikaz vloženega nem- škega kapitala v Ljubljani po posameznih panogah in njegovo razčlenitev na podlagi zajetega gradiva. Med šestnajstimi trgovinami z vloženim nemškim kapitalom v ožjem pomenu sta bili le dve ustanovljeni pred prvo svetovno vojno. Od trgovin, odprtih po tem času, pada usta- novitev sedmih do vključno leta 1929, med- tem ko so bili vsi drugi trgovski obrati usta- novljeni v desetletju pred drugo svetovno vojno. Druga značilnost pri trgovinah s teh- ničnim blagom je dejstvo, da sta med njimi le dve posamični trgovini, medtem ko so vse druge trgovine bile ali javne trgovske družbe ali pa družbe z omejeno zvezo. Dalje se opa- ža dejstvo, da je bil v več podjetjih vložen tudi slovenski kapital; seveda pa je ob tem vprašljiva notranja razporeditev kapitala, s tem pa tudi soudeležba tega ali onega part- nerja in kapitala. Vsaj za podjetje Schneider in Verovšek se da ugotoviti, da je prišlo sredi tridesetih let popolnoma v slovenske roke (do tega leta je bilo mešano). S prodajo kovinskih predmetov in strojev se je ukvar- jalo 11 trgovin. V širšem smislu se je ukvar- jalo s prodajo industrijskega materiala (gra- fične potrebščine, strojno olje, gradbeni ma- terial, steklo ipd.) še nadaljnjih devet trgov- skih obratov, med katerimi je bil le eden ustanovljen pred letom 1918, medtem ko so bili ostali po tem letu (med njimi do vključno leta 1922 štirje). Prav pri teh podjetjih zasledimo največjo soudeležbo slovenskega kapitala s tujim in domačim nemškim. Pa drugi strani je bil prav v tej panogi domači nemški kapital še najmanj zastopan. Upoštevajoč trgovino Schneider in Verovšek med mešanimi pod- jetji, je bil slovenski kapital zastopan v še- stih nemško-slovenskih trgovskih obratih. Razporeditev kapitala jugoslovanskih Nem- cev in kapitala Nemcev, tujih državljanov, daje naslednjo sliko: kapital prvih je bil tik pred drugo svetovno vojno soudeležen v vsaj devetih trgovskih podjetjiüi, nemško-avstrij- ski prav tako v devetih in rajhovski v osmih. Zanimivo je, da so bili med vsemi nemškimi lastniki trgovskih obratov za pro- dajo tehničnega ali industrijskega blaga le. štirje rojeni v Ljubljani. Nekateri trgovci so živeli tudi v tujiini, in to v Gradcu, na Du- naju in v nemškem rajhu. Za deset lastnikov pregledano gradivo kaže, da so se priselili v Ljubljano; med njimi je bil en kočevski Ne- mec in štirje Nemci iz rajha. Nekatere trgo- vine so bila tudi zastopstva tvrdk z nemškim kapitalom z ostalega področja Jugoslavije. Nemški kapital je bil vložen v treh ljub- ljanskih zlatarnah in urarnah. Od teh je en obrat pripadal stari ljubljanski nemški dru- žini; vanj je bilo vloženih ca 2,000.000 din obratnega kapitala. Ostali dve zlatarni sta bili last priseljenega Nemca iz Prevalj, av- strijskega državljana. Prva zlatarna je bila ustanovljena leta 1910, v drugi obrat, usta- novljen leta 1938, pa je bil vložen tudi slo- venski kapital. S papirjem in papirnimi izdelki so se ukvarjale štiri trgovine, od tega dve družbi z omejeno zavezo. Zanhnivo je, da je le en obrat izhajal iz časa stare habsburške monar- hije. Od drugih trgovin, last Nemcev, je ena nastala leta 1919, ostali dve pa po letu 1931. S kapitalom so bih v dveh trgovinah udele- ženi tudi drugi slovenski Nemci (en ljub- ljanski Nemec in priseljenec iz Slovenskih Konjic); v ostalih dveh trgovinah pa je bil vložen avstrijski kapital. Slovenski kapital je bil soudeležen v enem trgovskem obratu. Med temi podjetji se odlikujeta po vloženem obratnem kapitalu dve: Centropapir (podruž- nica radeškega Piatnika) z 240.000 din (leta 1938) in trgovina Kastelic (lastnik Emil Schranzer iz Slovenskih Konjic) s 400.000 din (leta 1938/39). Med ljubljanskimi trgovinami oblačilne stroke jih je bilo pet v lasti Nemcev. Od tega so bile tri posamične tvrdke, ena slovensko- nemška družba z omejeno zavezo. Razen zadnje, ustanovljene leta 1936, so bile vse tri trgovine ustanovljene še pred prvo sve- tovno vojno; med njimi je bila gotovo naj- starejša trgovina znane ljubljanske nemške družine Mayer. Leta 1931 je njihova trgovina zaposlovala 59 uslužbencev. Med lastniki vseh petih trgovin sta bila dva ljubljanska Nemca, ena trgovina je bUa last priseljenca iz okolice Maribora, avstrijskega državljana. Ena trgo- vina je bila mešana slovensko-nemška. Njen solastnik je bil priseljen romunski Nemec, avstrijski državljan. V pregledani dokumen- taciji so podatki o vloženem obratnem kapi- talu le za zadnjo trgovino; leta 1939/40 je bilo vanjo vloženih 200.000 din. S prodajo mešanega blaga se je ukvarjalo pet nemških trgovin; od teh je prišla ena leta 1933 v konkurz. Med njimi je bila ena družba z omejeno zavezo, ustanovljena leta 1939; vse ostale trgovine pa so izvirale še iz- pred leta 1869. Za dve trgovini moremo na 118 podlagi števila zaposlenih z gotovostjo reči, da sta spadali med večje ljubljanske trgov- ske obrate, medtem ko ostali niso izstopali iz povprečja. Med trgovinami prehrambene stroke so tik pred drugo svetovno vojno štiri pripadale nemškemu kapitalu. Od njih sta bili dve po- samezni, ena delniška in ena družba z ome- jeno zavezo. Zanimivo je, da je bila le ena od njih ustanovljena v času pred prvo sve- tovno vojno (leta 1870), medtem ko pada ustanovitev ostalih treh v čas stare Jugosla- vije. Zadnja ustanovljena trgovina leta 1940 je bila namenjena trgovanju z južnim in do- mačim sadjem. Na delniško družbo je odpadal ljubljanski obrat zagrebške podružnice zna- nega koncema Meinl z Dunaja. Ta je imel v Sloveniji vrsto podružnic: v Ljubljani, Celju, Mariboru in na Bledu. Z gotovostjo lahko rečemo, da so bili z izjemo Meinlovega obra- ta vsi prehrambeni trgovski obrati, ustanov- ljeni v Ljubljani med obema svetovnima vojnama, namenjeni uvozu ali izvozu hranil. V enem izmed njih s sedežem v Indiji je bil poleg rajhovskega kapitala udeležen tudi domači, srbski. Podobno sta bila kapitala po- vezana v podjetju za uvoz in izvoz živine, ustanovljenem leta 1938 z dvema milijonoma din vloženega obratnega kapitala. Po prvi svetovni vojni so bile ustanovljene še tri nemške trgovine. Po lastništvu so bile: avstrijsko-slovenska, avstrijsko-sudetska in sudetska; med njimi je bila pomembna trgo- vina za prodajo furnirjev P. R. Alles. Z iz- jemo lastnika te trgovine sta druga dva last- nika živela v tujini. Po letih nastanka nemških trgovin v Ljub- ljani so odpadle po ena trgovina na leto 1919, 1922, 1926, 1928, 1932, 1936 in 1940 in po tri na leta 1929, 1930, 1931 (op. za eno trgovino ni podatkov). Med njimi je bUo 19 posameznih trgovskih obratov, 15 družb z omejeno zavezo in štiri zastopstva delniških družb. Ljubljanski Nemci so bili udeleženi v 10 trgovskih obratih; doseljeni Nemci, jugo- slovanski državljani, v 15, avstrijski kapital v devetih; nemški (domači) kapital je bil skupaj s slovenskim udeležen v dveh trgo- vinah; rajhovski nemški v petih; avstrijsko- jugoslovanski v štirih; rajhovsko-jugoslovan- ski v treh, avstrijsko-rajhovski v dveh. Kot smo videli, je bil tuji kapital najbolj zasto- pan v podjetjih za prodajo industrijskega blaga. Po posameznih naštetih kategorijah so odpadli posamezni trgovski obrati na ljub- ljanske Nemce ali priseljene slovenske Nem- ce 4, jugoslovanske Nemce od drugod 3, Av- strijce 5, domače Nemce in Slovence 3, raj- hovske Nemce 5, rajhovske in domače Nemce 3, avstrijsko-jugoslovanski kapital 4, avstrij- sko-rajhovski kapital 2 in na ostale 1. Posa- mezni nemški lastniki so po rojstvu izvirali: 13 iz Ljubljane, 6 iz drugih slovenskih ali jugoslovanskih pokrajin, iz Avstrije 3, od tega dva iz zgornje Štajerske; iz rajha 4 in iz Su- detov 2 ter od drugod 2. V tujini je živelo skupaj 6 lastnikov ljubljanskih trgovin: v Avstriji 7, v rajhu 5, na Sudetskem 1 in dru- god 1. Drugo močno središče nemškega — to pot izključno domačega kapitala — je bUo seveda Kočevje s širšim nemškim naselitvenim oto- kom. Tu je posebej opazno dejstvo, da so bili v samem Kočevju nemški trgovski obrati v veliki večini: od 21 jih je bilo 19 ali 81 »/o leta 1928. Tako kot za Ljubljano moremo tudi za Kočevje ugotoviti številčno rast nem- ških trgovskih obratov v času po prvi sve- tovni vojni. V nasprotju z Ljubljano kočev- sko-nemški kapital ni sodeloval s slovenskim in le za en obrat je videti, da je prišel v do- mače (hrvaške) roke; v celoti pa so bili to le manjši trgovski obrati (le za enega se da ugotoviti, da je imel najete tri delovne moči). Po posameznih trgovskih strokah so bile v ospredju trgovine z mešanim blagom (osem), tem pa so sledile trgovine lesne stroke (tri), prodaje kož in usnja (dve), dve pekarni, vele- trgovina z alkoholnimi pijačami (leta 1931/32 je imela 200.000 din obratnega kapitala, v letu 1939/40 pa 150.000) ter obrat za izdelavo in prodajo cementnih izdelkov. Po letih so obrati nastajali: po eden v letih 1920, 1922, 1926, 1929, 1930, 1936 in 1939 dva. Vsi lastniki nemških trgovin v Kočevju so bili jugoslovanski državljani. Isto velja tudi za lastnike trgovskih obratov na ostalem ko- čevarskem področju, kjpr so nastopali iz- ključno domači nemški obrati. Teh je bilo po podatkih zbornice TOI vsaj šest. Razpo- rejeni so bili po naslednjih krajih: Gotenica, Novi Lazi pri Kočevju, Novi trg (občina Stari trg), Kočevska Reka in Crmošnjice. Med nji- mi sta bili dve trgovini z mešanim blagom; lastnik ene v Kočevski Reki je imel v lasti tudi parno žago; z lesno trgovino sta se ukvarjala dva trgovca, z živino eden, enako tudi z odpadnim materialom. Na ostalem območju Kranjske zasledimo ob Ljubljani in Kočevskem le posamezne trgov- ske obrate, last domačih in tujih Nemcev. V celoti se je dalo ugotoviti vsaj sedem takili obratov in to: dva na območju Kranja in po enega na Jesenicah, Tržiču, Rakeku, litiji in v Novem mestu. Od vseh naštetih trgovin je očitno bila le ena ustanovljena pred letom 1918 (trgovina v Litiji in morda še na Jese- nicah). Po značaju lastništva sta bila dva obrata last Nemcev, jugoslovanskih držav- ljanov, en obrat pa je bü nemško (domač) 119 slovenski. Kot je videti, so bili lastniki vseh • nemških obratov zunaj slovenskega ozemlja ; (eden v Trstu). S trgovino z mešanim blagom se je ukvar- ; jal po nastanku najstarejši obrat v Litiji, ; mesarija in prodajalna krzna je bila na Jese- nicah, lesna trgovina v Novem mestu, trans- portno podjetje na Rakeku, manufaktura v Tržiču (ta trgovina je bila last avstrijskega i Nemca); podobno tudi trgovina in industrija poljedelskih strojev v Stražišču pri Kranju (v tej trgovini je bil udeležen tudi slovenski ka- pital) ter trgovina s stroji za čevljarsko in- dustrijo v Kranju (rajhovsko-slovenski kapi- tal). Največji trgovski obrat je bil vsekakor tisti Otta Bernarda v Novem mestu s trenti milijoni kapitala in 75 zaposlenimi v poslov- nem letu 1939/40. 120 IZ DELA NASlH ZAVODOV IN USTANOV Ob »Uniformah v zgodovinu< — kulturno zgodovinski razstavi mariborskega pokrajin- skega muzeja. Mariborski pokrajinski muzej, ki ima v se- stavu svojega kulturnozgodovinskega oddelka zbirko modnih noš in uniform, se je v minu- lem letu odločil za razstavo historičnih voja- ških oblačil. Zamisel o tej razstavi je mari- borske muzejske delavce že dolgo vabila k uresničitvi. Mariborski muzej ima namreč že od osvoboditve dalje v svoji posesti manjšo zbirko staroavistrijskih uniform in delov vo- jaške opreme drugih evropskih držav iz časa pred prvo svetovno vojno. Ta zbirka se je znatno povečala pred nekaj leti, ko je muzej prejel večje število izvirnih starih uniform iz fundusa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Za razstavo uniform je bilo treba seveda zbrati še nekoliko več gradiva. Pokazalo se je, da se je v Sloveniji ohranUo razmeroma zelo malo vojaških noš, presenetljivo malo celo iz druge vojne, čeravno je bilo po osvo- boditvi teh oblačil — domačih in sovražniko- vih — v obilici na voljo. S tem gradivom pa smo ravnali zelo nesmotrno. Večji del voja- ških oblek so ljudje ponosili ali presili, vse premalo uniform pa je našlo pot v naše mu- zeje. Precejšnje število okupatorskih ia par- tizanskih oblek so hranile gledališke garde- robe. Te obleke so uporabljali tudi za številne vojne filme, romale so iz kraja v kraj in tudi iz Slovenije, kamor pa se niso več vrnile. Po- sledica tega je, da nam manjkajo za dobo okupacije in NOB mnogi značilni primeri vojaške noše. Čeprav torej nimamo v muzejih mnogo iz- virnih uniform in je precej težko podati bolj ali manj sklenjen prikaz oblačilnega razvoja ter predstaviti vse, kar se je skozi stoletja nosilo pri nas, se je mariborski muzej odločil za razstavo te vrste. Z njo smo želeli doseči dva cilja. Predvsem je bil naš namen, da tudi v našem muzejstvu odmerimo primerno me- sto preučevanju in zbiranju uniform, se pra- vi panogi, ki je doslej skorajda nismo po- znali, četudi je v svetu zelo razširjena in jej Skupina uniform na razstavi »Uniforme v zgodovini« v Pokrajinsltem muzeju v Mariboru v jeseni 1969 121 tudi z muzejske razstavne plati zelo pestra in mikavna. Hkrati pa smo želeli prikazati razvoj uniform, kakor je potekal na naših tleh od začetkov prvega uniformiranja tj. od sredine 17. stoletja do konca druge svetovne vojne. Slovenci v preteklosti nismo imeli svoje vojske. Razumljivo je torej, da so tudi uniforme, ki so jih nosUi vojaki v naših krajih, nastajale po zamislih od drugod. Sele z narodnoosvobodilnim bojem so se pojavile tudi slovenske inačice partizanske vojaške noše. Slovenci so morali v preteklosti služiti v raznih armadah in tudi prek našega ozem- lja so šle mnoge tuje vojske. Tako ali dru- gače je bila torej tudi slovenska zgodovina povezana z uniformami. Že zadnja vojna se je odmaknila v zgodovino, še manj pa je zlasti današnjim generacijam znana podoba vojakov iz starejših obdobij. Vse to je odlo- čalo pri ureditvi razstave: le-ta je morala imeti svoj didaktični prikaz splošnega razvoja vojaškega oblačila, v drugem delu pa smo zajeli vse dosegljivo gradivo, ki je v slovenski posesti. Res so to samo »ostanki ostankov«, ob smotrni povezavi s fotodokumenti in barv- nimi skicami pa ga je bilo moč vendarle predstaviti v primerni razvojni podobi. Razstavo smo razdelili v štiri poglavitne skupine. V prvo smo uvrstili gradivo iz obdo- bij pred prvo svetovno vojno, v drugo čas med 1914 in 1918, tretja skupina je zajela leta do zloma stare Jugoslavije, četrta okupacijo in NOB. Najstarejši kosi uniform in vojaške opreme, ki jih hranimo, so šele iz časa Napo- leona, zato smo morali zapolniti vrzel med 17. stoletjem in začetkom 19. stoletja z barvnimi skicami in grafikami. Lažje je bUo predsta- viti čas od sredine minulega stoletja dalje. Iz te dobe je na voljo mnogo fotografij, nadalje barvnih litografij z uniformami iz vojaških šematizmov in predpisov o adjustiranju, predvsem pa imamo iz tega časa tudi razme- roma dobro zbirko izvirnih oblačil, pokrival, različnih okraskov, distinkcij itd. Četudi se ni nihče v naših muzejih lotU sistematičnega zbiranja, se je ohranilo vendarle toliko uni- form avstro-ogrske armade, da je bilo moč predstaviti bistvene značilnosti nekdanjega vojaškega oblačenja. Predstavo o barvitih vo- jaških suknjah in o nesmotrnem, a slikovitem pompu nekdanjih vojsk se nam je posrečilo dopolniti še s kolekcijo staronemških uniform in s francoskimi, ruskimi in italijanskimi po- krivali ter dekoracijami iz časa pred 1914. PrizadevaH smo si, da bi dovolj določno predstavili odločilno prelomnico v vojaškem oblačenju, ki je nastopila z razvojem moderne vojaške tehnike in s tem spremenjenega na- čina vojskovanja že ob koncu preteklega sto- letja. Dokončno slovo od nekdanjega blišča je pomenila prva svetovna vojna. Ob vsej skromnosti ohranjenih oblačil je na razstavi zbrano gradivo pričalo, kako zelo se je pre- usmeril razvoj v obdobju 1914/18. Poleg zna- čilnih sivkasto modrih mondur stare Avstrije iz začetka vojne velja omeniti opremo iz ob- dobja bojev na soški fronti, posebna redkost pa so tudi pokrivala in značke slovenskih do- brovoljcev in borcev za severno mejo iz let 1918/19. Podoba je, da nihče v Jugoslaviji ni zbral vseh uniform stare jugoslovanske vojske, za- to se ni čuditi, da imamo tudi v Sloveniji sa- mo še nekaj krojev te vojske. V skupini na razstavi pa so bile zbrane take uniforme, ki so nazorno pripovedovale o tem, kako zasta- rele predstave smo imeli nekoč o videzu in funkciji vojaškega oblačila. Kakor že povedano, je precej šibko priče- vanje o uniformah iz druge svetovne vojne. Ne manjka nam sicer fotodokumentov, pač pa je zelo skromno število nepoškodovanih izvirnih oblačil. Na razstavi smo prikazali glavne menjave v noši naših partizanskih enot, še vedno pa je v zasebni lasti ta ali oni kos obleke iz vojnih dni, s katerim bi bolo treba dopolniti muzejsko zbirko. Poseben poudarek smo odmerili fotodoku- mentom. Med temi so zavzemale vidno mesto vojaške karikature. Ker nam ni šlo samo za golo predstavitev oblačil, marveč tudi člo- veka, ki je to oblačilo nosU in ki se je kot tak hote ah nehote prelevil v »nosilca uniforme«, so bUe te karikature še posebej dragocene. Pri razstavi smo se izogibali slehernim po- naredkom in smo odbrali izključno izvirne zgodovinske noše. Nekatere od njih so bile, ko smo jih prejeli, v kaj slabem stanju. Po- trebno je torej bilo mnogo ur potrpežljivega restavriranja, da smo jim vrniU vsaj del nji- hovega nekdanjega videza. Ce sodimo po izjavah obiskovalcev, sta bili razvojna pot in osnovna misel prireditve do- volj jasno podčrtani. Nikakor nismo želeli predstaviti samo slikovite plati vojaškega ob- lačila, ampak smo imeli pred očmi tudi nje- govo senčno podobo. V nekaterih od slikovi- tih in z zlatom obšitih suknjičev so se po- stavljali vojaki, ki so spremljali cesarje in kralje, v drugih pa so naši ljudje prestajali težke ure v strelskih jarkih in juriših prve in druge svetovne vojne. Z enimi in drugimi je bilo povezano resnično življenje, to pa nam je tudi narekovalo seriozno obdelavo gradiva. Pogosto se namreč dogaja, da je kostumska plat npr. v naših filmih in gledaliških upri- zoritvah kaj površno obdelana, kar jemlje ce- no še tako skrbno naštudiranim delom. Mariborska razstava uniform je zbudila mnogo zanimanja med domačim in tujim ob- činstvom. Omeniti velja, da je po svojem konceptu pritegnila števUne tuje strokovnja- 122 vitrina z vojaško opremo iz konca 19. in začetka 20. stoletja na razstavi »Uni-, forme v zgodovini« v Po- krajinskem muzeju v Ma- riboru v jeseni 1S69 ke, saj se je v sprehodu skozi čas dotaknila vseh pomembnejših postaj v vojaški oblačilni kulturi, obenem pa je predstavila tudi tujini doslej povsem kostumsko gradivo iz Sloveni- je. Pomembno je še, da se je take razstave lotil kulturnozgodovinski in ne vojni muzej, ki je skušal osvetliti pomen vojaškega obla- čilnega razvoja s širšega družbenega gledišča kot pojav, ki se je sicer v vseh časih razvi- jal po lastni, vojaški zakonitosti, a se je v bistvu tudi vselej prilagajal duhu časa in modnemu okusu njegovih ljudi. Razstavo »Uniforme v zgodovini« smo v le- tošnji spomladi prenesli v Narodni muzej v Ljubljani, kot kaže, pa je prireditev spodbu- dila muzejske delavce še v drugih krajih dr- zave. O podobni razstavi razmišljajo v Beo- ] gradu in Zagrebu, kjer imajo še precej ne- < pregledanega gradiva. ; Naša prireditev pa bi dosegla samo delen i uispeh, če bi se zadovoljila z občasno razstavo. ] Mariborski pokrajinski muzej bi želel zbirko ' uniform pridružiti že razstavljeni zbirki mod- \ nih noš, za katero so darovali ali posodili gra- ! divo različni slovenski muzeji. Tako razšir- ' jena in urejena zbirka bi potrdila, da nam ' kostumologija ni neznano področje in da se j podobno kakor v drugih zvrsteh kulturne' zgodovine tudi v tej panogi zrcali specifičnost ¦ naše kulturne preteklosti. : Sergej Vrlšer ' 1231 NOVE PUBLIKACIJE Anton Scher er: Südosteuropa-Dissertatio- nen 1918—1960. Eine Bibliographie deutscher, österreichischer und schweizerischer Hoch- schulschrijten, Graz—Wien—Köln 1968. 221 Str. 8'. Avstrijski Ost-und Südosteuropa Institut na Dunaju, ki je podrejen zveznemu mini- strstvu za pouk, se ukvarja z znanstvenim proučevanjem zgodovinskih, pravnih, geo- grafskih, gospodarskih, etnografskih in dru- gih vprašanj držav jugovzhodne Evrope; lahko bi rekli, da še posebej proučuje naisled- stvene države nekdanje habsburške monar- hije. V njegovi izdaji in pripravi je izšla tudi pričujoča knjiga zgodovinarja in literarnega zgodovinarja Antona Schererja, ki predstav- lja koristno pomagalo in informacijski priroč- nik tudi za širši krog našega znanstvenega sveta. Avtor je sestavil bibliografijo disertacij, ki so bile objavljene, deloma objavljene ali ne- objavljene in so jih v razdobju od 1918 do 1960 kandidati branili na različnih univerzah in visokih šolah nemško govoreče Evrope. Po njegovih podatkih je bilo na 49 univerzah in visokih šolah aprobiranih 2246 disertacij, od tega 432 z različnih znanstvenih področij ju- goslovanskih narodov samih ali v povezavi z drugimi narodi na področju, ki ga knjiga za- jema. Disertacije so razvrščene v kronološ- kem zaporedju obrambe in istočasno po posa- meznih znanstvenih panogah. Bibliografija se nanaša na disertacije, ki obravnavajo izključ- no samo jugovzhodno Evropo. Tako torej av- torji s tega področja, ki pa so si za svojo di- sertacijo izbrali snov z drugega geografskega območja, vanjo niso uvrščeni. V letih 1918— 1938 so doktorandi branili 190, od 1939—1945 122 ter od 1946—1960 120 disertacij. Prednja- čijo zlasti univerze na Dunaju s 129, v Ber- linu s 33, v Münchnu z 28 in v Gradcu s 67 disertacijami. Od teh 432 disertacij je 53 bibliografskih enot, ki se kakorkoli ukvarjajo s slovenskim narodnostnim prostorom; po tematiki odpade na zgodovino ali politiko 16 del, na prebival- stvo 2, na teologijo ali cerkveno zgodovino 2, na jezikoslovje 5, na literarne vede 12, na žurnalistiko, narodopisje in umetnostno zgo- dovino po 1 delo, na gospodarske in socialne vede 8, na geografijo in etnologijo 5 diserta- cij. Avtor je disertacije razdelil po državah, vendar je mnogo disertacij takšnih, da se na- našajo na celotno področje in v tem primeru je sestavijalec na to v glavnem opozoril. Seveda se mu je vrinUo nekaj spodrsljajev; tako je treba pregledati razdelke za več dr- žav, ne pa samo za eno samo, če hočemo dobiti disertacijo, ki jo konkretno iščemo. Kot tak primer navajam disertacijo E. Hane- la z naslovom Ursachen und Verlauf des Gör- zer Bauernaufstandes im Jahre 1713. Branje- na je bila na Dunaju leta 1932, Scherer pa jo je uvrstil v razdelek o Avstro-Ogrski. Takih primerov je zlasti za jugoslovanske narode precej, posebno za Bosno. O disertacijah, hranjenih na nemškem je- zikovnem področju, sta poročala v Zgodovin- skem časopisu J. Šorn (gl. ZC XII—XIII, 1958/59, str. 358—368) in V. Vrbnjak (gl. ZC XVIII, 1965, str. 297—300) ter opozorila na nekatere napake. Zanimivo je, da Scherer ne navaja disertacij, o katerih sta poročala že Šorn in Vrbnjak, na primer D. Dolinerjeve, E. Maierja, R. Gössingerja, S. Koblove, J. Herzeleja, O. Krautforsta, J. Fruhmanna in drugih. V bibliografiji se ponavljajo tudi na- pake, na katere je opozoril Vrbnjak v že ome- njeni oceni KroUerjevega pregleda graških disertacij iz leta 1964; tako je npr. po Scher- rerju nobelovec Ivo Andrič doktoriral leta 1924 ne pa leta 1923, kot piše v Enciklopediji Jugoslavije. Med disertacijami bi omenil sa- mo nekatere iz povojnega obdobja, ker goto- vo upoštevajo novo literaturo in vire, ki so pri nas manj znani in neznani. Seveda je tre- ba te disertacije jemati takšne, kakršne so, ne pa jih vrednotiti z našimi merili, ker se, kot kaže, v nemško govorečem svetu od dok- torandov znatno manj zahteva kot pri nas. Med zanimivimi disertacijami bi navedel de- la: V. Inzko: Das Leben imd Wirken Andreas Einspielers. Zur slowenischen Kulturgeschi- chte des 19. Jhdt, Graz, 1948. A. Spiegelfeld: Das Problem der Minderheiten in Kärnten, Graz 1948. B. Petrei: Die slowenische Frage in der Kärntner Presse 1848—1863, Wien 1951. J. Morskoi: Die slowenische Wiederge- burt im Lichte der deutschsprachigen Publi- zistik von 1800—1850, Wien 1954. B. Terček: Die slowenische Literatur von 1918 bis 1940, Graz 1947. F. Ahr: Die Grundhorrsdhaft des Hochstii- tes Freising in Krahi (973—1350), Wien, 1939. J. Jerele: Der nationale Charakter der un- tersteirischen Städte im Mittelalter, Graz 1939. A. Potočnik: Die Herrschaften der Grafen von Gilli (unter besonderer Berücksichtigung der steirischen Besitzungen), Graz 1941. H. H. Homung: J. W. Valvasor und seine LandschaftsscMlderung, Wien, 1949. Avtor je žal le ponekod navedel, ali so bile disertacije tiskane ali ne. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa je vendar bibliografija 124 koristen pregled posebno še zato, ker zdaj di- sertacije izposojajo. Prepričan sem, da bodo tudi slovenski zgodovinarji v njih našli mar- sikatere koristne in nove podatke. Franc Rozman Poetovio-Ptuj. 69—1969. Zbornik razprav ob \ tisočdevetstoletnici. (Ur. Vladimir Bračič). '¦ Maribor, Obzorja 1969. 259 str. 8". : Števunim jubilejnim prireditvam ob 1900- j letnici Ptuja se je pridružil še zbornik raz- , prav, ki osvetljujejo večstoletno preteklost ; tega starodavnega mesta ob Dravi. Colonia i Ulpia Traiana Poetovio se razvije v cvetoče trgovsko in upravno središče iz taborišča rim- skih legij. V srednjem veku ima Ptuj po- membno obrambno nalogo zoper vpade Mad- j žarov in Turkov, kasneje je važna njegova i trgovina z vinom. Ko ga v preteklem stolet-., ju južna železnica pusti ob strani, prične me- sto hirati, živahnejše postane šele prav v zad- njem času. V publikaciji objavljene razprave so zajele vsa najpomembnejša področja iz : zgodovine Ptuja in okolice, tako da nam da- jejo precej zaokroženo sliko zgodovine mesta. Uvodni besedi predsednika skupščine ob- ^ čine Ptuj Franja Rebernika sledijo štirje pri- spevki s področja arheoloških raziskav. Naj- prej podaja Iva Mikl-Curk zgodovino arheo- loških raziskovanj v Ptuju, kjer so izkopavali poleg drugih tudi M. Abramič, B. Saria, W. Schmid, J. Korošec in J. Klemene. Dodana je bibliografija arheološke literature o Ptuju. Ista avtorica je v članku Značilnosti materi- alne kulture Poetovia v I. stoletju n. št. sku- šala prikazati vsakdanje življenje rimskega tabora Poetovia in njegovih predmestij na podlagi najdenih predmetov za vsakdanjo ra- bo (posodje, noše). Njena ugotovitev, da Poe- tovio v prvem stoletju n. št. ni živel nekega \ svojega, od okolice ločenega življenja in da ; med predmeti za vsakdanjo rabo najdemo j mnoge značilnosti domače predrimske mate- | rialne kulture, od katere se nekaj celo prene- se v last starih Slovanov, potrjuje dosedanje i domneve. O kovinskih najdbah iz žarnega j grobišča na Zgornji Hajdini poroča Marjana Tomanič, medtem ko kustos za arheologijo Pokrajinskega muzeja v Ptuju Zorka Šubic \ v razpravi Nov prispevek k poznavanju sub- urbanih predelov Poetovia popisuje izkopa- vanja 1967. Za marsikaterega raziskovalca bogate ptuj- ske preteklosti bo zelo koristen zapisek Anto- na Klasinca Arhiv mesta Ptuja. Zaradi nere- šenih vprašanj v zvezi z arhivsko konvencijo z Avstrijo iz leta 1923 smo namreč še vedno vezani na uporabo arhivalij v avstrijskih ar- hivih (Dunaj, Gradec), vendar je Zgodovin- ski arhiv v Ptuju v minulih osmih letih dal prefotografirati mnogo tega gradiva. Klasinc daje v svojem prispevku pregled t. im. Arhi- va mesta Ptuja. To je fond, ki obsega starejše ptujsko arhivsko gradivo in je shranjen v šta- jerskem deželnem arhivu v Gradcu. Pregledu sledi objava nekaterih dokumentov v krajših vsebinskih povzetkih, pomembnejše gradivo ; pa je podano obširneje in povezano tako, da , kaže tudi sliko razgibane preteklosti Ptuja. S srednjeveško problematiko mesta in oko- \ lice se ukvarjata dva avtorja. Milko Kos go- ; von o nastanku meje proti Ogrski in Hrvat- ski v štajerskem Podravju, Jože Koropec pa prikaže Miklavž na Dravskem polju v sred- njem veku, ki mu lega med salzburškim Ptu- jem in deželnoknežjim Mariborom daje svo- jevrsten pečat. V primeri z antiko se zdi z zgodovinskega vidika obdobje novega veka in najnovejše do- be nekoliko preskromno zajeto, saj če izvza- memo kulturnozgodovinske in etnografske prispevke, posegajo v ta čas samo razprave Vladimira Bračiča Prebivalstvo občine Ptuj v luči zgodovinskega razvoja in Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju se- danje občine Ptuj Etbina Bojca. Bračič je v svoji izčrpni študiji prikazal večstoletno šte- vilčno rast prebivalcev na območju ptujske občine. Etbin Boje pa je skrbno zbral gradi- vo za zgodovino osnovnega šolstva iz šolskih kronik, šematizmov in arhivalij graškega ar- hiva (seznami učiteljev) za 21 krajev sedanje ptujske občine. Ti podatki bodo morda nekoč lahko služili za kritičnejši prikaz o stanju os- novnega šolstva na tem območju, česar se avtor tukaj ni loteval. Omeniti moramo tudi razpravo Marije Mirkovič Doneski k pozna- vanju predbaročnega pečarstva v Ptuju, ki poleg stUne obravnave ohranjenih pečnic na- števa vrsto podatkov iz pisanih virov, pred- vsem cehovskih pravilnikov in cenilnikov m tako ilustrira stanje domačega lončarstva in pečarstva ter obstoj ptujskega lončarskega ceha. Zanimivi in bogati so umetnostnozgodovin- ski in etnološki prispevki. France Stele v raz- pravi Gotsko stensko slikarstvo v Ptuju in mi- noritska cerkev v prvem delu najprej govori o gotskem stenskem slikarstvu, potem pa se posebej zadrži ob minoritski cerkvi (porušeni med zadnjo vojno), saj je bila minoritska ar- hitektura ena najvažnejših razširjevalcev got- skega sloga. Marjan Zadnikar v prispevku Znamenja okrog Ptuja poudarja, da so zna- menja tu razmeroma gosto posejana, ne pred- stavljajo pa neke zaključene celote in jih kot drugod v Sloveniji lahko razvrstimo v doma- la vse osnovne tipe: slopasta in stebrasta so iz 16. in 17. stoletja, figuralna iz dobe baro- ka, kapelice pa so novost, ki jo prinese 19. stoletje. 125 Sergej Vrišar ob opisu uniform meščanske- ga konjeniškega korpusa v Ptuju prikaže za- nimivo zgodovino korpusa v sto letih njego- vega obstoja (1739—1837). Avtor poudarja, da v primerjavi z meščanskimi gardami dru- gih krajev Štajerske pomeni ptujski korpus neko posebnost in se s podobnim ponaša ne- koliko kasneje le Gradec. Korpus sta pohva- lila celo cesarja Leopold II. in Fnamc I. in mu dovolila nošenje oficirskih časti kot v armadi. Slabšanje gmotnega položaja meščanstva v 30. in 40. letih 19. stoletja, drago vzdrževanje konj in prepoved nošenja oficirskih znakov vplivajo na njegov razpad 1837. Kulturnozgodovinske spomenike Ptuja opi- suje Jože Curk. Z vprašanjem o izvoru ha- loškega običaja ob Martinovem pa se ukvarja Vitomir Belaj. Sistematičen prikaz gospodarske podobe ptujske okolice iz polpretekle in današnje do- be dajeta prispevka Pogled na kmetijstvo v okolici Ptuja in Transformacija strukture prebivalstva in naselij na južnem delu Zgor- njega Dravskega polja. Avtorja prve zelo obširne razprave sta Ivan Šmaljcelj in Jože Buttnar, ki se v prvih poglavjih na kratko dotakneta zgodovinskega razvoja, nato pa analizirati naravne temelje kmetijske proiz- vodnje, demografske in socialno-ekonomske odnose, razvoj v urbanizaciji vasi, družbeno kmetijstvo, 'industrializacijo in materialne te- melje kmetijske proizvodnje, zaključujeta pa z vprašanjem kmetijstva kot dela narodnega dohodka. Mirko Pak, avtor razprave o trans- formaciji strukture prebivalstva in naselij od- kriva dobo hitre preobrazbe slovenske vasi po zadnji vojm, posebej pa pokaže, kako štii-- je neagrarni centri (Maribor, Ptuj, Kidričevo in Majšperk) vplivajo na ta pojav. Vsi prispevki razen enega imajo kratke po- vzetke v tujih jezikih (nemškem in francos^ kem). Uredniku Vladimirju Bračiču, založbi Obzorja in občinski skupščini Ptuj, ki je iz- dajo podprla, gre priznanje, ker so omogočili za konec proslav ptujskega jubileja vsebin- sko tako bogat zbornik. Olga Janša JeTcIo in ljudje. Jeseniški zbornik U, 1969. 309 str. Izdala in založila skupščina občine Jesenice. Pod istim naslovom je pet let po izidu prvega dela jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje leta 1969 izšel drugi del. Le-ta prinaša v člankih in razpravah tematiko različnih strok, ki pa po vsebini zadevajo širši prostor jeseniško-bohinjskega kota. Članek Jožeta Varia z naslovom Ob stolet- nici železarne govori o delovnih naporih je- seniških železarjev po osvoboditvi, tako na kratko našteje nove rekonstrukcije in izbolj- šave, ki so vplivale na povečanje proizvodnje surovega jekla, o razvoju samoupravljanja v železarni in skrbi za delavstvo. Na podlagi arhiva tehniškega muzeja Žele- zarne Jesenice in literature prikaže Aleksan- der Rjazencev v članku Preteklost v senci Karavank, kako je železo, pomembna materi- alna dobrina, oblikovalo kulturno in material- no življenje prebivalcev na prostoru Karnij- skih Alp in Karavank od najstarejših časov do 18. st. V različnih zgodovinskih obdobjih opiše v strnjenem pregledu nastajanje, rast pa tudi propadanje železarstva, ki je bilo po- gojeno in odvisno od splošnih družbenih in gospodarskih razmer. V zanimivem opisu naj- demo obilico podatkov tudi o lastnikih fužin in o njihovem prizadevanju za uveljavitev fužinarstva pod Karavankami. Dalje sledita dva prispevka Ivana Moho- riča. Prvi prikaže pod naslovom Nastanek Kranjske industrijske družbe politične in go- spodarske okoliščine, ki so pospeševale usta- novitev (ustanovni občni zbor je bil 5. sep- tembra 1869) KID. V času ustanovitve je bi- la KID tretja delniška družba na Kranjskem, ki je združevala delnice Zoisov, Lukmanov in skupine ljubljanskih trgovcev. Nato avtor prikaže sestav, pravila in nadaljnja prizade- vanja KID za priključitev pomembnejših fu- žin (Ruardovih in tržiških), njene uspehe pri tehničnih izboljšavah fužin oz. železarske in- dustrije, ki si je postopoma s kvalitetno pro- izvodnjo priborila dostop tudi na svetovna tržišča. V drugem prispevku Bohinjski punt oriše Mohorič vzroke spora kmetov z upravo Kranjske industrijske družbe, sam proces in posledice spora. Bohinjski punt leta 1872 ni bil kmečki upor v pravem pomenu besede, temveč le obramba prizadetih kmetov za la- stninske pravice gozdov na Vojah in Vogar ju, ki si jih je začela prilaščati uprava KID. Te- danja oblast je kmečko obrambo za svoje pravice obravnavala kot upor proti oblasti in vstajo proti državi, zato je obsodila 62 kaj- žarjev, dninarjev in bajtarjev na stroge za- porne kazni (tudi nad dve leti težke ječe). Med tekstom je priobčen faksimile zapisnika obtožnice bohinjskih kmetov, ki so morali na zatožno klop in prošnja obsojenih za razume- vanje in odložitev kazni. S pretežno uporabo časopisnih virov je Mi- ha Klinar v članku Veliko gradbišče opisal politične in gospodarske težnje, prepletene z lokalnimi interesi, ki so vplivali na izdelavo projektov in gradnjo alpskih železnic s ci- ljem, da bi povezale osrednje avstrijske deže- le s Trstom. Tu prikaže avtor gradnjo želez- nice Podroščica—Jesenice—Trst dn zlasti na- drobno opiše gradnjo karavanškega predora. Le-ta je bil zgrajen z velikimi tehničnimi te- žavami, saj so graditelji ugotovili ob otvorit- vi 30. septembra 1906, da je terjal izmed vseh 126 predorov na alpskih železnicah največ žrtev. Z opisom te gradnje je Klinar hkrati prikazal z narodnostne plati družbene in gospodarske spremembe, ki so porajale začetke delavskega gibanja na Jesenicah. Tehten prispevek je razprava Lojzeta Ude- ta Boji v Rožu in Ziljski dolini leta 1918/19. Poleg časopisnih in arhivskih virov je avtor uporabljal spomine in izjave slovenskih pro- stovoljcev, ki so med prvimi pohiteli na Ko- roško in med katere je sodil avtor sam. V začetku opisuje Ude položaj Slovencev po razpadu Avstro-Ogrske, stališča in zahteve Narodne vlade SHS v Ljubljani in kasneje- države SHS o ureditvi severne meje, dalje ukrepe nemško-koroških oblastnikov za ohra- nitev nedeljivosti Koroške in organizacijo vo- jaštva za njeno obrambo. Zanimivi so opisi primerov, ko so rožanski in ziljski Slovenci poskušali uvajati (v Borovljah in občini Št. Jakob v Rožu ter občini Brdo blizu Šmohorja v Ziljski dolini) slovensko oblast v imenu Ju- goslavije. Večji del prispevka opisuje boje slovenskih prostovoljcev pod poveljstvom Al- freda Lavriča v Rožu in Ziljski dolini, jugo- slovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je za- čela 28. maja in se končala 6. junija 1919. V teh opisih je veliko drobnih podatkov iz pri- prav in bojev posameznih vojaških enot, zla- sti ljubeljskega odreda, ki so ga sestavljali samo Slovenci. V tem odredu je tedaj sode- loval Lojze Ude kot poročnik in komandant voda lahkih strojnic in je s svojim vodom prvi zasedel Borovlje. V tekstu so tudi skice vojaških položajev in akcij slovenskih pro- stovoljcev oz. jugoslovanske vojske in nekaj fotografij. O življenju v Ravensbriicku, enem največ- jih ženskih koncentracijskih taborišč, v kate- rem so trpele in umirale jetnice mnogih na- rodnosti (od 132.000 jetnic je v taborišču umrlo 90.000 žensk), piše Vida Zvrl. Semkaj so pošiljali Nemci tudi mnogo Jugoslovank. Med prvimi so iseptembra 1941 deportirali znano predvojno komunistko z Jesenic Mari- jo Zumer-Potočnikovo. V naslednjih letih pa so prignaU v taborišče še okoli 44 žensk iz jeseniške občine, zvečine znane aktivistke narodnoosvobodilnega gibanja. V članku so dodani še kratki spominski zapiski, ki so jih pod različnimi naslovi prispevale Jeseničan- ke, nekdanje jetnice taborišča Ravensbrück. Zadnje tri razprave zbornika isodijo v pri- rodoslovno stroko. Anton Ramovž je prispe- val dve razpravi. V prvi Iz geološke zgodo- vine zahodnih Karavank piše o raznoličnosti kamnin in okamnin, ki so nastajale in se raz- vijale v karbonski dobi na omenjenem pro- storu. V drugi razpravi Karavankininae, nova poddružina produktid (brachiopoda) iz alp- skih zgornjekarbonskih in permijskih skla- dov pa je avtor objavil svoje raziskave o fo- silnem gradivu iz rodu Karavankina. V obeh razpravah so dodane table slik različnih vrst okamnin. Zbornik zaključuje krajša razprava Toneta Wraberja z naslovom Iz zgodovine o bota- ničnih raziskovanjih v Julijskih Alpah in Ka- ravankah, v kateri avtor v zanimivem opisu prikaže botanične raziskovalce in njihovo de- lo za obdobje zadnjih dvesto let. Na koncu vsake razprave je navedena upo- raba arhivskih in časopisnih virov, spominov in literature, vsem prispevkom pa so dodani tudi povzetki vsebine v nemškem jeziku. V celoti je zbornik lep donesek h krajevni zgo- dovini Jesenic oz. zgornjesavskega prostora. Anka VidovSč-Mlklavčie 127 SOMMAIRE 1 Marjan Britovšek, Charge de cours a la Faculte des lettres, Ljubljana: A propos du centenaire de la naissance de Lenin. — CDU 92 Lenin — p. 65 Ivan Zelko, Cure a Špitalič: Les traces de l'Ho- pital (Spitalič) medieval pres de Konjice. — CDU 726.7(497.12 Špitalič) — p. 71 Jože Koropec, Professeur a l'Académie pédago- gique, Maribor: La cour medievale de Pohor- je (Pohorski dvor). — CDU 347.236(497.12 Po- horski dvor) "11/15" — p. 76 Josip Zontar, Professeur en retraiite, Kranj; La statistique des artisans dans le villes et les marches Slovenes en 1673 établie par F. V. Hörnigk. — CDU 338.42:31(497.12) "1673" — p. 80 Ivan Škafar, Cure a Radlje: Une lettre de Gabor a l'administration du périodique Slovenski go- spodar de 1876. — CDU 070.33 (497.12-18) "1872 /1876" — p. 83 Tone Zorn, Associé d'études a l'Insutut pour 1' étude des nationalités, Ljubljana: Quelques aspects de l'administration Yougoslave en Ca- rinthie a la velile du plebiscite de 1920. — CDU 943.66(=863) "1920" — p. 89 Lavo Cermelj, Professeur en retraite, Ljubljana: Cinquante ans apres l'incendie volontaire de la Maison nationale Slovene a Trieste brulóe par les fascistes. — CDU 323.12 (=863) (453.33) "1920.07.13" — p. 97 France Kresal, Associé a l'Institut historique du mouvement ouvrier, Ljubljana: La protection des locataires et la construction des apparte- ments dans les principaux centres ouvriers en Slovénie de 1918 a 1930. — CDU 351,778.5 (497. 12) "1918/1930" — p. 105 Tone Zorn, Associé d'études a l'Institut pour 1' étude des nationalités, Ljubljana: Les entre- prises commerciales allemandes en Slovénie, leur caractere et leurs propriétaires en 1938/ 39. — CDU 381.2(497.12 = 30) "1938/1939" -- p. 113 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055 — p. 121 Publications nouvelles. — CDU 930(048) — p. 128 128