■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
NK Drava • Na
potezi je uprava kluba: na vidiku pomlajevanje
O Stran 15
Rokomet • Mlajši dečki B Jeruzalema Ormoža državni prvaki
O Stran 17
Politika
Ptuj • "Dobro je, da o tem odločijo ljudje"
O Stran 2
Po mestni občini Ptuj • 'Županova ulica' kmalu ulica praznih lokalov
Z> Stran 4
Od tod in tam Vransko «Dan
varne vožnje za mlade
O Stran 7
Ptuj, petek, 21. maja 2010
letnik LXIII* št. 39 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Kidričevo • Za varnejšo udeležbo v prometu
Malčki kolesarili, kot bi slo zares
V vrtcu Kidričevo so včeraj pripravili zanimivo in nadvse poučno prireditev »Kolesarčki«, v okviru katere so na svojstven, zabaven način na posebnem prometnem poligonu preverjali obnašanje otrok v cestnem prometu.
V tej prometnopreventivni akciji so sodelovali otroci višjih skupin iz vrtca Kidričevo in enote v Cirkovcah, ki bodo v jeseni sedli v šolske klopi. Že vse šolsko leto se vzgojiteljice z njimi pogovarjajo o varnem obnašanju v prometu, jih poučujejo, kako je treba pravilno in varno hoditi ob cesti, kako varno prečkati cesto, jih seznanjajo z osnovnimi prometnimi znaki, s pomenom semaforja in posameznih barv luči na njem. Poučile pa so jih tudi o pravilni in varni vožnji s kolesom, o pomembnosti obveznega nošenja kolesarske zaščitne čelade in o vsem drugem, kar je pomembno, da bodo jeseni, ko se bodo podali v hiše učenosti čim bolje pripravljeni na varno udeležbo v prometu.
Akcijo so pripravili v sodelovanj z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ob finančni pomoči občine Kidričevo in nekaterih podjetij.
-OM
Cirkuiane • Komentiramo
Foto: Martin Ozmec
Podlehnik • Med vizijami in resničnostjo
Politicno-projektno V boj za dom upokojencev? žongliranje
Letošnja volilna jesen bo zagotovo prinesla zanimiva politična dogajanja po vseh naših občinah, v Cirku-lanah pa zna biti zelo zanimivo še naslednje leto, ne toliko politično kot finančno in gradbeno.
O Stran 8
Kot je znano, je občina Podlehnik že lani kupila dober hektar zemljišča, ki ga bo komunalno uredila ter tako postavila zametek urbanega središča. Del naj bi bil namenjen Kmetijski zadrugi Ptuj, večino pa bodo ponudili ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za izgradnjo manjšega doma upokojencev.
Gre za načrte, ki bodo dobili trdnejše temelje konec junija, ko je na sodišču razpisana zadnja obravnava za določitev
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
	
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 30.
	
Dobrodošli na

lastništva sedanjega Doma krajanov v centru občine. Uradni zemljiškoknjižni lastnik doma je sicer KZ, vendar je občina že leta poskušala dokazati nasprotno. Spori med strankama so se vlekli precej let, rešitve pa, malo zaradi ne-resnosti in malo zaradi trme enih in drugih, zlasti v času mandata prejšnjega župana, dolgo ni bilo na vidiku. Potem
ko je vodenje občine prevzel Marko Maučič, so se pogajanja in dogovori končno začeli počasi odvijati v pravo smer.
Konec junija je tako na sodišču razpisana predvidoma zadnja obravnava, s katero bi uradno potrdili kompromisno rešitev: »Upam in verjamem, da bo to res zadnja obravnava.«
O Stran 3
22. maja 2010, ob 5*oo uri
Ptuj • Javna tribuna z Borutom Pahorjem, predsednikom Socialnih demokratov
»Dobro je, da o tem vprašanju odločijo ljudje ...««
V Narodnem domu na Ptuju je bila 17. maja javna tribuna, na kateri je predsednik vlade in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor predstavil argumente in dejstva o tem, zakaj je potrebno podpreti arbitražni sporazum. Udeležili so se je člani in simpatizerji SD, predstavniki nekaterih drugih strank, med drugim podmladek SDS, prav tako nekateri vidni gospodarstveniki s Ptujskega.
Borut Pahor se je potrudil udeležencem javne tribune, bilo jih je blizu 200, predstaviti arbitražni sporazum, ki je najboljša izbira v zadnjih 19 letih in boljše v kratkem ne bo, je povedal. »Smo na pragu trajne in dokončne rešitve mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, ki že več kot 19 let obremenjuje medsosedske, gospodarske in politične odnose med državama. Rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško ni vse, kar je v nacionalnem interesu Slovenije, tudi reševanje socialnih in gospodarskih problemov ni nič, če ni rešeno vprašanje meje. Imamo dobro rešitev, najprej in predvsem za pravično rešitev meje, s tem pa se prekinja tudi škodljiv status quo na terenu, ker arbitražni sporazum odpravlja vse
spremembe, ki jih je storila Hrvaška na škodo Slovenije, torej vrača stanje na dan 25. junij 1991.«
Od sporazuma Račan -Drnovšek ni bilo nobenega poskusa več za rešitev vprašanja meje. Predsednik vlade Janez Janša je v letu 2007 po posvetu s predsedniki drugih parlamentarnih strank ocenil, da verjetno brez posredovanja tretjega problem ne bo rešen. Pahor danes ne pričakuje, da bo predsednik največje opozicijske stranke brez zadržkov stal za vlado, pričakuje pa, da bo kdaj jasno in javno priznal, da mu je Pahor kot predsednik opozicijske stranke, ko je poskušal rešiti vprašanje meje, vedno stal ob strani, zagotovo pa bi šel po njegovi poti naprej, se pravi v Haag in vztrajanje na načelu ex aeque et bono, če
bi ocenil, da ni druge boljše poti. Ker pa je v nekem trenutku skupaj s sodelavci ocenil, da obstaja še boljša varianta, se je zanjo odločil.
»Danes trdim, da je to najboljša izbira, ki smo jo imeli na voljo po 19 letih, in da boljše v kratkem ne bo,« je poudaril Pahor, ko je predstavljal arbitražni sporazum in zakaj je treba na referendumu 6. junija glasovati zanj. Če sporazum ne bo sprejet, bodo s takšno rešitvijo lahko zadovoljni nekateri v Sloveniji, ki si vedno želijo iz mejnega vprašanja pobrati kratkoročen politični kapital, in nekateri na Hrvaškem, ki v tem sporazumu vidijo izdajo hrvaških nacionalnih interesov. »V 19 letih Slovenci s statusom quo nismo nič dobili, res je, da smo samo izgubili,« je poudaril.
O vseh točkah
sporazuma
naenkrat
Sporazum ne določa meje, arbitražnemu sodišču nalaga, da mora določiti potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem (določiti mora, kje ta stik je, ob upoštevanju dejstva, da Slovenija ta stik že ima) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Arbitražno sodišče bo o vseh točkah odločilo sočasno in naenkrat. Status quo v nobenem primeru ni dober, že zaradi slabšega pogajalskega položaja Slovenije, saj je pričakovati skorajšnji vstop Hrvaške v EU, kot polnopravna
članica EU pa se nikakor ne bo pripravljena pogovarjati s Slovenijo o kakršnemkoli stiku z odprtim morjem. Če Hrvaški ne bi gorela rdeča luč pred vstopom v EU, obstoječega arbitražnega sporazuma ne bi nikoli podpisala. Zdajšnje stanje med drugim pomeni, da piranski ribiči ne vedo, kjer lahko ribarijo, da bo mejni prehod v Sečovljah ostal tam, kjer je, in da bo tri občine na levi strani Dragonje upravljala hrvaška lokalna in državna oblast, ti tudi po sporazumu Drnovšek - Račan niso pripadali Sloveniji, tudi stanje na Hoti-zi bo ostalo nespremenjeno. Slovenija ne bo dala zelene luči za nadaljevanje hrvaških pogajanj, dokler ne bo meja rešena. Podpis in ratifikacija zakona o arbitražnem sporazumu bosta omogočila, da bo meja določena, s tem pa bo rešen tudi spor med državama.
V arbitražnem sporazumu je določeno, da sodniki začnejo določati mejo šele, ko Hrvaška podpiše pristopno pogodbo z EU, to pa pomeni, da bodo posledice sporazuma vidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.
Ko imaš neko rešitev, moraš v njo prepričati tudi Hrvate, to pa ni lahko, je povedal Pahor in zbrane nasmejal; to mu je sicer uspelo večkrat v dobri uri in pol, kolikor je trajala javna tribuna. Sporazum omogoča razvoj Slovenije kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu, ker bo na podlagi sporazuma ohranila stik z odprtim morjem, s tem
pa bo posredno zagotovljen tudi razvoj luke. V nobenem primeru pa arbitraža ne pomeni, da bo Slovenija izgubila stik z odprtim morjem. Arbitražni sporazum prinaša najbolj vitalno vprašanje za Slovenijo, to pa je, da ostane pomorska država, je poudaril. Arbitražni sporazum nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, o služnosti je v tem primeru nemogoče govoriti, mednarodno pravo morja tega termina sploh ne pozna.
Arbitražni sporazum je boljša rešitev ...
Arbitražni sporazum je boljša rešitev kot zgolj vztrajanje na uporabi načela ex aequo et bono (zunanja pravičnost), ki doslej pri razmejitvah še ni bilo uporabljeno oziroma se še nikoli ni odločalo po tem načelu. V primeru uporabe tega načela bi arbitražni sodniki morali najprej sploh določiti vsebino načrta, to pa tudi pomeni, da ni nikakršnega jamstva, da bi Slovenija dosegla vse, kar želi, četudi bi se dogovorili za uporabo te klavzule.
Na vprašanje, zakaj vlada tako pomembno odločitev, kot je arbitražni sporazum, prepušča ljudstvu, da o njem odloča na referendum, je Pahor odgovoril, da sam ni bil nikoli zagovornik referenduma o tem vprašanju, to odločitev je sprejel zaradi želja nekaterih koalicijskih partnerjev in nasveta predsednike države dr. Danila Turka. Na koncu pa je dobro, da o tako pomembnem vprašanju odločijo ljudje, če
se že politika ne more poenotiti. Tisti, ki bodo 6. junija ostali doma, bodo odločitev prepustili tistim, ki se bodo referenduma dejansko udeležili. Arbitražni sporazum je v tem trenutku najboljša možna rešitev, zato tudi vztraja na njem; če bi obstajala boljša rešitev, bi rade volje stopil pred parlament in se odrekel sporazumu o arbitraži. Doslej pa mu še ni nihče predlagal boljše rešitve. Tudi neenotnost glede sporazuma ni nepričakovana in nenavadna, saj gre za težko vprašanje, v svobodni državi pa ima vsak lahko svoje mnenje z vsemi posledicami, ki ga ta prinaša. To pa ne pomeni, da je sporazum slab. Ljudem je treba obrazložiti, kaj prinaša sporazum, da bodo obkrožili na referendumu ZA, da bomo dosegli vse tisto, kar nam prinaša sporazum.
Glede samega referenduma je Pahor optimističen, želi, da bi zmagala prava polovica. Glede na to, da o arbitražnem sporazumu dvomijo tudi nekatere slovenske avtoritete, ki so o njem izrekle tudi težke besede, pa je Pahor dejal, da vseh teh besed ne gre tako težko jemati, kot so bile izgovorjene. Za razliko od nasprotnikov sporazuma tudi ne more narisati prihodnje meje, ker je to stvar sodišča, ki bo razsodilo.
»Ne obžalujem, da smo se najprej odločili rešiti to kapitalno vprašanje, da se bomo lahko posvetili drugim vprašanjem, gospodarskim in socialnim,« je povedal. »Ta rešitev Sloveniji omogoča, da si povrne ugled države, ki težke probleme rešuje po mirni poti. S sprejemom arbitražnega sporazuma se bomo rešili nevarnosti konfliktov in incidentov, lahko pa se bomo v celoti posvetili reševanju gospodarskih in socialnih problemov. Pomeni pa tudi, da bomo imeli prijatelje na vseh štirih mejah, zato si tudi želim, da bi večina 6. junija stopila z menoj,« je še povedal Borut Pahor na ptujski javni tribuni. Pri arbitražnem sporazumu je bil njegov glavni interes, da se zavarujejo slovenski nacionalni interesi, da ne bo dvoma; ves čas je gledal, kaj je dobro za Slovenijo in poskušal razumeti tudi Hrvaško, je odgovoril podmladku SDS, ki je mnenja, »da se premalo čuti, da se borimo za Slovenijo«.
MG
Uvodnik
Male demonstracije
V sredo so študenti in dijaki pred parlamentom protestirali proti malemu delu in ukinitvi brezplačnih malic. Kar se je začelo povsem spodobno in kot vznemirljiva nova izkušnja mladih ljudi v mladi demokraciji, se je za okrog 30 udeležencev končalo na policijski postaji, za devet policistov pa pri zdravniku.
O takšnem scenariju očitno ni razmišljal nihče, saj se sedaj vsi poskušajo distancirati od dogodkov, celo organizator. Vendar, kdor se v seniku igra z vžigalicami, mora vedeti, da se njegovo početje lahko hitro sprevrže v požar. Ljubljanske demonstracije z okrog 6000 udeleženci so bile skromne in miroljubne v primerjavi s tistimi v Grčiji, ki so se pred dvema tednoma sprevrgle v nekontrolirano divjanje. Jezni mladostniki so med drugim v banki v Atenah zakrivili požar, v katerem so življenje izgubili trije ljudje.
Povzročitelji v Ljubljani in Atenah so mladostniki, ki v takšnem početju vidijo priložnost skozi nasilje izživeti svoje frustracije in fantazije, ki nimajo neposredne zveze s samo demonstracijo. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi alkohol in druge droge. Za slovensko javnost je to nova, morda pretresljiva izkušnja, vendar je le logično nadaljevanje trenda, ki je prisoten po vsem svetu. Celotna družba postaja vedno bolj nasilna. To se ni zgodilo čez noč in otrok nam niso z nasiljem zastrupili marsovci. Družbo sestavljamo in oblikujemo sami. Kar spomnimo se, kaj vse povemo v političnem modrovanju med prijatelji ob kozarčku ali dveh, kaj bi mi naredili s to našo politiko.
Mladi, ki so končali za rešetkami, so slika te družbe. Poleg njih bi moralipoloviti tudi tiste gospode v belih ovratnikih in lepih oblekah, ki stojijo za njimi in manipulirajo z mladimi za uresničitev svojih interesov. Kar nekaj bi jih najbrž našli prav v stavbi, nad katero so se mladi znesli.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Med vizijami, možnostmi in resničnostjo
Tudi Podlehnik v boj za dom upokojencev?
Kot je znano, je občina Podlehnik že lani kupila dober hektar zemljišča, ki ga bo komunalno uredila ter tako postavila zametek urbanega središča. Del naj bi bil namenjen Kmetijski zadrugi Ptuj, večino pa bodo ponudili ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za izgradnjo manjšega doma upokojencev.
Gre za načrte, ki bodo dobili trdnejše temelje konec junija, ko je na sodišču razpisana zadnja obravnava za določitev lastništva sedanjega Doma krajanov v centru občine. Uradni zemljiškoknjižni lastnik doma je sicer KZ, vendar je občina že leta poskušala dokazati nasprotno. Spori med strankama so se vlekli precej let, rešitve pa, malo zaradi neresnosti in malo zaradi trme enih in drugih, zlasti v času mandata prejšnjega župana, dolgo ni bilo na vidiku. Potem ko je vodenje občine prevzel Marko Maučič, so se pogajanja in dogovori končno začeli počasi odvijati v pravo smer.
Bo poravnava s KZ uspešna?
Konec junija je tako na sodišču razpisana predvidoma zadnja obravnava, s katero bi uradno potrdili kompromisno rešitev: »Upam in verjamem, da bo to res zadnja obravnava. Dosežen je namreč dogovor, da občina zadrugi dodeli svoje zemljišče v vrednosti njenega ocenjenega deleža v krajevnem domu. V skladu s tem dogovorom bo zadruga dobila v last stavbno zemljišče v velikosti približno 4000 m2 na lokaciji pred policijsko postajo, kjer je občina od lani lastnica dobrega hektarja zemljišč, s tem pa bo občina postala lastnica krajevnega doma,« je povedal župan Maučič. Če bo tokrat dogovor res speljan in se bosta obe strani držali dogovorjenega, potem bo večletno pravdanje končno zaključeno, v nasprotnem primeru pa bo treba spet iskati nove rešitve. Ne glede na izid sodne obravnave pa občini ostaja na kupljenem zemljišču najmanj 6000 m2 parcele (oz. ves hektar, če dogovor z zadrugo ne bo uspel). »To zemljišče imamo namen ponuditi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, saj je bilo neuradno slišati,
da naj bi se vendarle prižgala zelena luč za izgradnjo še enega doma upokojencev na tem območju. Osebno ocenjujem, da gre za zelo dobro lokacijo, tudi vzporedna cesta bo speljana precej vstran in ne bo predstavljala nobenega motečega dejavnika za takšno ustanovo,« meni Maučič.
Ena od prednosti pri kandidaturi za gradnjo centra za ostarele je v Podlehniku gotovo občinska last parcele in sprejet načrt za komunalno ureditev, seveda pa je vse odvisno od odločitve pristojnega ministrstva.
Sicer pa natančne študije bodočega urbanega središča v Podlehniku še nimajo, ker je, kot pravi Maučič, še zelo veliko odprtih zadev, ki se bodo začele reševati z že omenjeno poravnavo s KZ: »Če bo poravnava uspela, potem bo občina popolni lastnik Doma krajanov in takrat se bomo odločali, kako naprej. Opcij je kar nekaj. V obnovo starega objekta gotovo ne bomo šli, saj je to čisto nerentabilno. Obstaja pa možnost, da bomo skupaj z gasilci na isti lokaciji zgradili nov večnamenski objekt s sedežem občine, zdravstvenim domom, zobozdravstveno ordinacijo, pošto itd. Druga možnost je, da bomo ta objekt, če ne bo doma upokojencev, zgradili na zemljišču, ki smo ga kupili lani, ob kmetijski zadrugi. Nadalje obstaja tudi možnost, da bomo parcelo z vaškim domom zamenjali z našim sosednjim podjetnikom oz. podjetjem Meso izdelki Žerak v zameno za njihovo parcelo ob šoli, za policijsko postajo, in potem novogradnjo morebiti zastavili tam. Vse te opcije so zdaj še odprte.«
»Držal se bom
Pahorjevega
načela!«
Prav tako kot bodoče gradnje v Podlehniku je zaenkrat
odprto še vprašanje pozitivnega mnenja oz. soglasja občine k državnemu prostorskemu načrtu (DPN) za odsek avtoceste od Dražencev do Gruškov-ja. Kot smo že poročali, občina ne bo dala soglasja k DPN, če ne bodo upoštevane zadnje štiri zahteve občanov. Po prejemu pisnega odgovora obeh odgovornih ministrov, Roka Žarniča in Patrika Vlačiča, njihove zahteve niso upravičene, ponudila pa sta možnost, da se lahko o tem še pogovarjajo.
»Obema ministroma je bila že poslana zahteva za osebni sprejem. Čas je do konca maja, kajti takrat se izteče rok za podajo občinskega soglasja. Če v naslednjih dneh srečanja oz. sprejema ne bo ali pa bo za nas neuspešen, bo občina konec meseca na predlagan DPN podala negativno mnenje,« je pojasnil Maučič, ob tem pa z nemalo cinizma v glasu še dodal: »Tudi naš premier Pahor me je s svojimi govori, zlasti okoli referenduma o arbitražnem sporazumu, prepričal, da ravnamo prav. On je pač prepričan v dober arbitražni sporazum in sam pravi, da če je človek prepričan, da je nekaj dobro in prav, potem je treba vztrajati. In jaz se bom strogo držal njegovega načela, saj smo tudi mi prepričani, da imamo prav!«
Gradnja vežice še letos
Precej bolj gotova pa je gradnja nove mrliške vežice na pokopališču na Gorci. Potem ko je občina dobila zavrnjene vse štiri projekte na razpisu za Južno mejo, so se sicer na takšno odločitev Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) pritožili, vendar so že dobili tudi namig, da pritožbe ne bodo uspešne ... Tako so svetniki na zadnji seji občinskega sveta konec minulega tedna že potrdili predlog, da se rezer-
Občina Podlehnik bo za gradnjo doma starejših ponudila zemljišče, ki ga je odkupila lani (na posnetku), ob cesti pred policijsko postajo; od poravnave s Kmetijsko zadrugo je odvisno, ali bo ponujena parcela zajemala ves hektar ali dobrih 60 arov.
virana lastna sredstva Občine preusmerijo v izgradnjo nove vežice. Gre za okrog 200.000 evrov, skupaj s pričakovanim denarjem iz naslova 23. člena Zakona o financiranju občin
(ZOF). Po projektantski oceni naj bi novogradnja stala dobrih 200.000 evrov.
»Upamo, da bo ta znesek res držal, saj to pomeni, da iz lastnega proračuna zagotavlja-
mo dobrih 50.000 evrov, razliko pa predstavlja sofinancer-ski delež, ki nam pripada po omenjenem 23. členu ZOF,« je še povedal župan Maučič.
SM
Cirkulane • DVSH z novim projektom
Da ne bo izgubljeno
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) so se potem, ko so pred dvema letoma zasadili potomko najstarejše trte na griču Sv. Ane, odločili urediti tudi najbližjo okolico - a ne kar tja v en dan, ampak so se lotili ureditve vzorčnega učnega vrta.
Na slabih 40 hektarjih zara-ščajočih vinogradniških teras tik ob cerkvi so se letos najprej lotili čiščenja in izkrčitve, nato pa so zasadili prve trse.
»Zemljišče smo dobili v najem od Sklada kmetijskih zemljišč za obdobje 10 let za zelo ugodno ceno, tako da se odkup niti ne splača. Odločili smo se, da bomo zasadili izumirajoče avtohtone vrste trsov, ki jih želimo ohraniti za prihodnje rodove, del zemljišča pa smo namenili še češnje-vemu nasadu - zasajenih je 16 nizkorastočih češenj. Zanje smo se odločili zato, ker jih je v Halozah vse manj, so pa zelo primerno sadno drevje za strmine, vsekakor bolj kot jabolka, ki jih je težko obirati, saj se odkotalijo po bregovih navzdol,« je s precej humorja v glasu povedal predsednik DVSH Edi Hojnik.
Čeprav je bil prvotni namen projekta predvsem ureditev okolice, so člani društva pridobitev zemljišča in njegovo ureditev zastavili v smeri ohranjanja starih, avtohtonih vrst trte: »V terasah, ki jih urejamo, bomo zasadili izključno sorte, ki so značilne za Haloze in ki
jih skoraj ni več v vinogradih. Tako bomo zasadili beli ranfol, pripravljeni so že cepiči oz. sadike rumenega rivčka, obljubljena nam je lipovina - redka sorta z listi, ki so podobni lipovim listom, enako velja za pe-teršiljno žlahtnino, ki spominja na peteršilj, pa kraljevina, zlata trta, iščemo še rdeči šipon, ki je neke vrste mutant med trtami, o katerem je pisal Križan-čič, in podobne izjemno redke sorte. Upamo, da bomo dobili
vse, naš namen pa je zasaditi od vsake sorte po deset trsov,« je povedal Hojnik.
Vzorčni učni vrt sort trte je lahko tako res nekaj izjemnega, sploh če bo članom društva res uspelo dobiti vse naštete sorte. Zametke bodočega vrta pa so si že lahko ogledali po-hodniki, ki so se v nedeljo udeležili pohoda po poti modre kavčine, ki se začenja na Borlu in končuje prav pri cerkvi sv. Ane.
SM
Člani DVSH so se že lotili urejanja vzorčnega učnega vrta, kjer bodo v prihodnosti rasle najredkejše avtohtone, že izumirajoče trtne sorte ter manjši nasad češenj.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Mestno jedro vse bolj prazno
'Zupanova ulica' kmalu ulica praznih lokalov
Ožje mestno jedro dobesedno umira pred vrati mestne politike. Na poti od Mestne hiše - z Mestnega trga do konca Murkove - torej v ulici, kjer stanuje ptujski župan, bodo kot »zanimivost« kmalu na ogled le še prazna izložbena okna nekdanjih trgovine. Nikogar več ne bo, da bi tistim, ki še zaidejo v ta del Ptuja, kaj prodajal.
Kot pravi napis na prodajalni ONAON na Mestnem trgu 2, jo bodo zaprli konec junija letos. Dočakala ni niti drugega rojstnega dneva, saj so jo odprli 28. julija 2008. Promet je namreč tako upadel, da se je vodstvo podjetja odločilo ptujsko prodajalno zapreti. Zaprli jo bodo konec junija, do takrat pa tekstilne izdelke ponujajo po diskontnih cenah.V teh dneh se je sicer prodaja izboljšala, tako pa je vedno ob najrazličnejših dogodkih v mestu, ko se kaj dogaja. Tudi 8. maja, ko so učenci in dijaki predstavljali države EU in je bilo v mestu več ljudi, so več prodali. Dopoldne so še ljudje, popoldne in v večernih urah
pa je ptujsko mestno jedro kot izumrlo. Ker je takšnega dogajanja v središču mesta malo, se na te dogodke ne gre zanašati, pa tudi mestna oblast še nima pravega odgovora na večno vprašanje o oživitvi mestnega jedra.
Nasprotno od prodajalcev oziroma drugih ponudnikov je mestna oblast prepričana, da je praznih lokalov malo in da se celo »tepejo« zanje. Kot da prazna izložbena okna ne bi bila dovolj zgovoren dokaz, da so dejstva povsem drugačna. Potem ko je ugasnilo podjetje Emona Merkur, je šlo z Murkovo le še navzdol. V zadnjih letih so se izmenjali številni trgovci. Potem ko so
Foto: Črtomir Goznik
Se ena prodajalna v mestnem jedru odhaja ...
v ulico prišle nekatere znane slovenske blagovne znamke, so bili številni prepričani, da prihajajo v to ptujsko ulico, ki je ena glavnih žil tudi za turistični promet, boljši časi. A so se zmotili. Že pred prihodom Elkroja se je poslovila prodajalna Naf Naf, po Elkroju pa tudi Svilanit; zdaj se napoveduje zaprtje prodajalne ONAON. To pa še ni vse, vrata naj bi po poletnih znižanjih zaprli tudi prodajalni Dominus in Maya Maya. V celi ulici bodo tako ostali le še urar, La Donna s tekstilnimi izdelki in kavarna Trajana, če gledališka kavarna, ki jo prav tako zapirajo, ne bo dobila novega najemnika.
MG
Ptuj • Sistem ničelne stopnje odpadkov
Ptuj • Branko Brumen, novi predsednik MO SLS
Bomo uspeli postati družba brez odpadkov?
10. maja je v hotelu Primus na Ptuju v sklopu mednarodnega sestanka potekala predstavitev projekta Nič odpadkov (Zero waste) programa Mediteran, v katerem je partner tudi Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj. Namen projekta je razviti integriran sistem ravnanja z odpadki, da bi se zmanjšalo nastajanje le-teh na izvoru, ter odlaganje odpadkov ob hkratnem povečanju prihodkov in energije.
Projekt, ki so ga v ZRS Bistra začeli izvajati maja lani, zaključiti pa ga nameravajo aprila 2012, je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, njegova vrednost je približno 1.300.000 evrov. Vodilni partner v projektu je Efxini Poli iz Grčije, ostali pa so poleg slovenskih še iz različnih ustanov iz Grčije, Italije, Francije in Španije.
Koncept ravnanja z odpadki Zero waste zahteva spremenjen način razmišljanja: osnovna naloga ni iskanje poti, kako se odpadkov znebiti, ampak zagotavljanje trajnostnega načina uporabe materialov ter spodbujanje njihovega recikli-
ranja in ponovne uporabe.
»Naše aktivnosti v sklopu projekta zajemajo vključitev iniciative 'Plačaj, kolikor odložiš - odvržeš', uvedba metod ponovne izrabe biološkega dela odpadkov s povečanjem uporabe metod kompostiranja ter osveščanje javnosti,« je pojasnila dr. Aleksandra Pivec, strokovna raziskovalna sodelavka v ZRS Bistra.
Za doseganje teh ciljev bodo v sklopu projekta tekle aktivnosti, kot so informiranje, usmerjeno k različnim ciljnim skupinam (torej izdelava spletnih strani, priprava brošur, plakatov, sporočil za javnost, organizacija seminarjev ...), ra-
Predstavitve projekta so se udeležili tudi sodelujoči iz drugih držav.
zvoj strategij 'nič odpadkov' in aplikacij (izvajajo že pregled obstoječih strategij ravnanja z odpadki po občinah vseh sodelujočih regij, nato pa bo izvedeno tudi skupno poročilo o stanju na tem področju v posameznih državah) . »Naslednja aktivnost, ki bo v kratkem stekla, je pilotna postavitev sistemov za kompostiranje v 350 gospodinjstvih v petih slovenskih občinah. Ko bodo ti kompostniki razdeljeni, bo poteklo spremljanje in vrednotenje postavljenih sistemov,« je razložila Pivčeva.
Prav tako bo potekala izmenjava izkušenj dobrih praks glede ravnanja z odpadki v sodelujočih regijah, med drugim se bodo organizirale delavnice na nacionalni ravni o izvajanju metod in tehnik za ravnanje z odpadki, pa tudi razne mednarodne delavnice .
S strategijo ničelne stopnje odpadkov naj bi obsežno zmanjšali količino toplogre-dnih plinov in tako izpolnjevali obveznosti Kjotskega sporazuma, zmanjšala bi se poraba energije, dobili bi nova delovna mesta ... »Ta sistem ponuja Sloveniji možnost postati ena prvih držav v Evropi, ki bi sprejela to strategijo,« smo izvedeli na predstavitvi.
Polona Ambrožič
Za okrepljeno vlogo v mestnem svetu
Mestni odbor SLS Ptuj se je 16. aprila sestal na izrednem občnem zboru, na katerem so izvolili novo vodstvo. Stranko bo v novem mandatu vodil Branko Brumen, Robert Čeh, ki je odbor vodil zadnjih osem let, bo delo nadaljeval kot podpredsednik, drugi podpredsednik bo Andrej Rebernišek.
Še pred dopustom bodo ustanovili mestni in regijski odbor Ženske zveze SLS, ki ga vodi Ro-zika Ojsteršek, in Nove generacije, ki ga vodi Sašo Krabonja.
»Dosedanji predsednik Robert Čeh me je leta 2006 pritegnil k sodelovanju kot vodjo tabora SLS na Ptuju, ki se ga je udeležilo več kot 10 tisoč članov in simpatizerjev stranke. Ker Čeh zaradi službenih obveznosti ni več zmogel voditi stranke, sem se na njegovo povabilo in pobudo regijskega odbora SLS, katerega koordinator sem v zadnjih letih, ter vodstva stranke na državni ravni odločil, da sprejmem izziv.
Slovensko ljudsko stranko vidim kot prvo demokratično stranko v času osamosvajanja, ki svoje delovanje temelji na vrednotah evropskega kulturnega kroga, sorodno z vodilnimi strankami najpomembnejših evropskih držav - Francije, Nemčije in Anglije. Stranka me je ob Zelenih in drugih Demosovih strankah leta 1990 tudi predlagala za predsednika izvršnega sveta takratne Skupščine občine Ptuj. Dobro smo sodelovali v času aktivne politične kariere v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sem vodil komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pri realizaciji najpomembnejšega projekta v novejši zgodovini Ptuja, pridobitvi statusa Mestne občine Ptuj leta 1994. Ocenjujem, da se je glede na stanje na
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen: »Vredno se je ponovno vključiti v politično delo.«
razvojnem, ekonomsko-soci-alnem, komunalno-infrastruk-turnem, obrtno-podjetniškem, kulturnem, turističnem, kmetijskem in drugih področjih ter v obdobju, ko stremimo k temu, da pridobimo status pokrajine, vredno ponovno vključiti v aktivno politično življenje na lokalni, pokrajinski in državni ravni. Kot član glavnega odbora SLS bom imel možnost vplivanja na dosego tega cilja,« je o svoji ponovni vključitvi v aktivno politiko in svoji izvolitvi za predsednika MO SLS povedal Branko Brumen.
Mestni odbor SLS je priprave na jesenske lokalne volitve že začel. Branko Brumen kot predsednik odbora o kandidaturi na županskih volitvah ne razmišlja. »Potekajo pa pogovori s potencialnimi kandidati za župana in čim večje število mestnih svetnikov, saj je naš cilj na letošnjih
lokalnih volitvah, da bi imeli v mestnem svetu čim več članov SLS,« je povedal. V tem mandatu ima MO SLS le enega svetnika, dr. Marjana Janžekoviča.
MG
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Ptuj • 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij'
Dobrote ponovno zasedle Ptuj
Na Ptuju bodo danes odprli 21. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, za katero so slovenske kmetije in kmetije iz avstrijske Koroške prijavile v ocenjevanje rekordnih 1178 izdelkov.
Do ponedeljka, 24. maja, bo na Ptuju dišalo po najboljših izdelkih slovenskih kmetij in kmetij iz avstrijske Koroške. V prostorih minoritskega samostana si bo v štirih dneh mogoče ogledati najboljše, kar ustvari slovensko podeželje, dobrote bo mogoče pokusiti in jih tudi kupiti. Naprodaj bodo na kar 45 stojnicah. Do 19. maja, ko so začeli ocenjevati najmočnejšo skupino izdelkov, krušne izdelke, ki jih je bilo 421, so podelili že 619 bronastih, srebrnih in zlatih priznanj ter 33 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje.
Na dan odprtja razstave bo na Mestnem trgu ekološka tržnica, ekološko kmetovanje pa
bo v ospredju tudi na strokovnem posvetu pod naslovom Dodajmo vrednost ekološkim pridelkom oziroma izdelkom; ti bodo razstavljeni v drugem nadstropju minoritskega samostana. V soboto se bodo na Mestnem trgu s ponudbo sirov predstavili tudi mali sirarji.
Že po tradiciji je bogat tudi spremljevalni kulturni program, v okviru katerega se bodo nocoj predstavili pevski zbori OŠ Mladika, jutri bo mednarodni folklorni festival, v nedeljo pa javna oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. Od pokrajin se letos posebej predstavlja Pomurje.
Letošnja razstava je največja doslej. Njeni organizatorji, Kmetijsko-gozdarska zbornica
Ptuj • Maturant Vid snema film
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v Mestni hiši na Ptuju 19. maja.
«
Rimljani znova »oživeli
16. maja je v grand hotelu Primus potekal prvi del snemanja filma Vida Izlakarja, dijaka četrtega letnika ptujske gimnazije, ki si želi jeseni postati študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
Ker je eden izmed pogojev za vpis tudi kratka filmska stvaritev, se je Izlakar lotil snemanja izdelka, v katerem primerja življenje Rimljanov s sedanjim v modernem svetu.
Mladi ustvarjalec si želi biti sprejet na Akademijo na smeri kamera, kjer dobiš naziv televizijski in filmski snemalec. »Pogoj, da tvoj vpis sploh pregledajo oziroma te pokličejo na nadaljnji test nadarjenosti, je 10-minutni avdio-video izdelek, fotografska zgodba z od 12 do 15 fotografijami in skripta z opisom posnetega filma,« je pojasnil Izlakar.
Sedma umetnost ga je začela fascinirati že v petem razredu osnovne šole, ko se je pričel spraševati, kako nastajajo filmi. »To je nekaj v meni in kmalu sem se začel tudi sam prek knjig in interneta izobraževati o tem področju,« je nadaljeval.
Omenjeni film bo njegov prvi v nekoliko večjem obsegu, drugače jih je več posnel skozi gimnazijska leta, začel pa je, kot pravi sam, tako kot mnogi amaterski snemalci na birmah in obhajilih. Motive iz teh dogodkov so tokrat zamenjali rimski: »To temo sem izbral, ker živimo v najstarejšem slovenskem mestu, kar je povezano tudi z Rimljani, ki me na splošno zelo zani-
Slovenije, MO Ptuj in Kmetij-sko-gozdarski zavod, so jo skupaj z generalnimi sponzorji podrobneje predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila v Mestni hiši na Ptuju 19. maja. Častni pokrovitelj razstave je predsednik države dr. Danilo Türk, pokrovitelj pa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.
Ptujski župan se je v imenu MO Ptuj že vnaprej zahvalil vsem soorganizatorjem, sponzorjem, predvsem pa pridnim kmetom in kmeticam, ki vsako leto za to razstavo prispevajo svoje najboljše izdelke. Mesto stoterih dobrot jim bo tudi letos prijazno odprlo vrata.
»Razstava Dobrote slovenskih kmetij je velik projekt,
ki zahteva sodelovanje vseh svetovalk in svetovalcev za dopolnilne in dodatne dejavnosti na Kmetijsko-gozdarskih zavodih in še posebej oddelka za kmetijsko svetovanje v Ptuju. Število sodelujočih na razstavi raste iz leta v leto, to pa kaže na zaupanje in pripravljenost za sodelovanje,« je na tiskovni konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. Pribožič tudi letos pričakuje dober odziv med obiskovalci. Pri organizaciji razstave vedno povežejo kmetijsko šolstvo znotraj posameznih pokrajin, za kar poskrbi Biotehniška šola Ptuj, ki je že stalna udeleženka te prireditve. »Razstava Dobrote slovenskih kmetij je zaslužna, da so se slovenske kmetije pričele pojavljati v javnosti. Tudi v drugih državah EU vse bolj poudarjajo potrošnjo doma pridelane hrane,« je pred odprtjem razstave povedal direktor KGZS Igor Hrovatič.
V preteklih dvajsetih letih so skupno podelili 3150 bronastih priznanj, 3256 srebrnih in 3373 zlatih priznanj ter 399 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje.
MG
»Rimljani« na enem izmed filmskih prizorišč
majo. Prijateljica mi je dala idejo, da bi naredil primerjavo življenja v njihovem času in sedaj v modernem svetu. Scenarij je nastavljen tako, da bodo na komičen način prikazane te razlike. Predstavili bomo rimske igre, hrano, toplice, zabavo v primerjavi z zabavo današnje mladine, sodobno hrano, igrami in tako dalje.«
Pri filmu sodeluje okoli 45 ljudi, igralce je večinoma dobil prek Facebooka. »Pa tudi kar nekaj prijateljev imam, ki so pripravljeni pomagati kot statisti oziroma jih zanima igra ali pomoč za kamero. Pomagali so tudi oglasi na ra-
Vid Izlakar (za kamero) daje napotke igralcem.
diu,« je povedal dijak, ki v filmu uporablja oblačila, rekvizite in prostore, primerne za rimljanski del posnetkov. Vse to so mu posodili v hotelu Primus oziroma Termah Ptuj. »Velika zahvala gre Matiju Brodnjaku in Nadji Kme-tec, ki sta mi veliko pomagala in poskušala po najboljših močeh uresničiti vsako mojo idejo, čeprav je šlo že skorajda za teženje - tolikokrat sem bil namreč tam, da sem že skoraj prenočeval. V zameno bodo Terme dobile film, ki ga bodo lahko uporabljale tudi za predstavitvene projekte,« je nad sodelovanjem navdušen sogovornik, za katerim je prvi del snemanja filma, drugi pa ga čaka 23. maja, ko bodo v okolici Term postavljeni rimski šotori, konji bodo pripeljali rimsko kočijo in še in še. Kot del filma bo tudi koncert, ki je mišljen še kot zahvala in sprostitev za vse sodelujoče. Med njimi ste prav tako lahko vi, saj Izlakar še vedno vabi statiste, igralce in vse, ki jih zanima sodelovanje pri filmu, da se udeležijo naslednjega snemanja.
Premiera bo na začetku poletja v klubu Gemina XIII., ko bo znano tudi, ali je mlademu filmskemu ustvarjalcu uspelo priti na želeno fakulteto.
Polona Ambrožič
Gin Tonic z novo kolekcijo
Z barvami v poletje 2010
V modni trgovini Gin Tonic Simone Goričan na Novem trgu 7 na Ptuju vabijo, da jih obiščete. Prejeli so novo kolekcijo oblačil za ženske in moške, ki vas bodo očarala z živahnostjo barv, aktualnih vzorcev krogov in rožic ter krojev, ki bodo postavili piko na i vašemu imidžu. Če želite, da vas bodo opazili na vsakem koraku, če želite, da boste korak pred drugimi in da bo vaš vsakdan sproščen, poln optimizma in elana, je prodajalna Gin Tonic pravi naslov. Ob novi kolekciji jeansa prestižne znamke Broadway boste lahko izbrali tudi nekatere modne dodatke. (PR)
Več slik nove kolekcije si lahko ogledate na povezavi: http://www.facebool
,php?#!/pages/Trgovina-GT/l 46633912123?ret=
Destrnik • Ob 12. občinskem prazniku
V ospredju izgradnja kanalizacijskega sistema
Destrničani so letošnji 12. občinski praznik združili s praznovanjem 340-letnice domače župnije. »Na to smo zelo ponosni in zato občinski praznik letos vežemo na takšen visoki farni jubilej,« je najprej povedal župan Franc Pukšič.
Čeprav ima občina Destrnik le 12 let, župnija pa kar dobrih 28-krat več, so v tej občini tudi v zadnjem letu po besedah župana naredili veliko:
»V zadnjem obdobju smo imeli kar nekaj večjih in od-mevnejših naložb. Gotovo je za naše občane in občanke, pa tudi za širše okolje Slovenskih goric izjemnega pomena uspešno dokončan zdravstveni center na Destr-niku. Razširili smo ga z več dejavnostmi, tako da danes ob splošnem zdravniku in zobozdravniku izvaja prakso tudi fizioterapevt, tu pa je še lekarna.
Naslednja večja naložba je povezana s četrtim in petim javnim razpisom za regionalni razvoj; iz četrtega smo črpali denar za izvedbo kanalizacije od šole do Jane-žovcev ter izgradnjo ceste od pokopališča preko Pod-pršaka z navezavo na drugo državno cesto Janežovci-Selci. Na peti javni razpis pa smo se prijavili s projektom izgradnje druge veje kanalizacije, kjer se del veje začne graditi letos, in sicer celotna trasa skozi Vintarovce, druga trasa bo tekla od Mariničeve gostilne čez Vintarovški vrh, tretji del pa od Arnuševe kapele pod cerkvijo. Vse te kanalizacijske veje se nato navežejo na že zgrajen kanalizacijski vod. Naslednje leto je nato v načrtu izgradnja čistilne naprave v Janežovcih in s tem bo sistem zaključen,« je največje naložbe minulega leta na kratko povzel župan Pukšič in ob tem še dodal, da bo s približno 16 kilometri kanalizacijske mreže na sistem priključenih okoli 30 % gospodinjstev v občini: »Je pa sistem zgrajen tako, da bodo nanj možne še nadaljnje navezave za ostale občane, ki pa jih bomo financirali iz lastnega proračuna.«
Eden večjih projektov, ki teče, je ureditev športnega centra z igriščem pod šolo v vrednosti približno 350.000 evrov; občina večji delež denarja zagotavlja iz lastnega proračuna.
Letos večnamenska dvorana v Desencih
Med večje letošnje projekte, ki so tik pred realizacijo, pa Pukšič prišteva izgradnjo večnamenske dvorane v De-sencih, za katero se v teh dneh zaključuje priprava dokumentacije in bo zahtevala približno 800.000 evrov, v teku pa je že izgradnja velikega športnega igrišča pod šolo, ki je ocenjeno na okoli 350.000 evrov:
»Uspeli smo pridobiti manjši delež sofinanciranja iz Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije ter malenkost od Ministrstva za šolstvo in šport, večinski finančni delež pa pokrivamo sami. Sicer pa sem razočaran nad odnosom države oz. omenjenega ministrstva, saj nam še vedno dolgujejo 50.000 evrov za sanacijo šole po neurju leta 2008.«
V prihodnjem obdobju pa se bodo na Destrniku usmerili v nadaljevanje izgradnje kanalizacije, pri čemer so, kot je povedal župan, vezani na denar iz naslova petega
oz. šestega razpisa RRP, ki je še vedno vprašljiv: »Znano je, da je v tem fondu ostalo še 100 milijonov evrov za celotno državo, a jih vladna koalicija želi preusmeriti za projekt regionalizacije. Sicer pa imamo v občini v načrtu izgradnjo kanalizacije v drugem delu občine, v smeri Levanjci-Svetinci-Dolič. Še vedno je aktiven tudi projekt Terme Janežovci, kjer iščemo primernega investitorja, nadalje čakamo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gre za razpis Razvoj vasi, iz katerega nameravamo počr-
Župan Franc Pukšič: »Naredili smo ogromno, v prihodnje pa je izvedba velikih projektov vezana na razpise in sofinanciranje, zlasti iz petega in zahtevanega šestega razpisa RRP!«
pati del sredstev za ureditev pločnikov iz centra občine proti Vintarovcem. Skratka, če seštejemo samo najpomembnejše predvidene projekte, je predvideni znesek okrog 1,5 milijona evrov, kar za naš proračun nikakor ni malo!«
V srednjeročnem planu razvoja občine pa je začrtana tudi izgradnja novega šestod-delčnega vrtca: »Zaenkrat naš vrtec deluje v prostorih
osnovne šole in prav v teh dneh se odločamo za razširitev s treh na štiri oddelke. Sicer pa smo se že dogovorili za odkup zemljišča za novogradnjo ob sedanjem športnem stadionu, kjer bomo v prihodnosti postavili nov, šestoddelčni vrtec, za katerega bomo letos pripravili vso projektno dokumentacijo. Računamo seveda na zakonsko določeno sofinanciranje Ministrstva za šolstvo in
šport v višini vsaj 60 %, sicer pa lahko ta vrtec stane okoli dobrega milijona evrov.«
Župan Franc Pukšič ob tem ne pozablja na številna dobro delujoča društva v občini, ki jim za uspešno delo izreka vso pohvalo, ponosen pa je tudi na obnovljeno zidanico v centru občine z multivizijo, ki so jo za goste in obiskovalce odprli konec lanskega leta.
SM
Svetinci 26, 2253 Destrnik Tel.: 02/ 753 28 21, GSM: 041/ 385 183 mizarstvo.branko.horvat@gmail.com
Iskrene čestitke vsem občankam in občanom ob prazniku občine Destrnik!
Ob 12. prazniku Občine Destrnik in 340-letnici župnije sv. Urban iskreno čestitamo vsem občankam in občanom in vas vabimo na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 22. maja 2010, ob 16.30 uri v Volkmerjevem domu kulture.
Zupan Občine Destrnik Franc Pukšič

Darko Svenšek s.p. Zagrebška c. 93,2250 Ptuj tel. 031 644 649
6ar Qrni Sad
Janežovci 8c 2253 Desternik
Ob praznovanju občinskega praznika občine Desternik vsem občankam in občanom, ter vsem strankam gostinskega lokala iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za zaupanje.
Iskrene čestitke ob prazniku občine Destrnik!
STAVBNO KLEPARSTVO
Lenart Franček
Jiršovci 51a, 2253 Destrnik Tel.: 02/75-33-191 Gsm: 041 876-325
Storitve:
-	vsa krovsko-kleparska dela
-	pokrivanje vseh vrst kritin
-	izdelava ostrešij.
Iskrene čestitke ob prazniku občine Destrnik!
\U GRADNJE PESTRMIK
Javnop<
Drstelja 45 2253 Destrnik Tel: 059 033 558
Javno podjetja za gradnjo in vzdrževanja d. o. o.
Č% plazniku občine ^Deshni-k isklene čestitke!
Foto: SM
Foto: SM
Vransko • Sodelovanje za večjo varnost
Dan varne vožnje za mlade
Avto moto zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav sta na najsodobnejšem centru za poučevanje varne vožnje v Sloveniji pripravili program za mlade voznike, ki začenjajo nabirati prve kilometre vožnje. Izkušnje naših severnih sosedov Avstrijcev namreč kažejo, da takšen način spoznavanja varne vožnje zmanjšuje število prometnih nesreč mladih voznikov, saj se je število mrtvih pri njih zmanjšalo za približno 30 odstotkov. S tem se je tudi Slovenija pridružila tistim evropskim državam, ki so spoznale, da lahko k boljši prometni varnosti pripomorejo z izobraževanjem voznikov.
Od ideje do izvedbe je preteklo kar nekaj časa, ker gre za vsebinsko in izvedbeno zahteven pionirski projekt, kot ga v Sloveniji še ni bilo. Snovalci so v ospredje postavili varnost voznikov in njihovih najbližjih, ker se nekaterim nevarnostim v prometu pač ni moč izogniti, le zmanjšamo jih lahko, ob tem pa največ šteje ravno nabiranje voznih izkušenj, spoznavanje lastnih sposobnosti ter omejitev avtomobila.
Programa se lahko udeležijo mladi vozniki, ki imajo sklenjeno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav. Začetne ure so namenjene različnim teoretičnim poudarkom, preostale konkretnim preizkusom na poligonu. Na tečaju za mlade družine namenjajo pozornost pravilni izbiri in rabi otroških sedežev, pravilnemu ravnanju s klimatsko napravo, varnemu nalaganju tovora v vozilo, ustreznemu prevozu malih živali, delovanju vgrajenih varnostnih elektronskih naprav v vozilu, prepoznavanju nevarnih voznih razmer na cesti in urjenju pravilnih manevrov za učinkovito reševanje iz najbolj pogostih nevarnih prometnih situacij.
Center na Vranskem ima šest različnih postaj za vadbo različnih prometnih situacij, pri čemer še posebej izpostavljajo drsne plošče, ki simulirajo zanašanje avtomobila in
Foto: D. Majcen
Vodja projektov AMZS Andrej Brglez razlaga, na kaj je treba biti pozoren pri nameščanju otroškega varnostnega sedeža.
dele cestišča prekrite z vodo, ki omogočajo simuliranje spla-vanja avtomobila.
Po besedah inštruktorjev varne vožnje imajo mladi tečajniki pomanjkljivo znanje o osnovnih elementih vožnje, večina jih ne zna poiskati pravilnega položaja za volanom, niti ne znajo pravilno držati in preprijemati volanskega obroča. Vozniki se med seboj sicer razlikujemo glede motorične sposobnosti, a marsikateri mladi voznik med vajo zamenjuje pedal za sklopko in zavo-
Foto: D. Majcen
Najsodobnejši center za poučevanje varne vožnje na Vranskem naj bi stal 11 milijonov evrov in premore kar šest postaj za vadbo različnih prometnih situacij.
ro! Številni imajo tudi težave s poznavanjem delovanja različnih sistemov in elektronskih pripomočkov v avtomobilu, slabo jim gredo tudi osnovna vozniška znanja, kot sta zaviranje ali speljevanje v klanec in nimajo pravega zaupanja v svoje vozniške sposobnosti. Ob pomoči najsodobnejših tehničnih pomagal se mlade voznice in vozniki na centru varne vožnje seznanijo tudi s prekrmarjenjem in podkrmar-jenjem oziroma z različnimi motnjami, ki vplivajo na reakcijski čas voznika. Kot so nam zaupali inštruktorji AMZS, so program posebej prilagodili vozniškim navadam mladih in njihovi razposajenosti, ki se kaže tudi v vožnji in obnašanju za volanom, kar jih najpogosteje spravi v težavne in nevarne situacije.
Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da se tudi avtomobili tečajnikov med seboj močno razlikujejo: praviloma gre za cenejše in starejše avtomobile brez zavornega dodatka ABS, tako da se morajo vozniki naučiti pravilnega zaviranja, pa tudi pri pnevmatikah so velike razlike, ker nekateri čez vse
Foto: D. Majcen
Del cestišča je prekrit s posebno podlago, ki ima v dežju podoben oprijem kot sprijet sneg.
leto uporabljajo zimske gume in obratno.
Naj še dodam, da organizatorji niso pozabili na otroke, ki se lahko na tečaju pridružijo svojim staršem, saj so vaje takšne, da so otroci lahko v vozilu. Zanje so pripravili zabavne prometno-preventivne igrice, igre z avtomobilčki po prometni preprogi, otroci pa bodo razvijali tudi svoje kolesarske spretnosti po evropski FIA-kolesarski progi, se seznanili s pravilno rabo kolesarske čelade ter uživali v simulacijah vožnje s skuterjem.
Kako (ne)varni so otroški varnostni sedeži
Ob nakupu otroškega varnostnega sedeža se marsikateri starš vpraša, kako varni so takšni izdelki oziroma ali cena res določa njihovo kakovost ter posledično stopnjo varnosti.
Otroški sedeži so lahko stari do devet let, toda le, če so dobro ohranjeni in če niso prestali trka, in morajo biti homologi-rani po standardu ECE-R44/04. Na Avto moto zvezi so nam povedali, da so poceni otroški varnostni sedeži v povprečju bistveno slabši od običajnih, ki jih preskušajo avtomobilski klubi, slabosti takšnih sedežev pa lahko odkrijete, če pred nakupom poskusite tak sedež pričvrstiti v svoj avto in vanj pripeti otroka. Pri sedežih, ki so namenjeni recimo trem skupinam otrok, hitreje pride do napačne uporabe kot pri tistih, ki so namenjeni otrokom ene skupine. Velikokrat so za to kriva pomanjkljivo napisana ali nelogično prevedena navodila o uporabi, zaradi napačne montaže pa se seveda poveča možnost poškodb otrok.
Danilo Majcen
Od tod in tam
Dornava • 6. glasbeni večer
Foto: PA
16. maja je v slavnostni dvorani baročnega dvorca Dornava potekal koncert učenk harfe Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju z gosti, ki je nosil zanimivo ime Harfa, harfi, harfe, o harfi, s harfo. Že drugo šolsko leto namreč poteka na omenjeni šoli pouk harfe, ki ga vodi Tina Žerdin. Njene učenke, ki so v tem času izvedle že veliko število nastopov, tako prenašajo na ptujsko publiko navdušenje nad tem dokaj »neznanim« glasbilom.»Glede na to, da se naše harfistke šolajo šele drugo leto, je bil ta koncert pogumno zastavljen projekt, saj je priprava celovečernega programa v koncertnem ciklu zahteven podvig. Z mentorico Tino Žerdin so tako pripravile res profesionalni program,« je povedala Veronika Pleste-njak, ravnateljica šole.
Polona Ambrožič
Leskovec • Projekt Šport špas
_i
Foto: MV
Na dan družin, 15. maja, je tudi v Leskovcu potekala vseslovenska akcija Šport špas, namenjena druženju treh generacij. Kljub slabemu vremenu seje pred šolo Leskovec v soboto zjutraj zbralo precej staršev, ki so se skupaj z učenci in delavci šole najprej odpravili na pohod po Strmcu. Sredi poti jih je dobil dež in jih spremljal vse do povratka v šolo. Nato so se starši in učenci udeležili športnih iger, ki so jih pripravili učitelji. Učenci od 1. do 5. razreda so se skupaj s starši preizkušali v zabavnih štafetnih igrah, učenci od 6 do 9. razreda pa so imeli na izbiro odbojko in šah. Tudi kolesarjenje so načrtovali, a ga je hladno deževno vreme preprečilo. Ob koncu je profesor športne vzgoje Gorazd Černila predstavil Zabavno šolo nogometa, ki jo Zavod OŠ Videm vsako leto konec avgusta izvaja skupaj s hrvaško šolo iz Bednje. Najmlajša udeleženka na dnevu športa je bila Ines Korošec, najstarejši Vinko Krajnc, najštevilčnejši pa sta bili družini Šmigoc in Potočnik s petimi člani; slednja je predstavljala kar štiri generacije - od otrok do prababice.
Manja Vinko
Sela • Obnovili križ
Foto: SM
Pri Francu Smolingerju na Selih je bila minuli teden manjša slovesnost, namenjena blagoslovu obnovljenega križa, ki so jo krajani združili še s šmarnično molitvijo. Za novo podobo križa, ki mu domačini pravijo Smolingerjev, je poskrbel večinoma kar gospodar Franc s številnimi prijatelji, krajani in okoliškimi mojstri. Zgodovina križa je sicer zavita v skrivnost; znano je le, da na tem mestu stoji že zelo dolgo, zadnjič pa je bil obnovljen leta 1941. Na krajši slovesnosti je pater Slavko Stermšek križ blagoslovil, s pesmijo so dogodek obogatili pevci kvarteta Sion iz videmske župnije, vsem zaslužnim za obnovo križa in s tem za ohranjanje kulturne dediščine pa se je zahvalil župan Friderik Bračič.
SM
Cirkulane • Komentiramo
Politicno-projektno zongliranje
Letošnja volilna jesen bo zagotovo prinesla zanimiva politična dogajanja po vseh naših občinah, v Cirkulanah pa zna biti zelo zanimivo še naslednje leto, ne toliko politično kot finančno in gradbeno.
Poročali smo že o tem, da si cirkulanski župan z nekaj istomislečimi svetniki nadvse prizadeva začeti gradnjo večnamenske dvorane s sofinanciranjem iz petega poziva Regionalnih razvojnih programov (RRP) že letos. Za večnamensko dvorano ima občina namreč že pridobljeno gradbeno dovoljenje in s tem izpolnjen pogoj za kandidaturo ter začetek gradbenih del, iz RRP pa lahko pričakuje dober milijon evrov sofinanciranja, kar nikakor ni majhen znesek. Dvorana v velikosti okoli 1300 m2 naj bi namreč po projektni oceni zahtevala slabih 1,7 milijona evrov, brez DDV in brez opreme. V preteklosti javnosti predstavljen znesek je bila sicer nekaj višji, govorilo se je namreč o 2,5 milijona vrednem projektu, vendar je župan pojasnil, da so v preteklem obdobju znesek izgradnje pač nekoliko »napihnili« zaradi prijave projekta na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, ker so pač tako lahko računali na višji delež državnega denarja. Dejansko pa naj bi izgradnja dvorane po županovih besedah stala le omenjenih 1,7 milijona evrov, pri opremi pa naj bi si v občini finančno pomagali še s prijavo na kakšnega od primernih razpisov.
Toda zadeva z izgradnjo dvorane se je začela zatikati že lani; večina svetnikov namreč nikakor ni želela, da bi se izgradnja dvorane začela že letos, pač pa naj bi projekt začeli uresničevati v naslednjem
letu. Tako je bil sprejet tudi sklep, da dvorana sicer lahko ostaja na minimalni postavki letošnjega proračuna, izgradnja pa je predvidena v letu 2011. To, med vrsticami, omogoča županu in občini prijavo projekta na sedanji peti poziv RRP, vendar z izvedbo in sofinanciranjem v letu 2011.
Župan je sicer večkrat poskušal svoje svetnike prepričati v začetek gradnje letos, zadnjič še v ponedeljek zvečer na izredni seji, saj bi v nasprotnem primeru lahko po njegovem mišljenju tudi izgubili denar iz malhe RRP, toda podprli so ga le trije, ostali pa so vztrajali pri sprejetem sklepu o začetku gradnje 2011 ali pa naj projekt še nedorečeno dolgo ostane zgolj na papirju. Tisti svetniki, ki se zavzemajo za prestavitev gradnje dvorane v naslednje leto, precej bolj zavzeto podpirajo drugi primeren projekt za črpanje denarja iz RRP - gre za kanalizacijski sistem v Dolanah, ki naj bi po oceni zahteval dobrih 600.000 evrov, kar je ravno dovolj za kandidaturo po postavljenih kriterijih RRP, ne počrpa pa vsega razpoložljivega denarja. Poleg tega pa je projektna dokumentacija še v izdelavi in vprašanje je, ali bo občina do konca avgusta, ko je predviden zadnji narok za črpanje denarja iz RRP, to gradbeno dovoljenje že imela. Če ga bo, se bo lahko prijavila na zadnji poziv, vendar bodo dela gotovo zapadla v drugo leto. In tako se lahko v Cirkulanah
Fotografija je simbolična ...
Foto: wikimedia.org
naslednje leto zgodi prav zanimiva in finančno precej tesna zgodba z dvema velikima projektoma; sofinanciranima iz RRP - občina bo namreč (lahko) hkrati gradila dvorano in kanalizacijo, kar pa ne bo majhen finančni zalogaj, sploh še ob veliki verjetnosti, da bosta tudi nakup in plačilo novih občinskih prostorov izvedena naslednje leto.
Dober milijon evrov, ki je »rezerviran« v programu RRP za Cirkulane, ne bo zadostoval niti za tretjino stroškov obeh projektov, morebitni drugi razpisi z uspešno kandidaturo pa so zelo vprašljivi. Sicer je res, da še zmeraj ne
velja povsem izgubiti upanja tudi na šesti javni poziv RRP, po katerem bi Cirkulane lahko dobile še kakšnih 300.000 evrov, vendar pa je ta razpis veliko bolj le upanje kot realna možnost. Če se bo zgodila varianta z obema projektoma, potem je dokaj velika možnost, da se bo občina morala tudi (prvič) zadolžiti. Če pa s projektom kanalizacije ne bodo dovolj hitri, potem se bo drugo leto vseeno gradila le nova dvorana, medtem ko bo projekt kanalizacije moral počakati na malo verjeten šesti razpis RRP ali pa kandidirati na kakšnem drugem razpisu.
Komu dati prav - ali županu z nekaj somišljeniki, ki bi denar iz RRP v celoti porabili za gradnjo dvorane, ali večini svetnikov, ki bi večino tega denarja, ne pa vsega, porabili za kanalizacijo - je težko reči. Župana pač skrbi, da lahko denar iz RRP izgubijo ali ga vsaj ne v celoti porabijo, kar je velika škoda, nasprotni tabor pa se zoperstavlja gradnji po njihovem mnenju predimenzionirane dvorane, ki s seboj prinaša tudi visoke stroške vzdrževanja. Tako eni kot drugi, pač vsak s svojega stališča, prepričujejo drug drugega o možnostih sofinanciranja iz drugih razpisov, kjer pa je vse
odprto in nedorečeno, saj se pogoji razpisov spreminjajo iz leta v leto. Edini zagotovljeni denar, vsaj zaenkrat, je samo omenjeni milijon evrov v RRP, zato ga pač hoče vsaka stran za svoj projekt. S stališčem, ki je obveljalo doslej, bodo ob morebitnem pravočasnem prejetju gradbenega dovoljenja za kanalizacijo ta milijon očitno razcefrali na oba projekta, razliko pa do-plačevali sami iz proračuna in morda še kaj iz kakšnega od bodočih razpisov, zelo gotovo pa še s kreditom. Več bo sicer jasno in znano šele konec avgusta, ko bodo v RRP vrinili - ali pa tudi ne - še projekt gradnje kanalizacije.
Sicer je pa vmes še vroča politična jesen in prav vsak sklep se ob morebitnem novem vodstvu občine in novi sestavi občinskega sveta lahko tudi prekliče ...
Simona Meznarič
Pojasnilo
V članku Veliko razočaranja in pritožbe je bilo za Občino Markovce napačno zapisano, da se občina na eno zavrnjeno vlogo ne bo pritožila. Kot je pojasnil župan Franc Kekec, se je občina na zavrnjeno vlogo že pritožila, v primeru neuspešne pritožbe pa bodo predvidena lastna sredstva za soudeležbo z rebalansom preusmerili v ureditev drugega cestnega odseka.
Ur.
Trnovska vas • Pred prvim kmečkim praznikom
Oča so koso klepali
Ideja o tem, da bi tudi v Trnovski vasi izvedli skupno občinsko prireditev, namenjeno obujanju starih običajev, je med tamkajšnjimi društvi tlela Ze nekaj časa. Letos pa se bo tudi uresničila; štiri društva bodo namreč zadnji majski vikend pripravila t. i. kmečki praznik z naslovom Oča so koso klepali.
V organizacijo in izvedbo kmečkega praznika so vključena Turistično društvo, Društvo kmetic, Društvo ljubiteljev stare tehnike, PGD Biš in Občina. Koordinator velikega trnovskega praznika pa je predsednik odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti ter občinski svetnik Manfred Jakop, ki je o tem povedal: »Dolgo smo se že pogovarjali, da naša občina nima neke prepoznavne prireditve, kot je to značilno za kar nekaj drugih občin. Iz teh pogovorov se je nato razvila ideja, da bi lahko takšno prireditev izvedli skupaj s prostovoljnim gasilskim
društvom Biš, ki že tradicionalno konec maja pripravlja gasilsko tekmovanje z vaško veselico pod šotorom in ki ga lahko tudi dobro izkoristimo. Zaradi datuma se nam je zdelo najprimernejše, da vsebino našega kmečkega praznika prilagodimo kmečkim opravilom v tem letnem času. In kot je znano iz preteklosti, so se naši predniki konec maja in v začetku junija posvečali predvsem košnji, zato bo tudi osrednja vsebina prvega kmečkega praznika v Trnovski vasi namenjena prav temu opravilu,« je povedal Jakop.
Od tekmovanja koscev do narodne noše
Organizatorji prireditve pa se niso omejili zgolj na prikaz ročne košnje, ampak bodo obiskovalcem pokazali tudi razstavo stare tehnike; zlasti orodij, ki so jih uporabljali kosci pri košnji, pri sušenju trave in spravilu sena. »V prvem delu prireditve, za katerega sta zadolžena Turistično društvo in Društvo kmetic, bo najprej prikazana priprava kose, ročna košnja na stari način, razmet trave in njeno sušenje ter ostali običaji, kot
so priprava in pogostitev s tradicionalno malico oz. jed-mi za kosce, zapele se bodo tudi ljudske pesmi, ki so bile nekoč značilne ob košnji ipd. Nato bo sledilo odprtje razstave vseh starih kmečkih orodij za košnjo in spravilo v kulturnem domu, za konec pa bo sledil tekmovalni del, kjer se bodo tekmovalci, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, pomerili v ročni košnji; ocenjevalo pa se bo po več kriterijih, ne le po hitro-
sti, ampak tudi kvaliteti košnje itd. Tekmovanje bo sicer potekalo v dveh kategorijah; v prvi se bodo pomerile petčlanske ekipe iz naših vaških odborov, pričakujemo jih sedem, v vsaki ekipi pa bodo trije kosci in dve gospodinji, ki bosta raztrosili travo, tekmovali pa bodo v treh igrah s prikazom vseh del. Od košnje do »delanja navlov« itd. V drugi kategoriji pa se bodo pomerili v košnji posamični tekmovalci, ne glede na sta-
Manfred Jakop, koordinator prvega velikega kmečkega praznika v Trnovski vasi, pravi, da bo videti marsikaj zanimivega.
rost in med njimi bo nato izbran najboljši in najhitrejši kosec, ki bo prejel pokal in priznanje, prav tako kot tudi najboljše ekipe,« je o celodnevni nedeljski prireditvi še povedal Manfred Jakop.
Ena izmed zanimivosti prvega kmečkega praznika v Trnovski vasi pa bo gotovo tudi prva javna predstavitev slovenskogoriške narodne noše, ki jo je prav za ta namen sešila domačinka Leopoldina Lovrenčič. Ob tem bo seveda, kot zatrjujejo organizatorji, dobro poskrbljeno za jedačo, pijačo in večerno zabavo, prireditev pa bodo s pesmijo obogatili še Vokalni kvintet domačega društva upokojencev ter ljudski pevci Kulturnega društva.
»Želimo si in upamo, da bo ta kmečki praznik postal tradicionalna prireditev občine Trnovska vas, v prihodnje pa ga nameravamo nadgrajevati tudi z drugimi vsebinami, seveda vse v povezavi s starimi običaji naših dedkov in babic,« je še povedal Jakop.
SM
Foto: SM
Ormož • SDS proti arbitražnemu sporazumu
Ta referendum naj bi bil drugačen
V nakupovalnem centru Holermuos so poslanci in drugi gostje iz vrst SDS na javni tribuni pojasnili, zakaj bodo 6. 6. na referendumu glasovali proti.
Foto: Viki Ivanuša
Na odru so se pred mikrofonom zvrstili Marijan Pojbič, Bojan Šinko, Dragutin Mate in Branko Marinič.
Sloveniji se s sporazumom nikamor ne mudi, v EU je kar nekaj sporov med članicami, med Španijo in Portugalsko, po besedah Dragutina Mateja, meja na eni točki ni določena že celih 450 let. Opozoril je, da se ti problemi povsod rešujejo zelo počasi, z veliko volje iz obeh strani. Problem arbitražnega sporazuma pa je menda v tem, da predvideva, da bi najprej določili mejo na morju, potem pa stik Slovenije z mednarodnimi vodami. In tukaj je po Matejevem mnenju problem, ker teritorialne vode Slovenije ne bodo imele stika z mednarodnimi vodami. Stanje je primerjal s parcelami, kjer ena od strank nima dostopa do ceste in ji druga nudi služnost. S služnostjo pa tudi med najboljšimi prijatelji lahko čez čas pride do problema. Opozoril je na Luko Koper, ki ni le podjetje, ampak logistični center, od katerega je pri svojem poslovanju odvisno veliko število podjetij. »Problem arbitraže je v tem, da bodo vzeli skrajno točko Slovenije in skrajno točko Hrvaške in mejo potegnili po sredini, to pomeni po sredini Piranskega zliva. Zgodovinsko gledano Piranski zaliv ni bil nikoli razdeljen, vedno je bil pod kontrolo slovenske policije. Zato menimo, da Sloveniji pripada morje do mednarodnih voda. V arbitraži pa lahko v najboljšem primeru dobimo stik,« meni Mate, ki trdi tudi, da argumenti o tem, da bo Hrvaška kmalu članica EU, ne vzdržijo, saj meje ostanejo znane tudi po vstopu, točno se ve, kjer potekajo meje. Umaknejo se le mejni organi, mejni kamni pa ostanejo, kjer so. Mate je mnenja, da Slovenija ne bo utrpela nobenih posledic, če sporazum zavrne. Če pa nanj pristane, pa svojo usodo zaupa nekomu tretjemu. »Sloveniji se ne bo zgodilo nič, če sporazum zavrne. V Evropski uniji je kar nekaj držav, ki blokirajo pristop novih članic. Najlepši primer je Grčija, ki blokira začetek pogajanj Makedonije, ne konec, začetek, in to samo zaradi imena Makedonija. In ali je Grčija zaradi tega kaj osamljena v EU? Ne, vsi ji pomagajo, ker je v gospodarski krizi,« je nadaljeval Mate.
Omenil je tudi, da je prav zanimivo, kako hitro je arbitražni sporazum napredoval, kot bi nekdo želel, da se ne bi ukvarjali s finančno in gospodarsko krizo in da se oči javnosti od dejanskih problemov usmerijo drugam.
Ormoško morje mora biti skupno
Zbrane je pozdravil tudi župan Alojz Sok, ki je opozoril, da je Slovenija pred pomembno odločitvijo, čeprav bi se sedaj morali bolj ukvarjati z resničnimi težavami. Prava pot do rešitve meje bi bila glasovanje v parlamentu, dogovor z opozicijo in ne da se s tem obremenjujejo državljanke in državljani. »Vlada se je odločila, da bo s svojo koalicijsko večino uresničila namero in potrdila sporazum, katerega izida ne poznamo. Vsi, ki živimo ob meji, se veselimo, da bo Hrvaška kmalu v EU, saj bo to pomenilo novo kvaliteto v komunikaciji in sodelovanju. Vendar s tem arbitražnim sporazumom dolgoročno onemogočamo svojo državo kot pomorsko državo. Sporazum Drnovšek - Račan je predvidel, da se Ormoško jezero dodeli sosednji Hrvaški. Elektroprivreda Varaždin je to jezero kupila in je njena lastnina, a meja ne more potekati tako, da bo celotno je-
zero ostalo znotraj Hrvaške, saj nikoli ni bilo tako. Arbitri bodo gotovo pod drobnogled vzeli tudi ta sporazum in lahko se zgodi, da bo Ormož ostal brez Ormoškega jezera. V 70. letih je bila zemlja zanj s sklepom občinske skupščine na silo odvzeta članom agrarne skupnosti Frankovci in nekaterim kmetom. Današnji občinski svet je sprejel stališče, da se ne strinja s tem, da Ormoško jezero v celoti pripade Hrvaški. Poslali smo več dopisov na ministrstvo za zunanje zadeve in nikoli nismo dobili nobenega pojasnila na naša vprašanja. Kljub temu da imamo dobre odnose s hrvaškimi občinami in si takšne tudi želimo, pa se je ob sprejemu sporazuma Drnovšek - Račan začelo dogajati, da so hrvaški ribiči z jezera odganjali slovenske in to se bo ponovno. Takrat nam nič ne bo pomagalo, da bomo vsi v EU,« razmišlja Sok in meni, da bi bilo Ormoško jezero potrebno urediti kot skupno lastnino, saj bi bil le tako omogočen skupni nastop na turističnem trgu.
Tudi Branko Marinič meni, da je arbitražni sporazume slab, poleg tega pa mnogi državljani niti ne poznajo njegove vsebine, sam jo je menda izvedel šele iz tujih medijev. »Če bi se zavedali odgovornosti, bi arbitražni sporazum najprej predstavili
javnosti, ne pa da se je skrival. Ustava v 4. členu pravi, da je Slovenija ozemeljsko enovita in nedeljiva država. Ustava se spreminja z dvotretjinsko večino. Z arbitražnim sporazumom se je posegalo v ustavna določila in uporabljala se je navadna večina. To ni referendum kot vsi ostali, to ni še eden izmed mnogih. Ta referendum je nekaj drugega od vseh doslej, še nobeden nas ni stal toliko, kot nas bo ta, če ne bomo glasovali proti. Dali smo Koroško, dali smo Gorico, morja ne damo!« je zaključil Marinič.
Poslanec Marijan Pojbič pa je celo menil, da gre za načrtno podreditev Slovenije z željo, da se jo odreže od mednarodnih voda.
Viki Ivanuša
s Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Od tod in tam
Ptuj • Intervencijski posegi na stavbi UE
Foto: Črtomir Goznik
Na poslopju Slomškove 10, kjer je sedež Upravne enote Ptuj in kjer ima svoje prostore tudi Ministrstvo za obrambo, bodo zaradi poškodovane fasade izvedli interventne posege. Odstranili bodo odpadajoče dele fasade, s tem pa omogočili odstranitev zdajšnje zaščite objekta ob vhodu in pločniku. Kot V ta namen so že pripravili sporazum, ki ga bodo o teh delih sklenili z Ministrstvom za javno upravo. Interventni posegi so ocenjeni na okrog deset tisoč evrov. Hkrati potekajo tudi dogovori o kompletni sanaciji fasade, za katero bodo potrebovali nekaj deset tisoč evrov. Večinski lastnik Slomškove 10 je MO Ptuj, njen lastniški delež znaša 71,2 odstotka, z 28,8 odstotka pa je njen lastnik Ministrstvo za obrambo.
MG
Ptuj • Predavanje o rimski Petovioni
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani Tacit hotela Primus sta TD Ptuj in Terme Ptuj 14. maja pripravila predavanje o tem, kaj je Ptuj pomenil v rimskem obdobju. O tem sta
peščici od skoraj 500 vabljenih predavala eminentna strokovnjaka za področje antike dr. Svetlana in dr. Božidar Slapšak, ki ju je ob tej priložnosti predstavila Mojca Vomer Gojkovič (na fotografiji). Predsednik TD Ptuj Albin Pišek je povedal, da naj bi s tem predavanjem tudi odgovorili na večno dilemo, ali je Ptuj najstarejše slovensko mesto. Ptuj je bil resda ena najstarejših naselbin. Kot mesto naj bi nastal v začetku drugega stoletja, najstarejše mesto pa naj bi bila Emona. Iz rimskega obdobja Ptuja dobra poznamo industrijski del, ne poznamo pa političnega dela. Na Vičavi, kjer je bil forum, mora biti zakopana še vsa zgodovina mesta, je Ptujčanom povedal dr. Božidar Slapšak.
MG
Ptuj • Z motorjem v Maroku
V Park hotelu na Ptuju se je s potopisnim predavanjem Z motorjem ob Atlantskem oceanu in Sahari - Maroko 2009 predstavil Slavko Visenjak.
Javnosti je bolj poznan kot gospodarstvenik in bivši župan občine Gorišnica kot pa motorist in popotnik. Predavanje je Visenjak opremil s številnimi fotografijami in delno tudi z videoposnetki, da seje slišal glas motorja v Sahari, ker kot je povedal, je s tem skoraj 1400 km dolgim potovanjem želel okusiti prah v Sahari. Na glede na zahtevnost poti je na njej preživel lepih devet dni Afrike, v kratkem pa se bo podal na novo motoristično pot, tokrat že s kamero na čeladi, da bo lahko vozil bolj sproščeno. Zdaj je moral pogosto voziti le z eno roko, ker je z drugo ali fotografiral ali snemal.
Foto: MG
Ormož • Namenu predali atletski stadion
Pripravljen za mlade atlete
Minulo soboto, na zofijino, so v Ormožu predali namenu atletski stadion. Slovesnost so spremljale številne športne aktivnosti, ki pa so bile zaradi vztrajnega dežja in nizkih temperatur bolj kisle. Prireditev so skupaj organizirali Občina Ormož, Osnovna šola Ormož in Atletski klub Ormož.
Foto: Viki Ivanuša
Stadion je svečano predal namenu župan Alojz Sok skupaj z učenci OS Ormož.
Prejeli smo
Odziv na izjave g. Šumenjaka!
Odzivam se na članek v vašem časopisu z dne 14.maja 2010 o poteku tiskovne konference ormoške SDS.
V svojem izvajanju je g. Šume-njak več časa kot za predstavitev novega županskega kandidata namenil temu, kakšno sramoto za najini stranki sva z g. Podgo-relcem povzročila s tiskovno konferenco v zvezi z zahtevo opozicije po sklicu izredne seje občinskega sveta.
Za njegovo izjavo, ki se nanaša na dogajanja na zadnji seji KVlAZ-a, in posledično obtožbe, da sem lagal, uporablja kot argument mojo neresnično navedbo, da se ni snemala samo ta seja, saj je tajnica občinske uprave pojasnila, da se ni snemalo že najmanj deset sej komisije, istočasno pa je potrdil, da se seja res ni snemala ter da se je zapisnik napisal tako, kot ga je sam narekoval. Ker sem se tako grdo zlagal o številu nepo-snetih sej, potem po njegovem posledično lažem v kamere tudi na sejah občinskega sveta, za kar pa zopet ni navedel niti enega argumenta.
Zakaj se seje KVIAZ-a ne snemajo več, ve verjetno samo on, saj tajnica občinske uprave ne sme dajati nobenih pojasnil. Verjetno se to dogaja zato, da se zabrišejo vse sledi, ki bi lahko oporekale sestavljenim zapisnikom sej, v katerih je po njegovi izjavi lahko zapisano samo to, kar on dovoli.
Zanimivo pa je to, da je takšen opis dogajanja na seji KVI-AZ-a, kot sva ga predstavila s kolegom Podgorelcem, na zadnji seji Občinskega sveta v veliki večini potrdila tajnica občinske uprave ga. Zemljakova, ki je potrdila, da je pri sporni točki g. Šumenjak zaključil glasovanje z izjavo: ni izglasovano.
O kakršnem koli tolmačenju statuta v času, ko sva seji prisostvovala z g. Podgorelcem, ni bilo govora, res pa je, da je g. Šu-menjaka tajnica občinske uprave opozorila, da po veljavnem poslovniku sklep ni izglasovan.
Kaj se je dogajalo po tem, ko sva sejo z g. Podgorelcem zapustila, in kako je bil izglasovan sklep, za katerega je predhodno Šumenjak ugotovil, da ni izglasovan, pa ne morem in ne želim
komentirati.
Prav tako ne želim komentirati delo KVIAZ-a v prejšnjem mandatu, v katerem je takratna opozicija na predlog sedanjega župana zavrnila sodelovanje, sam g. Šumenjak pa je kot zunanji opazovalec potreboval dolga štiri leta, da je ugotovil, kaj vse je bilo v zvezi z delom komisije na eni od takratnih sej narobe.
Kar pa se tiče njegovih trditev, da sem pripravljen lagati tudi v kamero, pa ga vprašujem, ali ne sediva na istih sejah občinskega sveta, saj se v vsem štiriletnem mandatu tega občinskega sveta praviloma ni oglašal, da bi nasprotoval mojim razpravam takrat, ko sem opozarjal vladajočo koalicijo, da delajo škodo občanom občine Ormož, ko so: izglasovali takšno delitveno bilanco, ki je za Ormožane škodljiva,
prekinili ali opustili pripravljene idejne projekte iz prejšnjega mandata, kar pomeni, da bi danes že imeli nov vrtec in glasbeno šolo ter urejeno grajsko pristavo za potrebe muzejske dejavnosti,
ko so dovolili poseg v zaščiten grajski park zaradi izgradnje parkirišč,
ko so nam zapravili samostojni Ormoški muzej, zaradi česar je odšlo kar nekaj visokoizobra-ženega kadra, ter nas danes skupni muzej stane več, kot bi nas stal samostojni v taki obliki, kot je že deloval,
ko sem trdil, da mora občina Ormož zahtevati izgradnjo vzhodne obvoznice hkrati z modernizacijo železniške proge,
ko sem opozarjal, da vsi občani, društva ali podjetja niso v enakopravnem položaju pri odmeri komunalnega prispevka,
ko sem opozarjal na slabo pripravljene proračune, ki v času tega mandata niso zagotovila nobenega novega delovnega mesta,
ko sem opozarjal na slabo pripravljene identifikacijske dokumente za izgradnjo cest s posegi na privatna zemljišča brez soglasja lastnikov, ko sem opozoril, da je odkup
starih objektov grajske pristave in zemljišč v glinokopu nepotreben, ker sem smatral, da jih mora občina pridobiti brezplačno kot nadomestilo za izkoriščanje rudnih bogastev, kar glina vsekakor je. Vse smo plačali, danes pa se v družbi Wienerber-ger pripravljajo na zmanjšanje obsega zaposlenih,
da ne govorim o dogajanjih v zvezi z izgradnjo namakalnega sistema, centra za ravnanje z odpadki, ureditve industrijske cone pa tudi o drugih problemih, o katerih sem razpravljal na sejah občinskega sveta.
Kje je bil takrat g. Šumenjak, da bi osporaval mojim besedam in preprečil po njegovem laganje v kamere? Ni ga bilo slišati, sedel je, se posmehoval in čakal, da bo glasoval tako, kot so se po izjavi župana v koaliciji dogovorili zvečer pred sejo Občinskega sveta,
računajoč na večino v občinskem svetu, tako dolgo, dokler tudi njihovi svetniki niso ugotovili, da s takšno buldožer politiko občina Ormož nima nobene perspektive. Njegovi edini prispevki h kvalitetnemu delu občinskega sveta so bili branje izvlečkov zapisnikov KVIAZ-a, ki jih tako ali tako po njegovi izjavi zapiše tako, kot sam hoče.
Kot višek vsega pa bi sedaj še določal oziroma predpisoval volivcem, koga naj volijo v bodoči Občinski svet. Po njegovih izjavah sodeč bi bilo za občane Ormoža najboljše, če bi v občinskem svetu sedelo dvajset Šume-njakov kot občinskih svetnikov, enaindvajseti pa bi bil kar sam g. Šumenjak kot župan.
Izjave g. Šumenjaka na citirani tiskovni konferenci jemljem kot izjave nekoga, ki je obupan, ker se mu je podrl svet zaradi razpadanja stranke, ki zato ne more več zagotavljati večine v občinskem svetu, za kar potem krivi vse okoli sebe, seveda pa je zato najbolj primerna opozicija oziroma posamezni opozicijski svetniki.
Slavko Kosi,
svetnik OS občine Ormož
V Mestni grabi v Ormožu je z urejenim atletskim stadionom nastala zaokrožena ponudba možnosti za ukvarjanje z različnimi športi. Poleg atletskega igrišča je v Mestni grabi še igrišče za nogomet, rokomet, tenis, v kratkem bodo začeli graditi tudi dve igrišči za odbojko na mivki. V pripravi je tudi lokacijska dokumentacija in projekti za pomožno nogometno igrišče.
Sam stadion je bil zgrajen že leta 2006, vendar je bil nedavno dopolnjen z vso potrebno opremo in bo takšen nudil vse možnosti za razvoj atletskih disciplin. Investicija znaša okrog 400.000 evrov, je povedal župan Alojz Sok in dodal, da je upravnik stadiona postala OŠ Ormož, ki je tudi izrazila željo po uradnem odprtju. Župan je po prvem krogu na stadionu priznal, da na svojo nalogo ni bil primerno pripravljen. Ne le, da je prišel na tek v salo-narjih, tudi kondicijsko se ni preveč dobro pripravil. Malo v šali, malo pa najbrž tudi zares, je povedal, da že nekaj časa načrtuje, da bi rekreativno tekal in nabiral kondicijo na tem stadionu, vendar doslej še ni bilo prave priložnosti.
Kljub zelo neprijaznemu vremenu se je na stadionu zbralo precejšnje število ljudi, ki so prisluhnili Nini Kolarič, izjemni športnica v skoku v daljino, lastnici državnega re-
Foto: Viki Ivanuša
Ob svečanem odprtju so nastopili učenci OŠ Ormož.
korda na prostem in v dvorani. Povedala je, da je njen dolgoročni cilj preskočiti 7 metrov: »Najlepše bi bilo, če bi mi ga uspelo uresničiti na olimpijskih igra v Londonu. Mislim, da sem to sposobna in res si želim, da preskočim teh 7 metrov. Manjka mi še 22 centimetrov.« Kolaričeva se je pravkar vrnila s priprav na Portugalskem. Tedensko trenira tudi po desetkrat, vsaj trikrat na teden ima dva treninga na dan. Pravi, da so pri nas pogoji za trening poleti solidni, težje pa je pozimi, zato večina vrhunskih športnikov išče možnosti treninga v tujini. Zelo se veseli nove dvorane na Ptuju, kjer bo možnost za skok v daljino, vendar meni, da v Sloveniji manjka krožna dvorana, kjer bi lahko vsi nemoteno trenirali v zimskem času.
Prireditve se je udeležila tudi Maja Mlinarič, ki zase pravi, da je že športnica v pokoju, saj je pred dvema letoma zaključila svojo atletsko kariero. Ukvarjala se je s skokom je v višino in njen rekord znaša 1,79 metra. Zaradi študijskih obveznosti in drugih interesov je v časovnem pomanjkanju atletiko obesila na klin. Kljub temu meni, da je ukvarjanje s športom za mlade zelo dobra zaposlitev in vsem mladim atletom sporoča: »Če
vas atletika veseli, pridno trenirajte in rezultati bodo tudi prišli.«
Istočasno je na stadionu potekal tudi Šport špas, vseslovenski projekt, v katerem sodeluje preko 50.000 udeležencev. Koordinatorica Nataša Kolar iz OŠ Ormož je povedala, da so letos pripravili pohod po Ormoški planinski poti za mlajše osnovnošolce in otroke iz vrtca ter njihove starše. Starejši pa so se pomerili v atletskem tekmovanju osnovnošolcev za veliki atletski pokal Slovenije in za mali atletski pokal Slovenije. V športno obarvanem dnevu so sodelovale osnovne šole iz ormoške občine, Gimnazija Ormož, Vrtec Ormož in Glasbena šola Ormož. Prireditev Šport špas je namenjena druženju treh generacij - otrok, staršev, babic in dedkov. Kolarjeva pravi, da nam v Sloveniji takšnega medgeneracijskega druženja manjka in se tukaj skozi slogan zdrav duh v zdravem telesu lahko lepo uresničuje. Projekt se je prijel in je uspešen, saj je vsako leto več udeležencev. Letos je črto čez načrte naredilo vreme, ki je povzročilo, da so lepo pripravljene stojnice z najrazličnejšo zdravo ponudbo bolj samevale.
Viki Ivanuša
Ormož • Preprečevanje nezgod in prva pomoč
Središčanke zmagale za las
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož, je minuli petek pripravilo medobčinsko preverjanje znanja na temo Preprečevanje nezgod in prva pomoč.
Udeležba na tekmovanju je bila letos zelo velika, saj se je prijavilo 14 ekip iz sedmih osnovnih šol iz občin Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož. Ekipe so bile sestavljene iz po treh tekmovalcev. Tekmovali so učenci petih in šestih razredov. Tekmovalci so reševali teste, v katerih so preverili svoje znanje, ki so ga pridobili na pripravah z mentorji. Vpra-
šanja so zajemala znanja s področja preprečevanja nezgod, prve pomoči in o zgodovini, pomenu in organiziranosti organizacije Rdečega križa. Tekmovalci so lahko dosegli 138 točk in prvouvrščena ekipa OŠ Središče ob Dravi jih je dosegla kar 136. Zmagovalno ekipo so sestavljale Janja Žinko, Urša Vogrinec in Maja Filipič. Drugo mesto pa sta si s 135 točkami
delili dve šoli - OŠ Sv. Tomaž (Sara Nidorfer, Melani Ozmec in Nuša Ivanuša) ter OŠ Ivanjkovci (Sara Mihorič, Sara Šac in Sandra Habjanič). Testne pole je pregledala ocenjevalna komisija v sestavi Boža Antolič, Glorija Mlinaric, Jožica Jurko-vič in Nataša Zoreč, ki je imela ob velikem številu dobrih ekip zelo prijetno delo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zmagovalne ekipe
Sv. Andraž • Zasaditev najstarejše trte
Mini občinski praznik
V središču občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, na trgu pred istoimensko cerkvijo, je bilo v petek pozno popoldan tako slovesno, kot da bi praznovali občinski praznik. Dogodek, ki je zbral veliko občanov, pa je bila zasaditev potomke najstarejše trte na svetu, mariborske žametne črnine ali modre kavčine.
Prireditev so s pesmijo začele pevke Društva gospodinj, nato so sledili nagovori; najprej domačega župana Francija Krepše, ki je poudaril pomen vinogradništva za občino in Slovenske gorice nasploh, označil vinarstvo in vinogradništvo kot eno pomembnih gospodarskih panog v občini, čeprav je ob tem povedal tudi, da slovensko kmetijstvo zelo, zelo zaostaja za evropskim povprečjem.
Za mikrofonom mu je nato sledil gost, mariborski podžupan Rok Peče, ki pa je trto kot mariborski ponos, razen želja po uspešni vzgoji in dobrem pridelku, omenil bolj malo, pač pa se je bolj usmeril v sla-vospev Maribora in bodočih razvojnih projektov, med katerimi je izpostavil prihodnjo evropsko kulturno prestolnico in nato še univerzijado, pri čemer je poudaril, da bi od uspešne izvedbe imelo veliko koristi tudi mariborsko zaledje, kamor očitno šteje Slovenske gorice z Andražem ...
Nato je sledila protokolarna izmenjava daril med županom Krepšo, ki je Pečetu podaril pastirski rog kot simbol kulturne preteklosti občine, pa tudi kot simbol moškosti, poguma in moči, Peče pa je Krepši izročil cepič večstole-tne trte z obema certifikatoma o originalnosti trte in cepiča, knjižico in stekleničko vina iz modre kavčine ter še nekaj drobnjarij.
Italija • 9. festival Sapori di Europa v Spilimbergu
Užitki Evrope
Slovenijo je v mestu muzej in mestu mozaika, kot Spilim-bergo imenujejo, predstavljalo kulturno društvo Klopotec Kog. Na stojnici so skupaj z drugimi narodi ponujali domačo hrano: kiblflajš, zaseko in domače pecivo. Z njimi sta potovala tudi dva vinarja, ki sta predstavila svoje odlično vino. Kot je povedala predsednica društva Cvetka Kocjan, je obiskovalcem prav lepo teknila tudi domača slivovka. Obiskovalce stojnice so opremili tudi
s turističnim materialom, da so si lažje predstavljali, od kod prihajajo. Poleg Italijanov pa je bilo v tem času v Spilimbergu prisotnih tudi precej avtodo-marjev, med njimi tudi Slovenci. Na stojnici so opazili, da Italijani naših vin ne poznajo prav dobro, prav tako tudi ne vzhodnega konca Slovenije.
Nekatere sodelujoče dežele so se predstavile tudi v kulturnem programu. Slovaki so sodelovali z najstniško folklorno skupino, ki je imela izjemno
Potomko najstarejše trte na svetu, 450-letne mariborske modre kavčine, sta v prisotnosti in pod ostrim očesom andraškega župana Francija Krepša ter gosta, mariborskega podžupana Roka Pečeta, zasadila andraški skrbnik Edi Čeh in mariborski ovtar trte Slavek Jenuš.
S svojim petjem in igranjem na zanimive »inštrumente« so med nastopajočimi najbolj navdušili domači osnovnošolci.
Se župan je moral brati božjo besedo ...
Uradni del protokola so zaključili domači osnovnošolci s petjem in igranjem na ljudska glasbila in pripomočke, potem pa je sledilo glavno dejanje: zasaditev trsne cepljenke v ograjen vrtiček pred cerkvijo. Delo sta v celoti opravila ma-
riborski ovtar Slavek Jenuš in andraški skrbnik trte Edi Čeh, medtem ko sta župan Krepša in podžupan Peče vse skupaj le opazovala iz neposredne bližine ... V minutah zasajevanja je na trgu nastala prav neverjetna tišina, tako da je zmotila celo zaposlenega ovtarja Jenu-ša, ki je glasno komentiral: »Ej, ljudje, pa saj ne pokopavamo, ampak sadimo!« Da bo trta res rasla, jo je Jenuš za konec zalil še z vinom, potem pa še povedal, da bodo ovtarja prvo leto še kako potrebovali, kljub skrbniku Čehu in gospodarju Krepši: »Ovtarji nismo kar tak, jas sn že šest al sedem žu-panof zamejo, pa letos ne ven, če nebom spet enega mejo ... Pa želin van, ka bi van trta res dobro rasla, fsaj tak kak naša na Lenti, ki ma že 40 let, pa
je še tak vitalna kak ... uh, eh, ne smen zaj tega tak povedati, ka je gospod župnik tu polek, bom reka, da ma tako kondi-cijo kak najboj mlada ženska! Zaj pa jo še vi, gospod župnik, v roko vzemte!«
In res je kot zaključno dejanje posaditve potomke najstarejše trte pri Sv. Andražu sledil še župnikov blagoslov; toda domači farni gospod Jožef Rajner vsega dela ni opravil sam; k branju berila je pozval kar župana, ki je, hočeš-nočeš, pač v dobro rasti in uspevanja trte lepo prebiral sveta besedila ...
Če kdo misli, da se je s tem svečana zasaditev trte končala, se krepko moti. Po obilnem blagoslovu je namreč nastopilo še domače kulturno-ume-tniško društvo z recitali in
pesmijo, nato pa še odprtje prenovljene župnijske vinske kleti, ki se diči tudi z darovanimi vini članov Vinogradni-ško-sadjarskega društva Vito-marci. Prav to društvo, ki ga vodi Mojca Druzovič, je tudi najbolj zaslužno za pridobitev cepljenke najstarejše trte na svetu, na katero so, kot je v svojem nagovoru povedala Druzovičeva, čakali dve leti: »Zelo smo veseli, da smo prav letos lahko zasadili težko pričakovano trto, posebej zato, ker to leto naše društvo obeležuje 10 let delovanja. Naša trta bo rasla na najlepšem delu občine in prepričani smo, da bo ob skrbi našega člana, vini-čarja in skrbnika Edija Čeha, odlično uspevala!«
SM
Prlekija • 135 let konjereje
V italijanskem mestu Spilimbergo, ki se nahaja dobrih 400 kilometrov daleč v Furlaniji Julijski krajini, je letos že devetič potekal festival Sapori di Europa ali po slovensko Užitki Evrope. Festival je potekal v začetku maja, na njem pa je sodelovalo osem evropskih držav: Slovaška, Češka, Nemčija, Madžarska, Avstrija, Francija, Italija in Slovenija.
Foto: zasebni arhiv
V mestecu Spilimbergo so Slovenijo zastopali člani Kulturnega društva Klopotec Kog.
lepo izdelane koreografije. Avstrijce je zastopala skupina Elfenklang iz Dunaja, ki je igrala klasično glasbo, kar je za takšno prireditev dokaj nenavadno. Veliko so nastopali tudi člani skupine Porini pa počini, ki je bila vsakokrat deležna ogromnega aplavza, je v pogovoru povedala Cvetka Kocjan. Ne nazadnje imajo Porini pa počini, kot posledico dobrih nastopov v žepu tudi že dve vabili za gostovanji v Franciji in Avstriji.
V sklopu festivala so potekale tudi številne druge aktivnost, razstave, rali in različne športne aktivnosti.
Zadnji dan je bil po celem mestu sejem, na katerem se je prodajalo prav vse od mediteranske hrane do lokomotive.
Člani Porini pa počini so nedavno sodelovali tudi na mednarodnem glasbenem sejmu v Majšperku. Prikazali so tudi instrumente, na katere igrajo in jih izdeluje Ivan Kocjan. Nastopila pa je tudi etno skupina OŠ Ormož Gudalo, ki je nastala kot posledica dobrega sodelovanja med rokodelcem Kocjanom in šolarji.
Viki Ivanuša
Slovesna posaditev lip
Prve konjske dirke v Sloveniji so bile 12. septembra 1974 na podeželski cesti med Križevci in Ljutomerom, leto dni pozneje, 26. maja, pa je bilo v Gradcu registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. Z njegovo ustanovitvijo se je pričela načrtna vzreja ljutomerskega kasača.
Reja kasaških konj in kasaške dirke so pomenile pomemben napredek podeželja. Kot je zapisano v prvi avstrijski rodovniški knjigi, ki obsega okoli 600 strani, je bilo v letih od 1892 do 1897 na ozemlju današnje Slovenije registriranih 114 kasaških žrebet z 51 kmetij ljutomerskega rejskega okrožja. Da bi ohranili bogato kasaško dediščino, so se v kasaškem klubu Ljutomer odločili, da pričnejo priprave za ureditev muzeja reje kasaških konj in prirejanja kasaških dirk. V ta namen je bil del sredstev pridobljen na ministrstvu za šolstvo in šport RS, preostanek pa bodo zagotovile občine Pr-lekije.
Slavnostno obeleženje 135-letnega delovanja kasaškega kluba (KK) Ljutomer je bilo s saditvijo lip pred poslovno stavbo kluba, kjer bo urejen muzej, minulo nedeljo v sklopu tretjih letošnjih kasaških dirk na ljutomerskem hipodromu. Posajenih je bilo dvanajst lip, ki so jih simbolično obdali
z zemljo predstavniki (v večini župani) prleških občin: Apače (Darko Anželj), Gornja Radgona (Anton Kampuš), Križevci (Branko Belec), Ormož (Branko Šumenj ak), Radenci (Mihael Petek), Razkrižje (Stanko Ivanušič), Središče ob Dravi (Jelka Zadravec Trstenjak), Sveti Jurij (Anton Slana), Sveti Tomaž (Aleš Luci), Veržej (Slavko Petovar) in Ljutomer
(Franc Jurša) ter KK Ljutomer (Janko Slavič). Trinajsto lipo bo posadil predsednik države Danilo Türk, ko si bo 8. avgusta v Ljutomeru ogledal slovenski kasaški derbi. Številka 13 lip pomeni ena posajena lipa na posamezno desetletje in prav maja letos poteče 135 let od ustanovitve takratnega društva, današnjega naslednika KK Ljutomer.
Niko Šoštarič
Podžupanu občine Ormož Branku Sumenjaku je pri postavitvi lipe pomagal član KK Ljutomer Jože Osterc.
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Znova otroški parlament
Druženja z vrstniki so pomembna
12. maja so se na drugem zasedanju medobčinskega otroškega parlamenta v tem šolskem letu v ptujskem Centru interesnih dejavnosti sestali predstavniki osnovnih šol na območju upravne enote Ptuj.
Otroški parlamenti, ki potekajo že od leta 1990, so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Izvajajo se v vseh šolah po Sloveniji in se nadaljujejo s parlamenti na občinski in regionalni ravni ter se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu.
Na tokratnem medobčinskem zasedanju, ki so se ga udeležili predstavniki osnovnih šol Breg Ptuj, Cirkulane, Zavrč, Podlehnik, Kidričevo, Cirkovce z mentorji in mentorici iz Osnovnih šol Olge Meglič Ptuj ter Majšperk, so se prisotni med drugim seznanili s potekom zasedanja nacionalnega otroškega parlamenta ter skupaj z Nevenko Aljo Gerl, regijsko koordinatorico otroškega parlamenta za ptujsko območje, pregledali dosežke
Predstavniki šol so ugotovili, da so za odpravljanje diskriminacije potrebne izkušnje.
na šolah in v svojih okoljih na področju letošnje obravnavane teme: Diskriminacija, stere-otipi in rasizem.
V letošnjem šolskem letu je
namreč na osnovnih šolah na ptujskem območju potekalo več programov, povezanih s to temo. Udeleženci srečanja so tako ugotovili, da so za prepre-
Ptuj • Glasbeni Muzejski vikend
Lončeni bas za domov
16. maja so se lahko otroci skupaj s starši ponovno udeležili Muzejskega vikenda, prireditve, ki poteka v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož marsikatero nedeljo v pedagoški sobi na Ptujskem gradu. Tokratna je bila v znamenju izdelovanja ljudskih glasbil.
Na minuli Muzejski vikend, ki je bil posvečen mednarodnima dnevu družin in muzejskemu dnevu, so povabili ljudskega godca Ivana Kocjana iz Miklavža pri Ormožu, ki je prikazal izdelovanje ljudskih glasbil. Izdelovalec je tudi avtor lončenega basa, ki je bil pred kratkim izbran za najboljši turistični spominek Prlekije za leto 2009.
Bas so si lahko izdelali tudi otroci, prelistali so lahko otroške knjige s področja glasbe in glasbil ter si pod vodstvom muzejskega vodnika ogledali zbirko glasbil.
Kocjan jim je najprej pokazal, kako se igra na lončeni bas,
Otroci so se tokrat z veseljem lotili izdelovanja glasbil.
potem pa še postopek njegove izdelave. »To je glasbilo, ki ga lahko z malo pomoči otroci
izdelajo sami, nanj lahko tudi igrajo in si ga nesejo domov. Za izdelavo potrebujemo lonec iz
Ptuj • Šport špas v Vrtcu
Druženje vseh generacij
Foto: Črtomir Goznik
čevanje in odpravljanje diskriminacije potrebne primerne izkušnje, zato so pomembni druženje z vrstniki iz drugih kulturnih okolij, izmenjave med šolami, tekmovanja ... Prav tako so se seznanili s temo otroškega parlamenta v novem šolskem letu, ki so jo izglasovali mladi parlamentarci, glasi pa se: Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika.
Pripravili so tudi nekaj predlogov za delo otroškega parlamenta v novem šolskem letu, in sicer bodo ohranili rdeče kartone za nestrpni govor na zasedanju ter uvedli še rumene za ponavljanje že povedanega. Ta predlog bodo posredovali tudi Zvezi prijateljev mladine Slovenije, nacionalnemu organizatorju otroškega parlamenta.
Polona Ambrožič
gline (ki ga moramo pobarvati, da je temne barve), svinjski mehur (ta se da danes kupiti), palčke iz okrasne trstike, na koncu pa pride še 'bat', ki se naredi iz vrvice in sekundnega lepila, da se potem vse skupaj priveže. Zadnje čase je na splošno velik interes za izdelovanje ljudskih glasbil,« je povedal Kocjan, ki podobne delavnice vodi tudi po šolah, doma pa izdeluje še lesene harmonike, razne pišča-li, trobente, nunalce ...
Delavnice na Ptujskem gradu, na katerih je udeležba brezplačna, ponavadi najraje obiščejo predšolski otroci in učenci nižjih stopenj osnovne šole. »Najde pa se tudi kak starejši, ki ga to zanima. Otroke predvsem veseli, če se izdelujejo predmeti, ki jih lahko sami naredijo, okrasijo in podobno, da je izdelek lep in njihov. Veseli pa so tudi, če jim starši pomagajo,« je razložila Renata Pintarič, muzejska pedagoginja, ki je poleg kustodinje in pedagoginje Metke Stergar vodila nedeljsko delavnico.
Polona Ambrožič
Prireditev Šport špas - dan druženja vseh generacij, ki temelji na doslednem spoštovanju vrednot športa, zdravja in ekologije, so letos izvedli že tretjič.
V okviru prireditve so 15. maja želeli izvesti pohod, kviz in stare igre, a jim jo je zagodlo slabo vreme, zato so se očki in mamice z malčki, ki so se jim pridružili tudi dedki in babice, morali zadovoljiti s krajšim sprehodom v okolico enote Zvonček, kjer so se tudi zbrali. Nagradili so vse otroke, ki so se pohoda udeležili, najštevilčnejšo družino, to je bila družina Urbančič, najstarejšega udeleženca Viktorja Hotka in najmlajšo udeleženko Majo Ur-bančič. V vseh enotah vrtca so v okviru druženja treh generacij zbirali tudi stari odpadni papir; akcijo so zaključili 19. maja.
Tednikova knjigarnica
Na srečo imamo ...
O srečnem življenju in o napotilih za ustvarjanje nasmehov je zadnja leta izšlo nič koliko knjig. V vzajemni knjižnični bazi (cobiss.si) je najti s ključno besedo sreča (KW = sreča) kar 835 zadetkov (knjige, članki, disertacije, cede-ji ...), na primer: Sreča je metulj, Knjiga o sreči, Družinska sreča, Moja ženskost, moja sreča, Vsak je svoje sreče kovač, Umetnost srečnega življenja, Sreča se skriva v tebi, Človek in sreča, Moja pot do sreče, Pot do sreče, Kdaj se bo meni nasmehnila sreča, Pravica do sreče. Kot da bi bila večna srečnost nekaj povsem normalnega! Nasprotno: neskončno, močno občutenje srečnosti nakazuje, da nekaj pač ne more biti čisto v redu, ali pa so vmes substance, ki tak občutek zbujajo. Saj, kaj pa pomeni nasprotno od nenehnega veselja? Nenehna globoka žalost; ja, le-ta pa je jasen znak za težave. Vsekakor ima lahko nenehno prizadevanje k sreči ravno nasprotne učinke, sprejemanje cele palete čustvenih stanj z življenjskimi situacijami, ki take in drugačne čustvene odzive povzročajo, je osnova za spodobno bivanje. Prav o slednjem je nujno poučevati otroke in tudi odrasle - najlaže s pomočjo dobre literature.
Pred kratkim je izšla pri Mohorjevi družbi iz Celovca odlična slikanica, zbirka več zgodbic vrhunskega nemškega avtorja Helma Heinea. Sam naslov zbirke slikaniških, avtorskih (avtor besedila in avtor ilustracij sta združena v eni osebi) pripovedi izraža bistvo: Na srečo imamo prijatelje, pri čemer je besedica prijatelje posebej poudarjena z večjim tiskom in prav tako pisavo. Knjiga, ki jo priporočam predšolcem in učencem tja do šestega razreda, ima sicer manj nujen podnaslov, ki navaja glavne junake priljubljenega avtorskega seriala zgoraj navedenega avtorja: Najlepše pustolovščine Franca Kokota, Janija Miška in debelega Valdemarja v eni knjigi. Ne peti strani knjige, za naslovno stranjo, stoji z izbrano pisavo zapisano:
Na svetu je veliko kmetij, toda nobena ni taka kot Muljava.
Muljava je velika, tako velika, da je na njej prostor za vse.
Muljava je majhna, tako majhna, da je zanjo prostor v najmanjšem srcu.
Muljava ne pripada nikomur, tako kot sonce in zrak ne pripadata nikomur.
Muljava pripada slehernemu, tako kot svet pripada nam vsem.
Pod tem preprostim, a pomembnim sporočilom stoji prikupen avtorjev portret, ki navihano, izza naočnikov zre v mladega bralca, nekoliko je nagnjen nad risalni papir, kjer je skoraj dokončan portret Janija Miška. Levo in desno od avtorja pa kukata iznad risalne mize preostala glavna literarna lika, Franc Kokot in Valdemar. Knjiga združuje šest zgodbic in poseben, verziran dodatek, oziroma povzetek modrosti: Prijatelji, Dirkalno vozilo, Budilka, Obisk, Dnevnik Janija Miška, Muljava. Po vzoru dobrih, starih basni, vsako zaključuje duhovita misel, na samostojni strani s posebno pisavo s pete strani. Na primer: Če stojijo ob polžji hiši, / velikanske so vse miši. Ali: Kadar lakota te grabi,/se k prijateljem povabi./Če imaš s seboj še cvet, / bošpovsod lepo sprejet. //Prosim, tega ne povej/ nikomur drugemu naprej!/ (V slovenščino prevedla Lučka Jenčič.)
Pa srečno s prijatelji in o dobrih knjigah kar naprej povejte!
Liljana Klemenčič
Ptujska Gora-Majšperk • Odprto tekmovanje radioamaterjev
Najboljši Ormožan Mitja Starman
Ptujska Gora in Majšperk sta bila v soboto, 8. maja, v okviru 5. mednarodnega glasbenega sejma tudi gostitelja odprtega prvenstva radioamaterjev v radiogoniometriji, to je lovu na lisico, ki se ga je udeležilo blizu 100 radioamaterjev iz klubov po vsej Sloveniji.
Kot je povedal predstavnik organizacijskega odbora Miroslav Kužner, sicer predsednik domačega radiokluba Ptujska Gora, se je omenjenega odprtega tekmovanja tokrat udeležilo 50 radioamaterjev različnih starosti iz raznih krajev Slovenije, spremljali pa so ga tudi številni drugi ljubitelji radioamaterstva, prijatelji in znanci tekmujočih, tako da je bilo vseh skupaj blizu 100. Start tekmovanja je bil na Ptujski Gori, cilj pa pred dvorano podjetja Albin Promotion na Bregu pri Majšperku, sicer pa so tekmovalci iskali pet skritih oddajnikov na območju med Ptujsko Goro, Narapljem in Bregom.
Najhitrejši med vsemi tekmovalci je bil letos Mitja Starman iz Ormoža, ki je progo pretekel v 78 minutah in 41 sekundah, zelo uspešen pa je bil tudi pri odkrivanju skritih oddajnikov. Drugo mesto je dosegel David Čufer iz Ajdo-
Foto: M. Ozmec
Okoli 50 radioamaterjev različnih starostnih kategorij iz vse Slovenije v družbi z majšperško županjo Darinko Fakin, vodji tekmovanja ter predstavniki gostiteljev iz firme Albin Promotion.
vščine s časom 85:04, tretje pa Niko Gaberc iz Ormoža s časom 87:26. V kategoriji čla-
nice je slavila Maja Marušič iz Krškega s časom 78:54 pred svojo klubsko kolegico Adri-
jano Moškon, ki je dosegla čas 89:07, tretja je bila Nina Radi iz Sevnice s časom 111:55.
Med 24 pionirji je bil v lovu na lisico najhitrejši in najspre-tnejši domačin Marko Kužner
s Ptujske Gore s časom 73 minut in 14 sekund, drugi je bil Jure Zelič iz Sevnice s časom 81:26, tretja pa Jerneja Samec iz Ajdovščine. V kategoriji ju-niorji je slavil Žiga Batič iz Ajdovščine s časom 123:28, drugi je bil njegov klubski kolega Armin Črnigoj, ki je dosegel čas 127:37, tretje mesto pa je dosegel odličen domačin Sebastjan Kužner s Ptujske Gore, ki je dosegel čas 91:15. Najbolje uvrščenim posameznikom so izročili priznanja, podelili pa so jih predsednik tekmovalne ARG-komisije Franci Žankar, predsednik organizacijskega obora Miroslav Kužner in županja občine Majšperk Darinka Fakin. Za pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovanja se je predsednik Miroslav Kužner v imenu organizacijskega odbora za izvedbo radioamaterskega tekmovanja zahvalil podjetju Albin Promotion ter Občini Majšperk.
-OM
P. Gora • Ob 600-letnici in razglasitvi bazilike 1 V. Nedelja • Predstava učencev in zaposlenih
Filatelistična razstava Bugi vugi babica
Na Ptujski Gori sta letos dva pomembna dogodka, ki bosta zaznamovala cerkev Marije Zavetnice. Prvi dogodek je bil že 16. maja, ko so svečano razglasili cerkev za baziliko, drugi pa bo skorajšnja proslava njene 600-letnice.
V dogodke ob 600-letnici cerkve na Ptujski Gori se je aktivno vključilo tudi Filatelistič-no društvo Ptuj. Kot je pojasnil predsednik društva Peter Kreft, so v ta namen pripravili in izdali posebni spominski kuverti, priložnostna žiga, osebno znamko in maksimum karti. Maksimum karta je razglednica, ki naj bi kar v največji meri posnemala vsebino izdane znamke. Znamka je nalepljena na slikovni strani razglednice in je žigosana z žigom prvega dne. Pripravili so
tudi zanimivo razstavo znamk s cerkveno tematiko, kjer so razstavili svoje zbirke domači in tuji filatelisti.
Razstavo so odprli v nedeljo, 16. maja, v prostorih turističnega društva na Ptujski Gori tik pred razglasitvijo božjepotne cerkve za baziliko. Na ta dan so bili na voljo priložnostni poštni žig, osebna znamka, spominska kuverta in maksimum karti. Ptujski filatelisti bodo prisotni tudi na osrednji slovesnosti ob 600-letnici cerkve Marije Zavetnice, ki bo 3. julija
letos, tega dne pa bodo izdani tudi novi priložnostni poštni žig, spominska kuverta in maksimum karti.
Ptujski filatelisti so na ta način obeležili pomembna dogodka in ju predstavili občinstvu ter zbiralcem doma in po svetu. Na razstavi, ki je odprta v času uradnih ur turističnega društva, predvidoma vse do 11.julija letos, pa je možno vse te izdelke tudi kupiti, zato bralce vabijo, da si ob obisku Ptujske Gore vzamejo čas tudi za ogled filatelistične razstave.
-OM
Učenci in zaposleni na OŠ Velika Nedelja so pripravili glasbeno-plesno-gledali-ško predstavo z naslovom Bugi vugi babica. V predstavi je sodelovalo 70 učencev in učenk, od prvega do vključno devetega razreda, ter precej delavk in delavcev šole.
Zgodba govori o deklici Maji, ki skupaj s prijateljicami išče svojo babico. Pri tem najprej zaide na nenavadno kmetijo, kjer skupaj s svojimi kurami, piščančki in drugimi živalmi živi Bugi vugi babica. Kot že ime pove, babica zelo rada pleše, kurji ansambel pa ji igra, in z njo zaplešejo tudi Maja in prijateljice.
Na svoji poti Maja in njene prijateljice naletijo tudi na čarobne vile, čudno babico Sra-
ko in njene smešne vnuke, ki živijo v velikem gozdu. Tudi pri njih je veliko glasbe in plesa.
Razplet zgodbe je srečen, saj Maja na koncu najde svojo babico. Na njenem domu jo namreč obiščeta obe babici, ki ju je na svoji poti spoznala. Poučno pa je tudi sporočilo zgodbe, ki pravi, da so tisti, ki nas imajo najbolj radi, pogosto čisto blizu nas. Vendar tistih, ki so blizu, pogosto ne opazimo.
Predstava je zabavna, po-
učna in tudi vzgojna. Na svoj račun pa so prišli tudi vsi ljubitelji dobre glasbe in plesa. Za predstavo so značilni tudi lično izdelani kostumi, lepa scena ter prisrčen in preprosto povezan nastop učencev in učiteljev. Celoten izkupiček predstave so namenili za šolski sklad, od koder se bo sofinanciral razširjen program učencev - valeta, izleti, šola v naravi.
Viki Ivanuša
Foto: M. Ozmec
Zanimivo fiiateiistično razstavo so člani Fiiateiističnega društva Ptuj pripravili v prostorih turističnega društva na Ptujski Gori.
Foto: zasebni arhiv
Poleg dobre glasbe in plesa so za predstavo značilni tudi lični kostumi in lepa scena.
Med ljudskimi pevci in godci • Edinstvene sestre Kopinske
Pesmi, ki so jih peli naši starši
Žensko vokalno skupino ljudskih pevk iz Cirkulan res sestavljajo prave sestre; trenutno jih skupaj poje pet, medse pa so vzele še sestrično. Na vprašanje, kdaj so začela prepevati, pa energična dekleta v najboljših letih družno planejo v smeh; odgovor je namreč, da že v najzgodnejšem otroštvu, takole kot skupina in čisto zares pa pred šestimi leti. Minulo soboto pa so se javnosti predstavile s prvim samostojnim nastopom in predstavile svojo prvo zgoščenko ljudskih pesmi.
Sestre Kopinske tako sestavljajo: Marija Kokol, Slavica Valenko, Pavla Milošič, Angela Šprah, Zinka Kokol in sestrična Zinka Brec. Na samem začetku je zraven prepevala tudi šesta sestra, ki pa se mora danes posvečati svoji mladi družini, zato jo je nadomestila sestrična.
»V zgodnjem otroštvu in mladosti smo res veliko pele, skupaj z mamo, sorodniki ... Skoraj ni bilo večera, da se po naši kuhinji ne bi razlegala pesem in vse mlajše sestre so začele prepevati zraven takoj, ko so dobile glas. Seveda pa nismo pele le doma, ampak povsod, kamor smo šle, na trgatvah, pa na kolinah,« se smejoč spominja začetkov najstarejša med sestrami, Marija Kokol, ki ima danes 59 let in je od najmlajše pojoče sestre starejša polnih 17 let.
Takole bolj zares in organizirano pa so sestre začele skupaj prepevati pred šestimi leti, še najbolj na pobudo Marije, ki se je takrat upokojila in vrnila iz Ljubljane v Haloze: »Takrat sem pač rekla, da bi lahko obudile naše družinsko petje in tako se je začelo. Pred tremi leti smo se kot sekcija vključile tudi v Kulturno društvo Cirkulane.«
Ime so si pojoče sestre nadele po imenu, ki se je nekoč »držalo« kmetije: »Nam se je po domače vedno reklo, da smo
Kopinski. Od kod točno ta vzdevek, je težko reči, ampak kolikor so vedeli povedati starejši, naj bi ime izšlo iz grmovja, 'kopi(n)ja', ki se ga je izseka-valo okoli nas. Sicer pa je naš pravi priimek Milošič.«
Pobuda najstarejše Marije o skupnem petju kot v mladosti je med sestrami takoj naletela na pozitiven odziv: »Seveda je tudi nekaj težav s skupnimi vajami, ker so ostale še v službah, ampak nam kar gre in smo kar pridne. Vadimo pa malo tukaj v Halozah, pri meni doma, malo pa pri drugi sestri na Ptuju, seveda tudi v stanovanju, vsako drugo sredo. Prostorov za delo sekcij v Cirkulanah namreč še nimamo, upamo pa, da bo to rešeno, ko se bo sedež občine preselil v novo stavbo. Saj te vaje po domovih sploh niso slabe, res prav uživamo, samo je težava, ker vse tudi rade pečemo in potem se vaje redno končajo ob polnih mizah in s polnimi želodci, kar se seveda na koncu pozna pri teži ... « se smejejo sestre in dodajajo, da sicer najraje nastopajo na srečanjih družinskih pevskih skupin, kjer merijo svoje glasove s petjem ostalih: »Najlepše je srečanje v Andražu pri Polzeli, kjer so takšna srečanja že 28 let zapored in je res krasno. Je pa res, da smo edina tako številna skupina samih pojočih sester.
Sestre Kopinske
Poleg nas so znane še štiri sestre Nedeljko iz Ormoža, ostale skupine pa pač sestavljajo družinski ali sorodstveni člani več generacij.«
Pesmi iz maminega zvezka
Sestre Kopinske pojejo domače, ljudske pesmi: »Vse pesmi, ki jih izvajamo, je za nas
napisala naša mama, ki je tudi sama zelo rada pela in tudi prepevala v cerkvenem pevskem zboru. Že na svojo pozno starost pa mi je nekajkrat rekla, da naj ji vendarle kupim en zvezek, da bi ona napisala nekaj pesmi. In potem sem ji enkrat res prinesla en takšen bolj tenki zvežčič in mama je začela pisati. Znala je ogromno ljudskih pesmi in prav
vse je zapisala, nekaj v ta moj zvezek, nekaj zvezkov pa so ji nato prinesle še moje sestre. Me zdaj pojemo izključno te pesmi, ki nam jih je zapustila naša mama. Besedila imamo, melodije se pa starejše sestre spomnimo takoj, ko vidimo besede, saj so to pesmi, ki smo jih ogromno prepevali v otroštvu, res veliko, saj smo pravzaprav prepevale cele dneve.«
Odločitev za izdajo zgoščenke je bila spontana: »Rekle smo si, da bi bilo dobro, če bi te stare pesmi, ki počasi izumirajo, nekako ohranile za zanamce. Denarja nismo imele, ampak smo se ob pomoči brata in še nekaterih dobrih ljudi lotile priprav in vse se je dobro izšlo. Za umetniško izdelavo ovitka je poskrbela kar ena izmed sester, Pavla Milošič, ki zelo rada in dobro slika.« Sicer pa sestre Kopinske niso znane samo po petju, ampak so tudi odlične kuharice in slaščičar-ke, vse po vrsti prav rade in veliko pečejo, v kar so se lahko prepričali tudi gostje na sobotnem koncertu, ko jim ostane kakšna minuta prostega časa, ga pa namenjajo še ročnemu delu in še bi se našlo, kot vedo povedati same in tisti, ki jih poznajo.
Na prvi zgoščenki z naslovom Peli so jih naši starši je dvanajst ljudskih pesmi; nekaj od njih pa so jih sestre Kopin-ske zapele na sobotnem prvem samostojnem koncertu v cirkulanski večnamenski dvorani, na katerem so kot gostje nastopili še ljudski pevci Orači, sestre Vidovič iz Dolene (KUD Rožmarin), cirkulanski ljudski pevci (KD Cirkulane) in sestre Nedeljko iz KD Podgorci.
SM
Velika Nedelja • Tekmovanje mladih tehnikov
Učenci pokazali veliko znanja
Minuli petek sta na OŠ Velika Nedelja potekali kar dve tekmovanji - regijsko tekmovanje modelarjev in državno tekmovanje konstruktorjev.
Tekmovanje konstruktorjev je potekalo v številnih disciplinah. Mladi tekmovalci so na OŠ Velika Nedelja obdelovali najrazličnejše materiale - umetne mase, les, kovino. Tekmovalci v tej disciplini morajo pokazati veliko kreativnosti in znanja, saj morajo najprej imeti idejo, nato izdelek narisati, ga tudi izdelati in predstaviti. Komisija spremlja njihovo delo in jih na koncu oceni. V konstruktor-stvu so učenci tekmovali še v konstruiranju z Lego gradniki, v reševanju problema s konstrukcijsko zbirko Fischer in drugo.
Modelarji pa so tekmovali tudi v športni disciplini v hitrostnem tekmovanju avtomobilčkov. Del regijskega tekmovanja so modelarji opravili tudi na letališču v Moškanjcih, kjer so tekmovali z raketoplani, letali, različnimi zmaji, nekaj tekmovalcev pa si je izdelalo čolne, ladjice in druga plovila in so se predstavili na bazenu
v Ormožu. Modelarji so svoje izdelke že prinesli s seboj. Za vsako izmed področij je bila oblikovana strokovna komisija. Pri tem je vedno dobrodošla pomoč študentov pedagoške fakultete, oddelka za tehniko, ki tako spoznajo praktičen del svojega bodočega dela. S fakultetami regionalni center zveze za tehnično kulturo, ki tekmovanje organizira, dobro sodeluje.
Prevladujejo fantje, število deklet narašča
Tekmovali so učenci od 4. razreda naprej. Večina je bilo fantov, iz leta v leto pa je med tekmovalci tudi vedno več deklet. Sonja Pogorevc, vodja regionalnega centra zveze za tehnično kulturo v Mariboru, je povedala, da je vesela, ker je tudi letos število deklet večje kot lani: »Ker je tehnični pouk v osnovnih šolah v zato-
nu, bi rada pohvalila mentorje, ki še vzpodbujajo otroke, da se ukvarjajo s to dejavnostjo. Tehnika je predmet, v katerem je zajetih veliko dejavnosti in znanj - otrok razmišlja o problemu, izdelek mora narisati, predstaviti, nastopati. V enem izdelku so združena znanja matematike, fizike, ročne spretnosti.« Regionalni center
poleg tekmovanj organizira še številne druge dejavnosti, kot so tabori, poletne šole, izobraževanja mentorjev, dejavnosti za mlade raziskovalce in podobno. Prvi trije uvrščeni v posamezni disciplini so bili nagrajeni z diplomami in udeležbo na eni od dejavnosti centra, kot so modelarske delavnice ali tabori.
Foto: Viki Ivanuša
Mladi tehniki so morali na tekmovanju poleg ideje in tehničnega znanja pokazati tudi precejšnjo ročno spretnost in natančnost.
Državni prvaki so postali: Katja Kojc, iz OŠ Martina Koresa Podlehnik, v izdelavi izdelka iz papirja, mentor Branko Horvat, Miha Zupanič in Rok Stubičar iz OŠ Ljudski vrt Ptuj v izdelavi izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja, mentor Miran Petek, Daša Bojc iz OŠ Fram v izdelavi izdelka iz umetne mase, mentorica Valerija Vodopivec, Simon Rajter in Simon Škof iz OŠ Sv. Ana v izdelavi izdelka iz kovine, mentorica Irena Rola-Bek, Alen Tušek iz OŠ Fram v konstruiranju z Lego gradniki za učence 1. triletja, mentorica Jelka Bojc, Nejc Vantur iz OŠ Anice Černejeve Makole v konstruiranju z Lego gradniki za učence 2. triletja (4. razred), mentor Andrej Šaf-halter, Lena Bojc iz OŠ Fram v konstruiranju z Lego gradniki za učence 2. triletja (5.razred), mentorica Valentina Gselman, Aleks Petrovič iz OŠ Miklavž pri Ormožu v reševanju problema s konstrukcijsko zbirko (Fischer,lego), mentor Franc Fajfar, Tomaž Horvat iz OŠ Bojana Ilicha Maribor v izdelavi tehnične in tehnološke dokumentacije s programom CICI CAD.
V tekmovanju z različnimi modeli pa so prva mesta dosegli: Mitja Ketiš (OŠ Lenart,
mentor Daniel Divjak), Rok Špandl (OŠ Lenart, mentor Mitja Žgajner), Neža Divjak (OŠ Lenart, mentor Mitja Žgaj-ner), Nejc Hrženjak (OŠ Borcev za severno mejo, mentor Vladimir Širec), Rok Friš (OŠ Martin Konšak, mentor Robert Hriberšek), Žiga Judar (OŠ Bojana IlichaMaribor, mentor Franci Klasinc), Domen Divjak (OŠ Lenart, mentor Daniel Divjak), Rok Sirk (OŠ Lenart, mentor Daniel Divjak), Aljaž Tušek (OŠ Lenart, mentor Daniel Divjak) in Timi Štruklec (OŠ Velika Nedelja, mentor Milko Lešničar).
Viki Ivanuša
s Dohodninska | olajšava pri J pokojninskem {varčevanju j nad 10 let!
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Rokomet
Ormožani državni prvaki, Ptujčanke druge Stran 16
Tenis
Brezhiben nastop članov v 2. ligi
Stran 16
Padalstvo
Sezono odprli s kar dvema medaljama
Stran 17
Jadranje
Judež in Medved tik pod vrhom
Stran 17
Strelstvo
Strelci izboljšujejo svoje rekorde
Stran 18
Šah
Ptujski šahisti v boju za naslov prvaka
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Na potezi je uprava kluba: na vidiku pomlajevanje
V	vseh najmočnejših evropskih prvenstvih je zastor za tekmovanji že padel: v Italiji je dvojno krono (prvenstvo in pokal) slavil Inter, v Nemčiji je podoben uspeh doživel Bayern, špansko prvenstvo je osvojila Barcelona, francosko Marseille, angleško pa Chelsea. V novoustanovljeni Evropski ligi je v dramatičnem finalu po podaljških slavil Athletico iz Madrida (ugnal je angleški Fulham), sledi le še sobotni finale evropske Lige prvakov, ki ga bosta na madridskem Santi-agu Bernabeu odigrala Inter in Bayern. Le enemu so bo v zgodovino uspelo vpisati z osvojitvijo trojne lovorike ...
Reprezentanca začela priprave za SP
V	ospredju zanimanja slovenskih ljubiteljev nogometa pa je že slovenska reprezentanca, ki se je na Pohorju zbrala na
prvih skupnih pripravah pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki bo od 11. junija do 11. julija v Južnoafriški republiki. Po obveznih zdravniških testiranjih bo selektor Matjaž Kek na priprave v italijanski Bru-nico odpeljal 26 nogometašev, tam bodo Slovenci odigrali tudi prijateljsko tekmo. Sledi kratek prihod na Ptuj (3. 6.) in odigravanje zadnje prijateljske tekme (4. 6, ob 20.45, z Novo Zelandijo v Mariboru). V nedeljo, 6. 6., bodo naši reprezen-tanti s strokovnim vodstvom z brniškega letališča poleteli proti Johannesburgu, kjer se bodo pripravljali do začetka SP.
Koprčani peta ekipa z nazivom državni prvak
Z nekaj stavki pa se lahko spomnimo še pravkar končanega domačega prvenstva, ki ga je prvič v samostojni Slove-
niji osvojila ekipa Kopra. Ta se je pridružila Olimpiji (4), Mariboru (8), Gorici (4) in Domžalam (2), ki so doslej že osvajale to lovoriko. Koprčani so pod vodstvom trenerja Nedžada Okčiča in športnega direktorja in kapetana Mirana Pavlina prikazali daleč najbolj konstantne igre, s katerimi so si že pet krogov pred koncem zagotovili naslov. Enotna ocena komentatorjev je, da je Pavlin v Kopru zbral najbolj posrečeno kombinacijo izkušenosti in mladosti, s čimer je skoraj popolnoma zajezil oscilacije v igri in posledično v rezultatih. Zanimivo je, da so prvaki precej več točk osvojili v gosteh (40) kot doma (33). Ta podatek je delno razumljiv zaradi dejstva, da so Koprčani v spomladanskem delu domače tekme zaradi obnove stadiona na Bonifiki igrali v Novi Gorici, vendar v tem delu v nobenem trenutku niso izpustili prednosti, ki so si jo priigrali v jesenskem delu. Klub iz
/i, 9 _ '»a«»
■ I £ i**"/
¿Üjí
Al mttk i m_i * i mm

* v.
Foto: Črtomir Goznik
Izbranci selektorja Matjaža Keka so na Pohorju začeli priprave na SP v JAR. Na Ptuju in v Kidričevem se bodo tokrat ustavili le za nekaj dni, pred prijateljsko tekmo z Novo Zelandijo.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Luke Koper se veselijo prvega naslova državnega prvaka, na drugi strani se pri Labodu Dravi pripravljajo za nastop v 2. SNL.
obale bo Slovenijo naslednje leto zastopal v kvalifikacijah za evropsko Ligo prvakov.
Pokalni prvaki so postali igralci Maribora, za katere je to le majhen obliž na rano zaradi izgube prvenstvenega naslova. Mariborčani bodo poleg Hita Gorice in Olimpije naš nogomet zastopali v kvalifikacijah za Evropsko ligo. Slednja dva sta si to možnost priigrala z izrednim zaključkom prvenstva, ko sta bila daleč najuspešnejši moštvi. Za Goričane velja podobna ocena kot Koprčane, saj imajo tudi ti v svojih vrstah nekaj izkušenih posameznikov (predvsem Osterca in Demi-roviča), ki jima zvesto sledijo mladeniči iz domače nogometne šole. Ljubljanski klub je po vrnitvi na slovensko prvo-ligaško sceno izpolnil pričakovanja in se na koncu dokopal do 4. mesta. To je za Olimpijo zagotovo lepo priznanje, saj je v tej sezoni v ekipi predvsem zbirala posameznike, ki bodo v naslednjih letih okostje ekipe (Omladič, Prašnikar, Jovič, Ibraimi ...). Ob tem lahko realno računa na donosno prodajo najbolj iskanega slovenskega nogometaša ta hip - mladega vratarja Jana Oblaka. Seveda pa predvsem športnemu direktorju Sešlarju nikakor ni v čast angažiranje Črnogorca Milana Puroviča (iz Sportinga), ki je največje igralsko razočaranje
celotne lige.
Glede selekcioniranja ekipe ima Maribor precej več neznank: kako sicer razumeti npr. kupovanje številnih napadalcev (Volaša, Tavaresa, Bunderle, Pluta, Jeliča), nato pa Volaša poslati na posojo v Lendavo ... Precej bolj na tesnem so npr. pri vratarjih, saj sta tako Ranilovič kot Pridigar skozi celotno sezono prejemala številne poceni zadetke.
Primorje še brez licence za 2. SNL ...
Še precej slabše so se glede kadrovanja odrezali pri Labodu Dravi, ki je na koncu, po številnih spremembah na trenerskem in igralskem področju skozi celotno sezono, pristala na zadnjem mestu. Ali to tudi pomeni, da se seli v 2. ligo, pa še ni dokončno znano, saj prvak 2. SNL, ekipa Primor-ja, na prvi stopnji ni pridobila niti licence za igranje v 2. SNL, kaj šele za nastop v 1. ligi (neuradno: Labod Drava je kljub začetnim zapletom že pridobila licenco za nastopanje v 1. SNL). Glede tega bomo morali na dokončno formiranje lig za naslednjo sezono počakati še kar nekaj časa, saj pritožbeni roki še niso iztekli.
Ptujska barka je že nekaj let plula po nevarnih vodah, ven-
dar se je v dodatnih kvalifikacijah vedno rešila in na koncu pristala v prvoligaškem zalivu. Tokrat do dodatnih kvalifikacij sploh ni prišla, čeprav je lahko nanje upala vse do zadnjega kroga. Za to ima veliko zaslug tudi ekipa Interblocka, ki je bila v zadnjem delu prvenstva točkovno še manj uspešna kot Drava. Ljubljanska ekipa se je na pot pomlajevanja in opiranja na lastne mladinske vrste podala že kmalu po začetku prvenstva, vse bolj pa so glasna namigovanja, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi na Ptuju. Do kakšnih konkretnih pogovorov o nadaljnji poti ptujskega kluba zaenkrat še ni prišlo (prvi sestanek naj bi bil včeraj zvečer, po sklepu redakcije, op. a.), vsekakor pa morajo biti cilji vodilnih mož usmerjeni v stabilizacijo kluba in vrnitvi v 1. SNL. Po zaključeni prisilni poravnavi je finančna stabilizacija precej verjetna (težko bo sicer povrniti zaupanje upnikov, a nekaj je v tej smeri že bilo narejenega), tudi zaradi napovedane prodaje nekaterih nogometašev. Na potezi je predvsem predsednik Franc Gajšek, ki je pred dobrim mesecem že nakazal, da bo klubu ostal zvest tudi ob morebitnem izpadu v 2. SNL. Sedaj je ptujski klub blizu temu ...
Jože Mohorič
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA							Lestvica doma:							Lestvica v gosteh:						
1. LUKA KOPER	36	21	10	5	59:35	73	1. NAFTA	18 11		2	5	34:21	35	1. LUKA KOPER	18 12		4	2	33:18	40
2. MARIBOR	36	18	8	10	58:44	62	2. LUKA KOPER	18	9	6	3	26:17	33	2. MARIBOR	18 11		3	4	32:20	36
3. HIT GORICA	36	16	7	13	74:60	55	3. CM CELJE	18	9	3	6	28:25	30	3. HIT GORICA	18	9	3	6	36:29	30
4. OLIMPIJA-2	36	16	7	13	51:33	53	4. OLIMPIJA (-2)	18	8	4	6	29:17	26	4. OLIMPIJA	18	8	3	7	22:16	27
5. CM CELJE	36	14	9	13	53:56	51	5. MARIBOR	18	7	5	6	26:24	26	5.RUDAR	18	8	3	7	22:21	27
6. NAFTA	36	14	7	15	51:53	49	6. HIT GORICA	18	7	4	7	38:31	25	6. DOMŽALE	18	6	5	7	24:27	23
7. RUDAR VELENJE	36	15	4	17	46:52	49	7. DOMŽALE	18	6	4	8	27:32	22	7. CM CELJE	18	5	6	7	25:31	21
8. DOMŽALE	36	12	9	15	51:59	45	8. RUDAR	18	7	1	10	24:31	22	8. NAFTA	18	3	5	10	17:32	14
9. INTERBLOCK	36	9	6	21	35:64	33	9. INTERBLOCK	18	6	4	8	17:26	22	9. LABOD DRAVA	18	3	4	11	19:32	13
10. LABOD DRAVA	36	7	9	20	34:56	30	10. LABOD DRAVA 18		4	5	9	15:24	17	10. INTERBLOCK	18	3	2	13	18:38	11
1. SNL - najboljši strelci:
23 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor); 12 zadetkov: Mitja Brulc (Luka Koper), Dalibor Volaš (Nafta); 11 zadetkov: Goran Cvijanovic (HIT Gorica), Miran Pavlin, Dalibor Radujko (oba Luka Koper); 10 zadetkov: Ivan Brečevic (HIT Gorica), Sla-viša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Dare Vršič (Luka Koper), Sebastjan Cimirotič (Olimpija); 8 zadetkov: Marko Drevenšek (Domžale), Agim Ibraimi (Olimpija), Anej Lovrečič (CM Celje); 7 zadetkov: Goran Galešic (HIT Gorica), Rok Kronaveter (Rudar), Emil Miljkovic (Nafta), Vito Plut (Maribor).
Rokomet • Finale DP za mlajše dečke B (l. 1998 in mlajši)
Ormožani državni prvaki
Jeruzalemčki - državni prvaki v konkurenci mlajših dečkov B
Mesto Škofja Loka in rokometni klub Merkur sta bila v nedeljo, 16. maja 2010, organizatorja finala državnega prvenstva za mlajše dečke B (letniki 1998 in mlajši). Na Final fouru so nastopile ekipe: Merkur Škofja Loka, Mokerc Ig, Gorenje Velenje in Jeruzalem Ormož.
V šestih odigranih tekmah so največ rokometnega znanja pokazali mladi Ormožani, ki so nanizali tri zmage in osvojili naslov državnega prvaka. V sezoni 2009/2010 so Ormožani dosegli 22 zmag in doživeli poraz proti Celju. Skozi celoten turnir so mladi Ormožani po
zaslugi odlične igre v obrambi in hitre ter atraktivne igre v napadu nadzirali potek vseh tekem ter upravičili vlogo favorita na zaključnem turnirju. Dr-
Rezultati:
žavne prvake je skozi cel turnir bodrilo okrog 50 staršev, ki so skupaj s svojimi otroki zadovoljni zapustili Škofjo Loko.
KU
Za Jeruzalem so naslov državnih prvakov osvojili: Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Martin Hebar (1), Filip Luci, Timon Grabovac (2), Matej Niedorfer (1), Tilen Kosi (13), Miha Kavčič (2), Gašper Horvat (16), Dominik Ozmec (4), Rene Plavec (1), Nino Ulaga (4), Nejc Zidarič (5), Renato Kozel, David Lukner, Luka Voljč, Lan Voršič in trenerja Uroš Krstič ter Mladen Grabovac.
Jeruzalem - Merkur 14:12 (8:6), Jeruzalem - Gorenje 16:12 (8:4), Jeruzalem - Mokerc Ig 19:12 (9:8).
Končni vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož, 2. Merkur Škofja Loka, 3. Mokerc Ig, 4. Gorenje Velenje. Naj igralec turnirja: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) Naj strelec turnirja: Gal Štucin (Merkur Škofja Loka) - 21 zadetkov Naj vratar turnirja: David Vilfan (Merkur Škofja Loka) V naj sedmerico turnirja sta bila iz vrst Jeruzalema izbrana Gašper Horvat (levi zunanji) in Nejc Zidarič (krožni napadalec).
Rokomet • Mlajše deklice A ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Ptujčanke druge v Sloveniji
V soboto je bil v Kopru zaključni turnir mlajših deklic A. Srečale so se najmočnejše ekipe svojih regij, zato so se upravičeno pričakovali zanimivi obračuni. Na prvi tekmi sta se srečala Koper in Naklo; prvi so na koncu zmagal z veliko razliko, čeprav je bilo srečanje dolgo časa izenačeno. Nato so ptujska dekleta igrala z Naklim in zmagala s tremi zadetki prednosti. Tekma je terjala ve-
lik davek moči in samozavesti, saj so Ptujčanke zatem na tretji tekmi proti Kopru doživele poraz. Koper se je pokazal kot zelo močna ekipa, ki je na koncu zasluženo osvojila naslov državnih prvakinj; odlično so izkoristile tudi prednost domačega igrišča. Ptujčanka Barbara Borovčak je postala najboljša strelka turnirja z 18 doseženimi zadetki.
Po odigranih tekmah so
se ptujska dekleta s starši in trenerjem veselila največjega uspeha mlajših selekcij Ptuja. V nedeljo, 16. 5., so se vsi skupaj za nagrado za zelo uspešno sezono odpravili v Italijo, v Mo-vieland. Zahvala gre vsem, ki so omogočali nastopanje ptujskim dekletom in tudi staršem, ki so v tako velikem številom vzpodbujali dekleta v zaključnem turnirju. Na prihodnost lahko vsi skupaj gledajo zelo
Mlajše deklice A ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Foto: Marjana Mahorič
pozitivno ... Sedaj mlada dekleta konec junija (26. in 27. 6.) čaka turnir na Dunaju.
Mlade Ptujčanke so znova potrdile dejstvo, da je Ptuj rokometno mesto, saj so bili pred njimi uspešni fantje iz OŠ Ljudski vrt, ki so v konkurenci osnovnošolcev postali državni prvaki. Nosilcih rokometne igre na Ptuju morajo biti potrpežljivi in te »rokometne bisere« pripeljati v člansko konkurenco. Čestitke gredo vsem, tako klubom, šolam, igralkam, igralcem in strokovnim vodstvom, ki so dokazali, da znajo kvalitetno delati.
Danilo Klajnšek
RK Naklo - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 18:21 (9:11)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 6, Barbara Borovčak 10, Tonja Kolednik, Sindi Zorec 3, Sandra Šrajner 1, Marina Majcen 1, Sara Čagran, Lara Čagran, Ana Ambrož, Tamara Majcen, Doroteja Lah. Trener: Sašo Petek.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Ž.U.R.D. Koper 19:28 (6:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec, Barbara Borovčak 8, Tonja Kolednik 3, Sindi Zorec 2, Sandra Šrajner 5, Marina Majcen, Sara Čagran, Lara Čagran, Ana Ambrož 1, Tamara Majcen, Doroteja Lah. Trener: Sašo Petek.
Teniške novičke
Težko breme 1. nosilke
V	Mariboru se je pretekli teden začela serija turnirjev pod okriljem evropske teniške zveze za igralce in igralke v konkurenci U-14 in U-16. Turnirja pod imenom ŽTK Reiffeisen open 2010 se je udeležila tudi Nina Potočnik, članica TK Terme Ptuj. Nina si je z odličnimi predstavami na nekaterih predhodnih turnirjih v Izraelu, Srbiji in Italiji močno izboljšala položaj na evropski lestvici U-14 (trenutno je okoli 50. mesta), zato je bila v Mariboru 1. nosilka.
V	tej vlogi se je znašla prvič, saj je doslej vedno napadala iz ozadja; ob igrišču se je ob njenih nastopih zbralo več ljudi kot običajno, njeno igro so podrobneje spremljali tudi tuji trenerji ... Vse te spremembe je Nina dobro prenašala do četr-tfinala, saj je suvereno zmagovala. Za vstop v polfinale se je pomerila z Italijanko Federico Prati, slednja pa je na koncu zmagala z rezultatom 6:4, 2:6, 6:3. Zmagovalka turnirja je postala Angležinja Alannah Griffin, ki je bila 5. nosilka.
»To je bila za Nino vsekakor nova situacija, prav temu pa pripisujem glavnino vzroka za poraz v četrtfinalu. Ta seveda ni nič tragičnega, saj si je treba pridobiti izkušnje tudi v takšnih razmerah in se iz njih nekaj naučiti,« je povedal tre-
ner Zoran Krajnc.
Nina Potočnik in tudi Sven Lah (oba TK Terme Ptuj) ta teden nastopata na drugem turnirju tega ranga v Mariboru, na Bergantovem memorialu.
2. moška liga: brezhiben nastop TK Terme Ptuj
Tekmovanje v 2. ekipni ligi se je nadaljevalo s tekmami 2. in 3. kroga. Ptujčani, ki so v 1. krogu v gosteh ugnali Konjiča-ne, so sobotno tekmo 2. kroga proti Krškemu zaradi dežja prestavili na 28. maj, v nedeljo pa so odigrali srečanje 3. kroga proti Brežičanom. V izjemno lepi dvorani v Brežicah so Ptujčani pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca odigrali izjemno in brez izgubljenega srečanja slavili 7:0.
»Vsi igralci, od prvega do zadnjega, so pokazali izjemno motiviranost, s katero so razorožili svoje tekmece. To nas vsekakor navdaja z optimizmom pred naslednjimi srečanji. Že v soboto nas čaka domači dvoboj z Laščani (ob 9.00 na igriščih v Termah Ptuj), v nedeljo pa gostujemo v Velenju. To bo že ena od odločilnih srečanj v letošnjem prvenstvu,« je povedal Zoran Krajnc.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Adamčič (TK Terme Ptuj)
Rokomet • Starejši dečki A
Za Dravo 11. mesto
Starejši dečki A rokometnega kluba Drava so to nedeljo v Slovenj Gradcu na zaključnem turnirju zasedli končno 11. mesto v državi. Po velikih željah v polfinalni skupini razigravanja so takoj na začetku tekmovanja doživeli tri tesne poraze v gosteh, pri Krškem, Gorenju iz Velenja in Rudarju iz Trbovelj. V nadaljevanju tekmovanja so še obstajale možnosti, da se rezultat še popravi, vendar so sledile še poškodbe nekaterih ključnih igralcev: najprej Martina Vrbančiča na finalu osnovnošolskega rokometa (OŠ Ljudski vrt je državni prvak), zatem pa še Sebastijana Kelenca. Tako je naneslo, da so se dravaši, tako kot lani, znašli v skupini za razigravanje od 9. do 12. mesta. Turnir je bil v Slovenj Gradcu pri domačinu Preventu.
Tekme so bile izenačene, le Prevent je premagal Radovljico za 10 golov. Dravaši so izgubili proti Ajdovščini za 2 gola, Radovljica pa je premagala Ajdovščino za 3 gole. Sledila je tekma Prevent - Drava, v kateri so
Ptujčani celo tekmo vodili, na koncu pa izgubili z zadetkom razlike. V nadaljevanju so Ptuj-čani premagali Radovljico za tri gole. Sledila je zadnja tekma turnirja med Preventom in Ajdovščino, kjer so vsi pričakovali zmago domačina, vendar je v zadnjih sekundah tekme zmagala Ajdovščina in tako je Ptuj-čanom pripadlo tretjem mesto na turnirju, to je 11. mesto v državi (leta 2009 - 9. mesto, leta 2008 - 2. mesto).
Za starejše dečke A so v sezoni 2009/2010 igrali: Valentin Zupanič (vratar), Mario Kenda, Aljaž Vaupotič, Teo Prapotnik, Blaž Kuhar, Luka Reisman, Aljaž Mori, Marko Žuran, Martin Vrbančič, Tomas Bedrač, Nejc Korošec, Sebastijan Ke-lenc, Davorin Levanič, Filip Jerenec, Rok Šalamun, Rok Dravčbaher (vratar). Z njimi sta se tri leta trudila trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo, ki sta za prihajajočo sezono prevzela mladinsko in člansko moštvo RK Drava.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Bera ustavil šele Zibrat
V	Murski Soboti je minuli vikend potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke (posamezno in dvojice), na katerem so nastopili tudi člani NTK Ptuj. V kategoriji mladinci posamezno sta bila Darko Hergan in Žan Napast z eno zmago in dvema porazoma tretja v predtekmo-valni skupini, kar ni zadoščalo za preboj v finalni del turnirja. Luka Krušič in Alen Ber sta v predtekmovalni skupini upravičila status favorita in s tremi zmagami zasedla prvo mesto v skupini.
V	finalni skupini sta oba v prvem krogu z rezultatom 3:0 slavila zmagi; Alen je bil boljši od Dolamiča (Sobota), Luka pa od Voroša (Sobota). V osmini finala je Luka izgubil z Novakom (Krka) 0:3 in tako tekmovanje končal od 9. do 16. mesta. Alen je po zelo dobri in borbeni igri z najtesnejšim
izidom 3:2 premagal Urbanca (Rakek) in se tako uvrstil v če-trtfinale, kjer je bil z 0:3 poražen od kasnejšega zmagovalca Žibrata (Sobota). Kljub porazu se je Alen uvrstil med najboljših osem mladincev v Sloveniji, kar je njegova najboljša uvrstitev na državnih prvenstvih.
Vsi ptujski igralci so tekmovali tudi v dvojicah. Alen Ber je igral skupaj z Bončino (Logatec), s katerim sta po dveh zmagah in dobri igri izgubila šele v četrtfinalu s kasnejšima finalistoma. Luka je v parih zaigral z Zajcem (Melamin), s katerim sta kar trikrat zmagala in izgubila šele v polfinalu. Po tesnem porazu sta tako zasedla tretje mesto, kar je zelo dober rezultat glede na to, da sta oba tudi v prihodnji sezoni še mladinca. Darko in Žan sta izgubila v prvem krogu tekmovanja v dvojicah.
Danilo Klajnšek
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Milan Berghaus (db Transport) 755, 2. Marko Drobnič (Talum) 737, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 732, 4. Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 728, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 725, 6. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 721, 7. Sebastijan Kotnik (db Transport) 715, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 708, 9. Franc Malek (VGP Drava) 689, 10. Lea Mohorič (MP Ptuj) 687.
Od leve: Alen Ber, Luka Krušič in Tim Zajec (soigralec Luke Kruši-ča v igri dvojic).
Bowling • Podjetniška liga
Gneča pri vrhu ...
Dvoboji 11. kroga so znova prinesli precej napetosti, »opekli« so se tudi nekateri favoriti. Tako je imel DaMoSS velike težave, da je minimalno ugnal MP Ptuj (slednji najboljše vedno igrajo proti moštvom iz vrha - tokrat so dosegli celo svoj letošnji ekipni rekord), Saška bar pa Čisto mesto. Talum in Radio-Tednik sta z visokima zmagama pridobila nekaj mest, nekoliko pa popuščajo Saška bar, MO Ptuj in Ilkos candles. Pri vrhu je velika gneča (Tames ima tekmo manj), zato je za končno uvrstitev vsaka točka dragocena. Trenutno vodilni moštvi sta celo tako izenačeni, da imata po 176 odigranih igrah popolnoma enako povprečje, Tames zaostaja 0,3 kroga!
Najboljši ekipni rezultat kroga je znova dosegla ekipa db Transporta, ki ima med najboljšimi desetimi posamezniki dva igralca; podobnega uspeha se lahko veselijo še pri ekipah DaMoSS, VGP Drava in Radio-Tednik Ptuj.
Rezultati 11. kroga: VGP Drava - Mestna občina Ptuj 6:2, Da-Ma-Fin - Talum 0:8, Ilkos Candles - Bowling center Ptuj 2:6, DaMoSS - MP Ptuj 5:3, db Transport - Garant zavarovanje 6:2, Saška bar - Čisto mesto Ptuj 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor 8:0. Srečanje Tames - PSS bo odigrana naknadno.
1.	DB TRANSPORT	11	2736	62	168,9
2.	VGP DRAVA	11	2667	62	168,9
3.	TAMES	10	-	61	168,6
4.	DAMOSS	11	2592	60	167,1
5.	TALUM	11	2625	55	160,0
6.	MESTNA O. PTUJ	11	2501	52	154,2
7.	SAŠKA BAR	11	2464	50	159,7
8.	BOWLING C. PTUJ	11	2457	46	157,6
9.	RADIO - TEDNIK	11	2569	45	154,6
10. ILKOS CANDLES	11	2202	45	151,5
11 PSS	10	-	41	154,3
12.	GARANT ZAVAR.	11	2426	36	146,5
13.	MP PTUJ	11	2547	29	143,9
14.	ČISTO MESTO P.	11	2290	24	139,6
15.	ELEKTRO MB	11	2192	17	135,8
16.	DA-MA-FIN	11	2100	11	125,2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 187,6,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 183,4,
3.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 181,3, 4. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 177, 5. Robert Šegula (Tames) 176,9, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 176,6, 7. Igor Vidovič (Tames) 175,5, 8. Marko Drobnič (Talum) 173,3, 9. Aleš Korošec (db Transport) 172,8, 10. Milan Berghaus (db Transport) 172,6.
Pari 12. kroga: ponedeljek, 24. 5., ob 19.00: Tames - DaMoSS, PSS - db Transport, Garant zavarovanje - Mestna občina Ptuj, VGP Drava - Ilkos Candles; torek, 25. 5., ob 19.00: MP Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Da-Ma-Fin - Čisto mesto Ptuj, Bowling center Ptuj - Saška bar, Talum - Elektro Maribor.
JM
Padalstvo • Aeroklub Ptuj
Sezono odprli s kar dvema medaljama
Spet se je s polno paro pričela nova padalska sezona. Kljub kroničnemu pomanjkanju treninga (zaradi neljubega vremena) so se fantje Aerokluba Ptuj smelo odpravili na mednarodno padalsko tekmovanje v Črno goro, kjer je pristaniško mesto Bar gostilo 22. Jadranski padalski pokal. Kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu so gostitelji pripravili za nastopajoče topel sprejem s programom. Naše tekmovalce je pričakala tudi dokaj huda konkurenca, saj so bile prisotne ekipe iz Rusije, Ukrajine, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Avstrije.
V mešani ekipi sta tekmovala Dejan Veselič (44. mesto) in Matevž Cestnik (47. mesto), barve AK Ptuj pa so uspešno branili: Aleksander Čuš (10. mesto), Tomaž Korpar (18. mesto), Peter Balta (20. mesto), na zavidljivem 2. mestu pa je pristal Boris Janžekovič. Vsi ti rezultati so pomenili, da so se fantje že na prvi letošnji tekmi, čeprav skoraj brez treninga, ekipno okitili z bronom. Pred njimi so bili znani rivali iz te-
Padalci Aerokluba Ptuj so v črnogorskem Baru osvojili dve medalji.
kem svetovnega pokala, ekipa Red Bulla iz Avstrije in madžarska ekipa. Borisu Janžekoviču sta na stopničkah delala družbo Laszlo Orsy (Madžarska) in
Christian Auswoger (Avstrija).
Na žalost se je kislo vreme držalo ves vikend, tako da je organizatorjem na koncu uspelo speljati le štiri (od osmih) serij.
Fantje pa hitijo naprej, saj so v mislih že pri prvi letošnji tekmi za svetovni padalski pokal, ki bo konec meseca v hrvaški Reki.
Vesna Osterc
Jadranje • Jadro Rance 2010
Judež in Medved tik pod vrhom
Od petka do nedelje je na Ptujskem jezeru potekalo tradicionalno tekmovanje Jadro Rance 2010. Organizator je bil domači klub Brodarsko društvo Ranca v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije. Mladi jadralci so se merili v razredih Optimist, Laser 4,7 in Laser radial.
»Na Ptuju smo tokrat gostili rekordno število jadralcev, skupaj jih je bilo 65. Vetrovne razmere so bile naravnost idealne, dež pa jadralcev tako ali tako ne moti preveč. Vsi udeleženci so v en glas zatrdili, da je bila to ena izmed najboljših regat, kar je za nas, organizatorje, vsekakor pomembno. Tudi glede rezultatov domačih tekmovalcev smo lahko več kot zadovoljni, saj sta v krite-rijski regati (ena izmed petih izbirnih za državno reprezentanco, op. a.) v razredih Laser 4,7 in Laser Radial Medved in Judež zasedla mesta tik pod vrhom,« je po tekmovanju povedal predsednik BD Rance Emil Mesarič.
JM
Motokros
Zmagi bratov Tadič
Utrinek s sobotne regate: dež jadralcev ne moti, glavno da piha veter ...
Rezultati:
Optimist (skupno, 42 nastopajočih): 1. Liam Orel (JK Jadro), 2. Toni Vrščaj (Črnomelj), 3. Marko Radman (JK Izola), 21. Jure Korenjak, 32. Samuel Plečko, 35. Marko Sarič, 39. Ajda Jakomini (vsi BD Ranca).
Optimist (kadeti): 1. Liam Orel (JK Jadro), 11. Marko Sarič, 14. Ajda Jakomin (oba BD Ranca).
Optimist (deklice): 1. Lara Poljšak (JK Pirat), 6. Ajda Jakomin (BD Ranca).
Laser 4,7 (14 tekmovalcev): 1.
Kim Pletikos (JK Burja), 2. Jure Medved, 5. Vid Lah, 14. Jaka Galun (vsi BD Ranca). Laser Radial (9 tekmovalcev): 1.
Uroš Kraševec (ŠJK), 2. Uroš Judež (BD Ranca).
V Lembergu je potekala druga tekma v motokrosu, ki šteje za pokalno prvenstvo Slovenije. Fantje iz naše regije so vedno boljši in stopajo na najvišje stopničke. V razredu MX 125 je prvo mesto osvojil Peter Tadič (MTD Racing team), ki se je po poškodbi vrnil v zelo dobro formo - v obeh vožnjah je dosegel 1. mesto. Borut Bele (AMD Tajfun šport, na fotografiji) je kljub veliko smole osvojil skupno 5. mesto. V razredu MX Open je za še eno zmago poskrbel Kristjan Tadič, ki je v obeh vožnjah superiorno zmagal.
Danilo Klajnšek
Strelstvo m 2. krog MK Interlige
Strelci izboljšujejo svoje rezultate
Pretekli konec tedna je bil na malokalibrskem strelišču Mošnje pri Radovljici 2. krog MK Interlige v streljanju s pištolo proste izbire, kjer se je znova zbralo zavidljivo število 43 strelcev. Med posamezniki je slavil domačin in aktualni državni prvak Simon Bučan, ki je s 545 krogi postavil letošnji najvišji rezultat, na drugem mestu pa se mu je samo z dvema krogoma zaostanka približal juršinski strelec Simon Simonič ml. Tretje mesto je s 541 krogi osvojil Aljaž Zorko, strelec iz Rečice, pred zmagovalcem prvega turnirja Aleksandrom Cigiaričem s 537 krogi na 4. mestu. Dobro streljanje je pokazal tudi Ptujčan Matija Potočnik, ki je s 519 krogi dosegel svoj nov osebni rekord in osvojil 10. mesto, med dobitnike turnir-skih točk pa sta se uvrstili še oba juršinska strelca Ludvik Pšajd in Mirko Moleh s 517 in 513 krogi na 14. in 15. mestu ter Simon Simonič, SD Jožeta Kerenčiča, s 511 krogi na 17. mestu. Tekmovanja so se udeležili še štirje Ptujčani in osvojili naslednja mesta: 25. Simeon
Gonc 493, 31. Milan Straži-šar 465, 32. Robert Šimenko 464 in 39. Stanislav Cafuta
361 krogov. Zaradi nastopa na Veliki nagradi Plzna se 2. kroga Interlige niso mogli udeležiti Boštjan Simonič, Peter Tkalec, Andrej Brunšek in Rok Ivanc, ki pa bodo za svoje dosežke, ki so jih dosegli v še bolj zaostreni konkurenci vseh najboljših Evropejcev, ravno tako dobili turnirske točke za 4., 6., 8. in 10. mesto.
V ekipni razvrstitvi je z zelo dobrim rezultatom 1607 krogov zmagala ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem pred zmagovalci prvega turnirja ekipo Jožeta Kerenčiča s 1589 krogi na 2. in domačo Kopačevino s 1587 krogi na 3. mestu. Aktualni ekipni državni prvaki iz Juršincev so izboljšali svoj rezultat iz prvega turnirja in s 1573 krogi osvojili 4. mesto, boljši ekipni nastop pa so pokazali tudi Ptujčani, ki so s 1476 krogi osvojili 7. mesto. Naslednji, tretji turnir MK Interlige bo že ta konec tedna, ko bodo tekmovanje gostili strelci iz Rečice.
Simeon Gonc
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
Rezultati 18. kroga (15. 5., organizator: ŠD Zavrh): ŠD Zavrh - ŠD Cerkvenjak Lotos ml. 3:0 (b. b.), Orfej - ZGD Sllkopleskarstvo B. Gorlčan 5:9 (0:4), KMN Sv. Trojica-Leglja - ŠD Trnovska vas 3:2 (1:1), M-trgovlna Lormanje - KMN Sv. Ana ml. 2:3 (2:1), ŠND Old Boys ml. - ŠD Vltomarcl 4:5 (1:2).
1.	ŠD ZAVRH	18 15	1	2 92:33	46
2.	SLIK. GORIČAN	18 14	1	3 113:59	43
3.	M-T. LORMANJE	18 12	2	4 97:64	38
4.	SV. ANA ml.	18 9	1	8 70:55	28
5.	TRNOVSKA VAS	18 8 2	8 65:61	26
6.	SV. TROJICA-L.	18 7	2	9 67:62	23
7.	OLD BOYS ml.	18 7	0	11 79:100	21
8.	VITOMARCI (-1)	18 6 2	10 62:74	19
9.	ORFEJ	18 3	2	13 55:106	11
Eklpa ŠD CERKV. LOTOS ml. je lzključena lz llgaškega tekmovanja.
4. ŠD PERNICA iS iG		2	6	S3:79	32
5. VITOMARCI iS iG		i	7	77:62	3i
6. ZAVRH - VET. iS	9	2	7	7S:74	29
7. KENGURU-ILKOS iS	7	i	iG	73:7i	22
S. ŠD ŽERJAVCI i9	6	3	iG	49:76	2i
9. CERKV.ml.III (-i) iS	6	i ii		60:94	iS
iG. SLOV. GORICE i9	4	4	ii	5i:SS	i6
ii. ŠD SELCE iS	4	2	i2	56:i24	i4
i2. SV. TROJICA II i9	2	2	i5 59:i5S		S
i3. NK GOČOVA 6	G	i	5	27:5S	i
RLMN - Haloze
REZULTATI 5. KROGA: ŠD Med-vedce - ŠD As Evroavto 6:4, ŠD Stopno - ŠD Clrkovce 1:4, Planjsko - ŠD Rlm 1:1, Stoperce - Picerija Gurman 0:13, ŠD Žetale - Picerija Špajza 8:0, ŠD Ptujska Gora - ŠKD Sestrže 2:1.
B-liga
1.	PLAJNSKO 5
2.	ŠD MEDVEDCE 5
3.	AS EVROAVTO 5
4.	PIC. GURMAN 5
5.	ŠD RIM 5
6.	PTUJSKA GORA 5
Rezultati 20. kroga (16. 5., organizator: ŠD Žerjavci): ŠD Žerjavci - KMN Vitomarci 1:2 (0:0), ŠD Ken-guru-Ilkos - KMN Sv. Trojica II 6:2 (2:1), KMN Sv. Trojica - NK Gočova 19:4 (7:2), DMNR Sandb. Faž-Var-tom - ŠD Pernica 7:4 (2:0), KMN Slovenske gorice - KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III 0:3 (0:0), KMN Zavrh veterani - Bavaria-It-Pernica 8:6 (4:3).
1.	SV. TROJICA 19 17 0 2 220:56 51
2.	IT-PERNICA 19 15 1 3 141:59 46
3.	SANDB. FAŽ-V. 19 14 2 3 107:69 44
7. ŠD ŽETALE S. ŠD CIRKOVCE 9. ŠD STOPNO iG. SESTERŽE
11.	pic. Špajza
12.	STOPERCE
4 i G
3 i	i
3 i	i
3 G	2
2 i	2
2 G	3
i 2	2
i i	3
G G	5
G G	5
2i:2	i3
2i:i2	ii
2S:i2	iG
24:ii	iG
i4:6	iG
i9:i3	9
2G:S	7
i4:i9	6
iG:i2	5
ii:i6	4
6:29	G
4:52	G
PARI 6. KROGA - Zetale (21. 5.):
20:00 ŠD As Evroavto - Planjsko, 20:40 Picerija Špajza - ŠD Med-vedce, 21:20 Picerija Gurman - ŠD Žetale, 22:00 ŠKD Sestrže - Stoperce, 22:40 ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska Gora, 23:20 ŠD Rim - ŠD Stopno.
UR, DK
Foto: Simeon Gonc
Ptujčan Matija Potočnik je v Radovljici s 519 krogi postavil svoj nov osebni rekord in osvojil 10. mesto.
Ekipa SD Cirkovce je v tem krogu ugnala SD Stopno.
Karting
V Krškem je potekala tretja dirka v kartingu - Formula 2010, kjer so nastopili tudi vozniki AMD Ptuj. V razredu KF - 3 Ptujčani niso imeli predstavnika, slavil pa je Erik Sajo-vic iz AMD Šlander iz Celja. V razredu KF-2 je nastopil Aleš Jurjec, ki je v predfinalni in finalni vožnji osvojil tretje mesto. V razredu KZ - 2 sta nastopila dva voznika AMD Ptuj, in sicer Matjaž Dominko in Darjan Klobasa. Uvrstitve niso bile v mejah pričakovanega; Matjaž je v predfinalni vožnji zasedel deveto, v finalni pa sedmo, Darjan pa deseto in enajsto mesto.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
1. SML
l. SKL
REZULTATI 27. KROGA: Slmer šamplon - Aluminij 2:1, Nlssan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava 0:1, Mura 05 - Koper 2:0, Slovan - CM celje 1:2, Triglav - Olimpija 3:1, Bilje Renče - Rudar Velenje 3:4, HIT Gorica - Maribor Branik 2:2, Interblock -Domžale 7:3. Zaostalo srečanje: Aluminij - Mura 05 1:2.
1.	MARIBOR BR.	26 17	4	5	76:23	55
2.	HIT GORICA	26 16	5	5	75:34	53
3.	DOMŽALE	26 15	2	9	47:36	47
4.	LUKA KOPER	28 13	8	7	46:37	47
5.	INTERBLOCK	27	14	4	9	77:50	46
6.	SIMER ŠAMP.	27	13	6	7	59:29	45
7.	TRIGLAV	27	14	1	12	58:38	43
8.	ALUMINIJ	27	13	4	10	44:40	43
9.	NŠ POLI DRAVA	26 12	5	9	41:38	41
10.	RUDAR (V)	26 12	3	11	51:52	39
11.	CM CELJE	27 10	6 11	46:48	36
12.	MURA 05	27 9	3	16	33:66	30
13.	OLIMPIJA	27 8	3	16	37:65	27
14.	SLOVAN	26 6	5	15	29:67	23
15.	N. F. JARENINA 27 5	5 17	29:67	20
16.	BILJE-RENČE	27 3	2	22	27:89	11
SIMER ŠAMPION - ALUMINIJ
2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pukl (40), 2:0 Pukl (89), 2:1 Petek (83)
ALUMINIJ: Zajc, Greifoner, Horvat, Holcman, Polajžer, Medved (Pul-ko), Vindiš, Petek, Perger (Mlakar), Pučko, Čeh (Letonja). Trener: Bojan Špehonja. ALUMINIJ - MURA 05 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Kous (67. z 11 m), 0:2 Zorko (85), 1:2 Vindiš (89)
ALUMINIJ: Zajc, Greifoner, Horvat, Holcman, Polajžer, Mlakar, Vindiš, Letonja, Perger, Pučko, ČeH. Trener: Bojan Špehonja
NISSAN FERK JARENINA - NŠ POLI DRAVA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Kajtazi (34) NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Topolnik, Hauptman, Fekonja, Ku-kec, Kajtazi, Ljubec, Pauko (Pernek), Wagner (Simonič), Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac.
REZULTATI 27. KROGA: Simer šampion - Aluminij 2:1, Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava 2:0, Triglav - Olimpija 2:1, Mura 05 - Luka Koper 1:1, Slovan - CM Celje 3:4, HIT Gorica - Maribor Branik 0:2, Bilje Renče - Rudar Velenje 0:2, Interblock - Domžale 3:0. Zaostalo srečanje Aluminij - Mura 05 1:3 (0:2).
1.	INTERBLOCK 27 21 5 1 72:18 68
2.	MARIBOR BR. 26 16 6 4 51:9 54
3.	HIT GORICA 26 16 4 6 56:29 52
4.	DOMŽALE 26 16 2 8 53:30 50
5.	OLIMPIJA 27 13 4 10 37:32 43
6.	TRIGLAV 27 12 5 10 36:36 41
7.	LUKA KOPER 28 9 12 7 40:39 39
8.	N. F. JARENINA 27 10 7 10 49:47 37
9.	MURA 05 27 10 7 10 42:36 37
10.	SIMER ŠAMP. 26 9 6 11 34:43 33
11.	POLI DRAVA 26 8 4 14 34:46 28
12.	SLOVAN 26 7 6 13 33:45 27
13.	ALUMINIJ 27 8 3 16 27:48 27
14.	CM CELJE 27 7 6 14 33:54 27
15.	RUDAR (V) 26 5 8 13 15:43 23
16.	BILJE - RENČE 27 2 3 22 25:80 9
SIMER ŠAMPION - ALUMINIJ
2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Čretnik (29), 2:0 Čretnik (59), 2:1 Sagadin (78)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Kajtna, Dvoršak-Špehar, Jus, Kobale, Vujisič (Šešo), Kočar (Damše), Korpar (Jer-kovič), Sagadin, Jurič (Goljat). Trener: Silvo Berko. ALUMINIJ - MURA 05 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Lotrič (11), 0:2 Pavel (32), 0:3 Lotrič (44), 1:3 Goljat (49)
NISSAN FERK JARENINA - NŠ POLI DRAVA 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Musič (31. avto-gol), 2:0 Babšek (39)
NŠ POLI DRAVA: Musič (Mavrič), Petrovič, Bezjak, Ornik (Imeri), Gori-čan, Arzenšek, Krajnc, Kajzer, Kirič, Sitar, Legčevič. Trener: Damjan Vo-grinec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 10. KROGA: Slovan - Jeruzalem Ormož (petek ob 18.30), Clmos Koper - Trlmo Trebnje, Celje Pivovarna Laško - Gorenje.
Nogomet
3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Paloma - Koroška Dravograd, SOBOTA ob 17.00: Tehnostroj Veržej - Šmartno, Mons Claudius - Čar-da, Kovinar Štore - Malečnlk; NEDELJA ob 17.00: Odrancl - Slmer šamplon, Stojncl - Tehnotlm Pesnlca, Tromejnlk G Kalamar - Zreče.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: KIV Vransko - Partlzan Fram, Pohorje - LKW Jack Gerečja vas, Trgovlne Jager - AHA EMMI Blstrlca, Šoštanj - GIV Gradnje Rogaška, Peca - Bukovcl; NEDELJA ob 17.00: Podvlncl - Koroške gradnje, Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznlca - Markovcl, Apače - Pragersko, Vldem - Zavrč; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Hajdlna; NEDELJA ob 17.00: Oplotnlca - Sredlšče, Dornava - Gorlšnlca.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podlehnlk - Spodnja Polskava, Zgornja Polskava - Grajena, Clrkulane - Leskovec, Lovrenc - Tržec; NEDELJA ob 17.00: Makole - Slovenja vas.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
13. KROG - PETEK ob 18.00: Markovcl - Dornava, Gorlšnlca - Pod-vlncl.
SKUPINA CENTER
13. KROG - PETEK ob 18.00: Tržec - Apače, Skorba - Vldem, Pod-lehnlk - Leskovec. ZAHODNA SKUPINA
13. KROG - PETEK ob 18.00: Lovrenc - Zgornja Polskava.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
28. KROG: Alumlnlj - Bllje Renče (sobota ob 13.00), NŠ Poll Drava -Slovan (nedelja ob 18.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
28. KROG: Alumlnlj - Bllje Renče (sobota ob 11.00), NŠ Poll Drava -Slovan (nedelja ob 16.00).
LIGA U 14 - VZHOD
28. KROG: AHA EMMI Blstrlca - NŠ Poll Drava (ponedeljek).
TURNIR V DRAŽENCIH
TD Korant klub lz Dražencev bo v soboto, 22. 5., organlzator 7. tradl-clonalnega turnlrja korantovlh ln etnografsklh skupln v malem nogometu. Prlredltev se bo prlčela ob 9. url.
Nogomet • Turnlr NŠ Poll Drava U-6, U-8 ¡n U-10: v soboto na Ptuju kar 40 ekip
Na ptujskem Mestnem stadlonu ln lgrlšču za umetno travo bo v soboto, 22. maja, zelo žlvahno (gre za turnlr, kl bl moral bltl po prvotnem razporedu odlgran 15. maja, a so ga organlzatorjl prestavlll zaradl dežja). Domača Nogometna šola Poll Drava namreč organlzlra vellk turnlr mlajšlh selekclj v kategorljah do 6, 8 ln 10 let starostl. Turnlr se bo prlčel ob 10. url, zaključnl bojl pa bodo na sporedu po 17. url.
V	kategoriji U-6 bo tekmovalo 8 eklp, kl bodo razdeljene v dve skuplnl. Skuplna A: Alumlnlj, Rudar Velenje, Golgeter Hajdlna, Poll Drava 1; Skuplna B: Mura 05, Dravlnja, Slmer šamplon, Poll Drava 2.
V	konkurenci U-8 bo nastopllo 16 eklp, kl so razdeljene v 4 skuplne. Šlršl javnostl se bodo poleg dveh eklp domače nogometne šole predsta-vlle še bllžnje eklpe lz Kldrlčevega, Vldma, Hajdlne, Ormoža ln Zlatollčja.
Skuplna A: Nafta, Alumlnlj, Jarenlna, Poll Drava 1; Skuplna B: Rudar Velenje, Ormož, Fotex, Poll Drava 2: Skuplna C:Zlatollčje, Slmer šamplon, Železnlčar, Hajdlna Drava; Skuplna D: Marlbor, Dravlnja, Domžale, Vldem Drava. Tudl v starostni kategoriji U-10 bo tekmovalo 16 eklp. Skuplna A: Zlatollčje, Nafta, Blstrlca, Poll Drava; Skuplna B: Golgeter Hajdlne, Rudar Velenje, Dravlnja, Jarenlna; Skuplna C: Slmer šamplon, Ormož, Domžale, Mura 05; Skuplna D: Železnlčar, Alumlnlj, Fotex, Trlglav. Vabljenl k ogledu tekem mladlh nadebudnežev, kl vedno postrežejo z atraktlvnlml ln domlselnlml vložkl, obeta pa se tudl bogat spremljevalnl program.
10. slovenske igre šolarjev
V	petek, 28. maja, bodo na Ptuju potekale 10. slovenske lgre šolarjev, na katerlh bo letos sodelovalo skoraj 400 športnlkov ln 100 trenerjev ter gostov. Slovesna otvorltev bo na Mestnem stadlonu ob 10. url, tekmovanja pa bodo potekala na naslednjlh lokacljah: na Mestnem stadlonu (atletlka), v dvoranl Mladlka (namlznl tenls), na lgrlšču z umetno travo ln na pomožnem lgrlšču (nogomet - fantje ln dekllce) ter na tenlšklh lgrlščlh v Termah Ptuj (tenls).
V	Slovenskem združenju mednarodnlh lger šolarjev je včlanjenlh 13 mest: Pesnlca, Slovenj Gradec, ravne na Koroškem, Celje, Mlsllnja, Domžale, Marlbor, Kranj, Koper, Murska Sobota ln Ptuj. Ta mesta vsako leto prlpravljo slovenske lgre šolarjev, katero služl kot uvod za udeležbo na Mednarodnlh lgrah šolarjev, kl bodo letos potekale v Bahrajnu (lanl so blle v Atenah), tudl z udeležbo ptujske eklpe.
Danilo Klajnšek, JM
Športni napovednik
Ormož gostitelj DP v mini rokometu
Mesto Ormož in Športna dvorana Hardek bosta v nedeljo, 23. maja 2010, gostitelja državnega prvenstva za osnovne šole v mini rokometu. Na zaključnem turnirju, ki se bo pričelo ob 10. uri, bo sodelovalo 18 ekip iz cele Slovenije: OŠ Ob Rinži Kočevje, OŠ Šmarje pri Kopru, OŠ Livada Izola, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, OŠ Antona Aškerca Velenje, OŠ Solkan, OŠ Majšperk, OŠ Trebnje, OŠ Ig, OŠ Škofljica, OŠ Šmartno pri Litiji, OŠ Polje, OŠ Tabor Logatec, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, OŠ Trbovlje, OŠ Boštanj, OŠ Ormož. Pravico nastopa imajo osnovnošolci, rojeni leta 1999 in mlajši. Glede na število prijav organizatorja OŠ Ormož in RK Jeruzalem Ormož pričakujeta prek 200 otrok in jasno je, da bo Hardek pokal po šivih, saj so prav rokometaši OŠ Ormož branilci lanskoletnega naslova, ki so ga osvojili v Kopru.
Barve OŠ Ormož bodo branili: Korpič Lesjak, Rizman, Zidarič, Hebar, Niedorfer, Komloš, Voljč, Voršič, Petek, Kozel, Notersberg, Hebar, Mun-da, Vrankovečki, Šulek in trenerja Uroš Krstič ter Mladen Grabovac.
10. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja tradicionalni, 10. jubilejni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v petek in soboto, 4. in 5. junija, na asfaltnem igrišči pri OŠ v Vitomarcih:
-	petek, 4. 6. - članski turnir;
-	sobota, 5. 6. - mladinski, ženski in veteranski turnir.
ku, JM
Planinski kotiček
19. pohod po Haloški planinski poti
Planinsko društvo Ptuj vabi ljubitelje narave In pohodnlštva na 19. pohod po Haloški planinski poti od Podlehnlka do Ptujske Gore. Pohod bo v soboto, 29. maja. Start bo pred motelom Podlehnik med 7. in 9. uro. Pohodnike bodo izpred Železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 6.30, 7.30, 8.00 in 8.30 uri.
Pohod bo potekal po markirani poti med vinogradi, kjer pridelujejo vrhunska haloška vina in po grebenih s čudovitim razgledom. Trajal bo cca. 6 ur s postanki na vmesnih kontrolah, kjer bo poskrbljeno za pestro gostinsko ponudbo. Start pohoda je pred motelom Podlehnik, cilj pa na igrišču Športnega društva Ptujska Gora (občina Majšperk). Vmesne kontrole so pri viničarskem muzeju na Gorci (KT1), pri Sven-šku v Dežnem (KT2), pri Anici Rodošek na Janškem Vrhu (KT3) in na igrišču Športnega društva Ptujska Gora (KT4).
Na cilju, na Ptujski Gori, bo ob 15. uri slovesen zaključek pohoda s kulturnim programom, podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih značk ter diplom za desetkrat prehojeno pot. Po kulturnem programu sledi planinsko rajanje. Na cilju bo poskrbljeno za hrano in pijačo. S parkirišča pod Ptujsko Goro (približno 10 minut od prireditvenega prostora) bodo vozili posebni avtobusi do Ptuja ob 17.00, 18.00 in 20.00.
Startnina znaša: 7 € (prevoz, čaj, topla malica) ali 5 € (čaj, topla malica). Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Organizatorji pohoda si pridružujemo pravice, da v primeru izrednega slabega vremena spremenimo urnik odhodov avtobusov, ki bodo peljali pohodnike na Ptuj. Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon (02) 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19. uro ali pa si oglejte našo spletno stran.
Vljudno vabljeni!
Pohod v Goriška brda
Planinsko društvo Naveza iz Vareje 2 a, organizira v soboto, 29. maja, pohod v Goriška brda - deželo opojnih trenutkov.
Pohodniki se zberejo ob 6. uri pred trgovino Žerak na Vidmu. Z avtobusom se odpeljemo v smeri Nove Gorice. Na poti do našega cilja si bomo ogledali največji in najstarejši kamniti most v Evropi, znameniti Solkanski most. Pot bomo nadaljevali ob najvišji vzpetini Korada, kjer je transverzalni žig in čas za malico. Po počitku si bomo iz stolpnika ogledali okolico vse tja do morja in Alp ter se nato spustili v dolinco, kjer si bomo ogledali briško vinoteko. Ker se bliža čas praznika češenj in briških dobrot, nas bodo prvi sadeži spremljali po vseh Brdih, ki si jih bomo z veseljem privoščili.
Pot je primerna tudi za otroke, saj so Brda nekaj posebnega v Sloveniji. Hrana in pijača iz nahrbtnika, možnost tudi na planinski koči ali drugih briških ponudnikih. Oprema za pohodništvo in vremenu primerno. Prevoz, avtobus, cena 23 evrov. Prijave zbirata Majda Forstne-rič (041 604 490) in na sedežu društva Danilo (041 588 261), do srede, 26. maja, oziroma do zasedenosti avtobusa. Želimo vam prijetno druženje v okušanju briških dobrot! Vodili bodo vodniki PD Naveza.
Fotozapis
Foto: Marjan Keiner
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so se v Lipici pridružili akciji Pobar-vajmo ograje Lipice in po barvanju za trening na kolesih krenili proti Ptuju ter tako promovirali 8. Poli maraton. Le-ta bo letos v Moškanjcih 4. septembra.
Šah • Tretji turnir oseb s posebnimi potrebami
Absolutni zmagovalec Davorin Šajnovič
Zavod dr. Marijana Borštnar-ja je bil minuli konec tedna prizorišče tretjega državnega šahovskega turnirja za osebe s posebnimi potrebami, vključene v varstveno-delovne centre (VDC).
V kraljevski igri se je letos pomerilo 18 tekmovalcev iz CUDV Radovljica, VDC Polž, VDC CUDV Črna na Koroškem, Centra za rehabilitacijo Rijeka ter VDC ZUDV Dornava. Šahi-sti so v skladu s pravili odigrali 5 kol, tri dopoldne in dve popoldne, absolutni zmagovalec brez enega poraza pa je postal domačin iz VDC ZUDV Dornava Davorin Šajnovič. Drugo mesto je osvojil Boštjan Pečnik (VDC Polž), tretje Marija Friedl (VDC Polž), četrti je bil Vlado Miško (ZUDV Dornava), peto mesto pa je osvojil Željko Se-ferovič (CUDV Črna na Koroškem).
Prvi šahovski turnir za osebe s posebnimi potrebami je bil organiziran leta 2007 v pro-
storih CUDV Radovljica, prvi zmagovalec pa je takrat postal tokrat petouvrščeni Željko Se-ferovič.
Letošnje leto je sicer za šahi-ste posebnega pomena, saj ga je šahovska zveza razglasila za Vidmarjevo leto ob 125-letnici rojstva tega slovenskega šahovskega velikana. Organizatori-ci turnirja v Zavodu Dornava sta bili Polona Berlak in Helena Habjanič, ki sta poudarili, da brez izjemne pomoči Silve Razlag ne bi šlo: »Gospa Razlagova se je resnično zelo potrudila, v njeni domeni je bil celoten protokol turnirja, poskrbela pa je tudi za pokale in priznanja ter vse ostalo!«
Na turnirju sta sodila znana slovenska šahistka in nosilka naslova mednarodne šahovske mojstrice, sicer doma iz Gori-šnice, Anita Vrabič in pomožni sodnik Jože Voglar.
Zmagovalec Davorin Šajno-vič je bil zmage nadvse vesel, Berlakova pa je ob tem pove-
V telovadnici Zavoda dr. Marijana Borštnarja je bil minuli teden tretji državni šahovski turnir za osebe s posebnimi potrebami; absolutni zmagovalec brez izgubljene igre je postal domačin Davorin Šajnovič.
dala, da v Zavodu Dornava že več let deluje šahovski krožek, ki ga člani redno obiskujejo in šahirajo skozi vse leto: »Tri mesece pred letošnjim turnirjem pa so naši člani trenirali še bolj aktivno, skupaj s svojimi men-
torji in inštruktorji.«
Tekmovalci pa se skozi ves dan turnirja niso posvečali le šahu, ampak so si v opoldanskem odmoru ogledali še Ptuj in ptujski grad.
SM
Namizni tenis • 7. odprto prvenstvo Slovenije za invalide
Uspešno za Slovence
Od 4. do 8. maja 2010 je v Laškem potekal že 7. mednarodni turnir v namiznem tenisu za invalide. Nastopilo je rekordno število tekmovalcev iz 37 držav sveta. Slovenija je po zaslugi ženskega dela osvojila komplet medalj. Zlato je v kategoriji 4 posamezno osvojila Andreja Do-linar, srebro v kategoriji 3 Mateja Pintar (Mateja je bila posebna gostja na prireditvi Športnik Ptuja leta 2008) ter bron, ki sta priigrali omenjeni tekmovalki v ekipnem delu kategorije 4-5.
Tudi Ptujčani smo bili posre-
dno zastopani na tem turnirju. Ob podpisani avtorici tega prispevka, ki je v Laškem skrbela za tiskovno središče, še Andreja Razlag kot vodja protokola, aktivno pa je sodeloval tudi mednarodni sodnik Marijan Zafoštnik, ki je ob koncu dejal: »Z izjemo Kitajcev je bila v Laškem zbrana smetana svetovnega tenisa med športniki invalidi. Lahko bi rekli »svetovno prvenstvo v malem«. Seveda je to zahtevalo izredne napore sodnikov, saj smo dnevno odso-dili tudi do 15 dvobojev. Vesel
sem, da sem že nekaj časa del tega projekta, ki po organizaciji, ki je v rokah Zveze za šport invalidov Slovenije-Paraolim-pijski komite, prekaša marsikateri športni dogodek.«
Zelo zadovoljni so bili tudi štirje uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, OE Centra za vodenje in
varstvo ter zaposlovanje pod posebnimi pogoji DE VDC Ormož, ki so si z zanimanjem ogledali turnir in se srečali z našo najboljšo namizno teniško igralko med invalidi Matejo Pintar. Ob koncu so si bili enotni: »Dobili smo veliko energije za nove življenjske ovire.« Želimo jim, da bi v tej volji uspeli.
Silva Razlag
Uporabniki DE VDC Ormož z Matejo Pintar
Foto: Stephan Mai
Fotozapis
Foto: Aleksandra Jelušič
V soboto in nedeljo, 15. in 16. 5., je na Ptuju potekal 6. mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj 2010. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje potekalo na zunanjem 50-metrskem bazenu in prav nič ni moglo pokvariti tekmovalnega vzdušja. Tudi tokrat so plavalci Plavalnega kluba Ptuj (na fotografiji) dosegli lepe rezultate.
Šah • Ekipno DP
Ptujski šahisti v lovu za naslov državnega prvaka
Ta vikend se je pričelo ekipno državno šahovsko prvenstvo prve A-lige za moške, ki bo potekalo po novem, ligaškem sistemu. Šahisti so do sedaj devet kol odigrali na enem mestu v strnjenem terminu, letos pa bodo to opravili v štirih vikendih skozi daljše časovno obdobje od 15. maja do 7. novembra. Vsa srečanja ob sobotah se bodo pričela istočasno ob 14. uri, ob nedeljah pa ob 11. uri.
Ptujski šahisti niso imeli sreče pri žrebu. Kar petkrat bodo morali v goste in le trikrat bodo igrali pred domačimi navijači, saj bo zadnje, deveto kolo, ko bi bili domačini, odigrano na enem mestu za vse ekipe, za kar organizator še ni izbran. Med kandidati za organizacijo devetega kola je tudi Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, ki letos praznuje 75-letnico delovanja in bi bil to eden od osrednjih dogodkov, ko si vsekakor želijo naslov državnega prvaka. Glede na velik interes pa je malo možnosti, da bodo organizacijo tega kola tudi dobili.
V prvem kolu je ekipa Šahovskega društva Tehcenter Ptuj gostovala v Šentjurju in domačo ekipo premagala z rezultatom 4:2. Zmage za Ptujčane so dosegli velemojstri Aleksander Beljavski, Duško Pavasovič, Jure Borišek in Adrijan Mihalčišin, medtem ko sta FM Gregor Podkri-žnik in MM Danilo Polajžer morala priznati poraz.
Enaka postava je nastopila tudi v nedeljskem drugem kolu, ko so bili Ptujčani gostitelji ekipi Šahovskega društva Podpeč. Po dobri uri igre in samo 24 potezah je zmagal mladi slovenski velemojster Jure Borišek proti velemojstru Milanu Vukiču in domače popeljal v vodstvo. Sledile
so zmage VM Duška Pavasoviča, pa FM Gregorja Podkrižnika in VM Aleksandra Beljavskega, medtem ko sta VM Adrijan Mihalčišin in MM Danilo Polajžer remizirala. Slednji šele po več kot 5 urah in pol igre in zmaga s 5:1 je ostala doma.
Po dveh kolih vodijo šahisti ŽŠK Maribor z 11,5 točke, 2. ŠD Tehcenter Ptuj 9, 3. Radenska Pomgrad 7,5 točke itd.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 19. junija z gostovanjem Ptujčanov pri ŠK ZM Branik Maribor, 20. junija bodo doma pričakali ekipo ŠD Radenska Pomgrad. Nato sledita dve gostovanji, in sicer 30. oktobra v Krškem ter 31. oktobra na Vrhniki. Zadnja tri kola bodo odigrana v »paketu« od 5. do 7. novembra 2010. V petek, 5. novembra, bo na Ptuju pravi derbi med najresnejšima kandidatoma za prvo mesto, domačo ekipo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj in aktualnim ekipnim državnim prvakom, ekipo ŽŠK Maribor. Dvoboj se bo pričel ob 14. uri v hotelu MITRA Ptuj. Že naslednji dan, v soboto, 6. novembra, bodo morali Ptujčani na dolgo pot v Novo Gorico, kjer bodo ob 11. uri odigrali 8. kolo z domačo ekipo ŠK Nova Gorica. Kam jih bo pot peljala iz Nove Gorice, bo znano šele po izbiri organizatorja zadnjega, devetega kola, ki bo v nedeljo, 7. novembra, s pričetkom ob 11. uri.
Upamo, da bo kapetanu ekipe MM Danilu Polajžerju, ki je obenem tudi predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, skupaj s soigralci kljub napornim gostovanjem uspel veliki met. Z osvojitvijo naslova državnega prvaka bi si Ptujčani zagotovili nastop na evropskem klubskem pokalu, ki bo leta 2011 v Sloveniji.
Silva Razlag
Foto: SM
Iščete svoj stil	^
Mateja v oblačilih za prosti čas in rekreacijo
Mateja Rep je doma na Pragerskem, stara je 33 let, gradbena tehnica, zaposlena kot projektantka v zasebnem podjetju Mipis, Mesarič Irena, s. p., mama dveh hčerk. V prostem času rada rola, bere knjige, včasih tudi kolesari, najraje pa je s hčerkama. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila najmlajša sestra, izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Mateji ugotovili mešani tip kože. Za mešani tip kože velja, da je koža na sredini obraza, na čelu, nosu in na bradi mastna, lica pa so po navadi suha. Takšno kožo naj bi negovali ločeno po posameznih delih kože, za njeno nego so na voljo številni izdelki. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji oblikovali še obrvi. Po strokovnih nasvetih in z ustreznimi kremami bo Mateja kožo negovala tudi doma. Priporočili so ji tudi občasno globinsko čiščenje. Za dober videz je ob uporabi ustreznih kozmetičnih izdelkov koži treba zagotoviti tudi dovolj vlage, zelo pomembna pa je prehrana, ki mora biti uravnotežena. Med posameznimi obiski kozmetičarke ji bomo zelo pomagali tudi z domačimi maskami, pri katerih bomo uporabili sezonsko sadje in zelenjavo.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Matejino preobrazbo pričeske poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je najprej pobarval v odtenek bakre-no-oranž s prelivom color touch. Zaradi relativno kratke dolžine las jih je le malo po-strigel, stanjšal pa s tehniko drsnega striženja. Mateja bo
Berlin je bil vedno odprto in zelo dostopno mesto in tudi danes mesto lahko veliko ponudi. »Tukaj najdete vse, žanr-sko so zastopana vsa kulturna področja, močno predvsem upodabljajoča umetnost in ples, teater in seveda muzeji, pa tudi literarno področje je dobro razvito. Tu sta še fotografija in filmska umetnost - pravzaprav najdete vse,« na vprašanje o kulturni raznovrstnosti odgovarja dr. Christa Juretzka z Urada za kulturo in izobraževanje pri okrožju Prenzlauer Berg v Berlinu.
Prav ta kulturna raznovrstnost privablja umetnike tako iz vzhodne kot tudi zahodne Evrope. Ocenjujejo, da živi v Berlinu med 5.000 in 8.000 akademskih umetnikov, čeprav je natančno število težko določiti. Zagotovo lahko rečemo le, da je Berlin prestolnica, ki je zelo zanimiva za umetnike iz vse Evrope. Zakaj je tako, ra-
KOLEKTIV SALONA
Willi
niošKo m tensKo
FiUZeRSCVO z
Slomškova 22 10 % popust v maju *
novo pričesko z lahkoto oblikovala z rokami in lasnimi produkti.
»Za Matejo sem izbrala oblačila v športnem slogu, saj vsak prosti trenutek izkoristi za rekreacijo; jeans v kombinaciji z belo barvo. Temno moder jeans v kombinaciji z belo barvo je zelo blizu tudi mornarskemu slogu, ki se ponovno vrača na modno sceno. Res je, da nimamo klasičnih mornarskih črt, lahko pa jih improviziramo s kombinacijo plastnega oblačenja belih in modrih oblačil. Oblačila so iz trgovine Oviesse, kjer sem izbrala jeans hlače, belo bluzo in modro tuniko. Obutev, beli športni nizki copati, in torbica sta iz prodajalne Alpina, z verižico z modrimi kamni iz prodajalne Two Way sem preobrazbo zaključila v celoto. Jeans hlače lahko zelo popestrimo in osvežimo s kombinacijo bele barve, kar je gotovo primerno za priha-
zloži dr. Christa Juretzka: »Vse raziskave kažejo, da je Berlin privlačen za umetnike, ker je v primerjavi z drugimi prestolnicami še vedno ugoden, predvsem kar zadeva življenje tukaj. Obstaja tudi sistem financiranja, ki je atraktiven, tako da se mnogo umetnikov priseli sem za kratek čas ali daljše obdobje, veliko umetnikov pa ima Berlin za svoje izhodišče in nato delujejo iz njega.«
Slovenska umetnica v Berlinu
Katja Sudec je 30-letna študentka, ki je na Akademiji v Ljubljani dokončala študij slikarstva. Tam je tudi magistrira-la, danes pa izobraževanje nadaljuje na Inštitutu za kulturo v kontekstu v Berlinu. V Berlin je prišla, ker je iskala nekaj svežega in novega, zato ji je nemška prestolnica tako všeč.
»Berlin je mlado mesto. To
Foto: Črtomir Goznik
Mateja prej ...
jajoče poletne dni. K hlačam sem izbrala belo bombažno bluzo, preko katere je Mateja oblekla še temno modro, tanko, bombažno tuniko. Kombinacija oblačenja po plasteh je lahko zelo zanimiva na pogled kot tudi za kakšno kamuflažo. Mateja se tako opravljena lahko napoti v službo ali na popoldanski potep po mestnih ulicah. Če je spretna z rolerji, lahko v novih oblačilih tudi 'zarola', le torbico bo v tem primeru zamenjala z nahrbtnikom, da bodo roke proste. Vsekakor pa je njen današnji stajling primeren tudi za najbolj zdravo vožnjo v službo, s kolesom,« je Matejino novo po-
pomeni, da se tukaj vedno iščejo nove ideje, ponujajo se nove možnosti, prav tako pa umetniki sami ustvarjajo nove možnosti. Mladi umetniki lahko pridejo in dejansko kaj
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
dobo opisala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Mateja deležna masaže hrbta. Za natančno obdelavo hrbtenice potrebujemo 30 minut. Zma-siramo mišice vratu, ramen, nadlahti, hrbta do trtice in kolka. Mišice sprva pogla-dimo in otremo, segrejemo in pregnetemo. S prijemi v predelu lopatic in ledvenem delu hrbtenice izvedemo manipulacijo. Sklepe s hitrimi gibi ogrejemo, mišice pa še izžamemo, stresemo in rahlo potolčemo. Masažo hrbta zaključimo z glajenjem . Dobro zmasirane in prekrva-vljene mišice se bolj ter bolje
ustvarijo in naredijo,« razloži Katja.
V Berlinu posvečajo mnogo pozornosti programom kulturnega izobraževanja in interdisciplinarnega dela, s čimer
se ukvarja Inštitut za kulturo v kontekstu v Berlinu. Inštitut se posveča delu umetnikov v kulturnih inštitucijah, v javnem prostoru, v medijih in akademski video produkciji ter delu umetnikov s socialnimi skupinami. S slednjim se ukvarja tudi Katja Sudec: »Inštitut je namenjen temu, da umetnik svoje znanje na področju umetnosti lahko uporabi tudi na drugih področjih. Tukaj se naučiš, kako lahko s svojim znanjem podpreš neko socialno skupino, kot so recimo otroci ali starejši ljudje, kako lahko vzpodbudiš njihovo kreativnost. Preko dela s skupino predajam svoje znanje, prav tako pa skupina pomaga meni.«
V Berlinu se zavedajo pomembnega dejstva, da se je treba predvsem v svetu moderne umetnosti potruditi za publiko jutrišnjega dne in poskrbeti za izobraževanje mladih in drugih družbenih skupin o umetnosti. »S temi programi lahko širša publika pridobi vizualni vpogled v umetnost, kar pa povečuje tudi možnosti, da si bo več ljudi prišlo ogledat razstavo in jo bo razumelo,« še dodaja Katja.
Danes v Berlinu živi in ustvarja okrog 20 slovenskih umetnikov, še 10 jih ob tem vsako leto študira na nemških univerzah. Vendar se lahko sanje o uspehu hitro sesedejo
same vase. Kljub temu da kulturna raznovrstnost in obilo možnosti marsikaj dajejo, se umetniki zaradi tega srečujejo tudi z veliko močne konkurence. »Berlin nudi veliko možnosti, vendar je izjemno težko narediti korak iz povprečja. Potrebno je, da si na svojem področju zares dober, poleg tega pa je potrebno biti tudi dober menedžer, si ustvariti mrežo stikov na svojem področju ipd. Kulturno področje v Berlinu je zelo različno od slovenskega. Je zelo dobro organizirano in potrebno je veliko znanja s področja kulturnega menedž-menta, da umetnik na pravi način pristopi do organizatorjev dogodkov. Do sedaj je v Berlinu uspelo relativno malo Slovencev,« razlaga sekretar za kulturo na veleposlaništvu RS v Berlinu Marko Štucin.
Kljub temu da umetniki potrebujejo vzpodbudo, ki je je v Berlinu na pretek, pa je lahko preveč impulzov iz okolja tudi slabost. »Mislim, da mora vsak, ki pride sem, natančno vedeti, kaj želi od mesta. Narediti moraš izbor in se potem ukvarjati samo s tistim, s čimer se resnično želiš. Drugače se lahko izgubiš v raznih vplivih, družba te lahko nekoliko posrka vase, v glavi imaš veliko informacij in kreativni proces se lahko zaustavi,« dodaja Katja Sudec.
Sanja Selinšek
Foto: Črtomir Goznik
Mateja v oblačilih iz prodajalne Oviesse, čevlji in torbica so iz Alpine, nakit pa iz prodajalne Two Way.
in hitreje obnovijo, masaža je tudi, da bo v prihodnje več hrbta blagodejno vpliva na pozornosti namenila tovr-psihično počutje, sprošča in stnim storitvam, je povedala hkrati osvežuje. Mateja svoje vodja studia Silva Čuš. delo opravlja sede, dejala pa	MG
Berlin • Mesto kulturne raznovrstnosti
Slovenski umetniki v Berlinu
Kulturna ponudba nemške prestolnice ponuja za vsak okus nekaj: tri državne opere, svetovno znani muzeji, galerije, Berlinska filharmonija, kabaret, tudi kreativna alternativna scena skrbijo za to, da je poznan kot mesto kulturne raznovrstnosti. Gre za mešanico tradicije kulturnih institucij in eksperimentalno sceno, ki ne privablja samo turistov, temveč tudi veliko umetnikov iz cele Evrope.
Ljutomer • Turistični katalog Prlekije v osmih jezikih
Kje je že Prlekija?
Javni zavod LTO Prlekija, ki ga je ustanovila občina Ljutomer, da promovira in trži turizem, se z zelo dobrimi poslovnimi rezultati vse bolj uveljavlja in upravičuje svoj obstoj.
Lončeni bas - turistični spominek 2009
Foto: NS
Po ugotovitvah direktorja LTO Prlekija Ljutomer Andreja Vršiča je bilo minulo leto na področju turizma uspešno, čeprav svet pretresa gospodarska in finančna kriza. Tudi zanimanje tujih turistov za Prlekijo je v porastu, kar so pokazale analize pri vsakoletnih udeležbah na mednarodnih sejmih. Vse bolj pa lepote prleške pokrajine privabljajo domačo javnost, saj so se v ljutomerski turistični organizaciji odločili, da bodo Prlekijo pričeli podrobneje predstavljati tudi preostalemu delu Slovenije. S svojo bogato kulturno dediščino so zapolnili stojnice v
Domov ...
Američani, ki so bili s svojimi avtomobili, so le-te napolnili do vrha, pa niso nakupili nič drastično novega, le kamorkoli gredo, so radi pripravljeni na vse. Še posebej je izstopala gospodična iz Kansasa, ki je imela s sabo res ogromen ventilator, ki ga je dala čisto na vrh prtljažnika in je njen avto izgledal kot hidroplan.
Po slovesu sem najprej nekaj dni preživel v Bozemanu, zraven katerega se je nahajalo letališče z znanim imenom Belgrade-Beograd. Ker je bilo v njegovi bližini tudi smučišče, sem se namenil tudi malce spustit po strmini, če bi bila priložnost, vendar je v naslednjih dneh spet močno snežilo.
Kopru in Kranju, odziv številnih obiskovalcev pa je bil presenetljivo ugoden.
Zanimivo in hkrati zaskrbljujoče je dejstvo, dognano z anketo, ki so jo Ljutomerčani naredili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Rezultati so namreč pokazali, da kar 80 odstotkov sodelujočim v anketi ni bilo znano, kje se nahaja Prlekija!
LTO Prlekija Ljutomer je tudi letos - že šestič zapovrstjo - izdala turistični katalog z imenom Park Jeruzalem Slovenija. K petim svetovnim jezikom so dodali še kata-
Bival sem v istem hostlu kot na začetku, le da je bilo sedaj veliko več ljudi. Za kompanjona sem si našel Japonca, frizerja, ki se je že pol leta sam potikal po svetu, in pa Robinsona, bivšega bančnega uslužbenca, ki se je odločil potovati naokrog, bil pa je tudi odličen kitarist. Ta Robinson se je vozil naokrog z razpadlim chevyem in naju je zmeraj vzel zraven za družbo. Najbolj zaradi tega, da sva mu rinila avto, ker mu je pogosto kje odpovedal ...
V Bozemanu je bilo najlepše, da so imeli štiri avtobusne linije, ki pa so bile čisto zastonj, le vozni red je bil malce nejasen. Eno popoldne smo se vsi trije odpravili na odprtje lokalne-
Ml
loge v španščini, francoščini in madžarščini. Tiskano je 30 tisoč katalogov, kjer je predstavljenih kar 42 turističnih ponudnikov. Poudarek je na turističnih, izletniških in vinogradniških kmetijah ter oljarnah in rokodelski obrti. Predstavljajo pa se tudi gostinci, hotelirji in številna kopališča. Tudi tovrstna promocija po besedah Andreja Vršiča pomeni izvrstno iztočnico za doseganja odličnih poslovnih rezultatov v letošnjem letu.
Lokalna turistična organizacija Prlekija iz Ljutomera je iskala tudi ideje za prleški turistični spominek,
ga gasilskega doma, ki se je nahajal na obrobju mesta in smo šli pač s tem brezplačnim busom. Na busu je našega Japonca pritisnilo na stran, in ker ni mogel zdržati, je šel dol nekaj postaj prej. Z Robinsonom sva si lepo pogledala celotno ceremonijo, se udobno najedla in čakala prijatelja, ki ga ni bilo od nikoder vse do večera, ko pa sva se vendarle odločila, da greva počasi nazaj. Najin možakar je prišel domov šele naslednje jutro, saj se je pomotoma usedel na napačen avtobus, na katerem je bil en kup mormo-nov, ki so ga povabili na neko gostijo. Ker so bile med mormoni večinoma ženske, se mu nekako ni mudilo domov, pa še nahranili so ga kot gos za martinovo. Srečkovič pa tak ...
Ker avtobusi ob sobotah niso vozili, sem se proti letališču Beograd odpravil kar na štop. Ustavil mi je Jimmy, ki je na letališču pral avione in mi razkazal celotno letališče. Šla sva v hangarje, malo po pisarnah, pokazal pa mi je tudi njihov lokalni bife, kjer so imeli res sindikalne cene, a navadni smrtniki sploh niso imeli pojma, da obstaja. Verjetno je tudi na drugih letališčih tako, pa se nam o tem sploh ne sanja .
Ker sem New York opisal že v enem izmed prejšnjih člankov, ga bom namenoma izpustil - naj omenil le, da sem prispel sredi noči in se odločil prenočiti kar na letališču. Pisana druščina, ki se je motovilila okoli, mi je ponujala od prevozov na konec sveta do prostitutk, droge, različnih uslug ... le na miru me nihče ni pustil, dokler se nisem pridružil neki skupinici, ki je tako kot jaz mirno kampirala.
Let proti domu ni bil nič posebnega, za sopotnico sem imel priletno gospo, ki jo je zanimalo res vse, zato sem naredil malo reklame za našo malo deželico. Naredil sem še en hiter prestop v Nemčiji, in ker Američani niso težili zaradi prtljage, so to morali narediti Nemci. V ZDA sem namreč kupil album za četrtake - vsaka zvezna država je izdala namreč en kovanec za četrt dolarja, ki ga lahko uporabiš za zbirko. Jaz sem jih lepo zbral in brez težav prenesel iz ZDA. V Nemčiji pa ob glasnem pompu na rentgenu naenkrat priletijo skupaj vsi varnostniki in gledajo v petdeset sivih pik na ekranu. Komaj sem jim razložil, za kaj gre, da so me potem izpustili.
Ko sem prispel na poslednje letališče, sem globoko vdihnil - ne zato, ker bi bil zrak kaj drugačen, ampak sem po dolgih mesecih spet zavohal - domače klobase.
Konec
zato je objavila razpis. Šestčlanska strokovna komisija je pregledala 14 prispelih turističnih spominkov devetih izdelovalcev in se na podlagi kriterijev odločila za naslednjo razvrstitev: 1. mesto je pripadlo lončenemu basu izdelovalca Ivana
Kocjana iz Lačavesi (Miklavž pri Ormožu), na 2. mesto se je uvrstil prleški klopotec izdelovalca Slavka Potočnika iz Ljutomera, na tretje pa magnetki, izdelovalke Urške Ambrož iz Vičancev (Velika Nedelja).
Niko Šoštarič
Foto: Daniel Zorko
Foto: Daniel Zorko
Srečno, Amerika
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Dnevi »Vetrnice zdravla« v Termah Ptul
Vzemite zdravje v svoje roke! (www.vetrnico.net)
sobota, 22. in nedelja, 23. maja 2010, v Termah Ptuj - vstop prost
»Čarobni dan v formah Ptuj«,
30.5.2010, ob 10. uri v Termalnem Parku (www.carobnidan.si) Doživetje za vso družino! 1 vstopnica -1 družina - samo 13 € Nastopajoči: Čudežna polja, Nuša Derenda, Alenka Gotar, Žana, Trkaj, Sebastian, Samir Kobler kot Elvis Presley...
Celodnevna vstopnica za edrasle za kopanje, savna fitnes in malico
0d ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 €
Posebna ponudba za upokojence do 30.5.2010:
50% popust na celodnevno vstopnico za kopanje v Termalnem Parku.
Sezonska vstopnica za kepanle v Termalnem Parku
Otroške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več informacij na www.terme-ptuj.si
Niste zadovoljni s svojo postavo?
f i v
Termalni Park
'I v
Termalni Parti
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
ž
t
Termalni ~
t a
Termalni j
Tir». Pit? §"
A I
Grand Hotel Primus TS.
Daniel Zorko m Štajerec v Ameriki (15.)
Končno je prišel dan, ko je bilo treba vse počistiti in spakira-ti kovčke. Za razliko od drugih je meni vse skupaj vzelo slabi dve uri časa, predvsem Američani pa so imeli pri tem ogromne težave. Jaz sem skoraj do konca napolnil moj velik nahrbtnik, na pošto pa sem nesel tudi eno ogromno škatlo robe, ki sem jo poceni nakupil. Z merami in težo je šlo skozi, le cena me je malo vrgla na rit, a vseeno se je splačalo.
Kuharski nasveti
Sezam
Danes ni posameznika, ki že kdaj pa kdaj ne bi okusil dobrega, vendar nežnega okusa semen sezama. Okus sezama cenimo predvsem zaradi njegovih olj, ki spominja na orehe, in zlatih finih semen, ki so pogost okras pekovskega peciva. Bela semena, ki jih najpogosteje uporabljamo, so olupljena, primerna za uporabo pri kvašenih vrstah peciva in kruha ter dobrodošla sestavina keksov. Če jih potresemo po vrhu kvašenega ali drugega peciva, porjavijo.
Surova semena lahko zme-ljemo v tabin, oziroma neke vrste sezamovo pasto, ki jo na Bližnjem vhodu uporabljajo kot začimbo pri hladnih pirejih. Pasto izdelajo tudi iz praženih, zmletih semen, uporabljajo pa jo kot začimbo pri številnih hladnih jedeh. Sezam pogosto uporablja tudi armenska, turška in grška kuhinja. Semena uporabljajo kot sestavino pri pecivu, ki ga pečejo, lahkih poletnih sladicah ali kot sestavino jedi. Velikokrat v recepturah najdemo kombinacijo belih in črnih sezamovih semen. V tej kombinaciji gre bolj za pridobitev jedi na videzu, saj črna sezamova semena nimajo tako finega in izrazitega okusa kot bela.
V kuhinji zraven semen sezama danes vse pogosteje
Tačke in repki
Res je, da so težave s plinje-njem in vetrovi pri psih in tudi mucah zelo pogoste. V bistvu gre za težave pri prebavljanju predvsem beljakovinske hrane. Zaradi različnih vzrokov pride do gnitja hrane v debelem črevesu in pojava prekomerne količine plinov, ki jih žival brez sramu spušča na prosto. Vzrok težavam so lahko slabe prehranjevalne navade oziroma ne-
Ce sezamova zrna primešamo drobtinam, dobijo po cvrtju piščanci zanimivo podobo.
uporabljamo tudi sezamovo olje, ki je priljubljen dodatek za okus pri hladnih jedeh ali izbranih solatah. Kitajsko in japonsko sezamovo olje pridobivajo iz praženih sezamo-vih semen, ki v olju postanejo jantarne barve in mu dajejo izrazit okus. Sezamovo olje dodajamo za začimbo solatam, mnogi pa menijo, da so mesne jedi, pečene v ponvi, veliko okusnejše, če jih pečemo s se-zamovim oljem.
Evropsko sezamovo olje pridelajo iz nepraženih semen sezama in je milega okusa in svetlo rumeno. Uporabljamo ga za pripravo vseh toplotnih postopkov, oziroma tako za kuhanje kot tudi pečenje. Njegov okus je blag in v malih količinah ne vpliva veliko na okus jedi. Svetlo rumeno sezamovo
olje, ki je na tržišču, je lahko še iz Indije ali Bližnjega vzhoda, za ta olja velja, da so veliko lažja, da jih lahko močno segrejemo in so zelo okusna. V redkih izjemah pa lahko na policah zasledimo tudi črno sezamovo olje, ki ga izdelujejo na Kitajskem, narejeno je iz črnih sezamovih semen in ga uporabljajo za tipične kitajske sladice ter kot dišavo pri pecivu.
Pri nas sezam še vedno najpogosteje uporabljamo za posip pri kruhu in pekovskemu pecivu. S tem ko kruh potrese-mo s semeni sezama, vplivamo na okus kruha in na zunanji videz po peki. Posip lahko opravimo na več različnih načinov, potresemo lahko pekač, v katerem pečemo kruh, potrese-mo lahko surovo testo, ko fer-mentira, ga lahko v sezamu povaljamo, ko oblikujemo želeno obliko kruha in podobno. Da ostanejo semena sezama na
kruhu, moramo poskrbeti, da je testo dovolj vlažno; če ni, ga najprej premažemo s premazi, kot so voda, jajca, mleko, med, surovo maslo. Vrsta premaza je odvisna od vrste kruha, ki ga pripravljamo. Da bo sezam enakomerno porazdeljen po zgornji skorji kruha pred peko in po njej, je pomembno, da ga enakomerno posipamo po delovni površini, po kateri povaljamo surovo testo, ali posip opravimo kar ročno in pri tem naredimo obliko, ki jo želimo doseči.
Pražena semena sezama v poletnih mesecih naši sla-doledarji in slaščičarji vedno pogosteje uporabljajo tudi kot okras pri sladicah s smetano in sladoledu. Pri sladoledu upoštevamo pravilo, da se okus praženih semen sezama ujema le z mlečnimi sladoledi.
Vlado Pignar
i
Težave z vetrovi in neprijetnimi vonjavami pri psih
Bralka s Ptuja ima psička pasme koker španjel, star je 5 let in živi v stanovanju v bloku. Psiček ima težave z vetrovi, in to zelo pogosto in zelo intenzivno. Neprijetne vonjave se širijo v velikem krogu okoli kužka in težava je precej nerodna, predvsem ko so v stanovanju obiski. Le-ti seveda ne vedo, kaj je vzrok nenadnemu poslabšanju zraka v stanovanju in lastnica se je primorana venomer opravičevati. Lastnica včasih tudi dvomi, če prisotni verjamejo njeni razlagi, kdo zasmraja ozračje in se iz nje norčujejo, da samo vali krivdo na psa.
pravilna ali neprilagojena prehrana. Mleko je pogosto vzrok omenjenim težavam, potem svinjsko meso, tudi govedina, ostanki hrane z mize in ostala težko prebavljiva hrana. Tudi bolezni, kot npr. slabo delovanje trebušne slinavke, ki je s svojimi encimi zelo vpletena v sistem prebavljanja hrane, potem sindrom slabe absorpcije hrane, najrazličnejša vnetja v
črevesu, ki privedejo do razraščanja patoloških bakterij, kot je Esherichija Coli in ostale, vse to lahko privede do nepravilnega prebavljanja hrane, do gnitja hrane v črevesju in pretirane tvorbe plinov, ki lahko povzročijo neprijetne vonjave in motijo sobivanje v prostoru. Pogosto spremlja take prebavne motnje tudi šumenje, sikanje in drugi šumi, ki prihajajo iz trebuha živali in jih v tišini presenečeni slišimo. Driska ni pogost spremljevalni pojav pri omenjenih težavah, pogosteje so živali rahlo zaprte, saj je prehod blata skozi črevo prepočasen in iztrebljanje živali preredko.
Omenjene težave se občasno pojavijo pri večini naših malih kosmatih prijateljev. Treba je poskrbeti za zadosti gibanja živali, saj tako stimuliramo črevo na hitrejše in pogostejše praznjenje. Dobro je, da raz-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
mislimo, ali je naš kosmatinec jedel kaj takega, kar bi lahko povzročilo prekomerno plinje-nje in se drugič izognemo tej hrani. Uporabimo lahko katerega od preparatov, ki vsebujejo koristne prebavne bakterije Lactobacillus. Preparat živali stisnemo v gobček nekaj dni zaporedoma in neprijetnosti je konec. Trajno pa problem rešimo z izbiro kvalitetne lahko prebavljive hrane, ki jo bo kužek rad jedel in pri prebavi ne bo težav z gnitjem hrane v črevesju in tvorbo plinov. Na tržišču je kar nekaj takih že pripravljenih hran, katerih uporabo zelo priporočam. Če pa se težave kljub ustrezni prehrani ne uredijo, je treba razširiti diagnostiko in ugotoviti vzrok, ki je pripeljal do pretirane tvorbe neprijetnih plinov, ki jih žival spušča v okolico. Emil Senčar, dr. vet. med.
I Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
Nlercator center, Špindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * * * j
za vas in vaše hišne ljubljenčke:
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vaše ribnike ter ribice v njih!
a f* I It, s tem kuponom vam nudimo 10% popust AI\%IJAi pri nakupu v naši prodajalni!
Foto: Emil Senčar
Kmetijska svetovalna služba
Varstvo vinske trte - težave s sivo grozdno plesnijo (Botritis cinerea)
Siva grozdna plesen je glivična bolezen, ki nam v zadnjih letih povzroča največ težav in največjo izgubo pridelka. Zahteva pri vinifikaciji je 100 % zdravo grozdje. Dejstvo je, da le zdravo grozdje omogoča pridelavo za človeka najbolj zdravega vina, polnega svežine, primarnih čistih arom in minimalno uporabo enoloških sredstev.
Pri vinski trti siva plesen (botritis) napada kabrnike, rozge (pogosteje v trsnicah), liste, največjo gospodarsko škodo, pa dela na grozdju. V suhih jesenih pa povzroči t. i. žlahtno gnilobo, ki izboljša kakovost mošta oz. vina, vendar je ta v zadnjih letih kot čisti žlahtni botritis redek. Pogoj je, da je stopnja sladkorja v jagodi nad 12 %. Mehčanje jagod je najnevarnejši čas za pojav bolezni. Ko jagode vsebujejo več kot 4 % sladkorja, se lahko pojavi kot t. i. surova gniloba. Za začetni razvoj gliva potrebuje poškodovano jagodno kožico. Ko se gliva enkrat naseli in če ima idealne pogoje (temperatura, vlaga), na površini ustvari apresorije (pod njimi so sidraste in iglaste tvorbe), gliva vdira v jagode, tudi če niso poškodovane. Grozdje, ki je v notranjosti trsov obdano z listjem, se ob minimalnih padavinah ne posuši in to ustvari idealne razmere za razvoj bolezni. Gniloba se lahko hitro širi in zajame večji del grozda ali cele grozde.
Preventivni ukrepi
Močnejši napad botritisa najdemo zlasti v prebujnih vinogradih, kjer je načeloma prekomerna založenost tal s hranili (stopnja D, E). Bujna rast ima za posledico osip grozdičev (negativna korelacija rast-rodnost), večjo zahtevo po zelenih delih in vinska trta je občutljivejša na bolezni. Pri bujni rasti priporočamo, da vinogradnik ob rezi pusti daljše šparone. Ob vodoravni vezi šparonov tudi do dve očesi v drugi trs, ki pa jih v času pletve odstranimo. Smiselno pa je, da ob rezi pustimo dodatni šparon, ki ga ne privežemo, temveč pustimo vsa očesa ter ga odstranimo, ko mladice dosežejo velikost 30 cm.
V praksi smo zasledili, da številni vinogradniki dodajajo foliarna gnojila na pamet. Opozorili bi predvsem na dodajanje bora v času pred cvetenjem. Res je, da bora primanjkuje v naših tleh, vendar moramo biti pazljivi pri sortah z zbitim grozdom (sivi pinot, renski rizling, traminec) in velikim grozdom (rumeni muškat, šipon), kjer pretirana uporaba bora povzroča večje težave z botitisom.
Bujna rast prisili vinogradnike k zgodnejšemu vršičkanju - prikraj-ševanju mladic. Zgodnje vršičkanje pomeni hitrejšo polnjenje jagod - zbitejši grozdi - in večjo nevarnost bolezni vinske trte, zlasti peronospore na mladih lističih in botritisa.
Kot pomemben del preventivnih ukrepov proti botritisu je odstranjevanje vseh suhih delov vinske trte že pri rezi (stare vitice, grozdiči), ostarelih listov v vegetaciji, saj so to mesta, kjer gliva ohranja svoj razvoj.
Kemična zaščita
Zatiranje z botriticidi je dokaj zahtevno, saj je gliva izredno rezisten-tna in ob nepravilni rabi pripravkov hitro tvori sloje gliv, ki so odporni proti določeni aktivni snovi in učinkovitost pripravkov hitro pada.
Zelo pomemben je čas prvega zatiranja, to je, preden se grozd sklene. Iz prakse vemo, da različne sorte časovno različno cvetijo in posledično polnijo grozd. Priporočamo, da absolutno priredimo čas škropljenja sortam, ki so občutljivejše na botritis (pinoti, renski rizling) in je smiselno prej kot pozneje. Po oploditvi se na jagodi formira posebna kapica, ki odpade. Odmrle kapice pa predstavljajo vir okužbe, zato je smiselno, da ob aplikaciji uporabljamo nekoliko močnejši veter, da čim več kapic izpihamo.
Pri umirjeni rasti ter sortah, ki niso občutljive na botritis, načeloma zadostuje eno škropljenje, pri občutljivih sortah pa opravimo še škropljenje v fazi mehčanja jagod. Opozarjamo, da nevestnega in nestrokovnega dela v vinogradu ne moremo nadomestiti s fito-farmacevtskimi sredstvi, saj so sredstva le dopolnilo k preventivnim ukrepom proti botritisu.
Od posrednih ukrepov za zatiranje sive gnilobe upoštevamo naslednje: skladno in ne pretirano gnojenje, ustrezne širine saditve in vzgojne oblike, ki omogočijo, da so trsi čim bolj prevetreni, uspešno zatiranje plevelov, pravočasno opravljanje vseh zelenih del (pletev, vršičkanje, odstranjevanje ostarelih listov v območju grozdja). V naslednjem članku za vinogradnike pa kaj več o zelenih delih.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Foto: ASV
Foto: KSS
Krvodajalci
29. marec - Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Branko Kontarček, Hum 21 a; Marija Valič, Moškajnci 22; Danica Mahorič, Brstje 1; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Janez Zamuda, Placerovci 14; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Terezija Šegula, Dornava 133 a; Marijana Nikšič Zorko, Grčarjeva 19 a, Maribor; Branko Šešerko, Nova vas 97, Ptuj; Vlado Perhač, Mestni Vrh 7, Ptuj; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56 c; Brigita Mesarec, Bišečki Vrh 6; Marjan Murko, Podvinci 130; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polen-šaku; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9; Suzana Herak, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj.
1. april - Petra Plohl, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Dušan Bratec, Dornava 21; Milica Markotic, Rimska ploščad 22, Ptuj; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Valerija Plut, Arbajterjeva 7, Ptuj; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Janez Kokol, Ki-car 66; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2 a, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Marija Kri-stovič Zabovci 29, Markovci; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a; Mateja Vrhovšek, Lancova vas 89 b; Luka Zaranšek, Zg. Pristava 23; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Marjan Vajda, Spodnji Klju-čarovci 1; Jože Kristovič, Ormoška cesta 134, Ptuj; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Sandi Vajda, Sp. Ključarovci 19; Nada Mlinarič Gregor, Flegeričeva 2, Ptuj; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Renata Majer, Bukovci 115; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Franc Drevenšek, Slatina 13; Ivan Sledič, Stoperce 23; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj.
8. april - Pavla Vesenjak, Kukava 61; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Angela Han-žel, Novinci 29; Milica Korpar, Podgorci 87 a; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva cesta 42, Ptuj; Milica Bezjak, Ločič 27; Martin Pre-volšek, Čermožiše 45 c; Jožica Trafela, Dežno 5 c; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Boris Čuš, Hlaponci 5; Katja Mihelak, Črmlja 4, Izola; Igor Turnšek, Gerečja vas 41 I; Marjan Škofič, Formin 7; Irena Rola, Črmlja 12 a; Ivan Kolenič, Sa-kušak 15 a; Miroslava Vršič, Cirkulane 54; Silva Ilešič, Hvaletinci 17; Miran Serec, Velika Nedelja 36; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Davorin Lenart, Mestni Vrh 12; Dušan Fu-rek, Draženci 87; Andrej Vrabl, Placar 57; Franc Roškar, Runeč 77; Srečko Roškar, Biš 53; Cvetka Horvat, Obrež 17; Janez Vertič, Ločič 1 b; Stanko Brumen, Pacinje 3 a; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Anton Švarc, Bišečki Vrh 3; Marta Munda, Sodinci 9; Marko Horvat, Obrež 17; Marjan Lenart, Belšako-va ulica 27, Ptuj; Milan Mihelak, Črmlja 4; David Slanič, Mestni Vrh 6 e; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Maja Tikvič, Zgornja Hajdina 94.
12. april - Andreja Mihelač, Sagadi-nova 11, Ptuj; Miran Koser, Vintarovci 29 b; Igor Šori, Rotman 13; Martin Geč, Mo-škanjci 71; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Denis Prevolšek, Žetale 99; Boštjan Plohl, Gabrnik 30; Sonja Pavlenič, Staneta Severja 15, Maribor; Jožef Kokot, Me-zgovci ob Pesnici 6; Franc Vindiš, Soviče 18; Andreja Prevolšek, Žetale 99; Barbara Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Filip Gračnar, Dalmatinska 42, Maribor; Damijan Ce-bek, Draženci 14 b; Sašo Bela, Kopivnik 6, Fram; Dušan Brumen, Zamušani 28; Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj; Miha Horvat, Muretinci 60 a; Aleš Zamuda, Formin 58; Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Marjana Peteršič, Dornava 76 a; Aleksandra Arac-ki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Danilo Ambrož, Stojnci 148; Franc Herga, Dornava 129; Gordana Todoric, Zechnerjeva 30, Ptuj; Janko Peteršič, Dornava 76 a; Davorin Karo, Dravska ul. 6, Ptuj; Franc Janžeko-vič, Slomi 7 a; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Janez Bezjak, Vodova 10, Ptuj; Milan Golob, Bukovci 87 a; Marjetka Skočir, Rabelčja vas 34 b, Ptuj; Damjana Galun, Podvinci 71 a, Ptuj; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Vinko Kokol, Dornava 1 a; Alojz Lah, Pobrežje 100; Nežika Šamperl, Spu-hlja 28; Jasna Murko, Majšperk 60 a; Ser-geja Petrovič, Ulica Vide Alič 31, Ptuj.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zdravje
Vprašanje: Zanima me, če se bo zdravje mojih otrok popravilo oz. kako bo z njunim zdravjem v prihodnosti?
Odgovor: Iz astrološke karte sklepam zaskrbljenost in močan strah. Odvisni ste od nekih pričakovanj, kar je po eni strani normalno, kajti lastnim otrok želite vse dobro. Na drugi strani se morate sprostiti in si zaupati. Pomembna je vera, da se bo vse zgodilo, kot se mora in je prav, da se. Iz preteklosti je moč razbrati nekaj nejasnosti in predvidevam, da imate dva otroka. Prvorojeni je občutljive in živahne narave, njegov problem je v tem, če ni vse po njegovem. Nekoliko je zamerljiv in zdravstvene težave ima predvsem ali bolj pogosto, ko ne doseže ciljev. Če že zna pisati, ga spodbujate k temu, naj si piše dnevnik, kajti tako bo premagal določene strahove in notranja bremena. Če je še manjši, pomaga slikanje in barvanje. Zvečer pred spanjem mu lahko kaj preberete in kaj lahko prebere sam, če to že zna. Njegovi občutljiv organ so pljuča in v sebi ima jezo - kajti je oseba, ki si želi biti v središču pozornosti. Iz karte sklepam, da bo v življenju dosegel mnogo več, kot bi menili na prvi pogled. Svoje sposobnosti kaže že danes in vedite nekaj, da lahko naredi veliko, resnično si more tega želeli in mu je tako ali drugače blizu. Vaša naloga je, da ga vzgajate v duhu sprejemanja in dejstvo je, da se na napakah učimo. Resnica je ta, če nečesa ne dobimo, to še ne pomeni, da smo slabi. Iz leta v leto bo zorel in dozorel. Zdravje se bo izboljšalo. Zanimivo in morda nekoliko nenavadno je, da je to odvisno od njega in da je sam tisti, ki odloča, kako bo z zdravjem. Ima v sebi moč in-
tuitivnega uvida in včasih lahko določene stvari predvidi. Dru-gorojeni otrok je živahen, nekoliko površen in težko zdrži na enem mestu, pač si želi novosti in drugačnih scen. Njegov problem je motivacija, kajti vedno ga zanima kaj na novo. Čeprav je zelo čustven in senzitiven. Materino energijo občuti na močan način in bo vez ohranil celo življenje. Močan čut ima za bolečino drugih in včasih je prepričan v lastno nemoč. In vendarle je tako, da za dežjem vedno posije sonce in da stvari gredo naprej. Starševska naloga pri njem je, da se mora naučiti vztrajati in to lahko dosežete s kakšnimi didaktičnimi igrami. Če je še majhen, ga dajte na sredino sobe in naj se zaposli - sprva mu to ne bo jasno in bo želel nekoga ob sebi, ko zazna občutek svobode - mu bo le-ta ostal v spominu. Njegovo zdravje je odvisno od strahov in notranjih dvomov. Ko ima težave, bi priporočal, da nosi nekaj v vijolični barvi, in ko obdobje težav z zdravjem mine, naj tega ne nosi. To je lahko samo nekaj ur na dan. Prognoza zanj je dobra in prihodnost mu je naklonjena. Obdobja nihanja bodo nekoliko bolj izrazita in od časa do časa uporabljena. Vendarle je tako, da življenje teče dalje in da se bosta oba našla. Lepo se imejte!
Šifra: Projekt
Vprašanje: Ali se bo pro-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
jekt, ki sem si ga zadal, izšel po načrtih, ali bo na koncu vse padlo v vodo?
Spoštovani bralec, ste oseba, ki je nekaj posebnega in ki ima od časa do časa lahko nenavadne ideje. V tem ni nič narobe, ampak je to spodbudno. Splošno znano je, da živimo v družbi, kjer drugačno razmišljanje ni več tabu, ampak sprejeto. Seveda so tu še določene skupine ali posamezniki. Vendarle je res, da ima vsak pravico izražati svoje mnenje. Dobro je, da si zaupate in da verjamete v pozitivnosti. Obdajajo vas notranji dvomi in ne veste, pri čem ste. V življenju se vse odvija z namenom in skozi izkušnje rastete in se razvijate. Projekt je v svojem bistvu neka skrivnost, in da bo zagledal luč sveta, bo treba dobiti neke pozitivne informacije, ki so vezane na tujino ali na drugačno razmišljanje. Zaupanje ljudem okoli vas je nek čarobni ključ do uspeha in pot, ki vodi k resnici. Naliti si morate čistega vina in uspeh je zagotovljen, če v ta projekt privabite ljudi in tako bo sreča na vaši strani. Pred tem bo potrebna še neka prenova, druge vrednote in drugačni prejemi. Vse je dobro in je vedno bilo dobro. Tako se vam ni treba bati, ampak verjemite. Kajti sreča je vedno na strani pogumnih!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Posvojitev in istospolna skupnost
Alen iz Ptuja bi rad več vedel o spolni usmerjenosti. Vznemirila ga je polemika o pravicah istospol-nih partnerjev v zvezi s posvojitvami otrok. Sam je prepričan, da se za razvoj otrok najbolje poskrbi v družinah, ki so normalne, ki temeljijo na zvezi moškega in ženske. Pa poskušajmo na kratko pogledati, kaj je pravzaprav spolna usmerjenost. Obravnavanje samega sebe kot spolnega bitja, priznavanje svoje spolne usmerjenosti, spoprijemanje s spolnimi vzgibi v telesu ter spletanje romantičnih ali spolnih vezi so vse elementi po doseganju spolne identitete oziroma istovetnosti, saj je zavedanje seksualnosti pomemben vidik pri oblikovanju identitete, kar pa močno vpliva na samopodobo in odnose v družini.Ta proces je sicer biološko pogojen, toda njegovo izražanje deloma narekuje kultura.
Čeprav je spolna usmerjenost prisotna že pri majhnih otrocih, postane žgoč problem šele v adolescenci: ali bodo to osebo spolno in ljubezensko privlačile osebe drugega spola (heteroseksualna), istega spola(homoseksualna) ali obeh spolov (biseksualna).
Pogostost homoseksualnosti med mladostniki je težko natančneje določiti, v neki raziskavi pa so ugotovili,da se je 88 % mladostnikov opredelili za pretežno heteroseksualce,en odstotek za pretežno homoseksualce ali biseksualce, približno enajst odstotkov je bilo negotovih o svoji spolni usmerjenosti.
Res je, da so nekoč homoseksualnost obravnavali kot duševno bolezen, toda ker večletne raziskave niso pokazale nobene povezave med spolno usmerjenostjo in čustvenimi ali socialnimi težavami, je psihiatrična stroka prenehala homoseksualnost uvrščati med duševne motnje.
Večina teorij o vzrokih homoseksualnosti je bila ovržena, obstajajo le dokazi, da je spolna usmerjenost vsaj deloma genetsko pogojena. Ostaja pa še vprašanje, ali se spolna usmeritev odločilno oblikuje pred rojstvom ali v zgodnjem otroštvu. Pojavljajo se tudi različna mnenja glede deleža bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, nekateri avtorji pravijo, da je te vplive morda »nemogoče razmejiti« in se njihov delež lahko med posamezniki razlikuje.
Glede prvega dela vprašanja, torej posvojitve otrok v skupnost isto-spolnih partnerjev, pa lahko rečem, da o razvoju otrok v istospolnih družinah ni dovolj raziskav, da pa je družina naravna temeljna danost in je utemeljena na zvezi moškega in ženske.Raziskave so tudi pokazale, da je več motenj v družinah, ki odstopajo od vzorca klasične družine, in da so najboljši pogoji za razvoj otrok v normalnih, klasičnih družinah, sorodstveno utemeljenih družinah.
Mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Lepa postava - je naša predstava
Kakšna je moja samopodoba?
Kako se vidim, kakšna (kakšen) se predstavljam, da sem v svojih mislih? Kaj so nam dali v otroštvu, ko smo bili žalostni? S čim so nas potolažili?
Otrok - majcen, nebogljen - potreboval je ljubezen, toplino, zato je jokal. nekateri starši tega niso zmogli, niso znali objeti otroka in mu dati tisto, kar je najbolj potreboval, zato so mu dali hrano - sladko, da so nadomestili topel objem. Ko so videli, da se je otrok potolažil, so to počeli večkrat. Zmeraj, ko je zajokal, je dobil ... sladko.
»Kakšen lep, okrogel otro-čiček je to ...,« so govorili sosedje. In tega se je majhen otročiček navadil, mu je bilo všeč - vsi so se smejali okrog njega in bili srečni, tako je bil tudi otročiček srečen.
Kaj pa je danes, ko je otro-čiček odrastel? Še naprej je vesel, srečen - ker je debel .
Kaj debelost pomeni za vaše zdravje? Kakšno je vaše fizično počutje? Želite kaj spremeniti?
Debeli ljudje so takšni zato, ker to potrebujejo. Potrebu-
jejo varnostni obroč okrog sebe, ker ne upajo pogledati resnici v oči. Debeli ljudje so veseli, srečni - laž!! Globoko v sebi skrivajo bolečino in se ji ne upajo odpreti. Debeli ljudje so zato debeli, da bi potolažili sebe.
Kolikokrat ste se zalotili, da greste zato po hrano, ker ne veste, kaj bi drugega počeli? Kolikokrat ste se zalotili, da ste nesrečni zato, ker ste debeli? Zakaj to početi še naprej? Kdaj bo prišel pravi dan, prava ura, pravi čas, da boste priznali, da ne želite biti debeli? Kaj vas ovira pri tem? Se ne boste počutili več varne? Ne bo več izgovorov, zakaj ste neuspešni?
Kolikokrat sem tuhtala v sebi - ja, ko bom shujšala, pa bo vse drugače, takrat bom srečna, takrat bom naredila tisto, česar sedaj ne morem. In sem odlašala, lažje je bilo kaj dobrega pojesti, kot se premakniti naprej. Lažje je bilo speči
pecivo in se smejati ob TV, kot se podati ven, na sprehod ali tek, lažje je bilo iti v trgovino in kupiti čokolado, kot narediti 10 počepov.
Ko sem imela otroke, mi je bilo prijetno kuhati in peči -vsi smo bili pri tem zadovoljni in srečni. Sedli smo pred TV in uživali s krožniki v rokah - to je bilo prijetno nedeljsko popoldne. Nismo se rabili pogovarjati, nič narediti, da bi nam bilo prijetno - gledali smo tisto, kar se je dogajalo na ekranu, kar so živeli drugi ljudje.
Zakaj toliko ljudi - predvsem ženske - tako rado gleda romantične nadaljevanke? Ni potrebno živeti svojega življenja, raje se vživijo v to, kar se dogaja drugim - na platnu, ekranu se dogaja vse, česar one nimajo. Lepe obleke, frizure, uspešni poslovni dogodki, sestanki, zmenki - vse to dobijo preko ekrana - ker nimajo v svojem življenju ... In
tega potem niti ne pogrešajo ali pa se jim morda nekega dne zdi za malo, da to samo gledajo na TV in si želijo še nekaj tega doživet tudi same in potem je revolucija.
Mnogo nasvetov dobimo, kaj narediti, da bi izboljšali svoj izgled, svojo postavo in smisel svojega življenja. Kaj bomo naredili, pa je vedno odvisno od nas samih, od naše odločitve. Bomo v sebi prepoznali vzorce, ki smo jih nekoč prejeli in se malo zamislili nad tem, da je to naše življenje in da ga lahko s svojo voljo, vztrajnosti spremenimo? Se želimo dobro počutiti v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, na dopustu? Se dobro počutimo v svoji koži, s takšno postavo, kot jo imamo?
Kdo ste vi, da se želite mučiti? Vam je všeč, da se lahko izgovarjate na to, da ne morete nič spremeniti? Vam je všeč, da se smilite sami sebi?
Poglejmo se v ogledalo in se vprašajmo, kaj resnično želimo zase. Je to telo, ki ga vidim, resnično takšno, kot si ga želim? Je ta podoba, ki jo vidim, najboljša, ki si jo zaslužim? Lahko kaj naredim zase? Lahko kaj spremenim, da se bom počutil bolje? Kaj lahko naredim, da bom izboljšal svoje telo, da bom zdrav, vitalen in srečen?
Metodam, ki sem jih skozi leta spoznavala in uporabljala, sem dodala še PEAT - psiho energo auro tehnologijo, ki omogoči hitrejši in trajno stni napredek na vseh področjih našega življenja.
Program	Dobra
samopodoba=lepa postava se izvaja individualno ali skupinsko, po dogovoru.
Milena De Viktory, društvo feniks - kvaliteta življenja, www.drustvo-feniks.si, mail: drustvofe-niks@mail386.com, 051 413 354
Slo POP novice
Na nedavnem izboru za Miss Universe Slovenije seje na glasbene odre vrnila Karmen Stavec. Ob tej priložnosti je predstavila svojo novo skladbo "Praviš, da veš". Izvrsten nastop v spremstvu avtorja skladbe SoulGrega je pri poslušalcih doživel pravi uspeh. Odlični odzivi pričajo, da je bila pevkina odločitev, da ustvarjanje glasbe zaupa mlademu, vse bolj uveljavljenemu glasbeniku in producentu Gregorju Bezenšku - SoulGregu, pravilna. Karmen Stavec seje vrnila zrelo in samozavestno ter dokazala, da se tudi v Sloveniji lahko ustvarja na mednarodnem nivoju. ■k-k-k
Juliette Justine in Janez Bončina Benč te dni izdajata nov radijski single Pelji me v raj. Ta bo nasledil lanskoletni poletni hit Hip Hop, ki ga je Juliette prepeval v družbi raperja Zlatka. TokratJuliette ob sodelovanju Janeza Bon-čine Benčapredstavlja reggae/pop skladbo z izrazito spevno melodijo in slikovitim besedilom, ki bo poslušalce že ob prvem poslušanju popeljala na obale turkiznega morja, v senco palm pod vroče tropsko sonce.
■k-k-k
Medtem ko Tide osvajajo odre po Sloveniji, so izdali že tretji single z albuma Regeneration z naslovom To Be Your Lover. Pesem je dobila tudi pravo »live« obliko, saj so se ro-kerji odločili, da tokrat postrežejo s spotom, ki kaže band v podobi, ki so je drugače deležni le obiskovalci njihovih koncertov. Videospot je na velikem koncertu v slovenski prestolnici posnela produkcijska skupina Baza Media. Po studijskem in animacijskem videospotu Adieu prinaša spot To Be Your Lover koncertno svežino, po kateri so Tide še kako dobro znani.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NINA OSENAR . -VEDNO LAHKO POKLIŠEČ ME 9. R^mmVRAČAM SPOMINE 8. MARJAN NOVINA - ANGEL IN HUDIČ 7. SAŠKA SMODEJ - KLJUČ SRCA 6. ZORAN PREDIN - NAŠA BARBIKA 5. MI2 - ŠTAJERSKO NEBO 4. KATJA FAŠINK - LUTKA 3. ELA - KAKOR MAGNET 2. VICTORY - UPAJ SI 1. GAL GURIN, NINA PUŠLAR, ELDA VILER - NARIŠI NOV DAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Nevember1 predstavili prvenec
Na slovensko glasbeno sceno je v prvih majskih dneh stopila nova zasedba. Petčlanska druščina glasnih navdušencev, vpetih med Trbovlje, Ljubljano in Koper, krščena za Nevember1, je združila moči v dozi pametnega rokenrola, napadalnega panka in preverjenega popa.
Zasedba Nevember1 je pred dnevi na uradni promociji predstavila pravkar izdani prvenec, naslovljen Himne, hvalnice, molitve, cifre, vojaki in disko. Kljub temu da skupina šele začenja pot na slovenski glasbeni sceni, je bil ljubljanski rock klub Roxly poln do zadnjega kotička. Poleg novinarjev in prijateljev so jih prišli spodbujat tudi nekateri glasbeni kolegi. Po uvodni besedi simpatične glasbene TV voditeljice Maruše Ojsteršek je bila publika priča uigranemu eno-urnemu nastopu, ki je bil povsem prežet z energijo. Ob spevnih refrenih in hitrih ritmih se je plesalo tudi pod odrom, zabava pa se je potem zavlekla pozno v noč. »Očarani smo bili nad udeležbo. Prišlo je veliko prijateljev in, še pomembnejše, nekaj ljudi iz glasbenega posla,
ki jim resnično zaupamo,« pravijo Nevember1. Album Himne, hvalnice, mo-
litve, cifre, vojaki in disko je izšel v elektronski obliki in je brezplačno na voljo na uradni
Zasedba Nevemberl bo ta konec tedna nastopila v Trbovljah.
spletni strani skupine: www. nevember1.com. »Pesmi so nastajale od junija do novembra 2009 v studiih v Trzinu in Zagorju. Večino plošče smo naredili sami, na domačem podstrešju. Pesmi so osebno-izpovedne, v osnovi imajo precej uporniški naboj in vodijo vstran od potrošništva in kapitalizma. Glavna muza je sedenje na klopcah v nakupovalnih centrih,« je s hudomušnim nasmeškom povedal vodja zasedbe in pevec Primož P Ram Si-ter, ki je zapleten naslov album pojasnil takole: »Naslov albuma je takšen zato, ker je svet kot disko z zelo uigranim DJ-em.«
Spletni izvod albuma bodo fantje v naslednjih mesecih dopolnjevali in spreminjali z novimi grafikami in remiksi ter dodali še kako pesem.
MZ
Filmski kotiček
Robin Hood
Vsebina: Robin Longstride je plačanec v barbarski vojski Riharda Levjersrčnega. Slednji je med vrnitvijo s križarskih vonj tako obubožan, da mora sproti ropati francoske gradove. Med obleganjem enega izmed njih umre, zato Robin in nekaj prijateljev pot v Anglijo nadaljujejo sami. A naključje hoče, da so prav oni tisti, ki kraljici vrnejo krono njenega mrtvega sina, zato kralj postane njegov brat Ivan, ki pa ni ravno moder človek. Njegov velikanski ego prične hitro povzročati notranje politične zdrahe, ki pa jih obilno še dodatno razpihuje njegov dvorni svetovalec, ki je v resnici francoski vohun. Medtem se Robin udobno namesti kot lažni mož vdove Marion Loxley in ravno,
Robin Hood
Igrajo: Russel Crowe, Mark Strong, Cate Blanchett, Max von Sydow, William Hurt
Scenarij: Brian Helgeland Režija: Ridley Scott Žanr: zgodovinska drama Dolžina: 140 minut Leto: 2010 Država: ZDA
ko se zdi, da je njegova večna bitka za preživetje mimo, se zopet znajde v vrtincu političnih intrig. Država je na robu državljanske vojne, hkrati pa se je na obale Anglije izkrcala francoska osvajalska vojska ...
Filmi o Robinu Hoodu so v kolektivni podzavesti zasidrani kot lahkotni filmčki, ki življenje tega slavnega izobčenca prikazujejo kot nekaj najbolj zabavnega. Sporočilo teh pustolovskih zgodb je vsekakor vrnitev v naravo in predvsem k sebi, kajti politika, mesta in razvoj so v resnici oddaljevanje od naših duš in zato označeni kot nekaj slabega.
Najnovejša različica je vse prej kot lahkoten film. Ridley Scott je znova posnel zelo te-stosteronski film, pri katerem vsa silna moškost kar teče z velikega platna. Nič več zabave, pesmic, mečevalskih dvobojev, pojedin in ho-ho-ho skakanja z dreves. Ta film je realističen in mestoma zelo krut prikaz tistega časa, kjer ni nič zabavnega ali smešnega in kjer so vsi umazani in pokvarjeni. Robin zato ni moralno čist pozitivec, temveč oportunist prve vrste, ki se brez etičnih zadržkov spustil v sumljiva početja, če bo z njimi
le kaj zaslužil. Tudi Rihard Lev-jesrčni je le navadna baraba s prevelikim egom, kot tudi njegov brat Ivan, ki pa tokrat ni zlobni negativec, temveč ima v sebi tudi zametke dobrote. Nihče od junakov torej ni nedolžen, kar je zelo zanimiv pristop za tovrstne filme. Najbrž je zato film naletel na mlačne kritike, kajti vsi so pričakovali še eno zabavno akcijsko komedijo.
Kar je seveda škoda, kajti če film izoliramo od svojih predhodnikov, hitro vidimo, da gre za močan in obrtniško izpiljen film, kakršnih smo od Ridleyja že vajeni. Primerjave z njegovim Gladiatorjem so upravičene, ne le zaradi istega glavnega igralca, temveč tudi zaradi precej podobne splošne podo-
be filma, zlasti prizorov bitk. Ljubitelji Robina Hooda bodo ob tem filmu najbrž (upravičeno?) razočarani, medtem ko bodo tisti, ki bodo lahko odmislili prejšnje filme, naleteli na dokaj zanimiv prikaz nastanka tega junaka. Gre namreč predzgodbo, ki se konča tam, kjer se najbolj znan film o Ro-binu Hoodu (tisti iz leta 1938) pravzaprav začne. Film sicer v današnji poplavi filmov dokaj izstopa, a če ga primerjamo z režiserjevim opusom, vidimo, da ne gre za presežek, ampak bolj za to, da se je Ridley po nekajletni ustvarjalni krizi uspel znova zavihteti tja, kjer je bil pred desetimi leti.
Matej Frece
niši straši?
Spremeni svoj mobilnik v
DETEKTOR ZA DUHOVE!
Prestraši svoje prijatelje, ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Prenesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik še danes!
Pred tabo je neverjetna aplikacija Detektor laži, ki ni nič manj kot tvoj privatni detektor laži! Nikoli več ti ne bo nihče lagal! Oseba za katero meniš, l^da ti laže, naj govori v tvoj mobilnik in aplikacija bo analizirala njen glas, ter M ^^ko sporočila, če oselra laže.
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Fingerprint Matchmaker, Ghost Sensor in Detektor laži so zabavne aplikacije in ne podajajo resničnih rezultatov.
Foto: arhiv
MESTNA TRDNJAVA
ZVONČKI NA SANEH
MAŽA ZA
KOŽO IN STROJE
LETOPIS, KRONIKA
RIHARD JAKOPIČ
ŽENSKA, KI KAJ IŠČE
IVJI GORSKI KOZEL
STALJENA KOVINA
BRST, POGANJEK, CIMA
NAŠ IGRALEC RANER
KIS
SUROVINA ZA PLATNO
PUČEVALEC
¡UM. RJAVA BARVA
KUBANSKI PESNIK CARPENTIER
NAMERA, NAKLEP, HOTENJE
URADNI SPIS
NATAŠA ERJAVEC
ŠEFUDBE (TOMAŽ)
POKRAJINA V SREDNJI DALMACIJI
MESTO V
SIRIJI
RITMIČNI POUDAREK
NEKDANJI TABORNIK
ROMULOV BRAT
PODKOŽNA MAŠČOBA
MOČVIRSKO RASTJE
NIKLJEV KRŠEC
STRAHOPETEC, BOJAZLJIVEC
DREVESNO LUBJE
MODA ZGORAJ BREZ
STOPANJE
DEŽELA NA BRITANSKEM POLOTOKU
VARJENI ŠIV
KAJAKAŠKI KLUB
HOKEJIST (DEJAN)
Ugankarski slovarček: ALEJO = kubanski pesnik Carpenter; ALTAJA = mati Meleagra iz grške mitologije; KAŠTELA = pokrajina v srednji Dalmaciji; NIKELIN = nikljev kršec; PANTA = vratna petlja, pant; ROA = kubanski politik (Raul, 1907-1982); ŠČER = ljudsko ime za rastlino portulak.
■se|do} 'ueiueu 'eunei 'epo>js 'ofeiv
'je|e>js 'euejso '1113 'e>j|e>jS! 'jba 'v\e>js 'poo J 'm 'jo^jnisrn 'pue 'up^u 'pje 'upzeA 'eu|os|oi '|>jgi|ngej>j 'dois 'deiv 'epdojp 'ueiupoiu 'epiv 'ejued 'o|eio 'Jesed :ouAejopoA laviuezuji 8} Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 22. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 23. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 24. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redak-torja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 25. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 26. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 27. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 28. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Ognjeno srce bo žarelo v brezpogojni ljubezni. Obveznostim in nalogam boste v celoti kos. Pravzaprav bo nujno, da se nekoliko sprostite in da si zaupate. Odvečno energijo boste lahko uporabljali v naravi in koristno bodo delovali sprehodi. V prostem času si preberite kakšno dobro knjigo.
Sn BIK
Pomembno vlogo bosta igrala duhovnost in svet skritih sanj. Čeprav ste po naravi skeptični, se boste tokrat lahko prepričali o nevidni resnici. Korak za korakom boste odšli naprej in tako se bodo uspehi stopnjevali v službi. Notranji pogum vam bo dal mir in vizijo za prihodnost. V ljubezni bo prijetno.
DVOJČKA
Toplo sonce vas bo okrepilo in podarilo samozavest. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri zdravju. Poleg tega, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov, bo dobro, da si preberete, kaj o zdravi prehrani. Uspehi se bodo stopnjevali v skupinskem delu. Odprti boste tudi za novosti.
RAK
Biseri sreče ostajajo večni in julijski predstavniki bodo odšli pogumno naprej. Če ste rojeni junija, boste izvedeli pomembno novico. Spremembe boste morali sprejeti in se z njimi soočiti. Čas je, da se pričnete bolj poslušati. Blesteli boste v intuiciji in v ljubezni našli izpolnjenost.
LEV
■Tj Možnosti in priložnosti v povezavi s tujino bodo šle z roko v roki. Učili se boste in pilili svoje znanje. Če imate v tem času pomembne izpite, uvidite priložnosti za uspeh. Odpravite se lahko tudi na počitnice. Če boste znali poslušati sebe, se bodo uspehi nadaljevali.
DEVICA
Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar odstopa. Raziskovali boste svoje občutke in prišli do pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in sveži zrak. Odgovornosti se bodo nadaljevale in tako boste našli v sebi tudi moč za prihodnost. Na probleme poglejte kot na izzive.
TEHTNICA
Zdelo se bo, da boste lažje zadihali in tako našli paleto priložnosti. Prav gotovo vam bo v pomoč partner in njegovi nasveti bodo dragoceni kot diamanti. Vaša naloga je, da jih poslušate. Senzitivni boste za nasvete drugih ljudi in spoznali moč misli.
ŠKORPIJON
Močni in intenzivni boste. Tako se ne boste ozirali na mnenje drugih ljudi. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Mlada Luna se bo zgodila v 8. astrološki hiši, kar pomeni, da bo staro odšlo in prišlo bo novo. Prenehajte se oklepate starih vzorcev in se veselite vsakega dne!
STRELEC
V vreči življenja se je nabralo vse, tako slabo kot dobro. Čas bo namenjen osebi bilanci in soočenju z primarnimi občutki. Glasno govorjenje ne bo pomagalo in bolje bo, da si v tišini postavite dialog. Prihajali bodo ljudje, ki vam bodo pomagali. Seveda ne smete pozabiti na vaš adut - optimizem.
KOZOROG
Svoj kos železa boste na delovnem mestu zelo dolgo kovali. In ko bodo drugi prepričani v neuspeh, boste sami dokazali nasprotno. Kjer se boste pojavili, boste v središču pozornosti. V partnerskem življenju vas čakajo ugodnosti. Seveda boste plesali po taktu partnerja.
VODNAR
Spremljala vas bo posebna inspiracija in cveteli boste med ljudmi. Pionirsko in kreativno delo bosta šla skupaj. Pravzaprav bodo drugi ljudje opazili, kako plemenito je vaše srce. Ugotovili boste, da ste zelo dober govornik. Pomembno bo, da se spilite v komunikaciji in pri drugih intelektualnih dejavnostih.
RIBI
Uspehi se bodo vrstili in izraziti bodo v pogledu poslovnosti in finančnih investicij. Seveda bo zelo modro, da si naredite neke varovalke, da vam ne bo čez čas žal. Lotili se boste prenove stanovanja in ugodno obdobje bo za pleskanje stanovanja. Varujte se lenobe.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Kviz Piramida z Vladimirjem Kajzovarjem. Vsak onedeljek ob 20. uri.
UPOGIB
ALFRED NOBEL
Ormož • V Centru starejših občanov
Mavrična preobleka zeliščne grede
Starost je življenjsko obdobje, ki si ga potiho želimo dočakati, a se ga obenem tudi bojimo. Strahovi so posledica predsodkov in nepoznavanja starosti, starejših ljudi ter dejstva, da se sodoben človek ni sposoben soočiti z življenjem v vsej njegovi polnosti.
Vprašanje, na katero lahko vsak od nas išče odgovor, je: »Kaj lahko danes storimo za starejše ljudi in kaj lahko naredimo za svojo starost?« Zato moramo za boljše razumevanje starosti vedeti, da starost ni bolezen, temveč je proces in obdobje, ki zahteva več kot zdravljenje simptomov; je zavedanje dejstva, da smo in potrebujemo več.
Tega dejstva se vsi zaposleni v Centru starejših občanov Ormož, d. o. o., še posebej zavedamo in se trudimo za izvajanje tistih aktivnosti, s katerimi posamezniki lažje zaživijo v novem okolju. Naš dom je še sorazmerno mlad, a smo kljub temu opravili že mnoge preureditve in prilagoditve prostora ter okolja našim stanovalcem. Tako smo v lanski jeseni pričeli tudi večja gradbena dela in posege v okolici doma ter s tem pridobili mnogo večje in predvsem bolj funkcionalne terase na oddelkih, ki so povezane med seboj s potmi, ki omogočajo prijetno in varno sprehajanje. Terase nudijo možnost srečevanja, druženja in posedanja v prijetni senci na klopcah ob klepetu ali preprosto ob opazovanju narave ter poslušanju žvrgolenja ptic. Terase nam bodo v toplih mesecih nudile možnost za druženje ob raznih prireditvah in praznovanjih, ki jih že tradicionalno izvajamo v domu, kot so npr. praznovanje rojstnih dni, športna srečanja, pikniki, postavljanje klopotca, trgatev ...
Ureditev in širjenje vrta oz. parka, ki ga v prihodnje želimo še povečati, in premišljena posaditev rastlin - drevja, sadnega drevja in grmovnic - služi našim
Foto: arhiv CSO
Dvignjene gredice so dobile zanimivo mavrično podobo.
stanovalcem tudi kot orientacija v letnem času. Naše terase smo skupaj s stanovalci tudi poimenovali, tako da smo dobili Lipino teraso, Češnjevo teraso in Teraso pod brajdami. Slednje so najbolj veseli naši Šmarničar-ji, to je vinogradniška skupina, ki je s pridobitvijo te terase pridobila še večje brajde, za katere bodo celo leto skrbeli, predvsem pa je njihovo delo zagotoviti, da vina ne zmanjka do nove trgatve. Teraso zraven jedilnice smo poimenovali Rožmarinova terasa. Te terase pa so zraven naših kuharjev in kuharic ter vseh stanovalcev, ki hodijo na obroke v jedilnico, še najbolj veseli člani vrtnarske skupine Vrtnica. V naši skupini smo namreč ugotovili, da ima nekaj članov skupine - to je stanovalcev
- vključno z mojo sovoditeljico skupine go. Metko Bombek, spoštljivo veliko znanja o zdravilnih rastlinah in obilo izkušenj z njihovimi učinki. V veliko veselje nam je nabiranje čajnih zelišč in v zimskih mesecih si pripravimo čajanke, na katerih se radi pohvalimo, kaj smo sami pridelali. Na čajankah izmenjamo recepte za vse pripravke, ki so se jih stanovalci nekoč posluževali. Radi nabiramo in ovo-havamo dišavnice, izdelujemo šopke iz njih in jih podarjamo še drugim. Naši kuharji pa veselo uporabljajo zelišča pri pripravi vsakodnevnih obrokov, za izboljšavo okusov, posebne jedi pa še okrasijo z njimi.
Vse to smo že leta delali z veseljem, a velikimi težavami, saj je več članov skupine na
Kidričevo • Prijatelji postavili majsko drevo
Četrta postavitev mini drevesa
Tudi letos smo se prijatelji iz sosednjih ulic in blokov v Kidričevem dogovorili, da bomo postavili svoje »mini« prvomajsko drevo. Že četrtič. Nekaj dni pred dnevom postavljanja smo se prijatelji dogovorili, kako bo potekal ta naš dogodek.
V petek, 30. aprila, smo se zbrali ob 14.30 pred vhodom bloka Ul. B. Kraigherja 13 in se začeli pripravljati na postavitev. Okrasili in pripravili smo drevo, pripravili prostor postavitve itd. Nad udeležbo otrok -mladih smo bili kar presenečeni, saj se nas je ob 17. uri zbralo lepo število postavljavcev in tudi gledalcev, ko smo dvignili naše četrto - večje, lepše in bogatejše »mini« prvomajsko drevo Sosednjih prijateljev Kidričevo.
Po postavitvi je sledil turnir badminton vse do večernih ur, ko smo se razšli v upanju, da nas bo prihodnje leto še več in da bomo imeli še lepše in večje drevo, saj bo prihodnje leto naše druženje že »jubilejno« -petič.
Hvala vsem za pomoč! ©
Ž. J.
invalidskih vozičkih ali se premikajo z berglami. Tako je večina med njimi lahko bila le kot opazovalci. Ker pa stanovalcem želimo omogočiti, da opravljajo zanje pomembne naloge in uresničujejo različne vloge v vsakdanjem življenju z najvišjo možno mero neodvisnosti in samostojnosti, smo pri načrtovanju obnove te terase vključili izgradnjo dvignjene zeliščne grede v različnih višinah. Tako lahko sedaj plejejo, nabirajo, vonjajo, tipajo tudi stanovalci, ki so gibalno omejeni.
Naši dvignjeni gredi smo poleg posaditve zelišč in dišavnic nadeli v pomladnih dneh tudi mavrično preobleko. Kot se iz drobnega popka razvije cvet in iz majhnega semena zraste drevo, tako se je iz edinstvenega medgeneracijskega druženja in sodelovanja stanovalcev CSO Ormož, Centra za starejše občane, d. o. o., in uporabnikov Varstveno-delovnega centra Dornava - DE Ormož, razvilo sodelovanje, ki raste z vsakim srečanjem in ga sproti dopolnjujemo in nadgrajujemo. Vsako srečanje posebej daje vsem udeležencem občutek koristnosti, potrebnosti in zavedanje, da smo drug drugemu potrebni. Z veliko veselja, izkušenj, z idejami in ustvarjalnim duhom sta nam priskočila na pomoč uporabnika Drago in Milan pod vodstvom likovnika g. Gregorja Samasturja iz VDC Dornava - DE Budina. Že kmalu smo ugotovili, da smo naredili premajhne grede, da bi lahko vsi slikali na njih, zato je večina stanovalcev, ki jim je zmanjkalo prostora, slikala na platno ali barvala risbe, se nastavljala soncu, prijetno kramljala in spremljala, kako je dejansko naša greda dobivala mavrično obleko. Naša dva ustvarjalna dneva sta minila v prijetnem, zanimivem, drugačnem in veselem vzdušju. Vsako srečanje se prijetno vtisne v naša srca in nemalokrat za sabo pusti tudi kako mavrično preobleko, tako kot danes. In tak dan ne bo nikoli pozabljen.
Jelka Krajnc, delovna inštruktorica in voditeljica skupine Vrtnica
Od tod in tam
V. Nedelja • Uspešni na tekmovanju RK
V sredo, 7. aprila, je na Ptuju potekalo regijsko tekmovanje iz znanja in veščin prve pomoči. Tekmovanja so se iz ormoškega konca udeležili učenci OŠ Velika Nedelja ter pokazali veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Na koncu so dosegli odlično 6. mesto, kar je za ekipo, ki se je prvič udeležila takšnega tekmovanja, zelo velik uspeh. Barve OŠ Velika Nedelja so zastopali: Sergeja Plohl, Ana Ambrož, Vendi Balas, Špela Petek, Julija Henkel, Tomaž Cvetko in Rok Cvetko. Učence so na tekmovanje pripravljali: učitelja Darja Kovačec in Stanko Bezjak iz OŠ Velika Nedelja, Maja Botolin Vaupotič iz RKS OZ Ormož ter Marija Imerovič in Mira Frangež, predavateljici z licenco Rdečega križa Slovenije.
Stanko Bezjak
Miklavž • Pomagali čistiti naš gozd
Foto: SB
Foto: arhiv Vrtca
V vrtcu Miklavž pri Ormožu se strokovne delavke dobro zavedamo, da je varovanje in ohranjanje narave zelo pomembno in to želimo prenašati na naše otroke. Eko vrtec smo od aprila 2007, takrat smo podpisali eko listino in prisegli, da bomo med drugim skrbeli za naravo in bomo njeni dobri ter skrbni prijatelji. Že oktobra 2009 smo se prijavili v projekt Očistimo divja odlagališča. V ta projekt smo vključile najprej otroke, saj so dejavnosti potekale že dalj časa. V soboto, 17. aprila, pa smo se pridružili tisočim Slovencem, ki jim ni vseeno, kakšna je naša bližnja okolica, kjer se igrajo naši otroci. Zbralo se nas je okrog trideset udeležencev čistilne akcije v bližini vrtca (otrok, staršev in vzgojiteljic), da bi očistili manjšo gozdno površino za prečudovito igro naših otrok. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, ker smo tudi mi zbrali nekaj moči skupaj s svojimi starši in pomagali očistiti del naše narave. Vsi pa smo bili mnenja: če bi se ljudje zavedali in ne bi več metali odpadkov v gozdove, ampak v temu namenjene koše in na zbirna mesta, takšnih akcij več ne bi bilo potrebnih.
Hilda Plohl
Draženci • Dober ulov ribičev
Foto: DK
Člani RD Žejne ribice s Hajdine so organizirali ribiško tekmovanje ob svojem lepo urejenem ribniku. Tekmovalcev je bilo veliko, glede na ulov pa so bili na delu pravi mojstri. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Jože Gajser, kije nalovil kar 35,310 kg rib, drugi je bil Dejan Šešerko (17,980 kg), tretji Dušan Krajnc (17,020 kg), četrti Jože Štokl (16,489 kg), peti pa Elvis Gajzer (11,500 kg). Na fotografiji zmagovalna trojka (od leve): Dušan Kranjc, Jože Gajser, Dejan Šešerko. Po tehtanju so ribe spustili v ribnik.
Danilo Klajnšek
Knjiga meseca
Erika in Mirko Kotnik:
Druga polovička
Tisti, ki strokovno spremljamo dogajanje na področju ljubiteljskega pisanja, opažamo zadnja leta, da je na raznih literarnih delavnicah, taborih in natečajih vse več ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Gre za ustvarjalce, ki so to postali v zrelejših letih, še pogosteje pa gre za posameznike, ki že vse življenje radi berejo in po tihem pišejo, zdaj pa so se odločili vstopiti v javnost.
Problem seniorskega literarnega ustvarjanja pa je v tem, da ga stroka, kritika in vse mogoče literarne teorije prav rade odrinejo (razen v primerih starejših, splošno uveljavljenih avtorjev), kot da gre za nekaj manjvrednega.
Če pogledamo s povečavo literarne lupe, bomo našli številne pesniške »tretježivljenjske« izdaje, ki so zelo nekritične, nedodelane v stilnem smislu in kvalitativno dimenzijo kar nekako zanemarjajo, v ospredje pa postavljajo kvantiteto. Tako ni nič nenavadnega, da v seniorskih literarnih krogih kdo izjavi: »Napisal sem že deset zbirk. V tisku je enajsta. Pripravljam dvanajsto. Danes pa bom bral iz sklopa, ki bo objavljen kot moja trinajsta pesniška zbirka ...« Trditev, ki kar vpije po tem, da se skladno z demografskimi kazalci splošnega staranja prebivalstva temu primerno povečuje tudi število starejših ustvarjalcev; žal veliko takšnih, ki so avtorji po kvaliteti zares slabih izdaj.
Zakaj tako dolg uvod?
Ker knjiga Druga polovička oz. njena avtorja Erika in Mirko Kotnik (Erikina polovička nosi naslov Rada bi ti povedala, Mirkova pa Kresničke) sodita med tiste redke seniorske posameznike, ki nimata samo želje po neskončnem branju in predstavljanju lastnih literarnih besedil, pač pa sta po literarno radovedna, raziskujeta, iščeta in se oplajata na najrazličnejše načine. V sredici knjige objavljena Kronologija najine literarne poti je pravzaprav hvalevredna odločitev Marjana Pungartnika, ki se je podpisal kot urednik, lektor in moralni mentor knjige, saj nam je tako kronološko prikazal ustvarjalno pot dveh ustvarjalcev v tretjem življenjskem obdobju, na kateri je bilo veliko izobraževanj, delavnic in drugih literarnih udejstvovanj. Pa sta kljub nekajletni prehojeni poti na začetku knjige skromno zapisala: »Zdi se nama, kot da v pesništvu eksperimentirava z besedami in emocijami, kar naju hkrati izpolnjuje ter vzpodbuja.«
Toda kakor koli sta skromna, sta v besedah vse bolj izbru-šena. Poetika njunih pesmi je čedalje bolj premišljena in poglobljena. Z jezikom ne razsipavata po nepotrebnem, čeprav sta v izrazu pogosto presenetljiva in vznemirljiva.
Pesmi obeh Polovičk pa imajo vsaj še eno skupno težišče - tematiko. Ta se kaže kot navidezna širina, ki je zastopana v njunih pesmih. Navidezna, saj se izkaže, da se vsi tematski drobci nazadnje podredijo prevladujočima temama: ljubezen in minljivost.
Razlikujeta pa se v formalnih značilnostih poezije. Če je Erika zavezana svobodnim pesniškim oblikam, presenetljivi metaforiki in mehkim liričnim zvenom, je Mirko ritmično nekoliko trši in ostrejši, rad pa se naslanja tudi na nekatera tradicionalna pesniška sredstva, npr. rimo. A Mirko na zu-nanjeoblikovnem področju rad raziskuje, se poigrava z več oblikami in podobami; rad ruši kitice in verze, jih lomi in potem jih, kot neumorni graditelj, sestavlja nazaj. Erikine pesmi so zunanjeoblikovno bolj homogene in umirjene, zato pa je ona predvsem raziskovalka notranjih pesniških svetov in dimenzij.
In med obema polovičkama je celo nekakšna dialoškost. Ko on zapiše To so moje, tvoje sanje, ona zapiše Ko te ni je ob mizi prazen stol, ko ona izreče Oči žge solza, on z verzi odgovarja Nehaj vrtat po očeh, ko se on v pesmi sprašuje Ali bo kdaj rožnata zlata?, ona na drugi strani v eni od pesmi odgovarja Rada bi ti povedala a se beseda ne odlepi od jezika ...
Druga polovička zakoncev Kotnik je nekakšen pesniški jin-jan, ki se dopolnjuje in nadgrajuje. Izdaja v eni, skupni knjigi je bila tako edina logična poteza, bralcem pa ostane, da med dvema pesniškima govoricama najdejo most in ju povežejo v sozvočno pritrkavanje ljubezni in življenju.
David Bedrač
Literarno kolo (78) • Kajetan Kovič - 2
Pikiji, Muriji, Nine in Juriji
Če je zlata ladja v Kovičevi poeziji za odrasle simbol nedosegljivih daljav, v poeziji za otroke ni nič kaj drugače. Tudi tukaj gre za neznane, oddaljene kraje, le da so ti iz dežel Čiračara in Ringaraja, iz domišljijskih svetov, v katerih domujejo nekateri nepozabni Kovičevi pesniški junaki.
Med njimi je prav gotovo plišasti medvedek Piki Jakob, ki ga je Kovič ubesedil: »V nekem mestu, v neki hiši, / majhen medved je doma, / tam sedi v medvedji šoli, / razne igre se igra.// To je Piki, moj prijatelj, / ki me spremlja noč in dan, / ki pozna vesele šale / in je zmeraj nasmejan.«
V njegove pesmi pa pogosto prilomastijo tudi drugi medvedi. Tako je spesnil slavno Medvedjo šolo, v kateri je zapisal: »V medvedji šoli sedijo medvedi / in vrtijo debele oči / in se potijo pri abecedi / in mučijo s piko na i.//Sklanjajo medved, medveda, medvedu, / štejejo urno od ena do sto, /brundajo v zboru pesem o medu, / malo narobe, a vendar lepo. // Na zemljevidu medvedje dežele / iščejo lego medvedjih planin / in se učijo, kje bodo cv le / prve trobentice, teloh in brin. // Šola je dolga osem razredov, / ure in leta pa hitro beže / in v spričevala malih medvedov / same debele petice lete.«
Ob Pikiju in medvedih je potrebno predramiti tudi mačje junake, ki jih ne manjka v njegovi poeziji za otroke. Mačke teh in onih vrst se po mačje vlečejo po igrivih pesmicah, predejo, spijo in igrivo skačejo sem in tja. Te so ga nazadnje tako navdušile, da jim je posvetil celo zbirko z osrednjim mačjim junakom, slavnim Mačkom Murijem, po mačje pa je zastavil tudi Mačjo preštevan-ko: »Ena mačka, štiri miši. / Gluha koza nič ne sliši. / Štiri mačke, ena miš. / Gluha koza, ti loviš. / Ena mačka je vesela. /Ena miš pa škodo dela. /Ena koza pa ima / sredi glave dva roga. / Ene mačke ni pri hiši. / Plešejo vesele miši. /Koza sede na balkon / in igra na bombardon. / Eni mački dajmo suknjo. / Eno miš zaprimo v luknjo. / Eno kozo dajmo spat / v mlečno beli kozji grad. / Ena mačka vleče dreto. / Štiri so odšle po svetu. / Zjutraj pride bela miš. / Gluha koza, ti loviš.«
Med prevladujočimi motivi
Meja ni!
(Verne-Crichton)
Michael Crichton je širšim množicam znan kot avtor scenarija izjemno uspešne TV-se-rije Urgenca, ki se je s svojimi medicinskimi junaki priljubila med mnogimi gledalci. Nič presenetljivega ni, da se je lotil te tematike, saj je bil Michael po osnovni izobrazbi zdravnik, a še bolj od njegove televizijske in filmske produkcije, pisanja scenarijev in režiranja so zanimivi nekateri njegovi svetovno znani romani, v katerih je pisatelj rušil meje mogočega in se sprehodil po preteklih in prihodnjih svetovih.
Kot Verne je tudi njegov pripovedovalec vizionarski
Kajetan Kovic Jelka Rcithman
ZLATA LADJA
pa se v otroških pesmih pojavljata tudi deček Jurij in deklica Nina. Pravzaprav ni nobena skrivnost, da je slednjima imenoma pesnik naklonjen, saj je tako poimenoval svojega sina Jurija Koviča, ki je danes prav tako med vidnejšimi peresi in snovalci slovenske literarne scene, ter hčer Nino. Jurij je tako v pesmi Zvezdoplovec (Zato smo rekli Juriju, / da bo bolje, / če jo pošljemo spet na-zaj/ v vesolje.), v Zlati ladji (... z njo se pelje bratec Jurij...), v pesmici Kašelj kašlja skupaj s sestro (Kašlja žeJurij, kašlja že Nina, ...), pesnik pa je napisal tudi pesem Jurij, ki jo je v celoti posvetil malemu navihancu in njegovi sestri in v kateri kot pesnik odkrito priznava, da tale Jurij v pesmih ni kateri koli Jurij, temveč njegov sin, in da je Nina njegova hči: »To je pesem o Juriju, / mojemu sinu, / ki ima očka in mamo / in sestro Nino. // Razen teg ima svinčnik, / in ker je pacek, / riše po stenah, po vratih / črne pajace. // Ti škrati ga tudi ponoči / radi zbudijo / in fant jo mahne k mami / s celo tovarišijo. // Potem klepetajo o avtu, / ki nima prestave, / in še o sivem konju, / ki nima glave. // Dnevi so namreč dolgi / in dolga je zima, / kakšen je konj od znotraj / pa fanta zanima. // Potem seveda spozna,/da je znotraj prazen / in da gre skupaj teže/ kakor narazen. //In ker ni pri hiši / živinozdravnika, / mu kupimo novega konja. /
- ne glede na to, ali je segal s pisateljskim pogledom nazaj, v preteklost, ali je segal daleč naprej, v komaj sluteno prihodnost. Tudi vmesna časovna postaja je bila zanj pomembna. Sedanjost in prostorske elemente v njej je namreč pogosto interpretiral po svoje.
Kot Vernova so tudi njegova dela največkrat pristala na platnih in TV-ekranih kot uspešne filmske uprizoritve. Vsem tem pa je bila skupna bogata domišljija pisatelja, drezanje v neznane svetove, nekakšna skrivnostna napetost, ki zlasti v romanih spretno preraste v dramatično in zelo vznemirlji-
Pika.«
Tudi Nini je posvetil celotno pesem, ki jo je naslovil Potovanje, najbolj pa je to razvidno v zadnjih dveh kiticah: »Kdo še gre na potovanje? / Ali pojde tudi Nina, / tista klepetava Nina, / ki zaspati se boji? / Bomo račko povprašali, / z muco se posvetovali, / če naj tudi Nina gre. // Če ne bo se spakovala, / pridno jedla, pridno spala, /potlej muca reče: ja, / in še račka, da velja, / da naj tudi Nina gre, / pridna Nina - to pa že!«
Zbirka otroških pesmi, slikanica Zlata ladja, ki je izšla med drugim leta 2003 pri Mladinski knjigi, je opremljena s sijajnimi ilustracijami Jelke Reichman, s katero je pesnik sodeloval še pri več drugih zbirkah in otroških delih. Izšla je v zbirki Velike slikanice, v njej pa so zajete nekatere najlepše Kovičeve otroške pesmi; tudi tiste, ki jih najdemo v slavni slikanici Maček Muri, polni iskrivih verzov in domislic. Muri je mačkon, ki rad zjutraj dolgo poležava, privlačijo pa ga vse tiste stvari, kot zanimajo fante njegove starosti.
Prav v poosebljanju živali, ki jim pesnik pripiše lastnosti določene starostne dobe, je poglavitni čar Kovičeve poezije za otroke. Maček je predstavljen kot deček, tako da bralec pozabi, da ima vendarle opravka z mačjo vrsto. Prav to stapljanje in prehajanje med mačjim in človeškim daje tem otroškim pesmicam posebni čar.
Velik čar pa je tudi v pesnikovem sproščenem, otroškim očem in ušesom prilagojenem pesniškem jeziku, v katerem so te pesmice za otroke zapisane. Gre za neprisiljeno, tenkočutno in natančno izbrano zapisovanje verzov, ki sestojijo iz barvitih (tako vidno kot tudi slušno) besed in besednih soseščin. Pri tem je pesnik spontan, a v samem finalu pesmi zelo premišljen in analitičen. Ni čudež, da je pravi mojster pri izbiranju učinkovitih besed in besednih zvez, svežih in nad-
vo branje.
Pisateljev slog, ki se giblje nekje med trivialnostjo in besedno umetnostjo, je bil med bralci zelo dobro sprejet, o čemer pričajo kazalci izposoje njegovih knjig in večmilijon-ske naklade ter prav tolikšna številka prodanih knjig. Zagotovo so med njegovimi vidnejšimi deli romani: Kongo, Jurski park, Izgubljeni svet (nadaljevanje Jurskega parka) in Sfera. Zlasti saga o dinozavrih Jurski park je že kot roman obnorela, še bolj pa se je razbohotila, potem ko jo zgodbo o prastarih zvereh po filmsko postavil Spielberg. Prepletanje in podiranje meja na področju genetike, psihologije, računalništva in tehnike so sploh njegove najljubše teme. Z računalniki se je pisatelj tudi sicer veliko ukvarjal, ni pa se branil tudi številnih drugih področij,
vse zanimivih poimenovanj nekaterih pojavov v okolju otroka in ritmično gibljivih verzov. V njegovih pesmih namreč v gibanju ni le vsebina, ki jo pesem prinaša, temveč tudi ritem, ki ja za otroka še posebej zanimiv in privlačen.
Pa še mimo nečesa pozorni bralec Kovičevega pesniškega leposlovja ne bo mogel. Če je pri poeziji za odrasle med temeljnimi gibali kontrast, potem se s tem srečamo tudi pri ustvarjanju za otroke. V znani pesmi Mačja uspavanka (Muce bele, muce črne), srečamo pa jih lahko več ali manj skoraj v vsaki od otroških pesmi: z malim očetom veliki sin, včeraj in jutri in letos in lani -, noč in dan, in da gre skupaj teže kakor narazen itd.
In kot sta v pomenskem nasprotju tudi besedi začetek in konec in ker gre to Literarno kolo h koncu, je prav, da sklenemo z besedami z začetka, ki jih je moč prebrati tudi v knjigi zbranih in novih pesmi Vse poti so: »Od legendarnega vstopa v pesniško areno s Pesmimi štirih je vseprisotnost Kovičeve poezije v slovenskem duhovnem prostoru le rasla. Zgolj peščici pesnikov je uspelo zabeležiti toliko verzov, ki so se vtisnili v kolektivno zavest, so ponarodeli in zmeraj znova navdušujejo bralce vseh generacij, kot prav Koviču.«
Morda je najbolje zaključiti z drobtino iz še ene njegovih pesniških mojstrovin, ki prinaša motiv popotnika, ki se pojavlja tudi v otroški poeziji: »Ta, ki je tu, in ta, ki gre drugam, / in ta, ki ni več tu in ni še tam,/in ta, ki hodi v paru in je sam, / in ta, ki dolgo gre in nima kam. //.//In ta, ki kljub egiptovski temi / stopi na pot, ki videti je ni, / in sluti hišo, daleč od ljudi, / kjer za popotne tujce luč gori.«
Kot luč v svetilniku za obe ladji z imenitnim tovorom, ki mirno in suvereno ploveta po morju slovenske literarne zgodovine; kajti nekaj je gotovo: naj gre za Pikije, Murije, Nine in Jurije ali za globoke pesmi za odrasle, iz katerih žari prefi-njena in zelo intimna pesniška zarja, so to pesmi, ki so bile, so in bodo stalni potniki med slovenskimi in tudi tujimi bralci poezije.
Kovičevi ladji imata namreč zanesljivejšo konstrukcijo kot vsi morski »Titaniki« skupaj -to je omamna konstrukcija živih, gibljivih in polnih besed.
David Bedrač
v katere se je poglabljal.
Zanimanje za psihologijo prihodnosti in človeške (nad) zmožnosti je prišlo zelo do izraza v slavnem romanu Sfera, po katerem je bil prav tako posnet uspešen film. Skrite zmožnosti mišljenja, vpliv čustev in poigravanje z najbolj nemogočimi dimenzijami človeške osebnosti je tako združil v napeto pripoved o znanstvenikih, ki globoko pod morjem odkrijejo nekakšno sfero, in ta se usodno poigra z njimi.
Pravzaprav je Crichton, ki je svet zapustil zaradi težke bolezni novembra 2004, segal v podobne dimenzije sveta kot Verne - v vesolje, globoko v morje, pod zemljo in v največjo skrivnost od vseh, v človeka.
In dokazal, da beseda MEJA tudi v njegovem primeru ne pride v poštev ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 36
Zavrč • Haložani vse bolj obremenjeni
Zaradi omreznine cena vode višja
Svet občine Zavrč je na zadnji seji v ponedeljek, 17. maja, sklepal o 10 zadevah, najbolj kritični pa so bili do vsebine osnutka odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo, saj naj bi bila zaradi predvidene omreznine cena vode precej višja.
Po potrditvi 34. redne in 9. korespondenčne seje so se v prvi obravnavi lotili osnutka odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Kot je pojasnila Danica Bratuša, gre za osnutek odloka, z njim pa bodo opredelili načine in pogoje za dodeljevanje koncesije in vse drugo, kar je po novi zakonodaji potrebno v zvezi z oskrbo s pitno vodo. Zaradi omrežnine, ki se pri tem pojavlja kot nova kategorija, znašala pa naj bi 2,95 evra za posameznega porabnika, naj bi bila za odjemalce cena vode sorazmerno višja; po pavšalnem izračunu na osnovi meril iz sedaj veljavnega pravilnika naj bi se s sedanjih 0,52 evra za kubični meter povečala na 0,65 evra. Če občina želi in zmore, lahko sicer del cene subvencionira, vendar je vprašanje, ali bodo zaradi zaostrenih razmer, nizkega proračuna in vse težjih pogojev gospodar-
jenja v bodoče sposobni zagotavljati subvencije. Tudi zato so svetniki zaskrbljeni zaradi precejšnjega povišanja cene, čeprav se je pred tem govorilo drugače, v občinski blagajni pa ne premorejo več toliko denarja, da bi lahko krajanom ceno delno subvencionirali.
Ker pa se je v zvezi z novim pravilnikom pojavilo še nekaj drugih vprašanj in dilem, na katere niso našli odgovorov, so na predlog župana Mirana Vuka sklenili, da bo vsebino odloka podrobneje preučila občinska komisija za statutarno-pravna vprašanja, ki bo medse povabila predstavnika pripravljavca odloka Boštjana Brezovnika z Inštituta za lokalno samoupravo v Mariboru.
Ko so razpravljali o pogojih za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini, so po krajši razpravi sklenili, da bodo pred skorajšnjim referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško za sedaj dovolili plakatiranje na krajev-
Foto: M. Ozmec
Novo občinsko poslovno stavbo ob kulturni dvorani na Goričaku naj bi - če bo vreme dovoljevalo - v teh dneh že prekrili.
no običajen način. Sicer pa je že v izdelavi poseben projekt, ki predvideva za plakatiranje postavitev posebnih oglasnih tabel. Te naj bi bile enake po vsej občini, služile pa naj bi tudi za razne druge oglaševalske namene.
V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročilom Centra za socialno delo o izvajanju pomoči družinam na
domu ter socialne oskrbe v letu 2009, ki je je bil z območja občine Zavrč deležen le en uporabnik. Seznanili so se tudi s problematiko odlaganja azbestnih plošč v Gajkah. Podjetje Čisto mesto iz Ptuja, ki je izvajalec odvoza in ravnanja z odpadki, jih je namreč obvestilo, da so nastale težave zaradi prevelikih količin odložene azbestne kritine, tako da jo zaradi po-
manjkanja prostora sedaj že izvažajo v sosednjo Avstrijo, kjer pa je odlaganje odpadkov še dražje kot pri nas. To bo zagotovo vplivalo tudi na povišanje cene ravnanja z odpadki. Brez posebnih pripomb in razprave pa so sprejeli informacijo pristojnih služb o sofinanciranju programa Varna hiša Ptuj.
Med predlogi in sklepi občinskih svetnikov so soglašali s predlogom podžupanje Marte Bosilj, ki je kot predsednica odbora za družbene dejavnosti predlagala, da bi ob koncu šolskega leta vsem učencem, ki bodo zadnji razred končali z odličnim uspehom, podarili primerno knjižno nagrado. Svetnik Janko Lorbek je župana in svetnike seznanil z vsebino nedavne seje sveta Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, na kateri so med drugim glasovali o kandidatih za ravnatelja. Pojasnil je, da se je na javni razpis prijavilo osem kandidatov, od tega so trije sami odstopili, tako da je v ožjem izboru ostalo pet
kandidatov. Glasovanje 13-član-skega sveta zavoda je pokazalo, da je večino, 11 glasov, prejela kandidatka Kristina Artenjak, sedanja vršilka dolžnosti ravnateljice, a končno besedo o njenem imenovanju bo tudi v tem primeru imelo Ministrstvo za šolstvo in šport.
Svetnika Dušana Rojka pa je zanimalo, kdaj bodo pričeli priklapljati uporabnike na nedavno zgrajeno kanalizacijo v Zavrču, zato so mu pojasnili, da bodo priklopi možni, ko bo opravljen tehnični prevzem in ko bodo pridobili uporabno dovoljenje.
Med drugim smo lahko slišali tudi, da je na novi občinski poslovni stavbi, ki jo gradijo ob kulturni dvorani na Gori-čaku in bo občino veljala prek 333.217 evrov, že postavljeno leseno ostrešje, tako da jo bodo delavci gradbenega podjetja Gradis Gradnje Ptuj v teh dneh že tudi prekrili, če jim bo vreme dopuščalo.
M. Ozmec
Ptuj-Maribor • Šoferji Veolia transportov Štajerska stavkali
Sindikat in delavci bodo pritiske stopnjevali
Kot smo poročali, so nezadovoljni šoferji podjetja Veolia transport Štajerska zaradi neuspelih dogovorov z upravo druZbe za torek, 18. maja, napovedali 24-urno opozorilno stavko in jo tudi izvedli; ker pa uprava druZbe njihovim zahtevam ni prisluhnila, bodo vztrajali še naprej.
Kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora Dušan Vidovič, predsednik Sindikata Veolia KNSS-Neodvisnost, so napovedano stavko izvedli, žal pa z njo niso dosegli svojega namena, saj jim vodstvo ni prisluhnilo, svojo pot pa so ubrali tudi člani Sindikata delavcev prometa in zvez - SDPZ, ki delujejo v okviru Svobodnih sindikatov Slovenije.
Gospod Vidovič, koliko delavcev je v torek, 18. maja, stavkalo in kako je stavka potekala?
»Na seznam se jih je v celem dnevu vpisalo točno 100. Ocenjujemo, da je to tretjina vseh voznikov. Žal nam je za vse tiste, ki so se uklonili ustrahovanju svojih predpostavljenih. Tako sta se iz ptujske enote
stavke udeležila le dva zaposlena. Tam je očitno več zaupanja v postopke, ki jih sam zase pelje drug sindikat.«
Pred stavko ste omenili, da ste sindikati z delavci enotni, a stavkali so le delavci sindikata KNSS-Neod-visnost. Kako to?
»Pred stavko smo izraze podpore stavkovnim zahtevam in stavki dobivali v tolikem številu, da je res kazalo na izredno veliko enotnost šoferjev in sindikatov. Ampak nekaj dni pred stavko so si predstavniki sindikata delavcev prometa in zvez - SDPZ, enostavno premislili in ubrali svojo pot - delodajalcu so predlagali nova pogajanja o drugih osnovah in z bistveno nižjimi izhodišči. V KNSS Neodvisnost smo to označili kot
Foto: M. Ozmec
Predsednik stavkovnega odbora Dušan Vidovič: »Stavkovnega odbora še nismo razpustili in je torej splošna stavka še zmeraj v zraku; pritiske bomo nadaljevali do izpolnjenih zahtev!«
izdajo najslabše vrste. Stavkali so zaposleni - nismo preverjali članstva, nikogar nismo k stavki silili in nikogar moledovali. Postavili smo izredno preproste stavkovne zahteve in stavko dosledno tudi izpeljali.«
Kako pa se je stavka kazala v javnem avtobusnem prometu?
»Linijski potniški promet je bil vsekakor moten. Vozniki so opravili šolske prevoze in tiste redne linije, kjer se vozijo šolarji in delavci - za to potezo smo se odločili zaradi spoštovanja do svojih potnikov, ne zaradi Veolie transporta!«
Kako je na stavko reagiralo vodstvo, so vašim zahtevam prisluhnili?
»Poslušali že, slišali pa čisto nič! Že od leta 2006 jim govorimo, da ni normalno, da so šoferji povprečno 250 ur mesečno v službi in za to dobijo slabih 700 evrov neto plače. Tudi v tej stavki in celem postopku pred njo ni bilo nič drugače. Karlsson ponuja eno in isto kolektivno pogodbo, o kateri smo mu že jasno in glasno povedali, da je ne bomo podpisali, ker je za delavce škodljiva. Tudi če boste slišali, da je tak zakon, da je taka panožna kolektivna pogodba - lahko bi naredili bistveno bolje in bili vsi zadovoljni, pa se vsakega napredka v lastni plačni politiki krčevito branijo. Seveda temu menedžmentu ustreza
zapleten, razdrobljen in nepregleden sistem obračunavanja plač, ker samo tako še lahko goljufajo svoje zaposlene. Žal je tako, da so delavci preveč naivni in svoje plačilne liste niti ne pregledajo dosledno.«
Kakšne so možnosti, da delodajalci ugodijo vašim zahtevam?
»Veliko je odvisno od tega, kaj bo v prihodnje počel sindikat SDPZ - običajno zategnejo kravato do konca in s pristopom k podjetniški kolektivni pogodbi nikomur več ne pustijo dihati. Delodajalcem seveda to ustreza, ker na koncu
vedno obvelja njihova. V KNSS Neodvisnost pa lahko zatrdim, da bomo še naprej izvajali različne oblike pritiska na delodajalca. Stavkovnega odbora še nismo razpustili in je torej splošna stavka še zmeraj v zraku. Te dni bo spisal zapisnik in zaključke torkove stavke, stavkovni odbor se bo ponovno sestal, da bo načrtoval aktivnosti.
V sindikatu smo večino aktivnosti strnili v prenizke plače in nemogočo organizacijo dela oziroma sporni čas razpoložljivosti. Sicer pa je problem tudi izredno visoka bilančna izguba
v letu 2009, potem ko se je še leta 2008 poslovalo pozitivno. Izguba je nastala po našem prepričanju zaradi napačnih poslovnih potez vodstva - spustili so se v nabavo elektronskih vozovnic, sistem še danes ne deluje in koristi od njega tudi še ni. Vse to je namenjeno le neke vrste izsiljevanju države, ki bo slej ali prej, predvidoma že 2011, morala zaradi poenotenja v EU integrirati tovrstne obstoječe sisteme v državi. In kdo plačuje tako zgrešeno politiko? Mi vsi - šoferji, delavci, potniki, državljani, občani!«
M. Ozmec
SPALNICA SAMBA IZ ALPLESA ZE NA TRGU
ALPLES ¡e spalnico SAMBA premierno predstavil lani na L^b^anskem pohištvenem se^u in pre^l prvo nagrado zlata vez. Takrat so kupcem ob^u-bili, da si bodo novost lahko omislili priha^očo pomlad.
No, pomlad ¡e tu v polnem razmahu, spalnica Samba pa tudi že v prvih salonih pohištva. Samba ¡e spo¡ razkoš^ izbire in preprosto dobrega spa^a. Enostavne ravne ploskve se družbo z bogastvom okroglin, nadih orehovega lesa z belino na frontah in poste^ah. Udo^e zaob^enih robov in izbranih oblazin^n se povezuj s tišino, ki ¡o omogočaj blažilci za mehko zapiranj vrat in predalov.
Samba preseneča z usn^m in tkaninami, raznovrstnimi podobami lesa in barvitosti, steklom in vzorci ter z različnost^ dimenzij Samba ¡e individualna, ¡e trend, ¡e ritem bolnih noči!
Več informac^ na www.alples.si.	pr
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.

IZVAJAMO KROVSKO-KLEPAR-SKA in TESARSKA DELA z vsemi kvalitetnimi kritinami in materiali. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c. Za informacije lahko pokličete na GSM 041 375 838 oz. pošljete povpraševanje na mail: Last.krovstvo@ volja.net.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 1401.
PRODAM mešano hlodovino trdih listavcev za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Telefon 041 657 796.
UGODNO PRODAM ali dam v najem cepilnik drv. Telefon 031 513 503.
PRODAM vino sovinjon, mešano in rdeče vino. Cena po dogovoru. Telefon 02 761 68 11.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva bukova, cepana in tudi v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM suhe smrekove deske 130 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, bruna, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
PRAŠIČE, mesnate pasme, težke od 25 do 110 kg, prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM suhe fosne, hrast, smreka, češnja, cena po dogovoru. Tel. 031 807 644.
MENJAM svinjo za drva. Tel. 764 06 11
PRODAM traktor Deutz, 45 KS, cisterno za gnojevko, 3200 l. Tel. 031 295 124.
PRODAMO obračalnik pajek 4550 Sip, kosilnico 165 Sip, predsetve-nik, 2,40 m, Rau, krožno brano z 20 diski Olt in valjar, 1,5 m. Telefon 041 936 157.
PRODAMO breje krave in breje te-lice. Telefon 041 602 162.
PRODAM brejo telico tik pred teli-tvijo ali dve manjši. Tel. 753 19 71.
ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, obračalnik pajek Sip 230, krožne brane in predsetvenik širine 180, prodam. Tel. 041 565 005.
PRODAM dvoredni okopalnik koruze in dvoosno kiper prikolico. Tel. 041 521 863.
PRODAM dve telici, breji v devetem mesecu, A-kontrola. Tel. 041 297 190.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
NEPREMIČNINE
PRODAM mansardno stanovanje na Ptuju, 67 m2, 1200 €/m2. Tel. 051 412 042.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km, Kicar), asfalt do hiše, lep razgled nad Ptujem. Vse-ljiva takoj. Tel. 041 906 617.
PRODAM enosobno stanovanje, 38 m2, v Kraigherjevi ulici na Ptuju. Tel. 051 636 212.
PRODAM parcelo v izmeri 8 arov v Drstelji. Tel. 040 847 511.
PRODAM, ob Ptujskem jezeru, v Zabovcih, dve gradbeni parceli. Informacije na telefonu 051 354 707.
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju dam v najem ženski. Tel. 779 52 51.
APARTMANI VUŠKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. tel. ++385 91 760 94 78.
V	NAJEM ODDAM opremljeno stanovanje, 45 m2, na Potrčevi 44. Tel. 041 728 945.
V	FILIP JAKOVU oddamo dva apartmaja za štiri do šest oseb, moderno opremljena, 200 m od plaže. Tel. 0049 171744 3331.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo natakarico v baru Gams, Dornava, urejen delovni čas. Sandi Petek, s. p. Tel. 041 570 091.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi! Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
IŠČEM delo, lahko pomoč v gospodinjstvu. Tel. 041 732 390.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik-za-mzovalnik in pomivalni stroj. Tel. 031 575 627.
MOTORNA VOZILA
KUPIM ford escort, karavan, temno zelene barve, letnik 93, 1,6 motor. Tel. 031 803 181.
RAZNO
PODARIM nemško ovčarko. Tel. 041 962 590.

Prireditvenik
hujcs
m,
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽ0VUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni
zobni implantati - www.d.j.unident.hr; dr. Oorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
M I l lljlR l
,^"02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Tenčič, dr.dent. med. Podlehnik
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
63-LETNI moški, preskrbljen, s svojim domom, avtom, išče prijateljico višje postave, staro od 45 do 58 let, lahko si tudi iz tujine. Ponudbe pod šifro "Maj".
ODDAM grob na novem ptujskem pokopališču z novim spomenikom in okvirjem, izdelan s temno sivim marmorjem, cena 500 evrov. Telefon 02 771 1239, 031 70 35 72.
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
V P I S
GLASBENA ŠOLA DECIMA
vpisuje učence za šolsko leto 2010/11 k učenju naslednjih instrumentov: klavir, harmonika, sintetizator, klarinet, saksofon, frulica, flavta, kitara, solopetje, priprave na sprejemne izpite.
Vpis poteka od srede, 26., do petka, 28. maja 2010, od 15. do 18. ure na Zadružnem trgu 12 Ptuj-Breg. Tel. 02 783 82 31, 02 751 34 91, 040 458 300.
Frizersko kozmetični studio
Zvezdana RAUŠL s.p.
Velika Nedelja 5a, 2274 Vel. Nedelja
S kuponom vam do 31.05 JO 10
no kozmetično storitve! 031/222-156
studio.zvezd ¡ca@gmail.com
K nudimo razne masaže	^^Lodaljševanje nohtov
■	nege obraza (kozmetika AFRODITA in DECLEOR) depilacija m pedikura	solarij
■	manikura	make up
Petek, 21. maj
17.00 Studenice, Kulturni dom, gledališka predstava Zakonske zdrahe,
v izvedbi gledališke skupin KD Videm pri Ptuju 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Drzni in poskočni, v izvedbi Šus teatra, za izven
-	Ptuj, Muzikafe, odprtje fotografske razstave Tanje Verlak 20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama
vikend 1 in izven
-	Ptuj, Minoritski samostan, tradicionalna, enaindvajseta razstava Dobrote slovenskih kmetij, na ogled je vse do ponedeljka, 24. maja
Sobota, 22. maj
8.00 Štatenberg, 7. tradicionalni majski pohod po poti Forme Vive 10.00 Turnišče pri Ptuju, v času razstave Dobrote slovenskih kmetij
pripravljajo na Biotehniški šoli Ptuj prireditev Pomlad v Turnišču, prikazati vam želijo utrip šole in njenih dijakov 15.00 Majšperk, telovadnica OŠ, razstava ročnih del 16.30 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, 12. praznik občine Destrnik,
osrednja prireditev 19.00 Ptuj, CID, koncert Tribute To Joy Division 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, literarni večer z Danielom Kehlman-nom
19.30 Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in izven
Nedelja, 23. maj
8.00 Borl, na gradu, čistilna akcija
9.30 Ptuj, Mestno gledališče , Akademija MgP, predavanje na temo Božanska komedija - Pekel, pripravila sta Mestno gledališče in Ljudska univerza Ptuj 11.00 Turnišče pri Ptuju, voden ogled razstav in učne poti Biotehniške šole Ptuj
12.00 Velika Nedelja, kmetija Kogel, druženje s štajerskimi vinarji in svežimi vini zadnjega letnika, Prva vina slovenske Štajerske
Ponedeljek, 24. maj
19.30 Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven
20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Žabe, za izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama
Torek, 25. maj
19.30 Maribor, SNG, balet Tosca, VelDvo, za abonmaja Dijaški 1,
Dijaški 2, Dijaški 3 in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama Torek 1 in izven
Kino Ptuj
21., 22. in 23. maj, ob 17.00 Medved Bojan (16 kratkih slovenskih
risank) - risanka. Ob 19.00 Predobra zame - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Zlomljeni objemi - drama.
Program TV Ptuj
6. obletnica vstopa v Evropsko unijo. Spoznajmo dežele Evropske unije. Dvig zastave v ptujskem evroparku. Seja Pokrajinskega odbora Spodnje Podravje Ptuj-Ormož. Madžarski gimnazijci obiskali Ptuj. Utrinek iz koncerta Pihalnega orkestra Ptuj. Sprejem osnovnošolcev OŠ Ljudski vrt, državnih prvakov v rokometu v Mestni hiši Ptuj. Jadralna regata na Ranci ptujskega jezera. Plavalni miting v Termah Ptuj. Praznik Vrtca Ptuj. Regijska revija otroških folklornih skupin v Mestnem gledališču Ptuj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE

"Dasta beseda, oivejuje Tri.: 02 741 U 80, Gtm: 041ili 505
Kakovost po nižji ceni.
Ne odljiajte in izberite i i nai«j.j programa oken in vrat po fresebej ugodni poletni ceni.
Belcont d.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož beicontdoo@siol.net, www.belcorit.si
PRODAJNO SERVISNI CENTER (TSEtO AltCI
: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic D Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPFTiptronic D Audi Q7 quattro 3.0V6TDI DPFTiptronic D BMW 730d Avtomatik O BMW 525d touring D BMW 320i D BMW 320d D Chrysler Voyager 2.5 SE D Daewoo Nexia GL O Fiat Stilo 1.9 JTD Actual D Ford Fiesta Budget 1.31 D Mercedes-Benz A-Razred A 180 CDI Classic O Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI D Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI D Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI D Peugeot 206 SWX-Linel.4 D Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V O Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi D Renault Laguna Break RT 1.8 D Rover serija 800: 825si D VW Touran 2.0 TDI Highline DSG D VW Passat 2.0TDI DPFTYendline
mOB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON BREZPLAČNO KOSILO
2006	13.990 €
2007	47.990 €
2007	39.990 €
2003	14.890 €
2004	14.890 €
1991	790 €
1999	5.290 €
1994	890 €
1995	490 €
2003	4.490 €
1998	790 €
2005	9.700 €
2003	15.990 €
2006	13.990 €
2006	9.790 €
2005	5.290 €
2007	14.990 €
2006	7.490 €
1997	990 €
1996	1.990 €
2006	10.990 €
2005	11.490 €

a V
\ »1\1V	ZA
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i} družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednilui
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 21.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev
9.00 ŠKL
9.55 Oddaja Lepa
17.00 ORMOŽ - Med nami povedano 18.00 LENART - Vollčlna Ima talent 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 22.5.
8.00 Markovci - Predstavitev zbornika 10.00 LENART - Voiičina ima talent 11.00 Imamo se lajn 12.00 ORMOŽ - Med nami povedano 13.00 ŠKL 13.55 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 20.00 Markovci - Koncert MoPZ 21.10 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 23.5.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Hajdlna - Revija ljudskih pevcev 10.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 11.00 Videm - Veselo na Selih 13.00 Sv. Birma v Domavl 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Revija večernih pesmi l.del 18.30 LENART - Vollčlna Ima talent 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano
PONEDELJEK 24.5.
8.00 Koncert Osti JareJ 9.00 SKL 9.55 Oddaja Lepa 18.00 Videm-Veselo na Selih 20.00 Markovci - Koncert MoPZ 21.10 Polka In majolka 23.00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
A
Restavraciji
xan
VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96
kje/i B boite, «a pwmvljexL 1miC ptijetHur počutili oh dehti lumii in ¡¡lijitii pdOxeibi
NUDIMO VAM:
♦	Malice, kosila ♦ Ledene osvežitve
♦	Praznična kosila ♦ Catering z idejami
ODPRTO: Pon.- Sob. 09-20 ure. Nedelja in prazniki: 11-20 ure
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA«			OPR.	BARVA
ALFA ROME01591.9 JTM SPORT	2007	12.980,00	DIG. AVT. KUMA	KOV. SIVA
BMW318TD COMPACT	2003	6.490,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW320DUMUZINA	2005	13.980,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HOI ELEGANCE	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FORD MONDE01.8 TDCI TREND LIMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DV. DIG. KUMA	BELA
HONDAS 2000	2000	15.500,00	KUMA	KOV. SIVA
MERCEDES SLK 200 RODSTER	1999	6.700,00	KUMA	KOV. T. MODRA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2008	9.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
SEAT IfON 1.9 TDI	2005	9.280,00	AVT. KLIMA	RDEČA
TOYOTA RAW MD	2008	21.980,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SIVA
VW NEW BEETLE 1.9TDI HIGHLINE	2000	6.500,00	KUMA	KOV. SREBRN
VWMULTWAN2.5TDI	2003	15.980,00	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	1999	3.980,00	KUMA	SREBRN
DOSTAVNA VOZIIA				
FORD TRANSIT 300S2.2 TDCI	2007	NET012.000,00	KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Glasbena šola Ormož Dobravska ulica 13a Tel. 741 0 730
Vabi na:
Vpis UČENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE in pripravnico BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen:
•	5-letni - Predšolska glasbena vzgoja
•	6-letni - Glasbena pripravnica
Vpis učencev novincevv Glasbeno šolo Ormožza šolsko leto 2010/2011 bo 26. maja 2010. od 14.do17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo bodo kandidati pisno obveščeni.
Na podlagi 1. odstavka 17. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in 20. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (Uradni list RS, št. 9/04, 115/08 in 102/09), svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
razpisuje delovno mesto
direktorja/direktorice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Za direktorja/ico je lahko imenovan/a kandidat/ka, ki poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjuje še naslednje pogoje:
•	univerzitetna izobrazba,
•	pet let vodstvenih delovnih izkušenj,
•	znanje enega svetovnega jezika,
•	poznavanje dejavnosti s področja kulture,
•	opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva,
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja.
Ob prijavi na razpis morajo kandidati predložiti program dela in razvoja zavoda.
Svet zavoda bo izbranega kandidata/ko po prejemu soglasij in mnenj v skladu z aktom o ustanovitvi imenoval za direktorja/ico za obdobje petih let.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »Razpis-direktor KIP Ptuj« v desetih dneh od objave razpisa na naslov: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova ulica 33-35, 2250 Ptuj.
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
Svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	cenf)	Oprema	Barva
renault scenic 1,616vrt	2000	3.550,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault clio 1,216v expression	2002	3.700,00	klima	kov. srebrna
peugeot 2071,416vtrendy	2006	6.900,00	serv. knjiga	kov. modra
kia picanto 1,0 lx	2006	4.190,00	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 3071,6 1 6v hdi style	2007	7.990,00	avt. deu. klima	kov. modra
toyota yaris1,3 wl-1 stella	2007	8.700,00	prvi last.	kov. modra
citroen saxo 1,11	2001	2.300,00	serv0 volan	kov. srebrna
opel corsa 1,012v cosmo	2004	4.700,00	prvi last.	kov. siva
renault scenic 1,6 ern	1998	1.790,00	klima	modra
peugeot 2071.4itrend	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
renault scenic 1,616v rxe	1999	2.950,00	klima	kov. srebrna
ford focus 1,416c cool	2001	2.850,00	serv. knjiga	rdeča
nissan primera 2,0 avt. limuz.	2002	6.250,00	serv. knjiga	kov m. siva
seat cordoba vari01,6	2000	2.950,00	serv0 volan	k0v.vij0la
Skoda octavia i,9Tdi glx	1998	2.990,00	klima	k0v.b0rd0
renault espace 2,2 dciauthen.	2003	6.280,00	klima	kov. srebrna
daewoo tacuma 1,8 sx	2002	3.150,00	prvi last.	kov. zelena
volkswagen sharan 1.9tdi	2004	8.900,00	avt. klima	kov. srebrna
hyundai elantra 1,6	2003	3.890,00	serv. knjiga	kov. zlata
ssangyong executive rexton ii 2,7 xdiavt. 2006		15.900,00	serv. knjiga	k0bv. črna
seat cordoba 1,4 mpi stella	2001	3.590,00	prva reg. 2002	kov. srebrna
ford focus 1,6wag0n	1999	2.760,00	klima	kov. b. rdeča
seat cordoba 1,61 stella	1999	2.250,00	prva reg. 2000	kov. višnja
ford mondeo 2,0 tdcikarav.	2000	3.390,00	klima	modra
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
SPOMIN
Danes, 21. maja, mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, ati, tast in dedi
Jože Polajžer
IZ ZIDANŠKOVE UL. 19 A NA PTUJU
Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite pri njegovem grobu in mu prižgete svečko.
V mislih vedno s teboj: žena Pavla, hčerka Nataša s Sandijem ter Jožica in Sonja z družinama
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša, Denis, tebe ne bodo nikoli pozabila.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomine na 20. maj 2009, ko je nehalo biti tvoje mlado srce, naš dragi
Denis Ratek
IZ DORNAVE 147 D
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet ali prižgete sveče.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Odšel si tiho brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Stanka Milošiča
IZ MALEGA OKIČA 45 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter darovali za župnijsko cerkev, vsem nam pa izrekali sožalje in tolažilne besede. Posebna hvala družini Bogdan, ki so nam bili v pomoč v najtežjih trenutkih, hvala g. župniku Emilu za opravljen krščanski pogreb ter darovano sv. mašo, nosilcema križev, govorniku za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA!
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu. Privoščite mi večen mir. Izčrpala sem svoje moči. Zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Jožefa Dajnko -Pepca
S POBREŽJA 142
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli besede tolažbe in sožalje, darovali za svete maše, vence in sveče. Hvala g. župniku za molitev in opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala tudi g. Danilu Svenšku. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu.
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Ne sijejo več vajine oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je vajin pogled, ne sliši več se vajinih besed. Neutolažljivo je sedaj naše srce, le spomin na vaju ostal nam bo do zadnjega dne.
SPOMIN
16. maja 2010 je minilo leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustila
Angela Ploj
in mineva 40 let, odkar je tragično odšel od nas
Janez Ploj
IZ DORNAVE 79 A
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prinašate sveče in cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi, ki vaju neizmerno pogrešamo
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah. Le da korak se tvoj nič več ne sliši ...
SPOMIN
19. maja mineva leto žalosti, odkar
nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica
in tašča
Mina Hrženjak
IZ DRENOVCA 2, ZAVRČ
Hvala vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so sončen majski dan, nihče takrat še vedel ni za to, da so tebi peli v slovo, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in samota sta pri nas.
SPOMIN
Danes, 21. maja, mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Martin Kolednik
IZ MEDRIBNIKA 14 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Štajerski
TEDNIK
do četrtka zjutraj do 0. ure
ELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
Kako je hiša prazna, odkar vaju v njej več ni, prej je bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
V SPOMIN
Letos je minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pra-dedek
Jože Haložan
12. 3. 1928 - 9. 3. 2000
in tri leta, odkar si za vedno odšla, draga mama, tašča, babica in prababica
Angela Haložan
26. 5. 1924 - 19. 5. 2007 IZ PODLOŽ 76
Hvala vsem, ki pot vodi vas tja, kjer njun dom rože krasijo in svečke jima v spomin gorijo.
V mislih z vama vajini najdražji
Spodnje Jablane • Na kmetiji Čelofiga so se posodobili
Odprli prvo zasebno klavnico in obrat za predelavo mesa
Na kmetiji Čelofiga v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcah, ki je že več let znana po domačih suhomesnih izdelkih, so v soboto, 8. maja, svečano odprli klavnico prašičev in obrat za predelavo mesa. To je prva zasebna klavnica z ovalnim žigom, kar pomeni, da lahko v njej opravljajo klavniške usluge tudi za druge kmete in obrtnike.
Kmetija Čelofiga je v občini Kidričevo, v Podravju in tudi v širšem slovenskem prostoru že več let znana po okusnih in kvalitetnih domačih suhomesnih izdelkih, saj so si z njimi prislužili že več prestižnih nagrad na razstavah Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju, na Hočki salami-adi ter na ocenjevanju domačih dobrot v Lovrencu na Dravskem polju v domači občini Kidričevo, po njihovih dobrotah pa lahko segajo tudi obiskovalci ljubljanskega BTC, mariborske in velenjske tržnice.
Začetnik vsega je bil oče Janez Čelofiga, ki je sicer znan kot vsestranski aktivist Prosvetnega društva Cirkovce, bil je tudi svetnik občine Kidričevo, več let pa aktivno prepeva v skupini ljudskih pevcev. S predelavo mesa na kmetiji se je pričel ukvarjati ob rednem delu pred dobrimi 10 leti, posebej znane pa so njegove domače salame, s katerimi je zaslovel na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju, pa tudi na ocenjevanju domačih mesnih dobrot v Lovrencu, saj je z njimi dosegel več prvih mest. Leta 2001 je na Dobrotah slovenskih kmetij v Ptuju zanje
osvojil naziv šampion domače klobase, na tekmovanju Hočka salamiada pa je tri leta zapored osvojil 1. mesto in si s tem prislužil pokal v trajno last. Da bi svoje znanje, kvaliteto in sposobnosti uradno potrdil, je pri Gospodarski zbornici Slovenije pridobil certifikat z nacionalno poklicno kvalifikacijo predelovalca mesa, kar ga je vzpodbudilo k še intenzivnejši predelavi mesa in suhomesnih izdelkov, saj imajo kmetijo, ki se ukvarja le s prašičerejo.
Ker je leta 2005 izgubil redno zaposlitev, se je odločil za prenovo gospodarskega objekta na domačem dvorišču in v njem uredil prvo predelo-valnico mesa. Njegovi domači suhomesni izdelki, izdelani po starih recepturah, so zaradi odlične kvalitete in izrednega okusa postali še bolj znani. Poleg znamenite suhe salame je kmetija Čelofiga znana tudi po odličnem mesu v zaseki, suhi kmečki slanini, kmečki šunki, prekajenih domačih klobasah in jablanskem želodcu.
Ob vsem tem je pomembno, da je po očetovih stopinjah stopil tudi sin Peter Čelofiga, saj se je leta 2007 odločil, da bo
Foto: M. Ozmec
Oče Janez (desno) in sin Peter Čelofiga sta znana po odličnih domačih suhih kmečkih salamah, s katerimi sta osvojila veliko nagrad.
Foto: M. Ozmec
Sodobna klavnica prašičev je pomembna pridobitev za celotno Podravje, v njej pa lahko opravljajo klavniške usluge tudi za druge kmete in obrtnike.
ostal na kmetiji in nadaljeval družinsko tradicijo, tako da je postal nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dve leti pozneje, leta 2009, pa je kmetijo s pre-delovalnico mesa in klavnico tudi prevzel. Čeprav je Peter po poklicu mesar, mu ni bilo lahko, saj je konkurenca velika in močna, a odločil se je, da bo očetovo delo nadaljeval in s trdim delom in vztrajnostjo poskušal celo nadgraditi. Uspelo mu je že prvo leto, saj je s svojimi su-homesnimi izdelki leta 2008 na Dobrotah slovenskih kmetij v Ptuju osvojil dve srebrni medalji - za odličen domači želodec in za domače meso v zaseki.
Ker je prvotni objekt za predelavo mesa postal premajhen in nefunkcionalen, so ga precej razširili in preuredili. V pritličju so uredili sodobno klavnico za prašiče s hladilnico, za kar je bilo potrebno zagotoviti vrsto zahtevnih sanitarnih in drugih pogojev, pa prostor za predela-
vo mesa in manjšo prodajalno gotovih izdelkov; zgoraj, v prvi etaži, pa so uredili prostore za zorilnico, pakirnico in hladilnico z gotovimi izdelki, v izdelavi pa je še večji prostor za degu-stacije izdelkov, ki bo sprejel okoli 60 oseb.
Celotna investicija je veljala okoli 100.000 evrov, pri čemer je pomembno, da so večinski del sredstev zagotovili sami, s svojimi prihranki in svojim delom, manjši del sredstev pa je sinu Petru uspelo pridobiti tudi iz naslova mladega prevzemnika kmetije.
Na slovesnosti ob svečanem odprtju male prašičje klavnice in mesne predelovalnice so družini Čelofiga čestitali tudi župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je poudaril, da gre za pomembno pridobitev tudi za celotno občino Kidričevo, ter predstavnici kmetijske pospeševalne službe iz Ptuja Felicita Domiter in Terezija Meško, ki je predstavila pomen nove pridobitve. Pomembno pridobitev za Jablane in širšo okolico je blagoslovil cirkovški farni župnik Janko Strašek.
Na vprašanje, kako so zadovoljni s prodajo svojih domačih
izdelkov in ali se s to dejavnostjo da preživeti na kmetiji, je mladi gospodar Peter Čelofi-ga odgovoril pritrdilno, le da se je ob tako veliki konkurenci velikih predelovalcev mesa treba še bolj potruditi in delati maksimalno kvalitetno. Kriza je sicer vplivala tudi na zmanjšanje prodaje njihovih domačih dobrot, saj so zaradi klasične predelave kvalitetnejše in tudi nekoliko dražje od drugih industrijskih suhomesnatih izdelkov.
Sicer Čelofigovi največ svojih domačih suhomesnih izdelkov prodajo v domači prodajalni v Spodnjih Jablanah, po njih precej radi segajo tudi v slovenski prestolnici, saj jih redno prodajajo na tržnici v ljubljanskem BTC-ju, občasno pa jih ponujajo tudi na nekaterih drugih slovenskih tržnicah in javnih prireditvah ter v nekaterih Mer-catorjevih centrih.
M. Ozmec
Črna kronika
Oropal Loterijo
12. maja okoli 9.20 je zamaskiran moški vstopil v poslovalnico Loterije Slovenije na Ptuju. Pristopil je do pulta in rekel: »Rop.« V eni roki je imel nož, z drugo pa je pograbil bankovce, okoli 500 evrov, iz predala. Moški je nato pobegnil neznano kam. Policisti zbirajo obvestila, da bi izsledili storilca.
Vlomi, tatvine
14. maja je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Spodnjih Ključarovcih. Iz notranjosti je odtujil harmoniki, glasbeni ojačevalec, zvočnike in mešalni mizi. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
V	noči s 16. na 17. maj je neznan storilec vlomil v garažo stanovanjske hiše v Le-skovcu. Iz notranjosti je odtujil orodje. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
V	noči s 17. na 18. maj je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil alkoholne pijače, cigarete, televizijski sprejemnik, glasbeni ojačevalec in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
Odkrili gojitelja marihuane
Policisti PP Ptuj so dobili informacijo, da 34-letni moški iz okolice Ptuja vzgaja prepovedano drogo marihua-no. 13. maja so na njegovem domu opravili hišno preiskavo, v kateri so našli laboratorij za gojenje konoplje. Prostor je bil ogrevan, osvetljen in prezračevan. Našli so 26 sadik konoplje in zaboj, prirejen za kaljenje semen konoplje. Policisti so predmete zasegli. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vinjen za volanom
12. maja ob 20.40 so policisti Policijske postaje Pod-lehnik v Zgornjem Gruškovju ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Podlehnika. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Roman ZemuariC s.r Dornava 59,2252 Dornava PE Rajšpova uuca 1, 2250 ptuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 info@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
V novi zorilnici je vedno dovolj suhomesnih dobrot, v katere je vloženo veliko znanja, skrbi in dela.
Danes bo spremenljivo oblačno. Predvsem popoldne bodo še krajevne plohe, le ob morju bo večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju do 12, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno, popoldne bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Topleje bo.