v današnji številki — Vse o možnostih za letošnji poletni oddih in prijavnica za letovanje — Kako napredujejo priprave na našo reorganizacijo z roki in nosilci nalog — O delu osnovnih organizacij ZK v Labodu — Nekaj zanimivih pogovorov — Povprečna cena našega časopisa v lanskem letu je bila 1180 din. Kaj smo pisali, kdo je pisal in — ali smo dovolj storili za to, da je nova številka časopisa v tozdih primerno ponudena delavcem? — Milanski sejem mode piše besedo »Ženska« z veliko začetnico — Naše stalne rubrike — Pa še marsikaj L J Novomeški teden slovenskega filma vedno spremljajo tudi gostje. Letos so sodelovali avtorji filma Kavarna Astoria (režiser Jože Pogačnik, organizatorica snemanj Dragica Petrovič in glavni igralec Janez Hočevar — Rifle). Spremljala jih je predsednica ZKO Novo mesto, Staša Vovk. Obiskali so tudi Labod in si ogledali proizvodnjo. program reorganizacije podjetja Skladno z 2. odstavkom 193. člena zakona o podjetjih (Ur. 1. SFRJ, št. 77/88) je delavski svet DO nosilec aktivnosti za določitev predloga »organiziranja in usklajevanja samoupravnih splošnih aktov s tem zakonom«. Čeprav je DS DO že imenoval strokovno skupino, ki pripravlja predlog spremembe v samoupravni organiziranosti, pri čemer je osnovno izhodišče bilo uresničevanje sprememb ZZD, po katerih je DO tržni subjekt pravnega in blagovnega prometa, menimo, da mora DS ponovno sprejeti ustrezen sklep v smislu navedenega določila zakona o podjetjih, ki je bil sprejet konec preteklega leta in ki velja od 1. 1. 1989. Pri tem je nujno, da DS DO določi skupino in njene naloge: glavnega nosilca vseh aktivnosti, upoštevajoč že ustrezna pooblastila po določbah zakona o podjetjih, ter roke za osnovne faze vseh aktivnosti. To pomeni, da je racionalno združiti vse postopke v enoten postopek, v katerem lahko posamezne strokovne skupine opravljajo posebne naloge. DS DO mora pri imenovanju strokovne skupine in nosilcev vseh aktivnosti ter pri opredelitvi nalog skupine imeti pred očmi najpomembnejša določila, in sicer: 1. Podjetje je pravna oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. 2. Deli podjetja niso pravne osebe. 3. V statutu podjetja se opredelijo le osnovni deli podjetja in njih posli oz. zadeve, ki jih opravljajo v okviru dejavnosti podjetja, notranja organizacija podjetja je predmet splošnega akta. 4. Organizacijo podjetja predlaga poslovodni organ; DS podjetja določa organizacijo podjetja; poslovodni organ je predviden le v podjetju, ne pa v delih podjetja. 5. Poslovodni organ prav tako predlaga imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na katerih delih bomo imeli delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, je treba določiti s splošnim aktom. Poslovodni organ določa tudi o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam. Določila iz točk 3,4 in 5 dejansko odločilno vplivajo na vodenje postopka o organizaciji podjetja v smislu določb zakona o podjetjih. Nosilci postopka naj bodo delavci, ki bodo imeli največja pooblastila v organizaciji dela in v zvezi s tem tudi največjo odgovornost. To pomeni, da je pri teh aktivnostih poudarek na organiziranju podjetja, k temu je prilagojen akcijski program, ki ga je sprejel DS DO. 6. Zakon o podjetjih določa le osnovna izhodišča za samoupravljanje in odločanje delavcev ter organe upravljanja le na ravni podjetja. Konkretizacijo teh določil bomo morali opredeliti s statutom podjetja in tudi z drugimi splošnimi akti. 7. Temeljni splošni akt podjetja je statut podjetja, ki se obvezno sprejema na referendumu. Drugi splošni akti podjetja morajo biti usklajeni s predpisi in statutom. V (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani] glavnem bi jih sprejemal delavski svet podjetja, kar predstavlja veliko racionalnost. 8. Družbena usmeritev, ki je tudi naš interes, je, da se z usklajevanjem organizacije podjetja in medsebojnih odnosov ne smejo povzročiti nasprotni učinki (nesmiselni reintegracijski odnosi), ampak nasprotno, da se obstoječa DO konstituira kot podjetje s sodobno notranjo organizacijo dela in samoupravnimi odnosi. Problematika organiziranja podjetja, skladno z določbami zakona o podjetjih, zajema naslednja pomembnejša področja: 1. analizo dosedanje organizacije in samoupravne organiziranosti, z namenom, da se pri predlaganju novih rešitev pride do najbolj ustreznih rešitev; 8. notranjo organizacijo podjetja, vključno do posameznih del in nalog oz. delovnih mest, kar se delno ureja s statutom podjetja, večji del s posebnim splošnim aktom o notranji organizaciji podjetja; 3. uresničevanje samoupravljanja, upravljanja in poslovodstva podjetja; predvsem bo pomembna ločitev poslovodstva od samoupravljanja oz. upravljanja; 4. urejanje vseh sprejetih sprememb z na novo sprejetimi splošnimi akti ali pa s spremembo obstoječih splošnih aktov; pri tem naj opozorimo, da nekaterih sedanjih splošnih aktov ne bomo več potrebovali. Aktivnost pod točko 1 je dejansko že opravila strokovna skupina, o čemer je tudi podala poročilo DS DO. O tem so obveščeni tudi delavci, ker je ustrezno gradivo objavljeno v internem glasilu. Prav tako je delno opravljena naloga iz točke 2. Aktivnost na vseh omenjenih področjih bi morala potekati istočasno. Pri tem so normalne določene faze v celotnem postopku in ustrezni rokovnik. Poglejmo sklepe DS DO v zvezi s tem. 1. DS sprejema program organiziranja in usklajevanja organizacije podjetja z zakonom o podjetjih (program 1204/40-89), pri čemer je za roke odločilno izhodišče, da se statut podjetja sprejme do 30. 6. 4 989. Ta rok se lahko podaljša le iz razloga, če so ovira za to pomembni sistemski predpisi. 2. DS imenuje strokovno komisijo, ki naj pripravi strokovno podlago za organiziranje DO v skladu z določili zakona o podjetjih. Delo strokovnega teama vodi direktor DO Milan Bratož. V komisiji so: a) vsi poslovodni organi TOZD in DSSS: Marjan Vodopivec, Andrej Kirm, Mirko Žagar, Edo Komočar, Jože Tekstor, Francka Primožič, Angelca Blatnik in Albina Tušar; b) strokovni delavci: Darko Urek, Rozina Kum, Dmi-tar Perič, Sonja Kastelic in Dragica Nenadič. 3. Strokovna podlaga za organizacijo DO skladno z določili zakona o podjetjih zajema poleg analize dosedanje samoupravne organiziranosti in predloga o makro notranji organizaciji (že narejeno in je delavski svet obravnaval), upoštevaje omenjeni program, v prvi fazi odločilne akte, ki omogočajo konstituiranje podjetja, in sicer: a) osnutek statuta podjetja, b) pravilnik o notranji organizaciji podjetja, c) pravilnik o pridobivanju in delitvi dohodka ter dobička, č) spremembe tistih splošnih aktov TOZD, ki so sedaj enotni in bi jih lahko z manjšo spremembo sprejeli kot splošne akte podjetja (primer-. pravilnik o varstvu pri delu, o požarni varnosti, o osebnih dohodkih in stanovanjskih razmerah ipd.). Ti akti predstavljajo enoten projekt, ki omogoča, da podjetje takoj po konstituiranju zakonito in neovirano posluje. 4. Direktor DO je pooblaščen, da imenuje nosilce (mandatarje), ki so dolžni skladno s programom predložiti organizacijo posameznih področij, ki so odločilna za uresničevanje poslovnih funkcij v podjetju. Z nosilci teh zadolžitev so dolžni aktivno sodelovati poslovodni organi sedanjih TOZD. Mandatarji za organizacijo posameznega področja (sektorja) so dolžni pripraviti strokovno podlago za organizacijo področja, tako da: a) opredelijo nalogo področja, b) opredelijo delitev dela v področju na nižje organizacijske enote (oddelke, službe, brigade ipd.) ter naloge teh enot, c) določijo nosilce — organizatorje dela posamezne nižje organizacijske enote, pri čemer se jih zadolži, da predložijo organizacijo dela svoje organizacijske enote, tako da se: — določijo delovna mesta — opis, — določijo število in struktura izvajalcev del in nalog na posameznih delovnih mestih. Mandatar za organizacijo področja (sektorja) in organizator dela v posamezni organizacijski enoti dokončno določita organizacijo dela v organizacijski enoti. 5. Z namenom uresničevanja programa je strokovni team dolžan takoj: a) imenovati posebno skupino za pripravo splošnega akta o pridobivanju in delitvi dohodka ter dobička; b) imenovati posebno skupino za pripravo splošnega akta o notranji organizaciji podjetja; ta skupina je dolžna sodelovati z nosilci organizacije dela na vseh nivojih; c) sodelovati s pravno službo, ki pripravlja osnutek statuta podjetja ter spremembe splošnih aktov TOZD, tako da jih uporabljamo kot enotne splošne akte podjetja. 6. Glede na gospodarske težave in poslovne učinke ter na potek postopka reorganizacije in z namenom, da ne bi v tem času prišlo do opuščanja pri delu in odgovornosti za izvršitev vseh sprejetih ukrepov in odločitev organov upravljanja na vseh nivojih v DO, so le-ti dolžni: a) za vse pomembnejše odločitve zahtevati vnaprej pripravljeno strokovno gradivo, ki bo osnova za odločitev (analize problemov, posledice in predlog ukrepov); b) da je vsaka odločitev na seji organa upravljanja natančno opredeljena (narekuje predsednik organa), in sicer tako, da vsebuje: — vsebino odločitve, — izvrševalca naloge, — rok in način izvršitve; c) zahtevati, da se sprejeti sklepi organa upravljanja takoj naslednji delovni dan posredujejo izvrševalcu naloge ter da so delavci o sklepih na običajen način obveščeni (oglasna deska, razglasna postaja ali bilten oz. okrožnica). Iz tega izhaja, da je osnovna poanta v spreminjanja organizacije dela v delovni organizaciji, ne pa v uskal-jevanju samoupravnih splošnih aktov z zakonom o podjetjih, saj bodo ti le posledica teh sprememb. D1MITAR PERIČ, dipl. iur. labod — april 1989 o sanacijskem programu Uradno odgovoren za pripravo sanacijskega programa, ki mora biti nared do konca aprila, je direktor tozda Commerce, Marjan Vodopivec, kajti izguba je knjižena na tozd Commerce, vemo pa, da gre pravzaprav za izgubo na ravni delovne organizacije. Zato je tudi mnenje direktorja tozda Commerce, da sanacijski program tega tozda ni dovolj in da moramo, tako pa je tudi mnenje vodstva DO, pripraviti sanacijski program na ravni delovne organizacije. Težko je razmišljati o izgubi, ki je nismo vajeni. Toda tukaj je in z njo se moramo takoj spoprijeti. »Dejstvo je,« pravi direktor Commerca, »da smo ob divjanju inflacije in skoku obrestnih mer v drugi polovici lanskega leta opozarjali na težave. Nismo pa pričakovali, da se bodo odrazile v tolikšni meri. Vzroke za nastalo izgubo vidimo v kroničnem pomanjkanju lastnih obratnih sredstev, kar povzroča najemanje dragih kreditov. Vemo, da smo kljub nagli inflaciji prodajali po fiksnih, januarja določenih cenah. Sicer pa je treba dodati, da nihče lani še ni korigiral cen, letos pa se že poslužujemo tekočega usklajevanja teh. V drugem polletju smo podaljšali DUR, kot večina kon-fekcionarjev, čemur se nismo mogli izogniti. Rok plačila smo podaljšali za 15 do 30 dni največjim kupcem, kar se je moralo odraziti tudi v končnih rezultatih. Pomanjkanje izvoza v zadnjem kvartalu smo nadoknadili z dopolnilno ponudbo in tako dosegli sicer rekordno realizacijo, ki pa, na žalost, ni prinesla pričakovanega efekta, ampak se je izkazala celo kot negativna. Naše obveznosti so povečini vezane na takojšnja gotovinska plačila, mi pa smo imeli pretežno menična plačila, še posebno v zadnjem kvartalu. Zaradi že omenjenih gotovinskih obveznosti smo menice eskontirali, kar je ponovno zmanjševalo efekte uspešne jesenske prodaje. To je nekaj vzrokov, ne pa opravičil za nastalo stanje. Naš sanacijski program bo moral razdelati vsa vitalna področja delovanja in pos- lovanja. Priprava tega je timsko delo, v katerem bodo morale sodelovati strokovne službe DSSS in Commerca. Med nalogami, ki jim moramo posvetiti vso pozornost, SO: — izvoz: tu je naša naloga povečevati ga in skrbeti za rokovno usklajenost, sicer pa je to področje še najbolj dorečeno; — vprašanje finančne kon solidacije; — usklajenost nabave in prodaje, kar pogojuje številne pozitivne učinke; pri tem je treba še posebej poudariti kvaliteto in vlogo priprav dela, ki naj s svojim delom čimbolj pripomorejo, da bodo TOZD Izpolnile svoj plan 100%; seveda je tu naloga tudi na njih, saj pomožna kupljena surovina, ki ni predelana, žre samo sebe; takih primerov imamo kar precej; kar se cen tiče, naj povem, da nikoli nismo imeli nizkih cen, da pa smo sedaj za reši- te^ situacije posegli po še višjih, če ne že previsokih cenah, kar pa je lahko le trenutni izhod; take cene mora brezpogojno spremljati 100% kvaliteta, ki jo moramo trajno obdržati tudi pri morebitno nižjem nivoju cen; — od strokovnih nalog v Commercu je usklajenost nabave s proizvodnjo in pro dajo glavna naloga, pri čemer moramo v spremljajočih službah do popolnosti izpolniti analitiko in prog-nostiko, ki naj pomaga do pravilnih poslovnih odločitev v vsakem trenutku; — vprašanje števila zaposlenih, predvsem v režiji, je že nekaj časa izpostavljeno in gotovo je to eno najtežjih področij, ki bo povzročilo precej travm; — stroški so poglavje, kjer že delamo na korenitem zmanjševanju; — strožje bomo morali naravnati kurs odgovornosti, ki bo moral s seboj prinesti sankcije (pri odgovornosti za nastalo situacijo, kot tudi za sprotne odločitve in poteze) in stimulativnejše nagrajevanje pri pozitivnih rezultatih. Skratka, ob že sprejetih ukrepih za izhod iz krize na poslovnem odboru bo treba še z nekaj dodatnimi konkretnimi nalogami opredeliti naš sanacijski program. Ob tem pa ostaja še naprej odprta dolžnost doslednega izpolnjevanja nalog slehernega. In na koncu je še vedno vprašanje višine obrestnih mer, ki še vedno lahko bistveno izničijo prizadevanja, kar se je odrazilo koncem lanskega leta in tudi v prvih letošnjih mesecih,« pravi direktor Commerca Marjan Vodopivec. Smo torej v zelo resnem položaju in reševanje bo lahko tudi boleče. Ce bodo sledili pozitivni rezultati, smo pripravljeni potrpeti. Rezultate bodo prinesle predvsem sistemske spremembe, ne pa drobnjakarstvo. Zato je pričakovati nekaj zelo koristnih obratov. finance so zrcalo stanja Finance so zrcalna slika poslovanja in znotraj teh je likvidnost ena bistvenejših postavk (likvidnost je možnost gospodarskega subjekta, da poravnava prispele obveznosti — po Malem ekonomskem leksikonu). Kako je z našo likvidnostjo,govori direktor DSSS, Andrej Kirm: »Likvidnost je odvisna tudi od virov sredstev financiranja — to so lastna in tuja sredstva. Mi imamo premalo lastnih obratnih sredstev. — In kako okrepiti lastna obratna sredstva? »— Ustvarjati bi morali realno akumulacijo, torej bi morali poslovati z ostankom čistega dohodka, tega pa ne bi smeli porabiti za investicije. Okrepiti bi morali tudi dolgoročna obratna finančna sredstva z večjim deležem tujih dolgoročnih kreditov. Da pa bi prišli do teh, moramo imeti zaupanje tistih, ki nas bi kreditirali. Torej je vedno v ozadju dobro poslovanje. Tako vidimo, da finančnega področja ne moremo odvajati od ostalega poslovanja. Povedati pa je tudi treba, da je poslovanje s tako velikim deležem tujih virov otežkočeno zaradi zelo visokih realnih obrestnih mer (do 20 odstotkov). Tako podjetje, ob dosegu 20 odstotne profitne stopnje letno, z njo komaj pokriva stroške obresti.« — Kako so zastavljeni naši ukrepi, ki jih je sprejel poslovni odbor in delavski svet DO? — »V ukrepih je zastavljenih nekaj prioritetnih nalog, ki lahko bistveno vplivajo na izboljšanje naše likvidnosti. Vedeti moramo, da je med našimi stroški v strukturi celotnega prihodka le 10 odstotkov ostalih materialnih stroškov. Torej se moramo lotiti tistih področij, kjer izgubljamo največ. Tu so terjatve do kupcev. Ob poznejših plačilih denar nima več enake vrednosti, na račun česar izgubljamo do 40 odstotkov zaračunane prodaje. Pri terjatvah ima zato vsak dan velik pomen. Sledi področje obračanja zalog. Tu smo sicer že veliko naredili, vendar — glede na našo situacijo — še ne dovolj. Nedovršena proizvodnja ni toliko problematična, veliko dela pa nas čaka še pri zalogah surovin in gotovih izdelkov. Za visoke zaloge surovin pa ni odgovorna le nabava, ampak tudi sistem našega planiranja. Ta izhaja iz proizvodnih kapacitet in temu je vse podrejeno. Menim, da bomo morali koreniteje obrniti te tokove in poleg realno zastavljenega plana proizvodnje, izdelati plan prodaje ter na osnove tega še plan nabave. Torej nedoseganje »realno« zastavljenega plana povzroča navedene težave. Sledi področje investicij, ki smo ga začasno dorekli, oziroma jih prekinili. Tudi za naprej pa mora veljati, da so lahko realizirane le tiste investicije, za katere bo elaborat nakazal rentabilnost. Veliko možnosti za našo ozdravitev imamo lahko tudi v reorganizaciji. Toda ta mora slediti pozitivnim izkušnjam iz organizacije dela v svetu ter izhajati iz analize dosedanje organiziranosti, pri čemer bi opuščali vse, kar j e vplivalo na slabše poslovanje in se oprli na področja, kar smo bili že do sedaj uspešni. Ob tem, pa je v razvojnem projektu treba doreči, seveda, tudi novosti, ki nas bodo potegnile naprej. Zato bi veljalo še dobro razmisliti, do kje se naj centralizirajo poslovne funkcije in katera področja naj bi ostala v pristojnosti proizvodnih delovnih enot.« L) zakaj je toliko izstopov iz ZK Osnovne organizacije so premalo aktivne, občinske konference ZK pa tudi ne kažejo kaj dosti zanimanja za delo na terenu... Kakšne množičnosti v osnovnih organizacijah ZK v Labodu še nikoli ni bilo, v zadnjem času pa so že tako maloštevilne 00 še bolj zdesetkane. Poglejmo, kako se giblje članstvo ZK po naših tozdih: V Tip-topu so 4 člani ZK, lani so imeli 2 izstopa. Med štirimi vztrajnimi je že sedaj ena članica vezana na krajevno skupnost, na KS pa se želi vezati še ena od članic ZK. Torej ostajata še 2 člana v tozdu, s čimer ni več osnovne organizacije. Zato sekretarka Marjana Lenič meni, da bi se morali povezati z 00 v enoti Commerce, saj so pod isto streho. Ob večjem številu bi bili lahko bolj učinkoviti in tako tudi bolj sprejemljivi za nove, mlade člane. V ljubljanski enoti Com-merca je 6 članov, lani pa so imeli 2 izstopa. Sekretar Stevo Dušenovič, meni, da je to povsem sprejemljivo, meni pa tudi, da izstopov ne bi smeli tako panično obravnavati, ker so nekaj povsem logičnega. Pričakovati jih je še kje drugje, ne le v ZK, pravi. Sicer pa je 00 v enoti Commerce precej delovna. Pogosto se sestajajo in obravnavajo vsa tekoča interna in eksterna vprašanja. Tudi v tozdu Zala je 6 članov in tudi tu so imeli lani 2 izstopa, pravi sekretarka Nada Mohorič. Kljub dokaj številni 00 za tako majhen tozd sami zase pravijo, da niso dovolj delavni. Redno sicer obravnavajo vsa interna gradiva, vendar ponavadi skupaj z ostalimi DPO. Branka Mikša, sekretarka 00 ZK v tozdu Ločna, je povedala, da je v tej osnovni organizaciji 10 članov ZK, trenutno pa ima eno vlogo za izstop. Aktivnost ni izrazitejša, povezujejo se in sodelujejo s sekretariati vseh treh 00. Sicer pa je v Ločni čutiti apatičnost in nemoč. Lidija Hočevar, sekretarka 00 ZK v Libni, meni, da je težko govoriti o aktivnosti oziroma neaktivnosti. Njihova 00 šteje 20 članov, lani pa ni bilo izstopov. Trenut- no imajo eno vlogo za izstop, in to izključno zaradi zdravstvenih vzrokov. Po številu sestankov osnovne organizacije ne bi mogli govoriti o kakšni veliki delavnosti, vendar pa so člani ZK prisotni v vseh organih upravljanja in DPO. Ukvarjajo se predvsem z lastnimi problemi, pri čemer vidijo edino možnost za premik. Temenica ima 3 članice ZK. Malo, vendar pa samo število še nič ne pove. Kajti vse tri članice so zelo aktivne v svojem okolju. Zato so tudi reagirale na »na pamet« oceno iz občinske konference ZK, češ da v Temenici ni nobene aktivnosti. Niti enkrat namreč niso bile deležne obiska predstavnika občinske konference ZK, torej je težko soditi o njihovem delu. Marija Tratar, sekretarka, meni, da se uspešno spoprijemajo z lastnimi problemi, čeprav niso bile deležne ne pomoči ne podpore z občinske strani. Majda Gosenca je sekretarka 00 ZK v tozdu Commerce, ki šteje 16 članov. Sindikalna lista je zopet aktualna. Je v javni razpravi in osnovne organizacije sindikata naj bi o njej razpravljale ter sprožile aktivnosti za njeno uveljavitev, za vnos določil v naše akte. Sicer so mnoge postavke, ki jih navaja sindikalna lista, že vključene v naše akte, vendarle pa prinaša tudi marsikaj novega, tudi za kolektivne pogodbe. V eni sapi tarnamo nad nemočjo sindikata in apatičnostjo, tarnamo in čakamo, da nam kaj »pade v naročje«. In ko »pade« sindikalna lista, zopet čakamo, da nam jo bo kdo sprejel. Kajti včasih je prenaporno ali pa celo prenevarno začeti ubadati se s tako kočljivimi zahtevami, kot jih prinaša sindikalna lista. Toda, kdo, če ne sindikat, naj sproži akcijo? Gotovo ne direktorji ali kar sama prav- Trenutno ima 4 vloge za izstop, lani pa izstopov ni bilo. Misli, da je pozitivna oblika dela na ravni treh sekretariatov v Novem mestu, vendarle pa manjkajo tudi seje lastne 00, kjer bi lahko razdelali svoja vprašanja. Delta je poseben primer, saj nima več svoje osnovne organizacije. Lani smo imeli en izstop, letos pa so izstopili vsi, razen dveh članov ZK. Tako so imeli v začetku leta kar 11 izstopov. Vzroki za ta množičen izstop so — kot navajajo — predvsem večne obljube, od katerih ni bilo nobenega učinka. Nikoli ni bilo na njihove seje nikogar iz občinske konference ZK, nikogar niso zanimali njihovi specifični problemi, vezani na težko delo in pretežno ženski kolektiv. Ob zadnjih dogodkih se je s člani pogovarjala izvršna sekretarka, vendar je bilo takrat že prepozno. Vzroki so torej v neučinkovitosti, v sedanjem težkem stanju v gospodarskem in političnem smislu. na služba... čeprav bi bilo to menda najbolj pogodu našim sindikalistom. Včasih je morda še šlo tako, danes pa so drugačni časi. Zato na sindikaliste čakamo vsi. Treba je dodati, da je sicer novomeška koordinacija vseh treh osnovnih organizacij razpravljala o sindikalni listi in priporočila, da njena določila vnesemo v akte. Drugje pa, po podatkih do danes (prvi pomladanski dan), še niso razpravljali o tem dokumentu, zato se sprašujemo, kdo se boji sindikalne liste? Očitno sindikalisti sami, kajti urejanje nadomestil osebnih dohodkov, nadomestil za LD, izobraževanje, krvodajalstvo, izpad delovnih ur zaradi stavke, če naštejemo le nekaj teh, pa prejemki skupne porabe (jubileji, upokojitve, solidarne pomoči, odpravnine), material- Nikola Koljanin je sekretar 00 ZK v DSSS, kjer je 15 članov. Lani so bili trije izstopi. Aktiven je predvsem sekretariat, sicer pa se člani ZK sestajajo na skupnih sejah s Commercem in Ločno. V zadnjem času je torej prišlo do dokajšnjih sprememb v članstvu ZK. Tudi o tem bo govorila konferenca ZK Labod, za katero je njena predsednica, Dragica Nena-dič, tudi ugotovila, da ima že precej zdesetkano predsedstvo. O zaključkih te bomo pisali po seji. Ob samih pripravah na to pa velja opozoriti na konkretnost. Kot so ugotovili komunisti v novomeškem delu Laboda na zadnji seji, je naša delovna organizacija v precejšnjih težavah in takemu stanju bo treba prilagoditi tudi gradiva. V gradivu z naslovom »Kako se naravnati za čas, ki prihaja«, je 70 točk, med katerimi se jih 35 začenja z besedico »izboljšati«, 13 s »povečati« in 9 z »zmanjšati«. Gotovo je vsebina še kako aktualna in nujna, toda dodati ji bo treba še kako, kdo in do kdaj. Tudi ugotovitev, da je to gradivo precej podobno zaključkom z naše prve seje konference, pove, da marsikdo svojega še ni oddelal. Tu pa se imajo člani ZK marsikaj za vprašati. ni stroški v zvezi z delom in opravljanjem dela (dnevnice, nagrade,prenočnine, dodatki, prevozi...) ter pravice iz dela in gospodarjenja in pravice člana ZSS — to so teme, ki se tičejo slehernega delavca in sindikalna organizacija v posameznem delovnem okolju bi morala energično zahtevati sprejem takega dokumenta. Sicer lista sama po sebi še ni čarobna palica, predstavlja pa oporo za zahteve po takem delu in gospodarjenju, da bi njena določila lahko dosegali in izvajali. kdo se boji sindikalne liste v tip-topu je premalo šivilj V Tip-Topu se že močno prisotnemu problemu premajhnega števila delavcev v neposredni proizvodnji pridružujejo še odhodi starejših, bolj izkušenih delavcev. Te dni se je upokojila brigadirka HERMINA MIHELIČ, konec meseca pa se bo upokojil vodja krojilnice JERNEJ ŽUŽEK. Sicer pa ima Tip-Top po planu predvidenih 88 delavcev v neposredni proizvodnji, trenutno pa jih ima le 78. Torej 10 manj, povedati pa moramo, da tudi ti vsi ne delajo, saj so tu bolniške itd. Tako ima Tip-top, če odšteje planiran 12-odstotni izpad, še vedno 9 odstotkov ljudi manj. Med tistimi, ki so na delu, je tudi precej pripravnikov, ki še ne dosegajo 100-odstotnih rezultatov. Torej sta stiska in skrb odgovornih v Tip-Topu razumljiva. Pripravili so objavo za več KV šivilj in za brigadirje krojilnice, za krojilce malih serij in za čistilke. Upajo, da bo kaj odmeva. Potrebovali bi seveda najmanj 10 šivilj, veseli pa bodo, če se bo javilo Kratek posvet odgovornih v Tip-topu. vsaj nekaj interesentov na razpisana dela in naloge. Da bi vendarle dosegli načrtovane rezultate, kljub tako klasičnemu pomanjkanju ljudi v proizvodnji, in ujeli roke, so delali v marcu tri sobote. V tem času so predelovali oblačila za domači trg, pri čemer so roki zelo pomembni, kajti izdelanih je že bilo nekaj kompletov s kratkim rokavom, kostimi pa so jim šele sledili. Tako je za prodajo tega artikla pomemben vsak dan in roke je treba kljub težavam ujeti. Sobote, ki so jih oddelali v marcu, bodo koristili v maju, oziroma ob majskih praznikih. težave z lepljenjem v delti V brigadi lepljenja v tozdu Delta imajo veliko težav. Izhajajo iz slabe in stare strojne opreme. Novejši stroj — ta je star 15 let — je tako rekoč polovico svojega časa pokvarjen, rezervnih delov pa očitno ni. Tako je lani stal skoraj šest mesecev, letos pa se redna manjša popravila stalno ponavljajo. Zamujeno skušajo nadoknaditi na ostalih strojih. Enemu rečejo »mazač«, ker pušča lepilo, drugega imajo še iz stare Delte. Ta stroj seveda ne more dati ne primerne kvalitete ne količine, vpraša-nje pa so tudi pogoji za delo na takem stroju, saj poteka na njem delo pretežno ročno. Kako torej loviti količine in kako delati, da se novejši in kljub vsemu najustreznejši stroj ne bi kvaril? Delavke so pod velikim pritiskom, saj so v stalnem strahu, da se bo stroj znova ustavil. To pa ne prinaša le zastojev v delu in nezadovoljstvo v brigadi ampak — kot je bilo nekaj časa slišati — tudi sankcioniranje. To izhaja iz določil pravilnika, ki govori, da ob malomarnem delu, ki povzroči okvaro, je delavec sam dolžan poravnati škodo. Vendar pa je bilo končno tudi na omenjenem stroju dokazano, da ne gre za malomarnost, ampak za mehansko okvaro. Tako je velik delež skrbi sicer odpadel. Toda še vedno je v brigadi precej negotovosti, saj ni prijetno čakati na delo. Investicije pa so ustavljene — torej bo v brigadi lepljenja v Delti še nekaj časa težko. čipke iz krškega Na letošnji razstavi ročnih del, ki jo skupaj organizira tozd Libna in Lisca, je prvo nagrado dobila naša upokojenka Amalija Orehi-ni. Že nekaj let organizira Libna, skupaj z Liscinim tozdom iz Senovega razstavo ročnih del ob 8. marcu. Izmenično so te razstave v Libni in na Senovem. Letos je bila tako razstava na Senovem. Bila je zelo lepa, čeprav skromnejša po obsegu kot prejšnja leta. Gotovo je na to vplivala tudi mila zima, ki je omogočala pridnim rokam tudi mnoga druga dela in je ostajalo manj časa za ročna dela. Svoje izdelke je razstavljalo pet udeleženk iz Libne, od tega tudi upokojenka Amalija Orehi-ni, ki sodeluje prav vsako leto. Letos je med štirimi nagradami prejela prvo, za kar ji še posebno čestitamo. Amalija Orehini je predstavila izdelek iz čipk, torej jih ne najdemo le v Idriji, am- v