85. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 15. aprila 1901
XXXIV. leto.
Izfcaja vsak dan zvečer, izimal nedelje in praznike, ter vefla po poeti prejemali za avetro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, aa poi .eta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 80 h. Za posUjanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoattjatve naročnine ae ne ozira, — Za oznanila plačuje se od fttiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lOJta, 8e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" ftrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo poSüjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. -  »Narodna TIskarna" telefon ftt 85.
Shod v „Mestnem domu".
Poslancu ljubljanskega mesta gcsp. dr Ivanu Tavčarju so dali včeraj njegovi volilci na j sijajnejše zadoščenje za zavratno in sramotno postopanje tistih članov hrvatsko slovenskega kluba, ki so pro vzročili izstop vseh naprednih poslancev iz tega kluba. Elita ljubljanskih volilcev je dr. Tavčarju na shodu v „Mestnem domu" izrazila soglasno svoje najpopolnejše zaupanje in zajedno demonstrativno obsodila tiste intrigante, ki so v službi ljubljanskega Škofa vprizorili Škandalozni napad na dr. Tavčarja.
Na shod je priSlo nad tristo vclilcev, dasi se za shod ni delalo prav nobene re klame, in dasi se niti lepaki niso nabili, kakor je sicer v Ljubljani navadno Zastopani so bili vsi meščanski sloji, hišni posestniki, trgovci in obrtniki, in tudi urad-ništvo se je udeležilo shoda v j&ko lepem številu, tako da se lahko reče: ljubljansko meščanstvo je govorilo in pokazalo, da stoji odločno in zvesto na strani svojega poslanca.
Shodu je predsedoval g. župan Hribar, ki je pozdravil zbrane volilce in dal besedo poslancu dr. Tavčarju, kateri je govoril približno takole:
,Ni dolgo tega, kar smo zborovali v tej dvorani in kar sem poročal o naših pri zadevanjih glede potresnega posojila. Državni zbor je zboroval tako malo časa, da nihče ne more od poslanca zahtevati bahatega poročila. Jaz ne pripadam k tistim, ki so bili pri jedni sami seji, potem pa sklicevali shode in poročali o svojem „delovanju", kakršni slučaj smo že doživeli. (Veselost). Tudi ne spadam k tistim, ki svojim volil-cem pesek v oči mečejo. Če sedaj kdo trdi, da ja delal plodonosno, ni to druzega nič, kakor navadno sleparjenje volilcev, kajti položaj v parlamentu je bil tak, da je bilo uspešno delo popolnoma nemogoče.
Jaz se tudi ne morem sklicevati na predloge, ki so sicer kakor dež padali v zbornico, ki pa nimajo prav nobenega pomena, razen da zamorejo časnikarji popi sovati, kako so bili gotovi poslanci „pri delu". (Veselost).
Mogoče, da bo zdaj bolje, kajti razmere so se zadnji čas nekolike premenile. Kar se je dalo doseči, to smo dosegli izven parlamenta. V tem ozira Inbko rečem, da sem v poini meri storil svojo dolžnost, (Živahno odobravanje) kar se v kratkem tudi pokaže.
Nastale so pa na Dunaju neke druge razmere, in te razmere so me napotile sklicati današnji shod.
Napredni poslanci smo šli z dobrimi, lojalnimi nameni na Dunaj. Storili smo vse, da bi te lojalne namene izvršili. Razmere v državnem zboru so take, da bi bil položaj za Jugoslovane veliko boljši, če bi celotni nastopili, združeni v jednem klubu, in mi smo prišli z voljo in željo na Dunaj, ustanoviti jednoten jugoslovanski klub. To se ni posrečilo, ker mi nismo mogli povsem zatajiti načel, ki tvorijo bistvo naše stranke, in zlasti ker nasprotna stranka z nami sploh ni hotela iti v jeden klub.
Ustanovila sta se torej dva kluba. Ta koimenovani .lepi klub" (Živahna veselost) ki je prav za prav le klub dr. Šusteršiča. Ta mož je šel na Dunaj, samo da bi igral kako ulogo, da bi bil načelnik kluba, da bi bil merodajna oseba, in zato si je ustanovil svoj „lepi klub". Tacega »lepega kluba" ni težko ustanoviti. Treba je zgrebsti samo ostanke dragih strank in jih vreči v jeden
lonec in .lep" klub je gotov (Živahna veselost).
Valed našega samozatajevanja se je posrečilo, trstanoviti hrvatsko-slovenski klub. Vsak Član tega kluba je vedel, s kom ima opraviti. Nobeden ni mačka v žaklju kupil, Tudi napredni poslanci smo vstopili v ta klub z željo, da bi z drugimi člani živeli in delovali v slogi, in vsakdo nam mora priznati, da smo res pošteno postopali. Mi nismo stavili nikakih pretiranih zahtev, pač pa smo se zatajili, kolikor je bilo le mogoča Mi, ki stojimo na stališču, da v javnem življenju krščanstva ni treba na jeziku nositi, saj smo itak vsi kristijani, mi smo vendar, zatajivši skoro svoja v deželi zastopana načela sprejeli, krščansko podlago v klubov program. Napredni poslanci so s tem pokazali veliko svojo lojalnost in se dobri stvari na ljubav postavili v nevarnost, da bodo morda slišati kaka očitanja. (Živahno pri trjevanje)
Storili smo vse, da bi hrvatsko-slovenski klub postavili na zdravo podlago, in da bi temu klubu zagotovili daljši obstanek.
Lepe razmere pa niso dolgo trajale. Začelo se je ruvati proti nam, in naposled je vsled intervencije ljubljanskega škofa, ki je pridobil za svoj namen dr. Ploja, nastala prava zarota. Izvedela sva s tovarišem Plantanom, da je klub skrivnostno sklican na sejo, na katero je od naprednih poslancev bil povabljen le dr. Ferjančič. Ne da bi se mi bilo kaj povedalo, se je nameraval storiti nečasten atentat na mojo osebo. Sklicala se je skrivnostna seja, da bi se mene na sramoten način izključilo is kluba. (Občna ogorčenost. Klici: Škandal!)
Toda še predno je do tega prišlo, imeli smo v klubu boje, in sicer zaradi podpisovanja predlogov in interpelacij. Reklo se je bilo, da smejo člani našega kluba podpiso vati Sester Si če ve mu klubu interpelacije in predloge, samo če se tudi nam predlože v podpis V tem oziru se je koj od začetka grešilo, naposled pa je dr. P oj stavil predlog, ki so ga podpisali vsi k Hkatci, dočim od nas ni zahteval podpisov. (Velika ne-volja. Klici: Škandal! To je sramotno.) člani hrvatsko slovenskega kluba so natančno vedeli, da je Šusteršičev klab storil sklep, da nas nobeden ne sme podpisati njegovih predlogov in interpelacij, a vzlic temu so tako postopali.
Nekaj časa smo to potrpežljivo prenašali, naposled pa smo se začeli upirati. Ravno tisti dan, ko smo se v klubu temu uprli, zlasti tovariš Plantan, ravno tisti ali naslednji dan so iz našega kluba stavljeno interpelacijo dali klerikalcem v podpis, nam pa ne. Klub bi nasproti odkritosrčnim članom ne bil smel tako postopati, in mi bi iz ozirov na lastno čast tudi ne bili smeli dolgo prenašati tacega postopanja.
Potem pa je prišla tista zarota. Treba je bilo meni le željo izreči, da naj izstopim, in jaz bi bil koj izstopil. Če pridem v hišo, kjer nimam prijatelja, bom gledal, da pridem ven in ne bom čakal, da se me ven vrže. To pa je hotel storiti Ploj. (Viharno dolgotrajno klicanje: Škandal! Sramota I Šaftarija! Culi so se drugi, za dr. Ploja malo laskavi klici.) Ploj je dobro vedel, da jaz vsak čas rad iz kluba izstopim, če ae to želi, ali mislil si je: jaz ae bom klerikalcem še bolj prikupil, če bom stvar tako zasukal, da bomo dr. Tavčarja ven vrgli. (Nov vihar in klici: Škandal! Sramota!)
Z nogami ae pa jas ne pustim teptati in tudi čast ljubljanskih volilcev za-
hteva, da si njihov poslanec kaj tacega ne pusti dopasti. (Občno živahno odobravanje.)
Kaj se je potem zgodilo, je znano. Napredni poslanci smo izstopili iz kluba.
Sedaj je nastalo vprašanje, kaj naj storimo. Lahko bi napravili kak klub po Šusteršičevem vzoru. Na Dunaju je dosti takih Szajerjev, kakršne je Šusteršič zbral krog sebe. Szajer je takorekoč dika Šu-steršičevega kluba, ali tacega kluba ni treba. Saj vidimo, da nima Šusteršičev klub v parlamentu prav nobenega pomena. To je narovnost sraešem klub, in se ga ne smatra resnim Kako tudi, ko je na pr. Szajer stavil predlog, naj se vrže Gališki v enem mesecu čez 200 milijonov. Takih in podobnih predlogov je izšlo iz Šusteršičevega kluba vse polno in naravno je, da je ta klub postal smešen. Tak klub bi tudi mi lahko sestavili, ali to ni treba.
Stranka je poslala na Dunaj poslance, ki imajo gotova načela. Poskasili smo ublažiti nasprotja z odnehanjem, a poskus se je ponesrečil. Izkazalo se je, da velika naša lojalnost ni nič pomagala Ogenj in voda se pa ne dasta mešati. (Živahno pritrjevanje) V brvatsko-slovenskem klubu smo sedeli pristaši različnih strank in tudi Šusteršičev centrum obstoji iz različnih strank. Taki klubi so samo cokle na nogah posameznim poslancem Skoro nemogoče je, da bi mogli taki konglomerati kaj doseči. Veliki klubi so v resnici velike vred nosti, ali samo če so kompaktni.
Naša stranka je samostojna v deželi, naj poskusi tudi v parlamentu samo atojno postopati, saj je brez dvoma, da bodo poslanci, če bodo postopali po načelih svoje stranke, boljši utis naredili, če se bodo zatajevali, in bolje imponirali, kakor če bodo sami, kakor v družbi kacega Szajerja. Hoteli smo s samozatajevanjem omogočiti skupno delovanje. S tem ni šio. Naj bo torej naša stranka tudi v parlamentu samostojna stranka/ (Živahno, dolgotrajno odobravanje in klicanje ,Živio Tavčar!" Vmes je zadonel tudi klic: .Živela prihodnja jugoslovanska napredna stranka!3)
Župan Hribar je na to naznanil, da je došla iz Krškega naslednja brzojavka: .Trdno stojimo za drom. Tavčarjem. Bojevati se hočemo pod njegovo zastavo do s jajne zmage. Vsikdar je še nazadnje zmagala poštenost in poražena je bila laž in hinavstvo. Zvesti volilci dra. Tavčarja in Plantana"
Zbrani volilci so vzeli to brzojavko z živahnimi Živio-klici na znanje.
V imeni zbranih volilcev je potem predlagal g. dr. Kok al j naslednjo resolucijo :
sNa današnjem shodu zbrani ljubljanski volilci izražajo svoje popolno zaupanje svojemu državnemu poslancu dru. Ivanu Tavčarju in izjavljajo ob jednem, da popolnoma in z zadoščenjem odobravajo, da je izstopil iz hrvatsko slovenskega kluba, ker je s tem dobil proste roke od klerikalizma in hofratstva, da bode lahko brezobzirno zastopal v državnem zbora gospodarske in narodne koristi mesta ljubljanskega, težnje celokupnega slovenskega naroda in svetlo zvezdo napredne ideje."
Ta resolucija je bila i velikim na v dušenjem soglasno sprejeta.
Ker ae ni nihče več oglasil za besedo, je župan Hribar zaključil zborovanje s kratkim, a jedrnatim govorom, v katerem se je toplo zahvalil vsem zbranim volil-cem na mnogoštevilni udeležbi, povdarjaje
da je udeležba in veliko zanimanje m9 ščanskih volilcev za politične dogodke dokaz politične zrelosti, ki bo gotovo pripomogla, da se razširi zavednost tudi mej širšimi krogi. Shod je sijajno zadoščenje dr. Tavčarju.
Z živahnimi klici .Živio dr. Tavčar" cpzšli so se potem volilci.
Shod v Kamniku.
V soboto je bil v Kamniku shod, na katerem je govoril poslanec dr. F e r j a n č i č. Poročilo o shodu priobčimo tekom prihodnjih dni j. Dr. Ferjančič, kateremu je shod izrekel popolno zaupanje, je imel naslednji govor:
Velecenjeni volilci!
Ko so se pred dobrimi tremi meseci vršile volitve v drž. zbor, smo vsi živeli v za vesti, da tudi novoizvoljeni zbor ne bode sposoben za delo, kakor stari ni bil. Mislili smo, da se bode z zborovanjem poskusilo, da pa so navade v zbornici preveč podivjane, da bi bilo moč misliti na kako premišljeno parlamentarno delo. No, prišlo je drugače. Naša bojazen se za sedaj ni uresničila, in državni zbor danes deluje. Koliko pa je upanja, da bode trajno deloval, o tem pozneje še par besed.
Ker smo torej v parlamentarcem delu, in ker že dolgo časa ni bilo moč govoriti o parlamentarnem dela, porabim ta velikonočni presledek, da poročam o tem delovanju, — govoriti pa hočem tudi o razmerah, ki so nastale med slovenskimi poslanci v državnem zboru.
Kar delovanje državnega zbora zadeva, je pač skromno. Dalo, ki se je izvršilo v dveh mesecih zasedanja, je tako neznatno, da bi se o njem v normalnih časih govoriti ne moglo, a z ozirom na to, da je bilo od 1897. leta sem vsako delovanje ustavljeno, se visoko cenijo tudi ti mali uspehi, ki so se doslej dosegli.
Državni zbor se je otvoril s prestol-nim govorom, v katerem je bilo naštetih veliko število gospodarskih stvari, katere Ee leta in leta čakajo, da jih zbornica reši. Do formalne razprave o prestolnem govoru ni prišlo. Slovenski poslanci smo bili med tistimi, ki smo zahtevali razpravo o prestolnem govoru, in sicer ne samo, da označimo svoje stališče z ozirom na to, česar je omenjal p«stolni govor, ampak osobito tudi z ozirom na ono, kar je zamolčal, in to so bile poglavitne naše narodne zahteve in potrebe. Pri razpravi dotičnega nujnega predloga sem imel jaz priliko, da sem označil stališče hrvatsko-slovenskega kluba, seveda kratko in v okviru utemeljevanja nujnosti. — Nujnost pa se je zavrgla in tako je odpadla formalna razprava o prestolnem govoru, in pričelo bi se bilo lahko precej z gospodarskim delom v zbornici. Toda Čehom? globoko užaljenim po razveljavljenju jezikovnih na-redeb, to ni bilo po godu, in zaprečili so razpravo o predmetih, ki so stali na dnevnem redu, s tem, da so vlagali nujne predloge in o teh na dolgo in široko govorili. Vlada, videč, da je treba Čehom nasproti vbrati milejše strune, če hoče sploh parlamentarni voz spraviti z mesta, je storila ta korak, prišlo je do nekega sporazumljenja med vlado in Čehi, čegar podrobnosti niso prišle v javnost, in Čehi so privolili v to, da se razpravljajo nekatere stvari, ki so bile na dnevnem reda — Med temi sta velikega pomena investicijska predloga, v kateri je tudi za nas velevaina samostojna droga sveža a Trstom ter davek na žganja "Ti predlogi sta prišli v odseke in prideta
udi v zbornico na drago branje. Vrhu tega je rešila zbornica 9e par stvari, med temi naglašam odpravo mitnic in zakon o siro-tinskib blagajnah. Slednji naklanja znatne denarne zneske deželam, v katerih so take blagajne; za nas pa nima pomena, ker ni mamo takih blagajn. Če Se omenjam radi popolnosti, da so se tudi dovolili rekrati, in da so se izvolile kvotna depntaoija ter delegacije, sem navel blizo vse, kar se je dosedaj storilo v državnem zbora. Čehi se nasproti vladi niso za vefi zavezali, kakor za to in kaj bode v zasedanja, ki prične zopet dragi teden, se ne ve. Sodil bi, da bode tudi ta oddelek zasedanja miren, vsaj dosedaj se niso pojavili znaki, da bi se imelo vzrok o tem dvomiti.
Toda so li te prikazni jamstvo za to, da ostane državni zbor trajno delajoč, da pride v svoj normalni tir? Niso! Že samo Če se pogleda, kaj se je reSilo in kaj se za rešitev pripravlja, kaže, da tega jamstva nimamo.
Investicijska predloga, v tej so zapo-padene nove železnice v veČini kronovin, dalje razdelitev denarja iz sirotinskih blagajn, odprava mitnic in celo izvišanje davka na žganje, kateri navišek pa ima priti v prid deželam, to so stvari, v katere rad privoli tadi najhujši obstrukcionist, to so same rozine, kakor je rekel neki poslanec. Toraj da se je privolilo v to, ni Se nikak dokaz za trajno delavnost državnega zbora; dokaz o njegovi sposobnosti in nesposobnost za delavnost dobimo, ko pridejo grenke stvari na vrsto, tako v prvi vrsti pogodba z Ogrsko, državni proračun, razprava o na* redbah po § 14. itd. Tedaj se šele pokaže zmožnost sedanjega državnega zbora za delo in jaz dvomim, da bi se razmere res toliko konsolidirale, da bi bilo upanje, da trajno preneha obstrukcija. Pa tadi ne glede na obstrakcijo so se razmere v zbornici tako razvile, da zbornica ne more reševati nalog, ki so ji stavljene. Pri prvih branjih kakih večkrat tadi manj važnih predlog vidimo, da se oglaša 50-100 govornikov Pri prvem branja bi se imelo govoriti samo o načelih dotične predloge, govori se pa neskončno in o vsem. Tako se je govorilo n. pr. pri prvem branja investicijske pred loge, in ni se samo govorilo, seveda pocaj* več — skozi okno, stavile so se celo že resolucije za vse mogoče in nemogoče, lokalne in drage železnice, in to pri prvem branja in pri stvari, o kateri vsi želimo, da se čim prej dožene. Kako naj tak parlament reši na pr. samo jeden proračun, samo za jedno leto? Kako drage važne in večkrat obširne zakonodavne stvari, ko imamo še posebnosti, tako deželne zbore, delegacije, katerim se mora tadi odkazati čas za njih delo. K obstrakciji pridejo še te razmere, ki kažejo, da parlament ne bode trajno kos svoji nalogi
Politiki, ki tako sodijo, so jako številni in ae ne dajo motiti po izkušnjah v drugih parlamentih, kjer so bile tudi hude obstrukcije, a so se vendar s časom povsod povrnile normalne razmere. Drugi parlamenti so močnejši in jednotnejši. Angležem, Francozom, Italijanom je vsem ležeče na angle. škem, francoskem in italijanskem parlamentarizmu, — pri nas so mnogi elementi, ki tega sploh nočejo, so tudi elementi, katerih stremljenje je porušenje avstrijskega parlamentarizma v obče. Res je, da so ti ljudje v manjšini, a pri obstrakciji vlada manjšina in večina le tedaj, kadar je to prav manjšini. Poprava poslovnega reda je pri nas s tem parlamentom nemogoča, ker tega ne dopusti manjšina in bi svojo voljo dognala z obstrakcijo. Moje mnenje je torej, da imamo jako malo upanja, da bi državni zbor v svoji sedanji sestavi dolgo deloval.
Mi smo prijatelji tega delovanja, to povdarjamo vsikdar in vsakemu nasproti Ne samo da potrebujemo na gospodarskem polju mnogo pomoči od države, kateri dajemo vojake in davke, mi potrebujemo tadi na narodnem polju jamstev za ohranitev narodne individualnosti, osobito pa potrebujemo državnega zbora, da v njem povzdi-gamo glas v govorih, interpelacijah, predlogih in z osebnim posredovanjem, proti krivicam, ki ae nam gode in kažemo na potrebe, ki jih imamo. Da nimamo te tribune, gazi birokracija, ki nam je skoraj brez izjeme sovražna, poljubno po nas. Mi torej ne moremo druzega teleti, kakor da ae povrnejo normalne razmere v državnem zbora.
Kakor sem sprva omenil, hočem govoriti tadi o razmerah med slovanskimi po-
slanci, posebno s ozirom na dogodke sad. njih dni. Kakor nerad, a neizogibno je, da ss ta pečam a osebami. Znano Vam je, kako je dr. Šusteršič, komaj da je imel mandat v žepa, jadral med Dunajem in Trstom sem in tja, obiskoval poslanoe ter delal mnogoštevilni in .lepi" klub. Nameraval je ustanoviti klub, v katerem bi bilo Število poslancev poglavitno, vse drugo postransko. Samo slovenskih liberalcev bi ne smelo biti v klubu V tem klubu bi imeli slovenski poslanci tudi brez naprednih relativno večino, načelnik bi bil torej iz Slovencev, in samo ob sebi umevno — dr. Šnsteršič. Mi ga pri tem delu nismo motili, razun da smo par prijateljev naprosili, naj se glede kluba ne vežejo na nikako stran, dokler ne pridemo na Dunaj in se o tem ne pogovorimo. To je zadostovalo, da so marsikateri poslanci prihajali na posvetovanja, katera je skliceval dr. Šnsteršič, a so vedno zahtevali, da se morajo vabiti vsi slovenski poslanci, tudi liberalni. Posebno so vsi hrvatski poslanci zahtevali združenje samo s slovenskimi poslanci, pa vsemi brez razlike in izjeme.
Ko je videl dr. Šusteršič, da stvar ne gre ugodno z izoliranjem vseh naprednih poslancev, poskusil je samo s Tavčarjem. Ta je bil proskribiran, drugi bi našli milost. A tudi temu so se vpirali Hrvatje ter štajerska poslanca RobiČ in dr. Ploj rekoč, kogar je narod sam poslal, tega se ne sme izključevati. Temu nasproti je dr. Šusteršič samozavestno odvrnil: .Narod je mene sam poslal". Videč, da nič ne opravi, skrpucal je dr. Šusteršič svoj klub iz kranjskih in trojice izven kranjskih klerikalcev ter nekaterih Čeških, poljskih in maloruskih poslancev, v obče dvomljive vrednosti, stopil je na čelo kluba in ga ponosno imenoval .Slavisches Centrum". To je pospešilo, da smo slovenski napredni, imenovana dva štajerska ter vsi hrvatski poslanci se združili v .Hrvatsko-alovenski klub". Da se vidi nestrpnost klerikalizma konštatujem precej na tem mestu, da se napredni poslanci niso branili s klerikalnimi biti v enem klubu, pač pa so klerikalni vedno vpili, da se z naprednimi ne vsedejo k jedni mizi.
Da se je stvar s Šusteršičevim lepim in številnim klubom tako izjalovila, in da se ni posrečilo naprednih poslancev ali vsaj dr. Tavčarja izolirati, to je vzbudilo srd na klerikalni strani. Mobiliziral se je ves slovenski in hrvatski klerikalizem, no ter v Bosno je šla agitacija, in komaj si je naš klub dal pravila in se tako na vse strani organiziral, smo že začeli opazovati vpliv te agitacije. Klerikalni naval je Sel osobito na Štajerska poslanca in na tri duhovnike, ki so v hrvatsko-slovenskem klubu. Dr. Tavčar je zaradi .Slovenskega Naroda" naenkrat postal v spodtik ravno istim poslancem, ki so prej tako stanovitno zahtevali, da se v sprejme v klub, — a dr. Tavčar ni dal za to ni najmanjšega povoda, on je že prej imel .Slov. Narod" in je ostal isti, ki je bil. Vlekli so .Slovenske Narode" na dan, a dokazalo se jim je, da .Slovenski Narod" je v marsičem popustil ravno od tedaj, odkar je dr. Tavčar poslanec. To najjasnejše dokazuje, da tisti, ki so svoje mnenje glede Tavčarja spremenili, niso to storili iz stvarnih razlogov, ampak da so se vklonili brezvestni klerikalni gonji.
Klub sploh pravega delovanja Se pričal ni, druzega ni imel kakor razprave o .Slov. Narodu". Bilo je že mučno zahajati v klub, spodtikalo ae je nad vsem. Naj omenim samo to, da je bila v snodtik tudi notica, da hodi ljubljanski Škof, ki j« vendar voditelj katoliško-n a r o d n e stranke, pisma delat in podpisovat k nemškemu notarja Jasno nam je postalo, da pri takih nazorih je vsako sodelovanje nemogoče. Mi smo prizadete klubove člane pozivali, naj imajo toliko stanovitnosti, da prezirajo to agitacijo, če hočejo da pride klub do mira in dela- Naposled je kakor se sedaj sliši, segel ljubljanski Skof vmes in tema posredovanja je pripisati, da ae je hotel staviti predlog, da se dr. Tavčar is kluba izključi, čeprav bi bilo po pravilih izklju-čenje nemogoče, sem vendar prepričan, da bi bil klub v svoji zaslepljenosti tadi to storil; to ro pa zapreoila s Plantanom, da sva isjavila, da ne prideva k seji ravno radi tega, da ne bode sklepčna za iskljočenje. Ker torej s isUjuöenjen ni Slo, so prosili Tavčarja naj isstopL Tavčar je s ozirom na to, kako so jo proti njemu
postopalo, prenaglo gospodom ljubav izkazal, počakati bi bil moral, da pridemo domov ter stopimo v dotiko z vodstvom stranke. Dne 3. t. m. je imel izvrševalni oddbor sejo in je odobril vseh nas izstop iz kluba, in pridružil se je našemu izstopu tadi goriški poslanec GabrSček. Po glasovih sodeč, ki so sa prijavili po našem izstopu, se naš korak v obče odobrava.
V tem pa, ko so se te stvari pletle v hrvatsko-slovenskem klubu in se je z njimi ves čas potratil, je pa tudi .Slavisches Centrum" previdel, da ima jednega Člana preveč. Izključil je poslanca Kubika, ker mu niso dopadali nauki Liguorija in ker je klub spravil v kričeče nasprotje s Poljaci. Sicer pa je .slavisches Centrum" pridno deloval — za kmeta. Jaz se nalaSČ nočem dotikati delovanja kakega naših domačih klerikalcev, a kako temeljito je to delovanje, naj pokažem n izgleda jednega poljskega posl. istega kluba gospoda Ša-jerja. Ta je vložil 2G predlogov, vsi ao podpisani tudi od naših klerikalcev. Naj-pomenljivejši so paleti. Država naj odpiSe 20 let hišni 10 let zemljiški davek, — dalje država naj da za vrejenje rek v Galiciji 100 miljonov kron in za ceste 110 miljonov. Tako se slepi kmeta, pravi se mu pa, kako se zanj deluje.
No, sedaj sta kluba prosta liberalcev. Da je bilo to razmerje precej iz začetka, bi se ne bila osnovala dva kluba, ali ae sedaj združita je jako dvomljivo, — Šusteršič bi riakiral načelstvo. Da ao ae razmere za slovensko in hrvatsko delegacijo tako žalostno razvile, kriv je klerikalizem, tega mislim klerikalci sami ne bodo tajili. Najsilnejše se je delovalo na Štajerskem, a tisti, ki niso dali miru, dokler ni prišlo do teh razmer, naj si ogledajo nasledke svojega dela čez nekoliko časa in videli bodo, kako slab svetovalec je strast. Sicer pa je za slovensko javnost koristno, da vidi, kako atomizira slovensko itak ma Iobrojno poslanstvo in upati smemo, da se slovenski narod odvrne od klerikalizma še predenj bode prepozno.
V EJubUftnl, 15 aprila. K položaju .Plzensky Obzor" je prinesel o položaju članek, v katerem se izražajo baje misli vlade. Čtankar, ki trdi, da pozna vladne načrte, piše, da se vlada resno boji, da se delavnost parlamenta ustavi, ko pride do posebnovažoih drž. potrebščin, kakor so nagodba z Ogrsko, obnovitev vojaškega zakona in določitev kvote. Zato misli vlada, da treba vsekakor prej urediti razmerje med Nemci in Čehi. Vlada bo zategadelj iznova poskusila, ustvariti med nasprotujočima si strankama položaj, v katerem jima bode možno, v važnih vprašanjih, ki niso narodnega značaja, delati skupno. Vlada bode poskušala, doseči nekako nemSko-češko kooperacijo. Na ustvaritev trajne veČine na tej podlagi pa vlada ne misli — .Agramer Tagblatt" je prinesel z Dunaja dopis, ki naznanja, da se stara desnica obnovi. Konservativno Češko veleposeatništvo se trudi doseči med Mladočehi in vlado kompromis. Knez Lobkovio je konferiral v tem ozira s Koerberjem, Rezekom, mladočeškimi voditelji in z onimi veljaki desnice, ki streme za obnovitvijo stare slovanske avtonomi-stične večine. Z ozirom na to, da se taka večina ustanovi kmalu, so Čehi odnehali s svojo obstrukcijo. .Politik" piše, da je govorjenje o obnovljenju stare desnice danes Se imnogo prezgodnje ali pa že — pre-kasno. Čehi se zanjo vsekakor ne ogrevajo. Taktika Mladocehov.
V novomeškem meščanskem klubu v Pragi je imel posl. dr. Foft govor o taktiki Mladocehov. Cilj čeških poslancev — je dejal — mora biti izpremenitev ustave. Tega oilja pa ni možno iskati s silo ali slučajnimi katastrofami, o katerih se ne ve\ kako ae končajo, pa tudi nerednim parlamentarnim potom, kjer potrebne kvalificirane večine ni dobiti. Ne preostaje torej nič druzega k a k o r parlamentarna guerilla vojna, če pa Mladočehi prostovoljno trpe, da parlament dela, potem bodo dosegli k večjemu nekaj gospodarskih koristij, U pa ne bodo imele posebne vrednosti, ker v politično raskopani državi gospodarski vso vit ni možen. Razen tega bodo morali Čehi vsak dobiček plačati, kajti sa vsako gospodarsko pridobitev, ki nam pride v dobro, bodo dobili Nemci dve. Zato ss nam je bati v političnem
oziru izgub. S tem, da parlament dela, sa politično odpovedujemo. Morda bi povzročila obstrakcija absolutizem, ki pa ne bi trajal dolgo, saj nagodbe in trgovinskih pogodeb izvenparlamentarno ni možno dognati. S svojo obstrukcijo bi dokazali, da se centralizem ustavno ne more vzdržati. Od centralizma imajo korist le posamezne nemške skupine in Nemčija sama, ki se boji, da bi se z uničenjem nemSke hegemonije razbila trozveza. Drugi faktorji, dinastija, Madjari, Poljaki in del Nemcev, se, zanimajo le za ustavnost sploh. Dr. Fcft je priporočal torej, naj bi si Mladočehi vrnili k svoji prejšnji taktiki ter naj bi začeli obstrukcijo. Posl. dr. Kramar je na tem shodu izrekel svoje zadovoljstvo, da je sicer toli radikalni dr Fcrt govoril tako zmerno. Češki državnozborski klub pa sploh ni sklenil, za vselej opustiti obstrukcijo, nego jo je opustil začasno. Dr. Kramar je tudi dejal, da razpade dunajski parlament tudi brez obstrukcije, če se ne zgodi kak čudež. Tak čudež pa bi bila sprava med Nemci in Čehi.
Vojna v Južni Afriki.
O novih mirovnih pogajanjih je zopet vse tiho, in z blaznostjo Deweta ni nič. Angleški listi so jako nezadovoljni; s za-; sedanjem vedno novih mest in železniških prog se moč angleške vojske čimlalje bolj cepi in zmanjšuje. Mesto da bi angleški generali ujeli bursko vlado ter se polastili vojnega materiala ter s tem onemogočili nadaljnji odpor, zasedajo vedno nove kraje, ki nimajo za Bure v sedanji guerilla-vojni nobenega pomena. General Plamer je sicer zasedel Petersburg, a prekasno, ker so se Buri prej umaknili z vs6m svojim materialom v gorovje Zoutpan. Nadomestujoči predsednik Schalk Burger ima sedaj sedež burske vlade v Leydsiorpu, kamor je angleškim četam baje skoraj nemoino priti. Angleški listi zahtevajo, naj se Število konjenikov pomnoži: ti konjeniki naj se vedno izpreminjajo in nadomeščajo, tako da ne bodo imeli Buri nikdar miru ter da bodo že iz same utrujenosti odložili svoje orožja in prenehali s svojim odporom. Nada in edini up Angležev so danes torej — konji.' Kitchener je moral radi pomanjkanja čet zapustiti Hopetown. Barski oddelki v Kap-landiji ao se večinoma že umaknili v Oranje, a nekaj jih je še vedno prav v srcu Kaplandije, kjer ao ujeli pred kratkim 100 Angležev in večjo patruljo. Fouche ima v Kaplandiji še precej močen oddelek in tudi Kruitzinger baje ni v Oranju, nego pri Middelburgs
Dopisi.
Iz Brežic, 11. aprila  Po celi aavski dolini, tja doli do stolnega Zagreba, širila se je vest, da nas hočejo obiskati zagrebški visokošolci ter sodelovati pri slav noati, kojo priredi naša čitalnica.
Povsod je bila navdušeno sprejeta ta vest. In velikonočni ponedeljek ga ni bilo kraja v savski dolini od Sevnice do Za greba, ki bi ne imel zastopnikov v Brežicah.
Slavnoat bi imela biti le na podlagi umetnostnega užitka in radosti in to je tudi bila v celem pomenu beseda, kolikor se je vršila po nakanah prirediteljev.
Da pa je slavnost postala tudi političnega pomena, ni bila nakana prirediteljev, temveč zasluga naših mestnih očetov.
Tem gospodom nekaj manjka — popolno zaupanje v trdnost breškega nem-Stva — (če kdo na kaj druzega misli, plača počen groš).
In to je krivo, da s kot ribje oko vedrega neba prijetno spomladansko solnce ni zrlo samo na zagrebške visokošolce in ž njimi došle drage Zagrebčane — pa na breške Slovence in Slovenke, ki so se zbrali k sprejemu na kolodvor, temveč tudi obsevalo uniformo političnega komisarja ter bajonete in piklhavbe žandarjev.
Sprejem bil je prisrčen, kakor more le biti, ko sprejema brat brata.
Koncert pričel je točno ob 5. uri.
Velika dvorana bila je dubkom polna — pa za to slavnoat premala, ker mnogo občinstva ni dobilo več v njej prostora.
In zadoneli so mili glasi tamburio. Remecova koračnica .Pozdrav" je po svoji vsebini res le samo koračnica, ki žgečka samo ušesa in jih preparira sa resnejo godbo.
In vendar je takoj pri prvih udaroih tamnor nastala v dvorani popolna tišina.
Točnost v drsanji, čistost glasov, fino nijanciranje nas je takoj v početka po učilo, da imamo na odra tamburaše, koji tamboranje gojijo kot umetnost, kot taks — in z ljubeznijo do naroda, kojega Spe-oijelna last so tamburice.
Vsekako glavni učinek dosegli so visokoSolci tamburaSi s „Potpouri iz opere Zrinjski". Cela silna umetniška nrav skladatelja velikana Zajca z vsemi njemu lastnimi efekti bila nam je jasna Pa tudi vsebino one tužne, a za bratski narod tako velečastne tragedije pričarali so nam glasi tamburic pred dušo — v duhu smo gledali junaka NikoloZrinjskega, ki se poslavlja od svoje junaške žene, pevajoč oni presunljivi: I Zrinjäki če uminut, i četa mala Ž njim" — in nežna miljoba samospeva „Go-lubica siva" kazala nam je vso miljino nje gove hčerke; pa že se uglašajo junaški glasi — in bojni klici „U boj, u boj" — nam pretresajo duSo — nihče se ne more silnega utiša te himne ubraniti.
Na vseh obrazih odsevajo znaki junaškega navdušenja, vse — vse sledi klicu ,U boj, u boj" — in ko zamolči jo strune tamburic — vzdrži se v dvorani za tre notke grobna tišina, ki je pa samo pre-indij za burne ovacije, ki se prirejajo vi-sokošolCv-m taoibucašem Cele minut« trajajoče oJcbravaje s ploskanjem, vskliki itd. Sinilo je čudno živi prizor.
Kot zadnjo točko svirali so tamburaši Vogričevo „Slava Prešernu".
Izborno so pogodili značaj naših narodnih pesmij — tako milo so zvenele s tamburic.
Res, slava visokošolcem tamburaše m in.njihovemu vodji gospodu pl. Vidali!
VisokoSolci priredili so nam še pa tudi druge umetnostne užitke — dokaz, da se pri njih umetnost in glasba res vsestranski goji.
Pri točki: BZbor i koral iz opere Hu genoti" občudovali smo skoraj neverjetno tekniko violinista, ki je lahkotno — celo igraje —• zmagal vse težkoče komplicirane skladbe.
Nekaj celo novega za nas je bil Benjamin Godardov: „Bercluse de Joeelyn" soio za cello s spremljevanjem klavirja.
A takoj prvi glasi so nas do veli v popolno oblast gospoda cellista, ki je kot že davno priznan v umetniških krogih zagrebških.
In kaj naj rečemo o petji?
Sveži, dobro izšolani glasovi visoko Selcev napravili so iz pesmi res pesem.
Pela ae je F. S. Vilbarjeva „Domo vini", koji se pozna, da ji je oče Slovenec
Redkokedaj se sliši kje kaka pesem tako prednašati, kot so prednašali visoko 3olci — posebno njih „piano" in ,pia nissimo" se mora občudovati — zasluga velesimpatičnega pevovodje g. Franka.
Čitalniški meSani zbor pel je Förster jevo „Ljabico". Pesem je polna težkoč, kojim so kos le res izvežbani pevci in pevke.
Naš izborni gospod pevovodja sme pač ponosen biti na uspeh in pa zadovoljen s svojim zborom, ker odobravanja ni bilo ne konca ne kraja.
Hrvati so vsklikal: .Slovenec je pač rojen pevec". Do vrhunoa je skipelo navdušenje, ko so visokoSolci in breški pevci zapeli Hajdrihovo „Morje adrijansko" in še dodali .Slovenec in Hrvat". Nepopisljiv je bil učinek, oči so žarele, obrazi rudeli, duše trepetale — nad nami je plaval genij pobratimstva.
Krasen, nepozabljiv prizor. Med odmorom sta rodoljubni gospici Slava in Diaga Rebrovičevi prodajali v korist sv. Cirila in Metoda bonbončke, koje so nam v to svrho poslale rodoljubne litij • oke Slovenke.
Litijske Slovenke so že davno vzor rodoljubnega ženstva, tega torej ni treba več povdarjati — kličem jim pa gromoviti .Živele*.
Nabralo se je čez 60 kron. VisokoSolci pa še niso končali svoje aaloge. Zvoki izborne sokolske godbe vabili ao v plesno dvorano, kjer je bil zbran divni venec dražestnib gospej in gospic — pričel je ples.
In lepo je bilo gledati te plešoče pare, povsod Hrvat in Slovenka, Hrvatica — Slovenec — in vzbujale so se tako same od sebe ideje, jeli bi se to ne dalo prenesti v praktično življenje.
V pavzab spregovorila se je samo ob umevno, marsikoja rodoljubna beseda.
Proslavljalo se je pobratimstvo, skupno delo, skopni oilji itd. napivalo se je grebškim visokešolcem,  predsedniku, taj niku, pevovedji, kapslniku njihovega kluba, predsedniku,  tajniku čitalnice, domovini, pobratimstvo, krasnemu spola itd. itd.
VisokoBoloem ni bilo sojeno preživeti večera, ne da bi zvedeli, s kakimi na rodnimi nasprotniki se imamo mi Slovenci boriti.
V pavzi podalo se je par visokošolcev na sprehod po mestu. Pridruži se jima dvojica moških postav in govori ž njimi hrvatski, vabeč jih v spodnji del mesta, pod grad
Le jeden visokošolec je sedel na te limanice in šel pod grad.
Komaj pa je došel s svojima spremljevalcema bolj v temo, vdaril ga je jeden z debelo gorjačo po glavi in ga na to vrgel na tla — ter tolkel.
K sreči so prišli drugi visokoSolci — no — in napadaloa in njegovega druga je bolela glava in hrbet, ko sta se spravljala proti domu.
Napadalec bil je izza zadnjih volitev znani nemški kričač Pajdaš — znan tudi pod imenom „der Mann mit der Ohrfeige". Mož je obrtnik, živi od Slovencev in igra v nemškem taboru velikansko ulogo. Mož ne pomisli, da napadi na Slovence morejo njemu in tudi vsem nemškim obrtnikom zelo škoditi. Ljubi kruhek naj jim odtegnejo Slovenci, pa čemo videti, če bode nemško navdušenje takim obrtnikom želodec aitilo.
Seveda ta intermezzo ni motil slav-nosti, v slavnostnih prostorih se plošno nič ni vedelo o tem barabonstvu.
In ko se je tam na hrvatski strani zbudilo solnce in zvedavo pokukalo v prostore našega .Narodnega doma" — našlo je še veselo družbo, ki se ni mogla ločiti.
A prišel je čas ločitve.
Še enkrat smo si povdarjali pobratimstvo, si podali roke, in šli so gospodje visokoSolci — pa z obljubo, da se spet vrnejo — in mi smo jim polnim srcem klicali, in kličemo: .Na svidenje!" R.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. aprila.
— NovomeSki vodovod. Njega eks celenca gospod ministerski predsednik dr. pl. Körber obvestil je ravnokar državnega poslanca Plantana, da je zakon, zadevajoč novomeški vodovod za-dobil najvišjo sankcija S tem je to ne samo za Novo mesto nego tudi za deželo velevažno vprašanje ugodno rešeno.
— Hrvatsko-slovenska vzajemnost. Poročali smo, da je došlo v Ljubljano odposlanstvo .Hrvatske Matice" ter prineslo našemu stolnemu mestu in .Slovenski Matici" v dar in spomin krasno knjigo .Spornen cvieče",   katero so spisali hrvatski in slovenski pisatelji ter jo takisto okrasili hrvatski in slovenski umetniki. Kakor znano, je to knjigo izdala .Hrvatska Matica* v proslavo J J. Strossmayer ja. Knjiga .Spornen  cviede" ima svojo zgodovino. Ko so se Hrvati pripravljali, da proslavijo jubilej svoje dike biskupa, sprožila je .Hrvatska Matica" misel, da se ta slava ne sme izvršiti brez Slovencev. Oba naroda naj bi zasvedočila, da ju ne loči .Sotla", da sta jeden narod, kateri ravno o tej priliki naj dejanjski pokaže, da ima jednak književni smoter.  Tako je nastala knjiga .Spornen cvieče", ki je znamenita ne samo po vsebini in po pisateljih, ampak tudi po tem, da so jo spisali in sestavili hrvatski in slovenski pisatelji ter umetniki. To je prvi korak k združevanju, in .Matici Hrvatski" gre hvala in zasluga, da je to misel izvela toli sijajno. .Matico Hrvatsko" so zastopali tajnik Kostrenčid in odbornika vseučiliški profesor dr. M uši d in ravnatelj ženskega liceja dr. Ho i d. Včeraj dopoludne izročilo je to odposlanstvo orne* njeno knjigo župana Ivana Hribarja, kot zastopnika mesta Ljubljane in odbora .Matice Slovenske", katero je zastopal odbornik profesor PeruSekin tajnik L a h, in kakor čujemo, izročil seje jeden primerek ljubljanskemu Škofa ter obema urednikoma slovenskega dela, A. Aškerca in mesto  pokojnemu  dr. Lampeta vodstvu
Marijanišča". Odposlanstva na čast priredil je Sopao Ivan Hribar banket, katerega so se udeležili poleg Hrvatov podžupan ljubljanski dr. vitez Bleiweis in ta bivajoči slovenski sotruduiki knjiga „Spornen ovi ecV. V tej ubrani družbi ispregovorUa se
je marsikatera beseda o književnem dela Slovencev in Hrvatov, in posledice tega delovanja in posvetovanja utegnejo se skoro pojaviti v knjigah obeh „Matio", hrvatske in slovenska  Župan Ivan Hribar je prvi nazdravil odposlanstvu-  Zahvalil se je še posebe , Hrvatski Matici",  katera je toli krasen in pomenljiv dar prinesla mestu ljubljanskemu   kot duševnemu središču slovenskega naroda; spominjal se je Stross mayerja, kot zastopnika hrvatsko-slovenake uzajemnosti ter omenil, kako je pomenljivo, da js v odposlanstvu poleg dveh Hrvatov tudi Slovenec dr. Mušič. Nato se je po slala biskupu Strosamayerju brzojavka, v kateri   mu udeleženci bratskega sestanka izražajo svoje simpatije in globoko spošto vanje. Tajnik Kostrenčid se je zahvalil prvi omenjajoč, da kri ni voda in da se tudi oba naroda morata končno vsaj du ševno združiti. Zahvalil je slovenske pisa telje in umetnike na sotrudništvu ter jim napil, da bi i njih delo bilo blagoslovljeno Profesor Mušič se je spominjal napredka bele Ljubljane in sedanjega župana, kogar ime je s tem napredkom tesno spojeno; ravnatelj dr. Hoid je prosljavljal Slovenke in Hrvatice, a dr. Ivan Tavčar je posebe naglašal, kako je še bilo pri nas pred dvajstemi leti, ko se je mnogokomu čudno zdelo to, kar je danes samo ob sebi umljivo, namreč približevanje in združevanje hrvat skega in slovenskega naroda.   Rekel je, dajte mi šole po Slovenskem in v petih letih bode zagotovljen hrvatski jezik. Tako se je proslavljala ideja vzajemnega delo vanja in postopanja in ko je še konečno Trstenjak napil svojemu bivšemu uči telju Hoida, izrazila se je želja, da bi se tudi Slovenci radi udeležili petindvajset-letnice delovanja tajnika Kostrančica in da vsekakor pohite v Zagreb proslavit moža, kateri ima i sedaj največ zaslug za to, da so se združili Slovenci s Hrvati v knjigi .Spornen cvieče", katera nam bodi kažipot na ono pot, po kateri je skupno kreniti vsem Slovencem. — Bi skup Strossmayer je na omenjeni brzojavni pozdrav odgovoril z nastopno brzojavko: Ivanu Hribarju gra-donačelniku — Ljubljana. — Hvala liepa Vama i slavnim slovenskim spisateljima na počasti i odlikovanju. Bog blagoslovio sve vas, dičnoga župana i bielu Ljubljano slovansko-slovensku. Strossmayer, biskup.
T.
— Veselica ženskih podružnic sv. Cirila in Metoda se je vršila sinoči v gorenjih sobanah „Nar. doma" z vsestransko najsijajnejšim vspehom. Velika dvorana je bila že ob V»8 nabito polna in tudi v mali dvorani ter postranskih sobah se je gnetlo občinstva Vspored je obsegal 10 ve-lezabavnih in zanimivih točk Ronacher-jevih specialitet ter se je izvajal na najsplošnejšo zadovoljstvo občinstva Meščanska godba je svirala marljivo in zadoščala v vsakem ozira. Tudi razstava abnormi-nititet svetovnega cirkusa Barnum in Bailey js privabljala cele procesije gledalcev. Največje življenje pa je vsekakor vladalo pred krasno aranžirani mi paviljoni za šampanjec, sladkarije, cvetlice, buffet, liker i. dr. Najodličnejše in najdejavnejše narodne gospe in gospice so stregle gostom z največjo požrtvovalnostjo, ter dosegle na korist šolski družbi najlepši fioancialni vspeh. Sinoči se je pokazalo iznova, kje so podpiratelji družbe sv. Cirila in Metoda in kje jih ni dobiti nič. O prelepi tej veselici, ki je trajala do poznega jutra bomo poročali seveda obširnejše jutri.
— Dobrodelni bazar v korist Eli-zsbetine otroSke bolnioe In „druzbe gospe" v Ljubljani. Piše se nam: Vsled spodbude nj. prezvišenosti visokorodne gospe deželne predsednice, Olge baronice Hsinove, rojene grofioe Apraxinove, sestavil se je odbor dam in gospodov pod načelstvom veleblagorod-nega gospoda Rudolfa barona Galla p L Gallensteina, a kr. generalma-orja v p. Namerava se napraviti v korist EUzabetne otroške bolnioe in .dražbe gospe"" primerno veselica Pokroviteljstvo je drage volje prevzela nj. prevzvišenost gospa deželna predsednica. Imenovani odbor marljivo deluje; sešel se je Se v nekaterih sejah, kjer so se dosedaj določili najvažnejši pogoji prireditve in se uloge primerno porazdelila V smisla stavljenih predlogov sklenil je odbor prirediti v s o-boto, dne 11. maja t L dobrodelen bazar v veliki dvorani deželno-vladne palače, katero sta v ta namen nj.
prevzvišenost gospod deželni predsednik in njegova visokorodna gospa soproga v svoji ljubeznjivosti prepustila. Z dobrodelnim bazarjem zajedno se vrši tudi srečo-lov. Kakor se čuje, se je vest o nameravani prireditvi že razširila po meščanskih krogih, in povsodi se kaže mnogo zanimanja za stvar. Ne moremo si kaj, Ča ne bi z ozirom na blagi, dobrodelni namen te zabave prosili vsakega, ki je dobre volje, da se večera udeleži. Želeti je pa tudi, da bi dospel marsikak dar v roke visokorodne pokroviteljice, kateri bi bilo ljubo, če bi se ji ob vsakem prispevku naznanil tudi natančni naslov darovalcev. Podrobneje podatke imena Članov odbora in čaatitih dam, ki so v svoji prijaznosti obljubile sodelovanje, priobčimo tekom prihodnjih dni.
— Prešernov spomenik. Odbor za prireditev Prešernove slavnosti v Škofji Loki dne 8. t. m. priposlal je odseku za postavljenje Prešernovega spomenika svoto 346 kron čistega prebitka Čestitamo vrlim Škofjeločanom na prelepem uspeha želeč, da se skoraj odzovejo tudi še ostala slovenska mesta in trgi svoji narodni dolžnosti.
— Občni zbor učiteljskega društva zs radovljiški okraj, bode dne 18 aprila t. 1. popoludne ob 3. uri v šolskem po slopju v Lescah z navadnim dnevnim vsporedom in volitvijo novega društvenega odbora. — Dalje tudi razgovor o zadevi XIII. glavne skupščine „Zaveze avstrijskih jugoslov. učiteljskih društev", ki bode o binkoštih na Bledu.
— Iz Št. Gotarda se nam k zadnji notici o župniku Slaparju vulgo „Reitguzen" poroča, da so dne 9. t. m. prinesli novorojenega otroka posestnika Novaka iz Trojan h krstu, da ga pa gospod Rajtguzen ni hotel krstiti. Vsled tega so nesli otroka k sv. Ožboltu, kjer se je ondotni župnik tudi branil krstiti novorojenca. Oče omenjenega otroka pritožil se je vsled tega na deželno vlado. To so res lepe razmere in lepi .božji namestniki"!
— Postaja Sterntal med Pragerskim in Ptujem je najbrž edina v Avstriji, ki nima niti čakalnice, niti ceste do postaje, dasi vstopi, oziroma izstopi tamkaj vsak mesec okoli 500 ljudij, kateri morajo večkrat v najhujši zimi in pri največjem dežju pod milim nebom po po cele ure čakati na vlak. To je uprav škandal, in dolžnost našega poslanca bi bila, da stori potrebne korake, da dobimo v Šterntalu čimpreje čakalnico in pa vozno cesto k postaji, sicer bi se znalo g. dvornemu svetniku samemu, kadar pride skozi Sterntal zopet na volilni shod v Šent-Lovrenc, prigoditi, da si nabere — pošten nahod, če ne kaj hujega
— Slovansko pevsko druStvo v Konjiosh priredi dne 21. t. m. v gostilni gospoda Wallanda zabavni večer z godbo in petjem. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstop prost.
— Frsnkiranje poštnih poSlljaiev. Opaža se, da stranke Še vedno prezirajo, da je poštnina za pisma, ki so namenjena v inozemstvo zvišana od 10. novembra na 25 stotink ter da se dopisnice namenjena v inozemstvo frankujejo s 5 mesto 10 stotink- Vsled tega se cesto dogaja, da morajo adresatje tacih pošiljatev plačevati inozemskim poštnim uradom razen pre* manjkujoče poštnine tudi predpisano globo. Da se ta nedostatek odpravi se ponovno opozarja, da znaSa v inozemskem prometa (izvzemši Bosno in Hercegovino, Nemčijo, Serbijo in črnogoro pisemska poštnina 25 stotink za vsscih 25 gramov teže dočim je plačati za dopisnice v navedenem pro* meto 10 stotink.
— Spomladni glasi. S prerojeno naravo, z neštetimi zbori krilatih pevcev je prihitela tadi kukavica oznanjevat veselo pomlad. Coli so jo včeraj ob prekrasnem j jutro šetalci po roženskem hribu.
— Nedeljska kronika. Cehe ni hotel plačati delavec J. N. v neki gostilni, toda natakarica ga je prijela in mu zarubila klobuk. — .Laha" sta se napila pekovski pomočnik A. B. in delavka H. C. Domov grede sta ae na Tržaški cesti sprla, ker je B. trdil, da mu js Č. vzela uro. Policaj ja je pomiril. — .Saj je vse glin, če umrje m na postelji ali na cesti, bom pa na cesti smrt počakal", e upil ponoči delavec A. A, ki si ga je preveč naložil in je bil obležal na Poljanski cesti. — Sprla sta se v neki gostilni na
oljanaki cesti delavca J. Z. in A, G. Sled-
njič sta začela kozarce in steklenice drug v drnzega lučat', da sta bila oba krvava. Napravila sta gostilničarju mnogo Škode, katere nista hotela povrniti. — Klop podrla sta v svoji razposajenosti nrarski vsjeneb J. B. in slikarski učenec J. J. v Cerkvenih ulicah. Zato se bodeta morala zagovarjati. — Zaprli so pekovskega vajena Iv. Žabjeka, ki ie ukradel svojemu sovajencu srebrno nro iu verižico.
— S senenim vozom so uSli danes opoludne pri skladišču na južnem kolodvoru konji Josipa Basa iz PSate. Pridirjali so po Dunajski cesti, kjer so jih ustavili in pridržali, dokler ni prišel voznik za njima.
— Z nožem je napadel delavec Janez Varoga hlapca Janeza Škafarja pri Vidmarju na Barju in ga ca obrazu in na roki težko ranil. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnico. Varoga je razgrajal okoli Vidmarjeve hiSe, in ko ga je hlapec hotel odpoditi, je potegnil nož in ga obklal.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 15. aprila. Pri dvornem dineju na čast nemškemu prestobna-sledniku sta tako cesar kakor nemški prestolonaslednik povdarjala politično intimnost mej Nemčijo in Avstrijo.
Dunaj 15. aprila, V ministerstvu zunanjih del so se danes začele skupne ministerske konference o skupnem državnem proračunu.
Praga 15. aprila. Praški župan se je cesarju brzojavno zahvalil za darilo v svrho ustanovitve češke deželne galerije umetnin.
Sofija 15. aprila. Vsled raznih pojavov se vlada radi svojega postopanja proti makedonskim odborom boji, da pride do pouličnih izgredov in je vsled tega ukrenila obširne varnostne priprave.
Pariz 15. aprila. Razni listi pojasnjujejo, da se rusko brodovje toulon-skih slavnosti na izrecno željo francoske vlade ni udeležilo
• Lekarnarja Bra«lj-Ja kapljice
za želodee, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva öim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. Citatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne._
Meteorologično poročilo.
Visus* nad morjem 306-2 m. Sradnjl zračni tlak 786-0 mm.
13. 14
Stanje C as opa- baro-zovanja I metra
v mm.
S *
Vetrovi
Nebo
11
9. avecer
7. zjutraj 2. popol.
7301     84 si. zahod oblačno S
7334 ! 41 si. jzahod jasno L, 7301 ;  14-0   sr. jug     jasno ©
15.
9. zvečer; 729 8 ,
7.zjutraj j 7283 2. popol. j 7288
71 jsr. jzahod del. jasno £
82 sr. zahod: oblačno ;8 124 |sr. jzahod j oblačno g
Srednja temperatura sobote in nedelje 9'4° in 8'4°, normale: 93 in 95°.
Dunajska borza
dne 15. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   .  .  . , Skupni državni dolg v srebru .  .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4f,0  ,      . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4V0   i  .  • • Av8tro-ogr8ke bančno delnice   .  .  . ,
Kreditne delnice.........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov .........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
9845 9815 11775 9750 117-80 9295 1680 — 70050 24032 117'65 23-60 1909 9050 11-32
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti svojega ljubega
očeta, gospoda
Bogomira Petcosig
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo ranjcega k večnemu počitku izrekam tem potom vsem udeležencem srčno zahvalo. Posebej se pa zahvaljujem gospodom uradnikom in slugam deželnih in c. kr. uradov in gospodom trgovskim 8otrudnikom za spremstvo, ter vsem da-rovateljem lepih vencev.
V Ljubljani, dne" 15. aprila 1901.
Josip Petcosig
(783) sin.
Zahvala.
Povodom britke izgube naše nepozabne, iskrenoljubljene, nadebudne hčerke, oziroma sestrice, gospodične
Marije Pavle Čs£
učiteljske kandidatinje m. letnika
dovoljujemo si tem potom izrekati svojo najtoplejšo zahvalo za v toliki meri izkazano sočutje, bodisi v času bolezni kakor ob smrti, sosebno Se preč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev, ravnatelju učiteljišča preblag. gosp. Hubadu in velecenjenim gospicam koleginjam umrle za udeležitev sprevoda, velerodni rodbini Krisperjevi, preblag. gospodični pl. Fladung, slav. Šolskemu vodstvu v Radečah za nepričakovano udeležitev učitelj ->t v a in Šolske mladine z zastavo, domačim gospodičnam družicam, vrlim gg. pevcem in uradnikom, kakor tudi za izvanredno požrtvovalno naklonjenost domačih mladih gospodov, ki so jo ponesli k zadnjemu počitku ter vsem spremljevalcem prerano umrle, kateri so pripomogli, da se je ranjci tolika zadnja čast izkazala.
V Radečah, dne 1% aprila 1901.
(779)       Žalujoča rodbina Ceö-
/r7> 1	|
(Sink (J	^ncvvrclcc
Najbolj« učinkujoča železo-irsenasta voda
proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jamicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HEIBIH jflATTONI, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
Narodni dom.
Danss v ponedeljek, 15. aprila t. L
KONCERT
ciganske godbe.
Slovanski program.
Začetek ob 8. uri. (782)
Lastnik velike parne žage, 401eten strokovnjak, v vseh lesovnih vrstah izveden, žeii zaradi rodbinskih razmer opustiti svoje podjetje ter loče resnega
strokovnjaka
ki bi bil zmožen, da samostojno vodi naprej podjetje. Dati bi moral jamstvo, in bi se mn poleg honorarja zagotovil Se poseben dohodek iz podjetja, katero daje Da leto do 400 vagonov reznega gradiva in 200 vagonov oglja iz bukovega lesa. Eventualno se parna žaga tudi proda, in bi, ako se želi, dese '.nji lastnik ostal udeležnik, manj ali vat, kakor bi to želel kupec. — Parna žag« teži proti Dunaja, Trstu in Reki, in leži v kraji, ki ima mnogo bukovega lesa, delavce in voznike po ceni. Znanje hrvat skega ali slovenskega jezika je potrebno.
Ponudbe sprejema opravništvo „SIov. Naroda". (752-3)
(prej
Marijace jske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni „pr! ogerskem kralju" Carla Brady-Ja na Dunaj 1,1., Flelsoh-markt 1.
▼ oböe lskuieno ln posnato zdravilo, ki oiivlja In okrep&nje ielodeo, öe Je prebava motena, In sploh pri ielodönlh bo-leolnah.
Cena steklenici.....40 hotč.
Dvo|na steklenica . . .   70 ,,
Usojam se opozarjati ie jedenkrat, da se moje kapljice za želodec Cesto krat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanja na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom O. Brady, m naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec c.'SÄ,»
(prej MarUaoeljzke kapljloe aa ielodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih fikatljah in imajo podobo sv. Matere BoSje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%/ftaily
Deli so navedeni (1789—21)
Kapljloe sa ielodeo se pristne dobivajo = -v -vseli, leka-ram-la.. s
1f Styria-kolo
se ugodno proda.
Kje? pove upravništvo „SIov. Nar.V
(763-3)
Lepa
me sečna soba
na Dunajski cesti s posebnim vhodom se odda takoj samskemu gospodu.
Več se izve pri upravništvu „SI. Nar.V
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta.
Odhod ii Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Anssee, Solnograd; cez Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Am-Btetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Ino-most; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfest«!, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-
Sad, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, irih, Oenevo, Pariz; cez Klein-Reifung v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Badejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varcv, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari '6% m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta is Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. ari 32 m popolndne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod li Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob t>. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika, vsprejma ae v neki prodajalnici v Ljubljani. — Naslov pove upravniStvo ,Slov. Naroda". (785-1)
Zopet na proda)!
»ljubljanski Zvon« vseh 20 letnikov (1881 do 1900) skupaj ali posamezno, letnik gld. 250 lia *'I«J*» P« redkosti letnikov. Ker se „Lj. Zv.u kompletno V8eh 20 letnikov sedaj že zelo težko dobi, naj se oni, ki ga želo, takoj oglasijo. Iz prijaznosti posreduje Ivana Honav-a trgovina 8 papirjem v ljubljeni. (7go_i)
Na mestnem trgu št. 8 v III. nadstropju se oddasta 2 meblovant
mesečni sobi
s 1. majem t. I. — Razgled na Glavni trg. (1m-d
Rabljena, a dobro ohranjena
okna im vrata
se prodajo. (TO8~2
Izve se: Stari trg št. 13, II. nadstr
Hiša v Ljubljani
enonadstropna s 7 sobami, 3 kuhinjami, .kletje in vrtom, pripravna za vsako obrt, zlasti tüdi za kakega duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve Proda se iz proste roke, plača se tudi lahko na obroke. Natančno se poizve pri g. pooblaščencu
Rožne ulice št. 17, I. nadstr. (708—5)
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča ([12—8-1)
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti -pošte.
Št. 227.
(781-1)
Službo okrajnega ubožnega zdravnika
odda podpisani okrajni cdbor. Letna plača 1600 kron. Znanje obeh deželnih jezikov je neobhodno potrebno.
Prošnje, opremljene kakor za službo okrožnega zdravnika, vpoSljejo naj ae da 1. m »j nI k a lOOf.
(Opomba: Okrajni ubožni zdravnik mora dobiti še tudi službo okrožnega zdrav nika, kakor hitro se zdravstveno okrožje sestavi.)
Olrra-jn! cd/foor Brežice
dnö 11 aprila 1901.
Št. 10 911
Volitveni razpis.
(686-
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno btoJno mesto Ljubljano da:* se na znanje, da se bodo
letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet vršile v veliki dvorani „Mesmega doma" na Cesarja Jožefa trgu- in di bode volil:
dne 9S. aprila III. volilni razred; dne 91. aprila  II. volilni razred; dne £6. aprila    I. molilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoludne.
Tretji in drugi volilni razred bodeta volila v dveh oddelkih in pripadaj* prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah oh StreliŠkih ulicah, drngemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodj imeli dohod po step ujicah nasproti rrestnej ledenici.
Ako bede traba Ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi. to je dne 2-'> oziroma 25. in 27. aprila t. 1. ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo tetos nastopni gospodje cböinski svetovalci, ia sicer izmed izvoljenih:
a) iz III. volilnega razreda: Anton Klein in Josip Kozak;
b) iz II. volilnega razreda: Anton Komovc, dr. Danilo Maj ar on, Andrej Senekovič in Anton Svetek;
c) iz I. volilnega razreda: dr. Matija Hudnik, Josip Lenče, Elija Fredovič in dr. Josip Stare.
Med letom se je odborništvu odpovedal gospod občinski svetovalec Fran Pavli ki je bil lani v II. volilnem razredu izvoljen za dobo treh let, in je umrl g. občina svetovalec Jan Dejak, ki je b'l lani v I. volilnem razredu izvoljen tudi za dobo 3 let.
Ker je upravno sodišče zaradi tajnega skrutinija z razsodbe ddo. 18. januari;si t 1. fit 466, razveljavilo dopolnilne volitve iz 1. 1899. v III. in v II. razreda, na podlagi katerih so bili izvoljeni za občinske svetovalce gospodje, in sicer: v III razredu: Jako Dimnik, Fran Mally, Josip Prosenc, Ivan Tostl in Josip Türk, v II. razredu pa: Ivan Hribar, dr. Lovro Požar, Ivan dubio in dr. Ivan Tavčar, izpraznje nih je za dobo jednega leta tudi omenjenih devet mandatov.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu sedem (dva za tri in pet za eno leto); II. volilnemu razredu devet (Štiri za tri, enega za dve in Štiri za eno leto), I. volilnemu razredu pet (štiri za tri in enega za dve leti) občinskih svetovalcev. j
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 28. marca 1901.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo tip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
9005