3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. aprila 2010  Leto XX, št. 14 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 8. aprila 2010 Porabje, 8. aprila 2010 OBSOTELJE IN SPODNJE POSAVJE STR. 3 MALO ČRNO, MALO SMEJŠNO STR. 4 »Vse, kar sem dosegel, sem dosegel s slovenščino« S temi besedami je zaključil svojo pripoved na 2. slovenskem dnevu v Monoštru novinar in urednik Slovenskih utrinkov Dušan Mukič, ki je staršem, starim staršem in tudi učencem pripovedoval o svojih študijskih letih v Ljubljani, kjer je študiral slovenščino, zgodovino in računalništvo. Znanje (učenje) slovenščine je izpostavil predvsem kot možnost in priložnost za porabske dijake, ki jim ju zagotavlja Slovenija. Razen redkih smeri si lahko porabski dijaki izberejo katerokoli študijsko smer na slovenskih univerzah potem ko so končali celoletno šolo slovenskega jezika. Dušan Mukič je omenil tudi kulturne in druge možnosti, ki jih ponuja Ljubljana kot prijazno mesto, ni pa zamolčal, da je študij v Sloveniji privlačen tudi iz socialnega vidika. Štipendija, ki jo zamejskim študentom zagotavlja slovensko šolsko ministrstvo, se namreč kosa z neto madžarsko minimalno plačo. Udeležence je najprej pozdravila mag. Valerija Perger, višja svetovalka za porabsko šolstvo, ki je pobudnik slovenskih dnevov v Monoštru. Prireditve so se udeležili tudi državni podsekretar Roman Gruden, generalni konzul mag. Drago Šiftar in monoštrski podžupan József Bugán. Boris Černilec, direktor Direktorata za vrtce in osnovne šole na slovenskem šolskem ministrstvu, je otroke in njihove starše spomnil na znani rek, več jezikov znaš, več veljaš. Kot je omenil, Porabje je prvič obiskal še kot ravnatelj osnovne šole na Gorenjskem, ki si je prizadeval, da bi njegov učiteljski zbor spoznal tudi zamejsko stvarnost. Staršem in tudi učencem je zagotovil vso podporo slovenskega šolskega ministrstva pri slovenskih programih. Prav možnosti in priložnosti je poudaril tudi ravnatelj monoštrskega vzgojno-izobraževalnega zavoda (v zavodu so združeni dve osnovni šoli, gimnazija in glasbena šola) Tibor Pénzes, kajti, kot je povedal, pri zaposlovanju v gospodarsko nedvomno bolj razviti Sloveniji je prednost znanje slovenščine, ki si ga učenci in dijaki lahko pridobijo z dvanajstletnim učenjem. Govoril je tudi o jezikovnih počitnicah na morju in smučarskem taboru na Rogli in kot je malo za šalo omenil, večina teh otrok se verjetno nikoli ne bi naučila smučati, če se ne bi učila slovenskega jezika. Na dobro obiskani prireditvi, na kateri so si starši lahko pridobili vse potrebne informacije tudi s pomočjo dvojezičnega priročnika Slovenščina kot priložnost za vaše otroke, so nastopili malčki slovenske skupine monoštrskega vrtca ter učenci osnovnih šol. Prireditev so organizirali obe krovni organizaciji, Krovna šolska komisija in Zavod za šolstvo R Slovenije. Njen glavni namen je pridobiti starše v Monoštru in Slovenski vesi, da svoje otroke vpišejo k narodnostni slovenščini. Marijana Sukič Malčki iz vrtca Monošter-Slovenska ves Del udeležencev Slovenskega dneva. V prvi vrsti (z leve) višja svetovalka mag. Valerija Perger, predsednik DSS Martin Ropoš, direktor direktorata za vrtce in šole Boris Černilec, državni podsekretar Roman Gruden, ravnatelj monoštrskega izobraževalnega zavoda Tibor Pénzes, monoštrski podžupan József Bugán in predsednik ZSM Jože Hirnök Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Ustanovitev delovne skupine JAMBORI SPOMINOV IN DOBREGA SOSEDSTVA 30. marca 2010 je v Ljubljani potekala ustanovna seja delovne skupine za pripravo strategije o sodelovanju med Slovenijo in zamejstvom na področju gospodarstva. Razlog za oblikovanje omenjene delovne skupine je v tem, da do sedaj takšne strategije Slovenija ni imela, kljub temu pa so vedno večje potrebe po opredelitvi dejavnosti v smeri skupnega cilja povezovanja različnih dejavnikov, od državnih institucij do manjšinskih gospodarskih organizacij. Na seji je bilo ustanovljeno ožje omizje, v katerem zaenkrat sodelujejo po en predstavnik gospodarskih organizacij iz vsake zamejske države, v kasnejši fazi pa bodo v širšo debato povabljeni tudi drugi dejavniki iz zamejstva in Slovenije. V ožjem omizju so predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Službe Vlade za razvoj in evropske zadeve, Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije, SDGZ, Razvojne agencije Slovenska krajina ter Urada za Evropo. Omizju predseduje dr. Breda Mulec z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na seji je bil sprejet dogovor o načinu dela delovne skupine in o posameznih točkah, ki naj bi jih vsebovala strategija. Osrednji dogodek dr. Šiftarjeve fundacije Mladinska kulturna prireditev Dan spominov in tovarištva, ki je vsako leto na začetku maja, bo prvič na pobudo akademika Antona Vratuše z novo temo: Jambori spominov in dobrega sosedstva. Prvi od štirih jamborov, Bela krajina – 2010 bo 7. maja s sodelovanjem občine Semič (župan Ivan Bukovec se je o sodelovanju pogovarjal z županom občine Tišina Jožefom Poredošem), prihodnje leto bo na vrsti Slovenska Istra, leta 2012 bosta to Triglav in Soča, četrti jambor z letnico 2013 bo postavljen Med Muro – Rabo in Zalo. Na dosedanjih prireditvah – Dnevih spominov in tovarištva so namenili pozornost aktualnim, s pomurskim in širšim prostorom povezanim temam, vključno s Porabjem. Vsebine in teme so predstavljali priznani strokovnjaki in politiki, lani, ob deseti obletnici, tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Med odmevnejše sodijo prireditve, posvečene Števanu in Miklošu Küzmiču, Primožu Trubarju, Mišku Kranjcu ... in vse so bile nadvse dobro obiskane v vrtu, ki ga je zasadil pokojni dr. Vanek Šiftar in kjer sta drevesi posadila tudi prvi in aktualni predsednik Slovenije Milan Kučan in dr. Danilo Türk. Lanska, jubilejna 10. prireditev, je bila popestrena tudi s prvo likovno razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča, v novih prostorih raziskovalne enote Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vseskozi dajejo organizatorji velik poudarek in pomen sodelovanju mladih, ki aktualno vsebino zmeraj popestrijo s kulturnim programom, ki ga organizacijsko pripravlja ravnateljica soboške Gimnazije Regina Cipot. Doslej so v programih sodelovale šole iz Slovenije in sosednjih držav. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je pripravila več mednarodnih simpozijev, ki so jim sledile izdaje zbornikov z referati, prebranimi na teh srečanjih. Ustanova sodeluje tudi pri pripravljanju samostojnih publikacij, med katerimi akademik Anton Vratuša posebej ceni Goričko – na zelenem otoku presahlega morja, vodnik po znamenitostih občin z območja krajinskega parka Goričko. Zdaj je v pripravi drugi dr. Vaneku Šiftarju posvečen zbornik. Projekt vodi Alenka Leskovic, k sodelovanju bodo povabljeni avtorji iz Slovenije in tudi iz Porabja. Sicer načrtuje programski svet, ki ga vodi dr. Etelka Korpič-Horvat, še več dogodkov do konca leta, med katerimi bo tudi temeljitejša razprava na temo Romi v občinskih svetih; osnovnošolci, dijaki in študenti so povabljeni k pisanju spisov na temo Sprehajal sem se skozi vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, tudi za letos je predvidena likovna razstava, pripravljen bo pregled drevnin, rastlin in grmovnic v Vrtu spominov, izdelana vizija ureditve spominskega parka... in pri vseh načrtih aktivno sodeluje akademik dr. Anton Vratuša, ki je 21. februarja letos dopolnil 95 let bogatega življenja (o čemer smo pisali 18. febuarja v 7. številki Porabja). Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Podjetje za promocijo kulture Franc Franc sta ob jubileju akademika Antona Vratuše izdala knjigo V svet po veliki, beli cesti (urednik Franci Just). Uvodni del knjige je delo nekdanjega odličnega novinarja Večera, tudi dopisnika iz Pomurja Mirka Munde, ki poudarja: »Pričujoče besedilo je zapis pogovora z akademikom dr. Antonom Vratušo o njegovem življenju in delu. Samo to in nič več. Ni niti leposlovna niti monografska predstavitev. Je le novinarski reportažni portret. Sem pa prepričan, da bo kdo napisal o jubilantu, izjemni osebnosti, enem največjih duhov na področju znanosti, kulture in politike, kar se jih je rodilo v pokrajini ob Muri (kot je v svojem razmišljanju zapisal Janez Stanovnik), vsaj kakšno monografsko, če ne tudi literarno delo.« Mirko Munda je tekst razdelil v poglavja: Tonek je bil odločen, kjer beremo: »Rad bi hodil tudi po beli, veliki cesti«, se danes zasanja v svoje mladostne sanje. »Na paši, komaj deset let mi je bilo, sem se odločil, da grem študirat jezike, da me bodo razumeli tudi drugi ljudje, ne le na Goričanci.« Sledijo: Nekaj tednov je spal na kozolcu, Študij o Stritarju in svetosavska nagrada, V nekaj mesecih dva letnika fakultete, Hkrati diploma in doktorat, Aretacija in koncentracijska taborišča, Namestnik komandanta Rabske brigade, V Italiji v trojni funciji, »Tujega nočemo, svojega ne damo«, Dramatična seja Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, Kako nazaj k znanosti, Mednarodni center za upravljanje podjetij v javni lasti, Elisabeth Mann Borgese in Mednarodni inštitut za oceane, Akademik in dvakrat častni doktor, Prijateljevanje z Vanekom Šiftarjem in Vrt spominov in tovarištva. Poglavja v knjigi so orisi najpomembnejših poti, dogodkov in življenja z vso širino te besede o akademiku Antonu Vratuši. Drugi del knjige sestavljajo Pričevanja, v katerih o Antonu Vratuši pišejo: Janez Stanovnik: Anton Vratuša – Vranov let skozi 20. stoletje, Jože Vugrinec: Anton Vratuša – pisec in raziskovalec, Mitja Slavinec: Anton Vratuša – pomurski akademik, Anton Štihec in Daniel Kalamar, da je Anton Vratuša častni občan mestne občine Murska Sobota in občine Grad. Franc Kuzmič je zbral del bogate bibliografije dr. Antona Vratuše od leta 1935 do zadnje objave, v knjigi je tudi nekaj fotografij, na zavihkih pa osnovni podatki, ki jih o članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti lahko preberemo na spletni strani te ustanove. Še tole kaže napisati: akademik Anton Vratuša bo doživel 100-letnico, kajti prežet je s toliko iskrivimi idejami, načrti in pozitivno energijo, da ni močnejše nasprotne energije, ki bi zaustavila ta intelektualni in široko človeški – zamah! Tekst in foto: Ernest Ružič Dr. Anton Vratuša zmeraj z veliko pozornostjo spremlja kulturni program, v katerem sodelujejo mladi, za organizacijo pa skrbi Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije v Murski Soboti (sedi ob akademiku) Z Goričkoga v Piran – 10. Čokolada pa vrastvo v klauštri Obsotelje in spodnje Posavje S pohorski bregauv smo se pá povrnauli v Maribor, zdaj pa nas pela paut dale prauti rovačkoj grajnci. Za en malo smo že pri reki Sotli, štera je duga samo 90 kilomejterov, bila pa je gezero lejt grajnca med Slovenijo pa Rovačko, ali če škemo djenau povödati, med Avstrijo pa Vogrsko. Slatina ali mineralna voda dobro spadne vsikšomi trüdnomi popotniki. V varaši Rogaška Slatina so go oprvin že v 16. stoletji najšli, depa planerano so go začnili v glaže puniti samo pred dvejstau lejtami. Tistoga ipa so začnili na velko vöponücati zdravo toplo vodau, zozidali so moderno kopališče, kauli njaga so napravili klasicistični angleški park. Kauli leta 1850 so se tü zberali betežnicke s cejle avstro-ogrske monarhije, pa eške Napoleonov brat Louis, Ferenc Liszt ali Rotschildi iz Pariža so gda pa gda prišli. Rogaška Slatina je eške gnes edno najvekši termalni kopališč v Sloveniji. V krajini kauli reke Sotle so dosta gradov zozidali zavolo nevarni Madžarov, šteri so tistoga ipa sausedge bili. Eden grad je v Podčetrtki, šteri je daubo ime od toga, ka je inda svejta birovija vsikši četrtek vküpprišla. Nej daleč od varaša geste eške edno termalno kopališče z imenom Atomske Toplice, šteromi so ime v tistom cajti dali, gda je atomska energija trnok moderna bila. (Od toga več kisnej.) Pred četrtkom pa je vsikdar sreda, zatok si moremo pogledniti grad pa varaš Podsredo tö, kauli štere v zemlej dosta ilojce geste, pa je tak lončarstvo inda krepko bilau. Lončari so tö gvüšno dosta molili na bregej Svete Gore, gde vküper stogi pet mali cerkva pa se leko po rejsan strmi potaj gorpride. Če smo si zaželeli nika sladkoga, mujs moremo gorpoiskati klaušter Olimje, gde z rokami delajo čokolado. Če je petek ali svetek, v čokoladnici vsikši najde kaj za pod zaub pa ma eške tau tö pokažejo, kak se naredi barnasta dobrauta. V etom klauštri geste najstarejša patejka v Sloveniji. Pavlinski baratke so tam že pred štiristau lejtami zberali vrastvene rastline, leta 1780 pa je eden majster pomalo stene s takšimi freskami, štere kažejo, kak leko človek zdrav pa srečen živé. Gnešnji baratke v klauštri so prebidili staro tradicijo, pa zdaj tö odavajo vse, ka je od narave pa je dobro za zdravdje. Če rejsan nas pela paut po Sloveniji, odpelajmo se malo prejk grajnce na Rovačko. Pridemo v vesnico Kumrovec, štera je erična po tom, ka se je tam naraudo jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, rovačkomi oči pa slovenskoj materi. Zvün rojstne iže maršala najdemo v Kumrovci malo muzejsko ves tö. Te mali bergauvge z en kraj pa drügi kraj grajnce so važni bili v cajti drüge svetovne bojne, od tistec so organizerali štajerski partizange svoje akcije. Krajina kauli vesnice Bizeljsko je špajsna zatau, ka s kem više demo, tem več lüstva tam živé. Vesi so na vrejaj, ka so spodik bregauvge bole strmi, mokre doline so pa skoro prazne. Ves Brestanica se je do 1950-i lejt zvala Rajhenburg, na šterom gradi so baratke »trapisti« skoro dvejstau lejt čokolado pa likere redili. Med drügov bojnov so Nemci v etoj zidini vküperpoberali Slovence, štere so sledik tazagnali s svoji domauv. Po revoluciji na Vogrskom leta 1956 je v Jugoslavijo pribejžalo dvajsti gezero lüdi. Od té je v Slovenijo prišlo 2300 Madžarov, za štere so oprli deset lágerov na gradaj, dvorcaj pa v hotelaj. Štirge so bili ranč v krajini pri reki Sotli, v Rogaški Slatini, Jelšingradi, Brestanici pa Bizeljskom. Med Madžarami je dosta mladi bilau, v lágeraj se je naraudilo 14 mlajšov. Leta 1957 so skoro vsi pribejžniki odišli dale v Zahodno Evropo. Če smo na Koroškom najšli najvekšo lipo, je v etoj krajini pri Sotli najvekši rast, šteri je viski tresti mejterov. Samo v bizeljski bregaj pa gnejzdi »ftič fčelar«, šteri je eden najlepši ftičov v Sloveniji. Ime je daubo tak, ka najraj divdje fčele gej. V zimi taodleti v Afriko ali Indijo. Po reki Sotli smo se spistili do Save. Ta je bila v cajtaj stare Jugoslavije s svojimi skoro gezero kilomejterami najdukša reka, štera se je začnila pa končala znautra toga rosaga. V slovenski gorenjski bregaj máta vretino potoka Sava Bohinjka pa Sava Dolinka, šteriva se zdrüžita pri varaši Radovljica. Dale tečé reka prejk Ljubljane pa Zagreba, pri Belgradi pa že šurka Sava nut v Donavo tečé. Na slovenskom tali so inda poštijo pa železnico žmetno zidali, med viskimi bregami ranč nega vekši varašov sploj pri vodej. Več firm je v Sloveniji dobilo ime po Savi, najvekša odava gume za avtone. Pavri pri Savi so se povaudnim tak cüjvzeli, ka so na tisti grüntaj, kama voda na gausti vöpride, tranke meli, njive pa na süjom. Če je že voda na njivo vöstekla, so tam raj kukarco, repo pa komanco sadili. Na süji njivaj so zvekšoga žito pa krumpline pauvali. Pri deli eške gnesnadén dostakrat maro nücajo, ka potači mašinov v mékoj zemlej kvar naredijo. Sava je inda svejta bila grajnca med dvöma avstrijskima deželama (tartomány) Štajersko pa Kranjsko. Pred petstau lejtami je varaš Brežice pri etoj reki na nikoj djau vogrski krau Matija Korvin, depa Törki so ga tö večkrat gorvužgali. Zavolo grajnce pa reke so inda dosta vse pelali po vodej prauti Rovački, eške gnes se v varaši vidijo lejpi pa veuki rami bautošov. Grajnca z Rovačko pa eške gnesnadén njá svoj pečatli na žitki Brežičanov. Rovatke odijo v Slovenijo küpüvat, lidám iz Brežic pa je tö bole pauleg v Zagreb titi, kak v Ljubljano. Grad v Brežicaj má najvekšo viteško dvorano v Sloveniji, gde vsikšo leto držijo koncerte na Festivali Brežice. Med drügov bojnov so tam napravili špitale. Pod gradom je vinska zamanica, štera je vrezana v kamen. Najvekši varaš pa center krajine kauli Save pri rovačkoj grajnci je Krško, šteroga ime je povezano s protestantskimi predgari. Adam Bohorič, šteri je pred štiristau lejtami prvo slovnico (nyelvtan) slovenskoga gezika napiso pa litere vözbrodo za slovensko pisanje, je tü svojo prvo šaulo emo. Njegvi vučenik, Jurij Dalmatin se je v Krškom naraudo, gnesnadén ga poštüjemo za tau, ka je un oprvin cejlo Biblijo na slovensko rejč obrno. Varaš je nej samo med padaši športa eričen zavolo tekmovanj z motori, liki zavolo svoje jedrske elektrarne (atomerőmű) tö. Oprli so go leta 1981 pa je eške gnes edna sama v cejloj nekdešnjoj Jugoslaviji. Zozidali so go vküper Slovenci pa Rovatke, vsikša republika je polonje penez dala. Kauli elektrarne sta se po konci Jugoslavije badva rosaga dosta svajüvala, leta 2003 so se voditeli zgučali, ka mora Slovenija »rovačko« elektriko odpelati šenki do grajnce. Polonje elektrarne je od Rovatov, če rejsan ne stogi znautra njinoga rosaga. Elektrarna ovak tak dela, ka v reaktori toplauča grata, s šterov vodau segrejvajo. Para od te vode pride do turbine pa generatora, je süče, pa tak grata električna energija. Za tau delo nücajo dosta obogatenoga (dúsított) urana. Za luft je baukše, kak elektrarna na kuln, depa dosta kvara naredi reki Savi, štere voda je zavolo nje dosta bole topla. Tau je nej dobro za ribe pa drüge stvarine. Samo od vodé pa človek ne more živeti. Mujs moramo kauštati vina s krajine pri Sotli, ka aj bi zvödeli, če domanji istino majo. Pravijo, ka je najbaukše piti od grauzdja ranč z njini bregauv pri rovačkoj grajnci. -dm- Viteška dvorana v Brežicaj V Olimje odijo po vrastvo pa čokolado V Krškom redijo elektriko za Slovence pa Rovate Malo gledališče notrapokazalo svojo nauvo igro OD SLOVENIJE… Malo črno, malo smejšno Leko, ka te zdaj pitali, če v Porabji mamo nauvo gledališče? Ja pa nej. V Porabji je dugo lejt trno uspešno (sikeresen) delala Gledališka držina Nindrik-indrik. Dapa kak pri pravi držinaj leko pride do svaje, se leko členi držine naveličajo eden drugoga, tak leko do tauga pride pri gledališki držini tö. Zatok je pa Gledališka držina Nindrik-indrik enjala delati 2007. leta, dapa ništrni njeni členi so nej mogli vözdržati brezi odra (színpad), zatok je grato Duo Fodor, pa sta Klara pa Marijana Fodor vsakšo leto notpokazale skeč (Čisto pa zamazano, Kaulivrat), steroga je napiso Miki Roš. Marijana Fodor je svojo paut na »deskaj« začnila pri števanovski gledališki skupini Veseli pajdaši. Letos sta pa k duoni vcujpozvale mladoga pojba z Gorenjoga Senika, Rajmonda Virovca, steri je zatok tö nej čista začetnik, ka se je z gledališko dejavnostjo (tevékenység) že spozno kak šaular na Gorenjom Seniki. Tak je gratalo Malo gledališče Slovenske zveze, stero bi leko tadale pelalo tradicijo Gledališke držine Nindrik-indrik. Tau so pokazali na premieri najnovejše igre, stera je bila 27. marciuša v Slovenskoj vesi. Najnovejšo igro z naslovom Pokapanje je napiso pa na oder postavo Miki Roš. Tau je skeč (jelenet), šteroga fundament je čaren humor. V vesi je mrau nekak, steroga dühovnik že pokapa, dapa ženske, štere bi mogle na pokapanji od njega slobaud vzeti pa guč meti, ešče guča nemajo napisanoga. Dapa vekša baja je tau, ka so papire, stere njima je držina dala o žitki pokojnoga, tö zgibile. Tak so pa zdaj v velkoj nevauli, vej pa sploj ne vejo, koga pokapajo. Pomaga njima mladi dvornik, steri njima kaplo za kaplov dava informacije o mrtveci pa o tom tö, ka se pri grobi godi. Gda tej dvej gorpridete od koga trbej slobaud vzeti, se tak odlaučite, ka od mrtveca dobro ali nika. Vse tisto, ka je v živlenji naaupak napravo (bijo je v vauzi, mlajše je emo zvün zakona…) probate zaviti pa pokriti z lejpimi rečami. Na konci pa, kak smo tau pri Roši že navčeni, se zgodba zasükne tak, kak bi nej čakali. Mladi ministrant prileti z novico, da so škrinjo z mrtvecom vred vkradnili pa samo en papir tam njali, na sterom piše, ka pokojnoga samo te dajo nazaj, če žlata plača vse njegve dugé. Dapa ženske se tö ne njate, če ste se že prej telko mantrale z gučom, pokapanje mujs mora biti, ka njima ovak žlata ne plača. Tak pa te na konci odletite iskat vkradnjenoga mrtveca. Tema, za stero se je Miki Roš letos odlaučo, je precej občütliva (érzékeny), sploj pa če vejmo, da je v Porabji smrt in vse za njauv ešče itak zavito v pajčolan mističnega. Pa se tau tö vej, ka v Porabji nega trno taši pokapanj, gde bi se od mrtveca s civilnim gučom tö poslavlali. Izkazati, dati pokojnomi slejdno poštenjé ešče te tö, če smo v njegvom žitki nej bili z njim najbaukši ali smo o njem nej najbaukše mislili, tau je po naši vasnicaj nepisani zakon. Pred dvojnost (kettősség) »o mrtveci dobro ali nika« postavi Miki Roš ogledalo, da bi se v njem najšli mi tö. Roš samo do takšne mere napravi iz žalostnega dogodka smrti grotesknoga, ka bi nikoga nej užalo, nikomi nej žau gratalo. Tau je pokazala publika v Slovenskoj vesi tö. Pri taum so pa pomagali igralci, steri so s pravo mero še okusnega (ízléses) formirali svoje like. Dvöma že vösprobanima igralkama (Klara Fodor, Marijana Fodor) je bijo enakovrejden partner mladi Rajmund Virovec. Na gledališkom popodnevi v Slovenski vesi so gorstaupili člani gledališke skupine Veseli pajdaši tö z veseloigrov Sto je oča. Med dvöma igrama smo pa leko ploskali mlašeči folklorni skupini iz Števanovec, stera se pripravla na območno revijo v Murski Soboti. Marijana Sukič O arbitražnem sporazumu naj bi odločali volivci Predsedniki parlamentarnih strank so na srečanju, ki ga je sklical premier Borut Pahor, dosegli dogovor, da se glede arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško razpiše naknadni zakonodajni referendum. Opozicija upa, da volivci sporazuma ne bodo podprli, saj ostaja odprto vprašanje morebitnih ustavnih sprememb po razsodbi arbitraže. Premier Pahor je v izjavi po sestanku povedal, da so se strinjali, »da gre za tako pomembno vprašanje, da naj o njem dokončno odločijo ljudje«, torej na naknadnem zakonodajnem referendumu. Kot je pojasnil, bodo koalicijskim poslancem, ki so vložili zahtevo za razpis predhodnega referenduma, pa tudi ostalim poslancem predlagali, da razmislijo o tem, da bi sredi aprila državni zbor glasoval o ratifikaciji sporazuma, nato pa bi sprejeli odločitev o naknadnem zakonodajnem referendumu, tako da bi na njem »ljudje odločili«. Gjerkeš začasno tudi na čelu kmetijskega ministrstva Premier Borut Pahor se je odločil, da bo krmilo kmetijskega ministrstva začasno zaupal ministru brez resorja, odgovornemu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Henriku Gjerkešu. Predsednik vlade namreč ni uspel pravočasno najti kandidata za naslednika Milana Pogačnika na čelu tega ministrstva. Gjerkeš bo ministrstvo vodil začasno, predvidoma 14 dni, v katerih namerava Pahor dobiti kandidata za novega ministra. Kot je premier razkril, se odloča med dvema možnima kandidatoma. To sta prodekan ljubljanske biotehniške fakultete Janez Hribar ter direktor mariborskega območnega veterinarskega urada Igor Vojtic. Členi Maloga gledališča Klara Fodor, Marijana Fodor in Rajmond Virovec Mlašeča folklora iz Števanovec je prvič gorstaupila v nauvi gvantaj, nastop je bijo obenem generalka za revijo otroških folklornih skupin Materinski dan v Budincih Kulturno-umetniško društvo v Budincih je 28. marca pripravilo materinski dan, na katerem sta ob domačih nastopajočih gostovali tudi dve gledališki skupini iz Porabja. Pred nabito polno dvorano so se predstavili Veseli pajdaši iz Števanovec z igro Sto je oče pa Duo Fodor s skečem Kaulivrat. Na fotografiji domače ljudske pevke. … DO MADŽARSKE Korupcija Svetili smo v Puconcih Pismo iz Sobote Lüblene moje, dragi moji, ne morem, ne morem, ka znauva ne bi nut v politiko dregno. Vejm, eške kak vejm, kak sam obečo, ka od toga nemo nigdar več piso. Depa rejsan ne morem, ka bi znauva nej. Tau pa zavolo korupcije. Trno lagva rejč je tau. V zadnji časaj pa eške bole. Nega dneva, ka bi nej kaj od toga na teveni gledo, na radioni poslüšo pa nut v novinaj taprešto. Najbole pri tej korupciji pa je tou, ka se je nut potegnola med nas, male lidi tö. Kak če bi si peldo vzeli po naši najbole prejdnji pa po tisti, ka nut v parlamenti sedijo pa modrüvlejo. Že cejli mejsec se guči od ednoga človeka, ka se piše Prijatelj, pajdaš po domanje. Ménje pa njemi je gé Srečko. Té človek je velko bajo napravo s pejnezami pa zdaj vsikši den kaj nauvoga zvejmo, sto vse je biu z njim pri tom lagvom deli. Kcuj so bili eške drugi njegvi prijatelji, pajdaši iz parlamenta, eden minister pa je zavolo toga mogo tanjati svojo delo. Té Srečko je zdaj gé nut v vouzo zaprejti pa čaka, ka ga pred birauva pripelajo. Že prva je bilau dosta takši korupcij najdeni, depa eden je nej zatoga volo gorplačo. Pa ranč zato, kak sam že povedo, se pri nas, mali lidaj tö na velki začnola korupcija. Dva kedna nazaj me je v slüžbi eden od kolegov pito, če njemi leko tak malo pomorem. »Poslüšaj, ka bi trbelo!« mi je tumačo. »Naš šef mi neške vekše plače dati. Vsikši vej, ka ge najbaukše od vsej delam. Depa un je kak bi biu slejpi pa glüpi. Tak napraviva pa de brž vse boukše pa lepše. Ge vö iz banke vse pejneze zdignem, po tejm te pejneze tebi dam v ednoj kuverti. Ti boš šou nut v njegvo pisarno. Pa se tam začni samo nagnauk zderati, ka ti tej pejnez od njega ne vzemeš. Ka si ti pošteni pa ne boš zanga lažo od njegvoga lagvoga dela. V tistoj minuti ge eške z drugimi nut priletim. Po tejm najbole prejdnjim povejmo, ka te je škeu küpiti, ka boš ti vküper z njim lažo, kak je un nika nej kradno. Tak naredimo, ge po tejm šef gratam, ti boš včasin za meuv, pa po tejm va trno dobre pejneze slüžila.« Tak mi je tau dojdavo, ge pa sam nej mogo vörvati, ka je tau istina. Nej sam škeu takšo delati. Un pa mi je pravo, ka sam nauri, ka takšo vseposedi delajo. Pa so rejsan naprajli. Najšo si je ednoga drugoga pa za dva kedna je velka nevola gratala v slüžbi. Šefa so odpelali, té kolega pa je zdaj nauvi velki šef, ge pa mam eške menkšo plačo, kak sam prva emo. Tadale si je korupcija najšla svoje mesto pri mlajšaj tö. Sin mi je pravo, ka njemi je eden v šauli škeu pejneze dati. Najprva je nej razmo, zakoj. Pa je pomalek gor prišo, ka naj leranco po mobini pozové, ka je v šauli bomba. Po tejm té pojep nede pitani, ka se je nika nej včiu. Bombe je nej bilau, pojbič pa de vejn eške eno leto odo v isti klas. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je že tö korupcijo doživela. Edna njena poznana ženska go je na kavo pelala. Pelala go je v najbole drago krčmou. Prajla njoj je, ka leko kafej spidjé pa eške kaj kratkoga kcuj tö. Mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, je tau trno čüdno bilau. Vej pa sta nej kakši velki pajdaškinji. Pa gda sta spile eden kafej pa drugoga pa eške kaj kratkoga kcuj tö, je zvejdla, zakoj je tau tak. Tista ženska go je prosila, ka de go gvüšno njeni mauž zvau. Pa gda de go pito, če je včera večer z njau bila, naj povej, ka ja. Ta ženska ma ednoga lübčeka pa je z njim bila. Možej pa je prajla, ka je bila pri mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski. Depa moja Regina je rejsan trno čedna ženska. »Za dva kafeja pa palinko se ge nédem takšno delo. Tau de te trno drago koštalo. Trbelo de bole globko v žepko segniti. Tak je tau v tej časaj. Sam vidla tau pri naši glavačaj, kakši pejneze se obračajo,« njoj je prajla. Eške zdaj ne vejm, za kelko pejnez go je stepla, depa gvüšno, ka nej za male. Tak je dobre volé gé, kak bi na lotoni dobila. Ja, ja korupcija, lüblene moje, dragi moji, je nauva slüžba našoga časa. Miki Marciuša so se v Puconcih tö spominali dneva žena. Program je organiziralo upokojensko društvo pod vodstvom Jožefa Časara. Gospaud predsednik so že prva gorziskali Porabsko slovensko upokojensko društvo z namenom, ka bi radi meli stike z nami. Mi smo toga bili veseli. Vsakšomi društvi je dobro, če se leko spoznava z delom drugoga društva, se kaj navči pa baukše dela. Tak smo prišli v Puconce, gde so nas trno lepau sprejeli. Pozdravo nas je gospaud predsednik z etimi rečami: »Poštüvane naše penzionistke, ženske, mame, stare mame, naše dikline našoga puconskoga upokojenskoga drüštva, naše pajdašice in pajdaši penzionerskega drüštva Porabski Slovencov. V imeni našoga vodstva prejmite prav lejpe pozdrave. Med nami so dragi naši gostje iz Porabja, ka jih vodi predsednica Marija Svetec. Vala lejpa, ka ste se odzvali našomi vabili, ka mo malo vküper, ka si kaj pogučimo in zgučimo o našom pajdaštvi pa tüdi kaj zaplešemo. Čestitamo vam za pokončno slovensko rejč in držo.« V kulturnom programi je plesala njina upokojenska folklorna skupina. Po obedi, šteri je biu tak bogati kak na gostüvanji, se je začnila muzika pa smo leko plesali. Slovensko muziko mamo najrajši. Vsi člani so bili zelo prijazni, steri so se z nami pogučavali, zato smo se sploj dobro počütili. Lepau se zahvalimo za vabilo, za sprejem in pogostitev in za dar najprva gospaudi Časari in seveda vsem članom. Marija Svetec Najvišja brezposelnost v zadnjih šestnajstih letih Konec marca se je po podatkih Državnega statističnega urada brezposelnost na Madžarskem povzpela na najvišjo stopnjo v zadnjih šestnajstih letih, kajti dosegla je 11,4 odstotka, kar pomeni 479 tisoč brezposelnih oseb. V enem mesecu je njihovo število naraslo za 23 tisoč, v obdobju enega leta pa za več kot 100 tisoč oseb. Brezposelnost je narasla tudi med mladimi, kajti vsak četrti je brez zaposlitve. Med gospodarskimi panogami je največ brezposelnih na področju trgovske dejavnosti, v gradbeništvu in v predelovalni industriji. FIDESZ je praznoval 22. obletnico ustanovitve Stranka FIDESZ je 30. marca praznovala svoj 22. rojstni dan. Na prireditvi na Madžarski glasbeni akademiji so se spomnili trenutka, »ko je 37 mladih demokratov, ki so se borili za neodvisno, svobodno in močno Madžarsko, naredilo odločilni korak in ustanovilo stranko.« Predsednik Komisije za človekove pravice v madžarskem parlamentu Zoltán Balog je poudaril, da je stranka s svojimi zavezniki pred težko in odgovorno nalogo, kajti, kot je sam povedal, vanjo upa več milijonov volivcev. Predsednik stranke Viktor Orbán je povedal, naj volivci pozabijo predpostavko, da stranka teh volitev več ne more zgubiti. Potreben je vsak glas, kajti te volitve so lahko več kot »revolucija« le v primeru, če se jih bo udeležil vsak, ki želi spremembe. Razstava V Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru bo 9. aprila (v petek) 2010 ob 16.00 uri otvoritev razstave Zveze fotografov Felfölda. Razstavo bo otvoril Jože Hirnök, predsednik ZSM, fotografije bo predstavil Adam Szatmáry-Király, umetniški fotograf, vodja zveze. Porabski penzionisti z gostitelji v Puconcih Predsednica porabskoga društva Marija Svetec pozdravla gostitelje »Nej je tau velko delo, ka popraviš, liki tau, ka najdeš, ka je baja« Gnesden, gda je telko avtonov v Porabji, ka bi z njimi Rabo leko stavo, bi človek tak mislo, ka vsigdar več avtomehanikov baude, šteri autone popravlajo. Dapa tau je nej tak, od leta do leta je menje tisti, šteri se k taumi razmejo pa se s tejm spravlajo. Leko ka te nauve autone že ranč nej trbej popravlati, sem pito automehanika Djaužija Kosara iz Števanovec. Od tauga, od autonov pa malo od sebe de nam pripovejdo. • Djauži, če se dobro spomnim, te si tü v krajini ti bijo prvi privatnik, šteri je kak avtomehanik delo, nej? »Osemdesetšestoga sem začno tak delati, ka sem osem vör delo kak privatnik, dapa pred tistim štiri lejta sem že štirivörni privatnik bijo. Od tistoga mau je že štirdvajsti lejt odišlo, tau je že zato nej zdaj bilau. Kak privatni avtomehanik tü v krajini sem dja začno najprvin delati.« • Kak si ti avtomehanik grato? »Najprvin sem se dja nej za avtomehanika vönavčo, tau maštarijo sem se dja samo kasneje vönavčo. Emo sem volau za tau, tau sem rad delo, pa zato sem se tak odlaučo. Dja sem takšno delo trno nej rad emo, gde cejli den edno fele delo trbej delati. Takšno delo je nej dobro, tam cajt tö néde tak, kak bi trbelo, pa tam se nika ne moreš včiti, gde vsakši den ranč gnako delaš. Delo je takšno dobro, gde človek vsigdar drugo dela, pa vsigdar nika nauvoga se leko navči. Mojo delo je tašo, ka delam, pa tau namé veseli. Ka človek sam napravi, tistoma se leko veseli pa tisto vej, ka je vreda, pa ka je dobro napravo. Dja, če kama vcujstanam redit, tisto tak napravim, naj vreda bau. Če je tisto delo takšno, ka ga dja ne vejm naprajti, te bola povejm, ka dja tau ne vejm ali ne morem naprajti. Pulonja delo naprajti je nej slobaudno, dja tau pravim, ka aj človek samo k tašoma vcujstane, k komi se razmej. Tau tö istino, ka človek dočas žive, dočas se vči, pa od vsakšoga človeka se leko nika navčiš, tak ka nikoga nej slobaudno dolagledati.« • Tau si pravo, ka ti neškeš tašo delo, gde vsigdar edno fele trbej delati. Tü v delavnici vsigdar drugo delaš, dapa vsigdar si sam, kak leko tak več lejt dela? »Zdaj sam delam, dapa tau je nej bilau vsigdar tak. Tü se je osem inašov (vajencev) vönavčilo tau maštarijo. Dva sta med tejmi tü pri meni delala ešče potistim. Dela je vsigdar menje bilau, telko pa vöplačati, ka mladi za plačo štjejo meti, ne moreš, telko ne moreš vöprinesti, če den nauč delaš, ka bi se ešče tebi tö splačalo. Zdaj sem že sam, pa ranč neškem nikoga nej goravzeti, ka bi tü delo, kak sem pravo, nej bi se splačalo. Drugo pa tau, če zdaj kama dem, dvera zaprem, pa gda nazajpridem, te je vse tak, kak sem tam njau. Delo me počaka pa nej se mi trbej bojati, ka bi se kaj zgaudilo tisti čas, ka namé nega.« • Tau si pravo, ka zdaj je že menje dela, kak je prvin bilau. Zdaj so te že baukši avtonge, ka je nej trbej telko popravlati? »Znamenüje tau tö, ka so že baukši, dapa zato nej bi tak pravo. Bola bi tak pravo, ka vsigdar je več tisti, šteri nauvi avto küpijo, pa te avtone vse nazaj v servis vozijo. Tak bi tö leko pravo, ka avtone zdaj že ne redijo tak, kak so je prvin delali. Tau tö nej istino, ka so prvin sploj lagvi avtonge bili, zdaj ranč tak djestajo lagvi, samo zdaj je dočas ženejo, ka je ta ne ličijo. Potistim drugoga, baukšoga ali nauvoga küpijo. Zato ka stare avtone nej vrejdno popravlati. Dostakrat se tak tö zgodi, ka pridejo, dja povejm cejno za popravilo, pa se tau njim dosta vidi, pa te ga bola v servis pelajo. Istino, za pau leta ali za edno leto zato že nazaj pridejo, ka vidijo, ka so oni bola dragši. Tau tak dé.« • Kakšni so tisti stari avtonge bili, kak lada, dačia, trabant pa wartburg? »Na te avtone aj niške ne povej, ka so lagvi bili. Te avtone je gdekoli na pauti leko popravo, če se je kaj pokvarilo. Nej je trbelo tak dosta pejnaz plačati za dela kak zdaj. Zato ka zdaj se že avtonge tak popravlajo, kak so pred dvajstimi lejti televizijo začnili delati. Če kaj nanikoj pride, te cejloga trbej vömeniti. Eden starejši avto, če je vrejden dvej, tristau gezero forintov, če se pobonta pa ga dajo poprajti, skur več košta kak je vrejden, zato je pa te bola dolamenijo. Dja sem emo edno lado kombi pa sem v njej vsefele menše dele emo, ka je pri starejši avtonaj nanikoj leko prišlo. Če je koma avto dolastano, te sem se tapelo, pa tam na pauti sem ga popravo, pa so se leko pelali tadala. Dobro, če se je motor stisno, tisto si nej mogo naprajti, dapa tašo menšo pokvaro, vse se je dalo naprajti. Te nauve avtone že največkrat pelati trbej v servis, zato ka je na pauti več ne more poprajti. Dostakrat so lado odali pa v Avstriji so vekši kloump küpli, kak so meli, tašo se je večkrat zgaudilo.« • Dosta taši nauvi avtonov je, gde ešče grüško ne moreš vömeniti doma, če ti vözgori. Zaka je tau tak? »Firme, štere autone redijo ali bola vküpkladejo, s tejm se sploj ne brigajo. Oni so bola na tejm, naj avto bola v servis voziš pa ga tam daš popravlati ali menjavati kaj. Tisti, ka v servisi delajo, leko ka so ranč nej avtomehaniki, oni se samo k tistoma razmejo, ka tam za delo majo. Gnauk njim pokažejo, pa on tisto te dela. Če se kaj pokvari, te cejli del dolavzemejo pa ga vömenijo. Tam niške nede ti popravlo avto. Tak ka firmi je tau važno, naj nauvi avto v servis vozijo ali pa naj nauvi avto küpijo. Prvin, gda je ešče na avto več lejt trbelo čakati, če si ga sto küpti, smo delali tašo, ka smo iz delov avto vküppostavili. Etak je nej trbelo čakati pa je ešče falejši bijo, kak če bi ga gotovo küpo. Tau je zdaj ranč naaupak. Če iz delov škeš avto naprajti, te tisti avto trikrat dragši baude, kak če bi ga v saloni küpo.« • Ti si dosta starejši avtonov popravlo, pa dosta stari avtonov, motorbiciklinov, traktorov pa motorov ešče maš zdaj tö, štere že samo rejdko vožgeš. Tak vidim, ka so tej tebi sploj pri srcej. »Človek, gda je starejše avtone popravlo, je vekšo radost emo, da je eden motor vküpsklau po falačkaj pa je lepau üšo, lejpi glas emo pa je tak üšo kak trbej. Zdaj tašo več nej trbej delati, zato ka tau bi ranč vöplačati nej mogli. Istino, bilau je tak, ka sem si cejlo nauč zmišlavo, zaka se ne vužge motor, da je vse tak vküpsklajeno, kak mora biti. Človek se eden čas čemeri, dočas gorapride, ka je problema. Dapa dja tau pravim, ka nej je tau velko delo ka popraviš, ka je nej dobro, liki hibo ziskati, zaka néde tisti motor. Leko, ka je poprajti samo pau vöre, dapa dočas najdeš, ka je baja, dva dneva ti tadéta.« • Kak si pravo, zato je tak, gda se človek čemeri, pa trüden grata. Ka ti tašoga reda delaš, gda počivaš, gda ne popravlaš avtone? »Največkrat je tau večer, gda naprej vzemem fude pa do paunauči, do dvej igram. Dja sploj rad igram, tau je moj hobi, tau me veseli.« Karči Holec Djauži Kosar, pd. Bazar pravi, ka so lade, wartburgi, dačie nej tak lagvi avtogne bili V delavnici zdaj dela več samo sam, gnauksvejta je emo inaše tö OTROŠKI PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. KOTIČEK LEJPA VELKA ČUNTA Gda lübezen zgrabi koga za šinjek, ne premine samo tak nagnauk. Tau skur vsikši vej pa naš Albert ranč tak. Kak je oprvin lejpo Alino spozno, je na taum svejti zanga samo eške una gé. Depa njena vertinja njoj ne dopisti, ka bi se z Albertom vidla. Albert pa bi jo škeu vsikši den videti. Pa bi škeu, ka bi una njega tö tak rada mejla, kak ma un njau. Brodo je, ka naj naredi, ka de tak. Ka naj naredi, ka de una njega tö rada mejla. Brodo si je pa ojdo kauli domanjoga rama. Ojdo je kauli pa čako na Pavla, ka ta šla po vesi. Po tejm de vüpanje emo, ka go znauva vidi. Brodo si je, ka ma vsikši pes najbole rad. Pa njemi zalüblena pamet nika čednoga nej prajla. Nika čednoga njemi je nej prajla, dokejč je nej lačen grato. Pravijo, ka zalüblenim nej trbej gesti. Depa Albert je gé vcejlak ovakšen. Bole je zalübleni, bole njemi gesti trbej. Samo tau je gé, ka prva ne dobi gesti, kak Pavel iz šaule ne pride. Pa si je brž zbrodo, ka un ma kauli rama čunte nut zakopane. Brž je začno prdišati pa je prdeno. Ena, dva, tri je čunta bila vöskopana. Trno velka pa lejpa čunta je bila. Že go je škeu stisnoti z zobami pa je tau nej napravo. »Ka ma vsikši pes najbole rad?« je pito sam sebé. »Gvüšno, ka takšo kusto, velko pa lejpo čunto. Pa če je tak, moja Alina tö takšo čunto rada ma.« Nagnauk je več nej biu lačen. Že je vedo, ka naredi. Vejn se njemi je čas eške nigdar nej tak dugo vlejko. Nikdar je Pavla eške tak dugo nej bilau iz šaule domau. Bole ga je čako, bole je lačen biu. Depa čunte se je nej tekno. Samo jo je gledo, ka njemi jo stoj ne odnese. Po dugi, dugi lejtaj je Pavel domau prišo. Na, nejso tau bila lejta. Bile so tri vöre, Alberti so se vidle kak lejta. Pavel ga je lepou pozdravo pa odišo na obed. Albert je tö svojo gesti daubo. Pa je po tejm Pavel duge lejte biu na obedi. Na, ranč nej eno vöro. Alberti se je vidlo ka duga lejta. Po tejm sta dun odišla kauli po vesi. Albert je cejli čas noso v gaubci tisto čunto. Pavel ga je eden čas fejst gledo po tejm pa nika več. Brž si je zbrodo, ka je gé z njegvim Albertom. Njemi pa se je vidlo, ka ta do Alininoga rama ojdita lejta pa lejta. Depa dun sta prišla nin za tri lejta. Na, nej za tri lejta liki za deset minut. Albert je najprva gledo, če nega nin njene gizdave vertinje. Pa gda je vido, ka go nega, se je zglaso, je zacvilo. Trno na milo je zacvilo, Alina je tak nagnok bila pri njemi. »Leko si zgučavava, ka go nega doma,« njemi je prajla po pejski. Kak je Albert srečen grato. Dun se ma volo zgučavati z njim. Tau njoj je škeu povedati pa je nej šlau. Eške gnouk je probo pa znauva nej šlau. Kuman po tejm je vpamet vzeu, ka čunto ma v gaubci. »Na, tau je za tebé. Dar sam ti prineso,« njoj je dun povedo, gda je čunto ta njau. Zdaj pa je grato velki problem. Alina je cejla srečna gledala čunto. Gledala je čunto, Albert pa njoj je nej mogo potisnoti skauzi grajke. Eške sreča, ka je biu pri njima Pavel. Gda je vido, kakša baja je gé, je naredo, kak trbej naprajti. Čunto je dau Alini prejk grajke v gaubec. Una pa je po tejm Alberta samo zalübleno poglednola. Jaj, kak je naš Albert srečen grato. Tak srečen, ka je cejli svejt nagnauk grato najbole lejpi. Pa sta se tak dugo, dugo gledala. Vsikši na svojom kraji grajke sta stala. Un pri poštiji, una na dvouri s čunto nut v gaubci. Pa bi vejn do večera tak stala, če bi nej Alina zdignola vüje. »Brž, moja vertinja se pele. Čüjem njeni auto. Zranja znauva pridi!« njemi je prajla pa čunto brž zakopala nut v zemlau. »Ge takšno žmano ne smejm gesti. Samo mi polaga nikšne konzerve. Vej vnoči pogejm pa mo na tebe brodila.« Tak sta raznok odišla. Una je vnoči nanga brodila, un pa na njau. Pa je brodo tadale, ka joj drgouč prinese klobaso od Pavlovoga dejdeka. Kak de Alina eške po tejm srečna. Miki Roš ZAČETEK LEPEGA PRIJATELJSTVA V začetku šolskega leta so na Podružnični osnovni šoli Krog (podružnica OŠ II iz Murske Sobote) izrazili željo po prav posebnem sodelovanju s porabskimi šolami. Njihovi učenci, ki so ob popoldnevih v podaljšanem bivanju, poleg reševanja domačih nalog in športnih aktivnosti, tudi veliko likovno ustvarjajo. Z izmenjavo predvsem likovnih izdelkov so se želeli povezati z vrstniki v Porabju in navezati prijateljske stike. Idejo sem predstavila učiteljicam Evi Lazar in Beati Bajzek na gornjeseniški ter Marti Šerfec na monoštrski osnovni šoli. Seveda so bile pripravljene sodelovati in tako so na šoli v Krogu zasnovali projekt, katerega temeljni cilji so medsebojno spoznavanje in sodelovanje, spoznavanje življenja in dela na porabskih šolah, ob izmenjavi izdelkov in razstavljanju le-teh pa tudi ozaveščanje staršev in širše javnosti o življenju in delu porabskih šol, na porabski strani pa prav tako spoznavanje vrstnikov iz Slovenije in prijateljevanje z njimi. Vodja projekta, vzgojiteljica Majda Marenče, na POŠ Krog je pritegnila še učiteljico v PB Metodo Perger in tako so se začeli prvi neposredni stiki v obliki prijaznih pisemc in likovnih izdelkov učencev. Kroški učenci so pripravili svojo pravljico, jo likovno opremili in izdali v lični knjižici, seniški in monoštrski učenci pa s svojimi likovnimi stvaritvami obveščajo vrstnike, kaj se dogaja v porabskih šolah pri pouku slovenščine in kaj je novega v šolskem življenju. Učiteljice skupaj z učenci tudi oblikujejo prijazna pisemca, ki jih naslovniki navdušeno prebirajo. Tako na porabskih šolah kot na POŠ Krog nastajajo prave male umetnine, ki jih šole z veseljem razstavljajo in pokažejo zainteresiranim; najprej so bile jesenske, potem božične, pustne, velikonočne in pomladne. Tako učenci kot učiteljice na obeh straneh ustvarjalno sodelujejo. Preko pisemc in likovne govorice se je spletlo iskreno prijateljstvo, ki bo kmalu okronano z osebnim spoznavanjem udeležencev. Že v aprilu bodo sodelujoči iz POŠ Krog obiskali in v živo spoznali porabske prijatelje, konec maja pa bodo porabski učenci in učiteljice gostje POŠ Krog. Upajmo, da bosta sodelujoči strani začetek lepega in uspešnega partnerstva nadaljevali ter nadgrajevali tudi v prihodnjem šolskem letu, saj gre za aktivno poživitev šolskega vsakdana, na porabskih šolah pa tudi za priložnost kaj lepega povedati ali zapisati po slovensko. Valerija Darilca, ki so jih pripravili gornjeseniški učenci za kroške prijatelje za veliko noč KAUT MLAŠEČI 27. marec, Velika Polana PETEK, 09.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 VELIKI ULOV, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POLET, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2010, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.04.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PETEK, 09.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 GLASNIK, 10.40 EVROPSKI MAGAZIN, 11.10 ČRNO BELI ČASI, 11.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.04.1992, 11.50 (NE)POMEMBNE STVARI: ZAPRTOST, 12.40 MULČKI, OTR. SER., 13.40 TURŠKI ČAJ: POTOVANJE NA DRUGI PLANET, DOK. FELJTON, 14.10 DNEVNIKI JOSEFA NACHMANIJA, DOK. ODD., 15.15 UMETNI RAJ, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: IVO BELEC, 20.00 NLP-JI: AMERIŠKA SKRIVNOST, DOK. SER., 20.50 ZDRAVNIČIN DNEVNIK - MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 21.45 BOKS, WELTER KATEGORIJA: ZAVEC - MARTINEZ, 23.15 LIMANICE, AME. FILM, 0.45 ZBORNICA, AM. FILM, 2.25 JASNOVIDKA, AM. NAD., 3.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.04.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POLET, 7.15 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., ZAJČEK BINE: POSPRAVLJANJE, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: ŠTEVILKA TRI IN LUKA KOPER, OTR. NAD., 9.10 MARIKEN, BELG.-NIZ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: OČISTIMO SLOVENIJO, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 ABRAHAM, KOPRODUKCIJSKI FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, 19.40 ŠPORT, 19.55 KDOR MLATI, TA LJUBI, TV NAN., 20.30 PARADA, 22.00 HRI-BAR, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 GANDŽA, AM. NAD., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.04.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 10.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.04.1992, 8.40 PRIDITE NA CVETNO NEDELJO NA VOLIŠČA IN SI VZEMITE PRIHODNOST!, DOK. ODD., 9.40 POSEBNA PONUDBA, 10.30 CIRCOM REGIONAL, 11.00 MINUTE ZA..., 11.30 NLP-JI: AMERIŠKA SKRIVNOST, DOK. SER., 13.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: NAFTA - MARIBOR, 15.50 ODBOJKA, ZAKLJUČNI TURNIR LIGE PRVAKOV: BELCHATOW - CSKA, POLFILANE, 17.55 PLANET ŠPORT, 18.25 ODBOJKA, ZAKLJUČNI TURNIR LIGE PRVAKOV: ACH VOLLEY - TRENTINO, POLFINALE, 20.30 DOBRODELNI BALETNI GALA KONCERT ZA POMURJE, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.50 ŠTOS - 30 LET Z DRAGANOM BULIČEM, 0.10 TRANZISTOR, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.04.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 LED SEVERNEGA TEČEJA, DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NOČ MODRIJANOV, POSNETEK KONCERTA, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: DR. EDVARD KOVAČ, 22.4POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 PRIHOD, AMFILM, 1.05 TV DNEVNIK 11.04.19921.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL NEDELJA, 11.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 SKOZI ČAS, 7.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.04.1992, 8.10 GLOBUS, 8.40 POMAGAJMO SI, 9.10 Z GLASBO IN S PLESOM, 9.35 KJE JE MIHAEL?, AVSTRAL. FILM, 11.25 ODBOJKA, ZAKLJUČNI TURNIR LIGE PRVAKOV, 13.25 TURBULENCA, 14.25 ODBOJKA, ZAKLJUČNI TURNIR LIGE PRVAKOV, 17.00 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH, 18.20 SV. PRVENSTVO V SKAKANJU NA PROŽNI PONJAVI, 18.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 19.20 POGOVOR Z MINISTROM ZA SLOVENCE PO SVETU DR. BOŠTJANOM ŽEKŠEM, 20.00 MED NEBOM IN ZEMLJO, DOK. SER., 20.50 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.40 ČAROBNA PIŠČAL, ANG. FILM, 23.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ.NAD., 0.55 PREDMET OBČUDOVANJA, ANG.-AM. FILM, 2.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.04.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 MULČKI, OTR.SER., 11.05 MI ZNAMO: PRŠUT, RUKOLA, OLIVE, SIR, MELONA, 11.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 UGRIZNIMO ZNANOST: VESOLJSKI PROMET, 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MLADI ZNANSTVENIK JANKO: IGRA SENC, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.05 BINE: POSPRAVLJANJE, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: ŠTEVILKA TRI IN LUKA KOPER, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 ODKAR SODŠLA, ANG. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.04.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE, 14.10 PIEROTOV ROJSTNI DAN, TV BALET, 14.35 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.04.1992 ,15.45 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 18.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 PRIHODNOST ZEMLJE, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 DOBRODOŠLI V HOLLYWOODU, AM. FILM, 0.15 PRIHODNOST ZEMLJE, ANG. DOK. SER., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 13.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, 10.30 RISANKA, 10.45 RIBIČ PEPE: ŠTEVILKA TRI IN LUKA KOPER, OTR. NAD., 11.10 POSPRAVLJANJE, LUTK. NAN., 11.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 12.00 VEČERNI GOST: DR. EDVARD KOVAČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 4.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 RONIJINE MOČI, KRATKI FILM, 16.20 PROSIM, NE KLIČITE GA ARMANDO, KRATKI FILM, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BOBER, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: KAJ JE V NAŠI DNK, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.30 BOBER, DOK. ODD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.04.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL TOREK, 13.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.10 NA LEPŠE, 9.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.30 NLP, 13.35 BLEŠČICA, 14.05 STUDIO CITY, 15.00 POZDRAV AFRIKI, 15.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.04.1992, 15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: RADOVAN HRAST, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: HIPHOP, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 POT V JUŽNO AFRIKO, 22.20 DEDIŠČINA EVROPE: VOJNA IN MIR, KOPRODUKCIJSKA NAD., 0.00 GOSPA HARRIS, AM. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 14.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 10.35 RONIJINE MOČI, KRATKI FILM, 10.50 PROSIM, NE KLIČITE GA ARMANDO, KRATKI FILM, 11.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 11.20 BOBER, DOK. ODD., 11.55 DOSJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MAKS IN RUBI: TABORNIŠKI PIŠKOTI, RIS., 15.55 RAZTRESENI MILAN, RIS., 16.00 MEDVEDEK: SKAKANJE ČEZ LUŽE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 GRACE JE ODŠLA, AM. FILM, 21.30 ČRNO-BELA MAVRICA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SVETO IN SVET: VERA IN ZNANOST, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.04.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 14.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 SPET DOMA, 12.15 HRIBAR, 15 KNJIGA MENE BRIGA, 13.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.04.1992, 14.00 GLASBENI VEČER, 16.00 ČRNO BELI ČASI, 16.20 MOSTOVI - HIDAK, 16.55 NOGOMET, PRVA TEKMA POLFINALA ZA POKAL HERVIS: NAFTA - DOMŽALE, 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.05 ŠPORT, 20.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ASTON VILLA - EVERTON, 22.40 DAVID EDGAR: OBLIKA MIZE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG NOVA GORICA, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009: OTVORITVENI KONCERT MENTORJEV, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO ,10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 BERLIN, BERLIN: PRAVI PRIJATELJ, NEMŠ. NAN., 11.35 SVETO IN SVET: VERA IN ZNANOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KDOR MLATI, TA LJUBI, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 DAISUKE, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: ROJSTVO, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 SIMFONORIJE, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 DRUŽINA HITLER - V SENCI DIKTATORJA, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.04.1992, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 15.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 GLOBUS, 11.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.04.1992, 12.20 MED NEBOM IN ZEMLJO, DOK. SER., 13.10 PRIHODNOST ZEMLJE, DOK. SER., 3.55 NA LEPŠE, 14.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 MI ZNAMO: ŠKAMPI, 18.50 DR. WHO: JEKLENA DOBA, ANG. NAN., 20.00 ZADETEK Z NAPAKO, NEMŠ. FILM, 21.30 TRANZISTOR, 22.10 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 22.55 MARGARET THATCHER - DOLGA POT DO FINCHLEYJA, ANG. TV FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL S pesmijo so pozdravili materé Materinski den se v Sloveniji sveti na den Gospodovoga oznanjenja Mariji, tau je 25. marciuš. Taumi dnevi v Porabji pravimo svetek Cejplene Marije (Mardje). Na te den je Kolesarski klub Biciklin iz Velike Polane organiziro mednarodno srečanje ljudskih pevcov in godcov, na steroga so pozvali Ljudske pevce z Gorenjoga Senika tö. Dvorana je bila nabito puna, prišle so žene, dekleta, materé, stere je pozdravo predsednik Jože Prša. Gor je staupilo 6 skupin, Pevsko društvo Avgust Pavel iz Potrne v Avstriji, ljudski pevci in godci iz Hotize, sekcija Cerensa KUD-a Črenšovci pa ljudski pevci z Gorenjoga Senika. Zvün gostov sta spejvale dvej domanje skupine, členi Drüštva upokojencev pa Dečki s trate iz Velike Polane. Čakali so skupino s Hrvaške tö, dapa nejso prišli. Po nastopi smo se ešče družili ob bogatom stauli pa dobroj muziki, gde je porabska pesem, stera se je domačinom trno vidla, tö nej falila. V imeni skupine vala lejpa gostitelom za pozvanje, Slovenski zvezi za organizacijo pa plačano potno ceringo. Vera Gašpar vodja skupine Graviranje na steklo, kovine, les in keramiko Gravírozás üvegre, fémre, fára, kerámiára web: nagyimre.hqweb.co.cc e-mail(1): gfire@citromail.hu e-mail(2): zsoze11@windowslive.com 06-30/902-5799 06-70/250-1479