s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 21. JULIJA 1934 štev. 42 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in t» celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv*. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Katastrofalne poplave na Poljskem Radi siínih nalivov so reke prestopile bregove in poplavile južne kraje — Na stotine človeških žrtev — Reševalna akcija Poljski narod je zadela v tem I Po zadnjih uradnih poročilih tednu težka nesreča. Silni nalivi j so našli v poplavljenih krajih so povzročili v južnem delu dr-¡118 utopljencev, na stotine lju žave katastrofalno poplavo, kakršno ne pomni poljska zgodovina. Poročila iz Evrope govore o stotinah človeških žrtev in o o-grornni materialni škodi. Več dni je deževalo brez pre-stanka, posebno v hribovitem de lu deležele in vedno nove mase vode so se izlivale po prostranih planjavah. Poplava se je širila z veliko brzino. Visla, reka, ki jo pozna marsikateri naš človek še iz zadnje svetovne vojne, je naraščala celih 18 cm na uro in di pa pogrešajo in obstoja utemeljena bojazen, da jih je odnesla voda. Reševalna akcija je silno o-tež-kočena- ker vlaki ne moreio voziti in ker je poplava odnesla brzojavne in telefonske drogove in s tem prekinila vse zveze. Iz Varšave so oblasti odpremile v poplavljene kraie posebne vlake z zdravili in živili, a so vlaki obtičali na poti. Vojaštvo je bilo odposlano na pomoč ter si neumorno prizadeva, da bi po-resno oeražala tudi Krakov, po- magalo težko prizadetemu prenosno mesto, kjer so se nekdaj,bivalstvu. Vojaška letala letijo vršila kronanja poljskih kra- nad poplavljenimi kraji in sku- Ijev. Nižie ležeče hiše so morali prebivalci zapustiti. Oblasti so tu zaplenile ves živež in skrčile konsum, ker je vsa okolica pod vodo in so prekinjene tudi vse železniške zveze. Poplava se širi proti severovzhodu in so tudi mnogi kraji v lublinski pokrajini pod vodo-Računajo, da bo naval vode šajo voditi reševalna dela. Var savska rad'ooddajna postaja da ie prizadetim navodila, kako naj na strehah svojih hiš z znamenji pokažejo ali rabijo zdravniško pomoč, vodo ali pa živež za otroke- Voda ie odnesla mnogro hiš. tako da je na tisoče oseb brez strehe. O strašnem opustošenju, prišel v soboto do Varšave in, l>i ga ie oovzročila ponlava, si da bo reka narastla najmanj za šest metrov nad normalo. Najbolj katastrofalen je položaj okrog Tarnova in Zuco-pan. Tarnov je kakor otok v ve likem jezeru, ki meri kakšnih 50 km v širini. Reka Raba, ki teče skozi to mesto in ki je kakšnih 10 metrov široka, se je razlila preko breerov in meri sedaj v širini 15 kilometrov! Že ta sam podatek zadostuje, da si u-stvarimo sliko o nad vse hudem obsegu nesreče, ki je zadela bra-te Poljake._ NOVO USTAVO £0 PROGLASILI V BRAZILIJI Pretekli ponedeljek so v Braziliji proglasili novo ustavo, ki jo je po devetih mesecih sestavila ustavodajna skupščina. — Bližnja republika se je s tem Povrnila spet v normalno ustavno življenje. Izjemna vlada je vodila državne posle cela štiri leta. Za predsednika republike je bil izvoljen oziroma potrjen dosedanji začasni predsednik dr. Getulio Vargas. RUSIJA IN ZVEZA NARO DOV Kakor napovedujejo iz Ženeve. se bo ruska vlada najbrž v ^oglednem času obrnila na Zve-7-° narodov za sprejem v to 'Meddržavno organizacijo. Zna-je, da so nekatere države Ze v naprej povedale, da se bo-odločno uprle sprejemu Sovjetske zveze; med temi je bila v prvi vrsti Švica. Odkar so pa Angleži postali navdušeni za načrt, ki ima pritegniti tudi vc-Nko slovansko državo k tesnejšemu sodelovanju v evropski Politiki, se je ta opozicija že Precej ohladila. bo mogoče ustvariti sliko šele, ko bo voda odtekla. VELIKA EKSPLOZIJA ROMUNSKEM NA V skladišču municije v Tu-nariiu na Romunskem se je dogodila preteklo nedeljo strašna eksplozija. Zletelo je v zrak sto tisoč ročnih granat in petdeset tisoč topovskih granat. O treh vojakih, ki so stražili skladišče niso našli nobenega sledu. Domnevajo, da je eksplozijo povzročila izredna vročina. Pritisk zraka je bil tako silovit, da je po vzročil precej škode tudi v Bukarešti ter so se hiše tako stresle da so ljudje bežali na ulice misleč, da je potres- Velika stavka v Združenih državah Ker delodajalci v San Fran-ciscu niso nikakor hoteli sprejeti zahtev pristaniških delavcev po izboljšanju delovnih pogojev, so se njihovi stavki priključila še druira delavska u-druženja v Kaliforniji ter proglasila splošni štrajk. Delo se je tam popolnoma ustavilo. Ka-mijoni, ki prevažajo živila, kro žijo po mestih s posebnimi dovoljenji delavskega vodstva, ki v veliki meri kontrolira položaj Oblasti so mobilizirale nacionalno gardo, da so z njo ojači-le policijo, in kalifornijski guverner je celo pripravljal proglasitev obsednega stanja, vendar pa doslej ni prišlo do resnejših zapletljajev in celo iz-eleda, da se delodajalci in stavku joči delavci podvržejo arbitraži- Poteku te stavke sledi ves svet z veliko pozornostjo. Kaj je povedal Hitler Kakor je bilo napovedano, se je pretekli petek zvečer sestal nemški državni zbor, ki ga tvorijo seveda samo Hitlerjevi pristaši, da čuje — ^nehrerjevo — poročilo o znanih krvavih dogodkih, ki so naredili tako globok vtis ne samo v Nemčiji, marveč po vsem svetu. Hitler je imel dolg govor. Razlagal je, kako da se je Nemčija vedno bolj pogrezala v politično in gospodarsko propadanje, dokler ni prišel 30. junija lanskega leta on na vlado. Nacionalne socialiste je čakalo mnogo dela in lotili so se ga takoi. Predvsem so utrdili državno oblast, zadušili popolnoma vsako vstaško in separatično gibanje, lotili so se vpra šanja brezposelnosti ter se sedaj borijo za izboljšanje gospodarskih prilik. Kakor vedno tako je Hitler tudi ob tej priliki pokazal, da ima mnogo samozavesti. Dejal je na primer: "Če nam zaprejo tuja tržišča, nas bo Kočljiv angleško-turški incident Londonska vlada je poslala v turške vode precej močno bro-dovje, ker so turške obrežne straže ustrelila nekega angleškega častnika Dva kočljiva incidenta, ki sta se dogodila tekom 24 ur na turškem ozemlju v škodo tujih državljanov, sta erozila, da skalita mirne odnošaie med Vel'ko Britanijo in turško republiko. Preteklo soboto so turški o-brežni stražniki pri Kudjadasi-ju, pristanišču na maloaziiski obali, streljali na čoln angleške voine l^die "TVvonshire", ker se je bil približal turški zemlii. Krogle so zadele mornariškega i-iriircm nadnornčniVa T. A. K. Mausella, ki ie takoi obležal mrtev, ter ranile mornariškeea nadporočnika .T. W. Robinsona- Pru°i incident se i'* doporHl v nerM'o nnnnldne v bližini Comprada. Sedem turških voiakov ie n^oa^lo ter oropa'o profesorja R. C. Bordena, od newvor- ★ * & * 7I? * & Belgijska kraljica Astrid je povila svojemu možu ie drugega potomca. Elikn kaže ministre, ki «o priill čestitat k veselemu dogodku iznajdljivost naših izumiteljev osvobodila odvisnosti od prvin. V stanu smo proizvaiati in izumiti vse ono, kar rabimo!" Govoril je nadalje o soletkarjih in ne7adovolinežih. ki rovariio proti sedaj vladajoči stranki, ter začel razlagati nato, kako ie bilo z Roeh-mom, njegovim ustreljenim prijate-Ijepi, ter z njegovo zaroto. Hitler ni bil v teh točkah bogve kako jasen in je vso krvdo zvrnil na takšne ki niso več med živimi. Dejal je, da se je Roehm snorazumel z generalom von Schleicherjem "drugo revolucijo", katere namen naj bi, po Hitlerievih i'iavah. bil, rfa se združi "Reichsw*hr" s fašistično vojsko pod Roehmovim vodstvom ter da von Schleicher nadomesti podkan celaría von Panena, do rim nai bi Hitler še nadalje ostal na čelu nemške vlade. Hitler je nadalje izjavil, da ie imel z Roehmom ra»srovor, tekom kateresra se je načelnik fašističnih Čet «rotovo prenrl-,-al da bi on ne pristal na združitev vojske z naskakovalnimi oddelki. Zato ie Roehm baie sklenil, da mora Hitler umreti ter je tudi izbral morilca v osehi nekega viSiesra fašističnega povfUnika — ki ga tudi ni večna tem svetu. Hitler ie v svoiem govoru zago-tavlial, da je bil ves čas natančno poučen o namerah ln načrtih "nor-nikov. Ko je 29. juniia ponoči Uvedel, da ima izbruhniti revolucija 83 ie odločil, da jo v kali z«tre. "Jaz sem bil takrat vrhovno sodišče v državi in jaz sem ukazal postreljati u-pornlke!". je deial "Fuebrer". Rekel 'je, da jih je bilo ustreženih 68. trije pa da so si sami vzeli živlienie. Postopal da je tako, ker bi bila sicer revolucija zahtevala na tisoče žrtev" O von Panenu je deial da n> bil nikakor udeležen pri zaroti, marveč, da ie bil celo od zarotnikov obsojen na smrt. čl-e univerze, in njegovo ženo: Glede tega so turške oblasti takoj sporočile v svet, da so bili napadalci aretirani ter da pridejo pred preki sod, da dobe zasluženo kazen. Mnogo bolj kočljiv pa je prvi incident in je radi njega tudi v resnici zavladal precej napet položaj med Anglijo in Turčijo. Takšni dogodki so posebno nevarni sedaj, ko je politično oz račje v Evropi še vedno napeto in zamore tudi najmanjši" dražljaj sprožiti resno nevihto. Angleške oblasti so takoj in z vso odločnostjo protestirale v Ankari, pa je turška vlada izjavila, da nesrečni dogodek odkritosrčno obžaluje, a da njenih vojakov ne zadene nobena krivda, ker so se držali predpisov. S tem odgovorom Angleži niso bili zadovoljni in je vlada radi tega odposlala v turške vo de pred otok Samos večjo skupino vojnih ladij: dve obklopni-ci tri kri žarke in sedem rušil-fcev. Londonska vlada je zahtevala, naj Turčija da zadoščenje naj plača primerno odškodnino ter naj pristane na to, da bo mešana komisi ja izvršila preiskavo, da upotovi.kdo je zakrivil krvavi incident. Prvo in dru°"o točko so Turki takoj sprejeli o kakšni, mešani komisiii pa niso hoteli ničesar slišati, ker so smatrali to zahtevo za neutemeljeno. Izgledalo je nekaj časa, da postaja položaj nad vse kočljiv, a so zadnja poročila iz Ankare zabrisala pozneje ta vtis. Posredovali so menda tudi Francozi, ''a nekoliko pomirijo duhove. Tako se je zgodilo, da sta angleški poslanik v Ankari sir Percy Lorraine in zunanji minister v četrtek mirno prerešetala stvar ter se domenila, da naj preiskavo izvrši komisija, v káteri so zastopani Angleži in Turki. In tako se bo ta spor odstranil. Turške obrežne straže so tnenda streliale na čoln. ker 30 mislile, da so v njem tihotapci, katerih v onih krajih kar mrgoli. Eksplozija v Jugoslovanskem rudniku Iz Beograda poročajo, da je v premogovniku pri Vrhičuku blizu bolgarske meje nastala eksplozija, ker se je vnel premogovni plin. V premogovniku se je nahajalo za časa eksplozije znatno število rudarjev. Reševalna akcija je bila oterkoče-na, ker je v premogovniku izbruhnil tudi požar. O d kopali so šest mrtvih, večje število delavcev pa je bilo ranjenih. Stran 2 NOVI LIST Slovenska prevzetnost Vnekem domovinskem listu •sem čital pred dnevi hudo sodbo: "Slovenec", je bilo rečeno," je pohleven, kadar gre za tujca, le takrat je sirov, kadar gre za lastnega brata!" Te besede so povzročile, da sem odložil list in se zamislil: Ali ni ta sodba pretirana? Ali je res, da smo takšni? In ko sem tako razmišljal, mi je prišlo v spomin marsikaj, kar sem med nami, izseljenci, videl m slišal in kar me prepričuje, da gornje besede v marsičem točno označujeio naš značaj. Mnogi izseljenci, ki so si s svoio marliivostio in sposobnostjo priborili na delu odgovornejša mesta, so mi več krat tožili, kako je z ^našimi ljudmi. En slučaj: K našemu rojaku, ki prišteva med svoie nrijatelie tudi nekega tnkaišnieg-a podjetnika, pride izseljenec in ga prosi, na i bi ga priporočil za delo. Naslednie ga dne je že zanoslen, kakor jih je bilo pred niim že par drugih Slovencev. En teden, dva, ie vse prav. Mož se še soominia, na ko'iVa vrata ie trkal preden je orišel do onih, ki sS se mu odor-la. (Vez neka i časa na se začne zavedati, da ie priiateli njegovega delodajalca Slovenec — in I že ie konec nohlevnosti. Za vsak prazen nič ie pri roipku in se pritožit ie nroti delovodii. proti nadrnrniku itd. S ootvarianjem remire novzror? celo nelinb incident med svniim delodaialcem in roinlrnm. ki «"a ie priporočil. Posledica: Podietie se ie tekom let ra7vifo in zanosluie znatno število I »udi. Med niimi rtp samo dva Slovenca, ki sta bila sprejeta takoj v začetku. r Drug slučaj: Naš človek, delaven in sposoben, obenem pa tudi zaveden Slovenec, dobi mesto oskrbnika na nekem poselstvu. Rabi delavce in izbere naše ljudi. Marljivi so in pohlevni — a le nekaj časa. Po par tednih jim že "zraste greben", ker je oskrbnik Slovenec. Bili bi vedno najboljše delovne moči, ko bi morali poslušati tujca. Tako pa delo zastaja, gospodar se jezi na o-skrbnika.. Posledica: Na tistem posestvu ni več slovenskih delavcev. » Mnogi slučaji: ■K možu, našemu človeku, ki je delovodja, pride rojak, pohleven in-vljuden. Pove mu, da ima driižino, da ima otroke in da je že dolgo brez dela, pa ga prosi, na i bi ga priporočil za kakršen koli 'posel. Njegova prošnja je uslišana, sprejet je, a je seveda podrejen svojemu rojaku, delovodii. ki mu je preskrbel delo in jelo. Nekaj dni je vse prav in dobro. Tn bilo bi vse v redu še leta in leta. ko bi delovodja bil tu i človek, četudi sto krat boli siten in godrnjav. Ker pa je Slovenec, postane prej pohle vni človek kmalu prevzeten in sirov. Oglasi se v niem tista stara slovenska: "Kaj boš ti meni ukazoval! Kaj boš ti več ztipl ko iaz!" ' Posledica: Slovenski "delovodja se boji slovenskega delav- Velike protestne manifestacije Kataloncev v Barceloni radi »pora % Madridom RAZNE VESTI Velik požar so zanetili kaznjenci v beneški kaznilnici 'de la Giudecca' maščevali so se, ker so tam prestro go postopali z njimi. Jetnike so morali v naglici odvesti v dfuge zapore. Angleška kraljevska dvojica je o-tvorila v četrtek Merseyski predor, ki je eden od največjih na svetu in smo o njem že podrobneje poročali. Otvoritvi je prisostvovalo preko 150.000 oseb. Bivši španski kralj Alfons je na Dunaju povozil s svojim avtom mladega nacijevskega pisatelja dr. Karla Smetno, ko je ta priletel pod njegova kolesa iz vozila, v katerem 3e je vozil in ki je bilo z veliko silo zadelo v voz cestne železnice. Močan potres so imeli v torek v notranjosti republike Panama in je baje povzročil mnogo človeških žrtev. Trije romunski šolari so bili strogo obsojeni, ker so umorili poslanca Popovica z namenom, da ga oropajo. Najstarši izmed zločincev ima 17 let; obsodili so ga na 12 let ječe. Naj mladši pa ima 13 let in bo sedel tri leta. Kakor na Goriškem, tako povzroča strelivo iz vojnih časov tudi drugod težko nesreče. Ročna granata je pri Lvovu, na Poljskem, raznesla pet otrok, ki so se z njo igrali. Našli so jo bili na polju. Granata je ubila pet vojakov ter jih dvajset nevarno ranila pri Mai-son-Lafitte, na Francoskem. Pozabili so jo bili topničarji, ki so imeli par dni prej tam vaje. Strašen vihar je povzročil v Francoskem departamentu Saone et Loi-re preko deset milijonov frankov škode. Polja je popolnoma opusto šilo in hišam je odnašalo strehe. V Avstriji so določili smrtno kazen za atentatorje, pa tudi za takšne, pri katerih najdejo eksplozivne snovi. Vkljub temu pa se atentati dnevno ponavljajo. Obletnico revolucije so praznovali na Francoskem z velikimi vojaškimi paradami in drugimi slovesnostmi. Sodelovala so tudi vojna letala, ki se jih je nad Parizom zbralo 400. Bolgarska policija zatrjuje, da je odkrila veliko komunistično zaroto. V Sofiji so aretirali 50 oseb, med njimi nekaj vojakov. Na francoskem je umrl sovjetski poslanik Dovgalevski, nekdanji sodelavec in prijatell Leninov. Imel je 46 let. Njegovo truplo so sežgali in pepel odpošljejo v Moskvo. Angleški ministrski predsednik MacDonald se je odpeljal proti Kanadi na oddih. Vzel je tri mesece dopusta in ga sedaj nadomestuje Baldwin. V napadu hipne blaznosti je s plinom umoril intendant norišnice v Rybniku, na Poljskem, sebe in svo jih šest otrok, starih od enega do osem let. Žena je utekla smrti, ker je bila šla obiskat sorodnike. Ko se je angleška kraljevska dvo jica peljala skozi rudarsko vas Hart-hill pri Edimburgu, je priletelo na cesto nekaj steklenega in se razbilo. Brž so mislili na atentat, pa se je izkazalo, da je vinjen rudar samo za gnal prazen kozarec za tovarišem, s katerim se ji bil spri. Slovenska osnovna šola ca. To je žalostno, dracr? moii! žalostno, ker le prevečkrat en sam človek škoduje s svojo nespametjo in prevzetnostjo sto drugim. Delavec. Ker se je ustanovilo izseljensko društvo, ki ima v svojom programu tudi poučevanje izseljenskih otrok v materinščini in ker je potrebno, da se to vzgojno in izobraževalno delo razširi, kar zamore storiti le močna organizacija, katere cilji in nameni so takšni, da se jih more okleniti vsak naš človek v tujini, se je Šolski odbor, kateri je do sedaj skrbel za našo prvo in edino slovensko osnovno šolo v Argentiniji, sporazu mel z izseljenskim društvom 'Tabor' ter izročil njemu nadaljnjo skrb za poučevanje materinščine. V Izseljenskem društvu "Tabor" se je ustanovil poseben odsek, ki bo nadaljeval započeto delo ter se po- trudil, da čim prej osnuje tudi v drugih krajih, kjer je naseljenih več Slovencev, podobno šolo, kakoršna je ona, ki že uspešno deluje v Villa Devoto. V tej poslednji šoli se pouk nespremenjeno nadaljuje ne glede na to spremembo. Dolžnost slovenskih staršev, ki žele, da se bodo otroci učili tudi njihovega jezika, je da se brez izjeme vpišejo — če ne kot redni, pa vsai kot podporni člani — v Izseljensko društvo "Tabor" ter da s svoiimi nasveti in z moralno ter materialno podporo pomarajo društvu Izvrševati tudi na šolskem polju program, ki si ga je izbralo, golski odbor in odbor društva Tabor' Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELL1 Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih in srčnih bolezni. spolne bolezni (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in »igúrnem nemškem načina. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane ▼ vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanska Jezike in apr«J«mB,no 10- — 12- «« ter od 3. — 7. popolánt zmerne cene OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Beležke Previdnost je bila že od ne^-kdaj lepa čednost. Prav posebno lepa in nad vse potrebna pa je tedaj, ko se človek odloči za važen korak v življenju. In sedaj nikar ne mislite, da Vam bomo pridigali, dragi citat el ji, na kaj vse morate misliti, preden se poročite. Ni samo poroka važen korak v življenju izseljenca. So še drugi koraki, ki so za njegovo dobro in slabo usodo mnogokrat odločilni- Tako na pr. nakup zemljišča, ki ga ponujajo razne kolonizacijske družbe.... Iz nekega buenosaireškega dnevnika posnemamo, da dela. ena izmed teh družb veliko propagando za kolonijo "Los Olivos" v pokr. La Rioja ter da obljublja kupcem zemljišč pravi raj na zemlji in tudi v veliki n-bilici dež, potoke, studence: itd ki jih tam, glasom podatkov u-prave državnih železnic, sploh ni. V krajih, kjer nameravajo prodati 4.000 zemljišč, je znašala višina padavin v letu 1930 tri milimetre, v letu 1932 pa šest milimetrov. Družba obeta kolo nistom velike dobičke od .oljčnih nasadov, ki pa potrebujejo vsaj 400 milimetrov podavin na leto. In umetnega namakanja tam tu di nimajo. "Torej: "Ojor — bi rekli Argcntinci- * Kar se dogaja v pokr. San Juan, ne dela baš časti argentinski republiki. Strankarske strasti so povzročile, da je postal volilni boj v tej provinci prav grd in so bile preteklo nedeljo umorjene tri osebe. Javne nameščence v pokraji ni Tucumán je zadela pretekle dni nepričakovana sreča. Po petnajst mesecih so spet enkrat dobili plače.. . * 'Citamo v ljubljanskem "Slovencu" od 17. junija: "... v Koprivniku je več stotin Slovencev, ki v vseh 15 letih po vojni še enkrat niso slišali božje besede v svojem jeziku ... V Kočevski Reki prebiva ravno tako več sto Slovencev. V cerlizi ne slišijo niti starši niti otroci božje besede v na rodnem jeziku. Edino misijonarji lazaristi so pri 'zadnjem mi-sijonu prejšnji mesec imeli par govorov tudi v slovenščini. Pa je nastal strašen odpor med nemškimi farani.. ."• In v drugih krajih: "Duhovnik ne sme, Bog varuj, spregovoriti navsočnim slovenskim vernikom tudi par besed ne v slovenskem jeziku• In čeprav bi jih vse poznal, da so Slovenci, tudi takrat ne!" Nekako neverjetno zveni, a je res, da so kraji, kjer seto dogaja, na Kočevskem — torej v Jugoslaviji... V istem poročilu čitamo še drugo lepo reč: slovenska deca se še vedno ponemčuje, otroa mešanih zakonov (kjer je oče Nemec, mati pa Slovenka, in O', bralno) hodijo v nernške šole, ljudje, se tam še vedno pišejo Jaklitscli, Suschnigg itd... Kdo bi si bil mislil, da imamo Slovenci celo v Jugoslaviji še.-neodrešene kraje! LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zaninnv list velikega formata naročite se! VELIKA SUŠA V FORMOSI V vsem zapadirem delu teritorija . Kormose imajo žc dolgo časa veliko hušo in primanjkuje voda celo za na-. pajanje živine, pa je radi tega že ■mnogo glav poginilo. Osrednja državna vlada je že zdavna izdelala načrte, po katerih naj bi se začeli vrtati vodnjaki, a ostalo je doslej samo pri načrtih. HUDA NESREČA Pri llamos Mejija se je pripetila pretekli petek težka nesreča. Na mestu, kjer gredo tračnice zapadne železnice preko ceste Monteagudo, je potniški vlak zavozi! v tovorni avto, ga nésel kakšnih sto metrov dalie s ^abo ter ga popohioma razbil. Vnel se je tudi bencin, ki je povzročil tako vulik ogenj, da so morali klicati gasilce na pomoč. Šofer in njegov spre-. mljevalec sta izgubila življenje, ined potniki v vlaku pa je bilo nekaj oseb le prav lahko ranjenih. Močno se je poškodovala tudi lokomotiva, ki je skočila s tračnic in potegni La za sabo -ée en voz. Par ur je bil promet na progi prekinjen. Aretirali so železniškega čuvaja, ker ni bil' zaprl ceste. DR. ALVEAR SE SPET TRNE Bivši: argentinski predsednik in ra-dikalski prvak dr. Alvear, ki je že ponovno moral rajžati v tujino, ker se je vladi zdel nevaren zá javni red, ge namerava čim prej vrniti v Buenos Aires, ker jo njegova žena zbolela, pa tudi zato, ker ni več — obsednega : stanja. PODALJŠAN ROK Vlada je objavila naredbo, s kate-'[•».ee podaljšuje do 10. avgusta rok «a plačilo državnih "•patentov", katedri jo zapadel v ponedeljek. VOLITVE V PRDV. BUENOS AIRES V La Plati je bil objavljen dekret pokrajinske vlade, s katerim se razpisujejo za 19. avgusta volitve za v ustavodajno skupščino, ki se sestane 27. septembra in bo izdelala novo u-*tavo wi buenosaireško provinco. ZASLUŽENA KAZEN Kazensko sodišče v Rosariju je obsodilo na 12 let nekega Francisca Carbaila, divjaka, ki je zlorabil lastni hčerkici, 12-letno Deolindo in 14-let-no Marijo, PREDSEDNIK JE DOBIL DOPUST Vlada »e Jo obrnila na senat, naj bi Pristal na 15-dncvni dopust, ki ga predsednik Justo želi za to, da bo model obiskati severne kraje republike. Senatorji so bili očividno dobre volje, W so predsedniku dali še pet dni dopusta veé, negw jt>. zahteval'. BUENOSAIRESKA OBÚINA NAJME POSOJILO BuenoHaireški intendant je podpisi pretekli torek dekret, s katerim »c Opisuje občinsko posojilo od 40 mi-'•Jonov pesov, ki se bo placiralo v Sti-rth serijah po 10 milijonov vsaka. Za-^olžnice, ki bodo jk> 100, MK), 1000 in pottov, liodo nosile 6 od sto lct-aIh oblasti, amortizacija pa je določna na najmanj 1 od sto letno. Na podlagi dogovora z občino, bo-110 P>'i placiranju posojila sodelovali "»jvažnejšl tukajšnji denarni zavodi, mfid njimi tudi Banco Germánico in 1 N- Bank of Boston. ^EUREDITEV JUSTICNE PALAČE V ROSARIJU Justično palačo v Rosariju bodo iv'Sall in preuredili. Poslopje dobi še nadstropje in razširili bodo vho-^ Vlada jo v to svrho že določila en ">iI¡jon pesov. ZANIMIV PODLISTEK V prihodnji številki Novega lista začnemo objavljati zanimivo in napeto zgodovinsko povest iz turških časov 'Višnjegoreki janičar', od Muljav skega. Že sedaj opozarjamo nanjo naše čitatelje, pred vsem pa cenjene čitateljice. VEČNA NADLOGA V Santa Fe sta vpadi a dva ogromna oblaka kobilic. Kakor poroča ta-mošnja Poljedelska zaščita, je oden izmed teh oblakov dolg kakšnih 70 km ter ae razteza od Fortina Olmosa do Gallardete; drugi oblak v dolžini Ki km in .sega od Jacobsona do Cal-Ghaifufja. Ker se kobilice ustavljajo v gozdovih in neobljudenih krajih, je hoj proti njim skoro nemogoč. V zadnjem času je "Defensa Agrícola" pokupila skoro 10.000 vreč pobitih kobilic, ki so tehtale skupno preko en milijon kg. Boj proti požrešnim živalicam nudi brezposelnim nekaj skromnega zaslužka, je pa obenem v korist poljedelstvu. KLJUKASTI KRIŽ Policijska oblast pokrajine Buenos Aires se je obrnila na pokr. notranjega ministra s prošnjo, naj bi pojasnil, ali je izvešanje nacijevske zastave s kljukastim križem dovoljeno, ali ne. Dr. Moreno je odgovoril, da se smejo, na podlagi treh dekretov iz leta 1983, izvešati, poleg argentinske, samo zastave držav, ki so v nrijateljskih od-nošajih z Argentinijo, ne pa zastave strank in udruženj. Po njegovem je kliukasti križ znak stranke ter je torej izveseme nacijevske zastave prepovedano. 14. JULIJA Konservativni poslanec Arce je iredlo-Hl kongresu, naj bi t>° 14. julija, dan, na katerega pade obletnica francoske revolucije, proglasil tudi v Argentiniji za državni praznik. Poslanec Arce je isti predlog poslavil že pred desetini! leti, pa ni bi^ sprejet. NEPRILJUBLJENA POLICAJA Policijska uradnika D' Alessandra in Rodrigueza, ki sta obdolžena, da sta do smrti mučila nekega aretiran-ca v Tres Arroyos, so nameravali zapreti v jetnišnico v Bahiji Blanki. Ko so pa jetniki izvedeli za to namero, so sporočili ravnatelju kaznilnice, da se uprejo, ako jim dajo takšna tovariša. Ravnatelj je o tem obvestil pristojnega sodnika, ki je radi ljubega miru odredil, naj se D'Atessandro in Rodriguez zapreta na koinisariji. ZAHTEVE POLJEDELCEV Znano je, da je vlada uvedla sedanje devizne naredbe pred vsem z namenom, da zaščiti poljedelce. Izgleda po sedaj, da tudi poljedelci niso povsem zadovoljni s temi naredbami. Udruženje poljedelcev iz prov. Buenos Aires ter iz Centralne Pampe je ianelo pred nedavnim kongres v Boli varj u ter so zborovalci odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj bi vlada dovolila večjo svoIkkIo v trgovanju z devizami ter naj bi si pridržala samo toliko tujih plačilnih sred stev, kolikor jih rabi za svoje obveznosti, izvirajoče iz zunanjih posojil. Imajo pa poljedelci še druge želje: obrestna mera na bančna posojila in na hipoteke naj bi "se znižala na i od sto, moratorij za hipoteke naj bi se podaljšal na pot let itd. Te zahteve so popolnoma v skladu s starim pravilom, ki pravi: te daš prst... itd. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje ta mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Borrego 9Í1, vi-filna Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 DRUŠTVENIVESTNIK JUGOSLOVANSKI KLUB Jugoslovanski klub priredi v nedeljo, 22. t m., ob 17. uri, v svojih prostorih ul. Florida 621, plesno zabavo. Vstopnina za povabljene $ 1.50 — člani pa imajo prost vstop. JUGOSLOVANSKI PATRONAT V času od 1. do 15. julija t 1. so bile zaposlene potom urada Jugosl. izseljenske zaščite naslednje osebe: A. Maštrovič, kuharski pomočnik; Josip in Stana Kotevič, matrimonio; L. Predragovič. slikar; R. Budišin. M. Horvat, M. gantič in J. Tolj, težaki; A. Schuhmacher in F. Bauer, mizarja; M. Penič in J. Horvat, služ kinih Podeljenih je bilo osem malih podpor; urad je posredoval v 14 slučajih zaradi zdravniške pomoči, v 3 slučajih zaradi izterjanja plač, priporočil pa je v navedenem času izstavilo 73. Buenosaireška kronika Alkohol in njegova posledice Y nedeljo sta popivala 72-letni Arturo Coronado, stanujoč v ulici Echeverría 25-Í9, in 55-lctni Ramón TeMo, stanujoč v isti ulici, a na štev. 1716; zelo žlahtne volje sta se okrog 6. ure zjutraj vračala proti domu. Tello, ki ga je imel menda nekaj manj pod kapo, je spremil svojega vinskega bratca do stanovanja ter ga silil, naj gre spat. Arturo se je upiral in vino je povzročilo, da sta bila vsak hip bolj glasna. Prerekanje sta slišala Coronadova sinova Arturo in Luis; misl'ila sta, da se je oče spoprijel s kakšnim človekom, pa sta brž tekla na ulico; eden izmed njiju je vzel celo nož s sabo. Kako je prav za prav potem bilo, ni natančno znano. Dejstvo je, da je Tello obležal v mlaki krvi s prerezanim trebuhom. Prišli so kmalu policaji in našli Ramóna že mrtvega. Coronada in njegovega sina Artura so aretirali, dočim je Luis zbežal. Pri preiskavi so našli v hiši okrvavljen nož s katerim je bil nesrečni ponočnjak zaboden. Voz ga je podrl Trgovec Andrés Monee, star 35 let, stanujoč v ul. Centenera 3395, 8e je peljal v ponedeljek opoldne s kolesom po ulici, v kateri stanuje. Na nekem ovinku ga je podrl dvokolesni voz tako nesrečno, da je Monee padel ter si razbil lobanjo. Prepeljan je bil v bolnišnico Penna, kjer je pa kmalu podlegel1 zadobljenim poškodbam. Voznika, ki je pobegnil, išče sedaj policija. Grozna avtomobilska nesreča V nedeljo, okrog 9. ure zvečer se je dogodila v Bernalu, pri Quilmesu, težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve in je bilo radi nje tudi več oseb ranjenih. Po ul. Cerrito se je peljal v svojem avtu Rodolfo lsola, iz San Isidra, s Mnogo izletnikov obiskuje kraj, kjer se je smrtno ponesrečil belgijski kralj Albert. Kramarji so že postavili svoje kolibe in imajo dobiček od tega prometa -k ¿-T stojo ženo .Marto, tremi otroki — Mar to, sía.ro 1Í) l''t, 7-letuim Robertom in poidrugoietnim Norbertom ter še .s ."-letnim vnukom Rodolfom ter prijateljem Carlosom Seceonijun iz Bernalu. Na križišču z ulico Comodoro Rivadavia je vozilo trčilo /■ veliko silo v "colectivo", katerega je vodil lastnik Osvaldo Gaaibetta. Posledice trganja so. bile strašne. Marta lsola, njena hči in sin Robert so bili takoj mrtvi; iiiaM Norbert je zadobil hüde rane, vendar pa upajo, da ga bodo v-; rešili; ¡nočno ranjen joc<>o<>K nn J 11,111 "—^mmmm Krojačnlca in trgovina GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEB AN Avda. del Campo 1080 1 U. T. 59-3102 Buenos Aire* Stran 4 KM SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE Jadranske slavnosti v Celju Propaganda, ki jo vrši za naš Jadran vseobča narodna organizacija "Jadranska Straža", žanje vsako leto lepše 'uspehe. Letos si je J. S. osvojila Celje, kjer je 3. junija priredila velike manifestacije, katerih so se udeležili tudi zastopniki iz Maribora in Ljubljane. V Celjskem domu se je vršil v nedeljo zjutraj ustanovni občni zJjor mornarske sekcije za Celje in okolico ter sta skoro istočasno zborovala v Narodnem domu ljubljanski in mariborski oblastni odbor. Sledilo je slavnostno zborovanje, na katerem je nastopilo več govornikov. Storil se je nato sprevod, ki je krenil po celjskih ulicah. Pred mestno hišo se je zbrala o-gromna množica, katero je nagovoril župan. Veliko navzdušenje je izzvala njegova izjava, da "nikdar ne bomo "pozabili svojih zasužnjenih bratov ob Severnem Jadranu". Za njim je govoril dr. Pirbmajer, predsednik ljubl-jenskega oblastnega odbora. Dejal je, da se moramo vprav Slovenci še posebno zanimati za Jadransko Stražo, 'saj je tujec zasedel vprav slovensko zemljo ob Jadranu ter zasužnjil naše brate. Zaključil je svoj govor z zagotovilom: "Tej zemlji in tem bratom se ne bomo nikoli odpovedali!" Organizacija dipl. tehnikov V prvih dneh junija so zborovali v Ljubljani diplomirani tehniki iz vseh krajev Jugoslavije ter so si ustanovili «sedržavno stanovsko strokovno organizacijo, ki se imenuje "Združenje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije". Zborovanje se je udeležil tudi senator dr. Rožič, ki je napovedal boljše čase tudi za tehnike, da jim ne bo trclw hoditi v tuje države, marveč bo-cto mogli prospevati tudi na domačih tleh. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl- šenčurski župnik duhovni svetnik Ivan Piber, ki je bil svoj čas vnet in vesten sotrudnik dr. Kreka in drugih narodnih borcev. Bil je splošno znan po' vsem Gorenjskem. Roparji na delu Hoparji strašijo v ptujski okolici. Sredi junija sta vdrla v Juršincih dva neznanca v hišo posestnic.e Ane Golmajerjeve s tem, da sta razbila vrata. Ker se jima je gospodinja postavila v bran, sta jo pobila na tla, da se je onesvestila. Pobrala sta nekaj obleke, 160 dinarjev ter perilo in odšla. Ko sc je Golmajerjeva zavedla, je tekla klicat sosede in ti so alarmirali orožništvo. Možem postave se je po kratki preiskavi posrečilo izslediti drzna tolovaja: spravili so ju pod ključ. Japonska konkurenca V mariborskih prodajalnah manu-f akt urnega bl'aga so se že začeli pojavljati japonski izdelki, ki se prodajajo po nizkih cenah. Občni zbor "Branibora" V Ljubljani sc je 10. junija t. 1. vršil prvi redni občni zbor društva "Branibora", ki je po Jugoslovenski matici prevzel naloge kulturnega in nacionalnega obrambnega dela za jugoslovanski živelj, ki živi izven državnih meja Jugoslavije. Zborovanje je vodil predsednik notar dr. Krcvl, udeležilo pa se ga je razen ljubljanskih društvenikov tudi veliko število delegatov podružnic iz vseh večjih in važnejših krajev Slovenije. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je Jugoslovenska matica v nekaj letih svojega obstanka zbrala samo med Slovenci C milijonov dinarjev v obrambne namene. Kakor njeno delo je tudi delo njenega naslednika 'Branibora' skozinskoz strogo kulturno. Iz vseh poročil je bilo razvidno, kako hudo je mlademu društvu obnoviti prekinjeno delo. Obravnal se je tudi načrt, naj bi se osnovala skupna vrhovna obrambna ustanova, v kateri naj bi sodelovale vse naše nacionalne organizacije — saj je vsako nacionalno delo nepopolno, če ne vsebuje tudi dela za naš narodni živelj v tujini. "Branibor" je v tej smeri že pod-vzol razne akcije za dosego koncentracije iti poživitve vsega dela in ob- Nova ležišča premoga v ma riborski okolici Iz Maribora poročajo, da sta rudo-slodcc Ošlak in neki brezposelni rudar izsledila v okolici važna ležišča dobrega premoga in izgleda, da ga bodo začeli kopati takoj, ko pride potrebno dovoljenje s strani oblastev. Novi rektor ljubljanske univerze Kakor zahteva univerzitni red, se mora vsaki dve leti izvoliti nov rektor, ki nastopi svojo funkcijo 25. septembra. Dr. Matiji Slaviču poteče letos funkcijska doba, pa so je radi tega sestal' univerzitetni svet ter izvolil za njegovega naslednika dr. Frana Ramovša, ki je eden izmed najboljših slavistov v Jugoslaviji. Novi rektor je še mlad — v septembru bo imel Vk let. Ima pa za seboj že ogromno znanstveno delo ter si je stekel že neprecenljivih zaslug zh proučavanje slovenskega jezika. Najbolj znamenito nje-gOvo delo, ki še izhaja, je "Historična gramatika slovenskega jezika". VESTI S PRIMORSKEGA Znani francoski politik Herriot (s črnim klobukom) se razgovarja s svojim prijateljem od radikalsko socialistične stranke LIGA ZA AVTONOMIJO JULIJSKE KRAJINE Pod imenom "Lega per 1'au tonomia della Venezia Giulia" se je začel v Julijski krajini po-kret, ki si je postavil za cilj, da vpostavi popolno kulturno, u-pravno in carinsko avtonomijo pokrajine. Liga smatra, da je kot predpogoj za dosego tega cilja nujno potreben sporazum med Italijani in Slovenci, sinovi iste zemlje. Boriti se hoče tudi za dosego gospodarskega blagostanja, ki bi ustrezalo težnjam najširših plasti delavstva. Lica računa v veliki meri na sodelovanje Slovencev in Hrvatov, ki žive v Italiji, in je radi tega raztegnila svojo propagando na naše vasi. Pojavili so se povsod letaki, v katerih so navedene krivice in hude gospodarske neprilike, ki jih mora Tuliiska krajina prenašati radi fašističnega teroria in slabega gospodarienja sedanjih oblastnikov. "Režim ne bo mo^el preprečiti revolucije," ie rečeno v letakih, "ki bo vznikla iz bratstva med Italijani in Slovani. Iz iste boli in iste krvi bo vzra-stla jutrišnja svoboda". Tako pravijo poročila. Ni nobenega dvoma, da ie pokret za avtonomijo Julijske kraiine jfšel is vrst tamkaj rojenih Italijanov, ki so vsoj čas pozdravili — vsaj v svoji prete čni zbor je sklenil, naj društvo v tem smislu nadaljuje. Novemu odboru, ki je bil ob koncu izvoljen, predseduje senator profesor dr. Valentin Rožič. Peklenski stroj v vlaku Dne 5. junija kmalu po dvajnajsti url opoldne je eksplodiral v stranišču direktnega vagona Pariz-Beograd peklenski stroj. Prednji deli vagona je razbit, človeških žrtev pa ni bilo nobenih. Policijska uprava je takoj uvedla preiskavo ter ugotovila, da je bil peklenski stroj položen v vlak, preden je prispel na jugoslovansko o-zemlje, da je torej bil peklenski stroj v inozemstvu montiran v vagon. Tudi ta atentat imajo gotovo Perčecevi ustaši na svoji vesti. Smrt pri delu Pri gradnji jeza nad mostom pri Sv. Jakobu ob Savi, blizu Ljubljano, se je dogodila 15. junija težka nesreča. Pri zabijanju kola a pomočjo za-bijača se je odtrgla vrv, za katero so detevci vlekli, pa je njihovega tovariša Valentina Snoja, starega let in doma iz Brinja, tako nesrečno vrglo, «8 osjfj -o^oj ojoaap a loputl omu .tat Bitjo} C[©.i qo lapuz o,\i:\H z af -ep (j [tja.t ¿aa i(ftou) ..................................................................................................................................................................................................................................... Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires Y VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ s^'^vár^ «sesk;5*4® i&sss? POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejem*»110 ^ do 20. ure. «iwiuiuumHitiiuuiniutmtuiiiiiuitiutiMiittiiHnmHituiiimnHiimiuumiiumHiiutiiiiHiiiti^ «iu»niitH»iiiiHMnHniiuiiHiiiuitiuwHitiiH»wiiwuBm«i««UHiiMnjm^i»»«timiimiiU! sni večini — italijansko okupacijo kot "odrešenje", a so jim šele poznejši dogodki, zatiranje najbolj elementarnih svoboščin, favoriziranje privandrancev v škodo domačega italijanskega prebivalstva ter stalno gospodarsko propadanje prinesli razočaranje ter jim odprli oči- — Danes vidijo, kakšno je bilo ono "odrešenje" in gibanje za avtonomijo je sad razočaranja, ki so ga došiveli- Po poročilih, ki prihajajo iz Julijske krajine, izgleda, da je avtonomija, ki bi jo nezadovoljni radi dosegli, zamišljena v okviru Italije, dasi pod "demokratičnim, republikanskim in socialnim režimom". Zato dvomimo, da bo to gibanje imelo kaj uspeha med jugoslo vansko narodno manjšino, ki se še živo spominja razočaranj, ki jih je doživela tudi že pred nastopom fašizma. Sploh pa si je jugoslovanska narodna manjšina v Italiji priborila s svojim trpljenjem in krvjo svojih mu-čenikov pravico, da sama odloči o svoji usodi, ko napoči prava ura. Tej pravici se naši zasužnjeni bratje, in z njimi vsi Ju-aoslovani, ne morejo odpovedati v korist ciljev, po katerih stremi "Lepa Per l'autonomía della Venezia Giulia". Obsodba slovenskih nabornikov Dne 1. aDrila se je bilo zbralo v Penkovi gostilni, v Št. Petru na Kra srn, večje število slovenskih nabor nikov in njihovih prijateljev, ki so se poslavliali pri kozarcu vina. Kakor je ob takšnih prilikah navada, so seveda tudi prepevali. To se je pa zamerilo šempeterskemu policijskemu komisarju Belluomu. Fantom je prepovedal prepevati slovenske pesmi, a ker ga niso ubogali je šel po karabinerje. Možje postave so nreveč osorno nastonili in se je radi tega vnel prepir, cigar posledica je bila, da .ie Belluomo obležal na tleh z globoko rano na glavi in so jih tudi nekateri karabinerji morali nest!. Fantje so se razbežali. a po posredovanju zakupnika "dopolavor-skega" bufeta v St. Petru Torkarja, so oblasti naslednje dni aretirale # fantov iz šembij in 6 iz Trnja. V prvi polovici junija se je vršil v Trstu proces. Obsojeni so bili: Ivan Vrh na 14 mesecev, Frane S«-kinc na 11 mesecev in 15 dni, Alojzij Sekinc na 4 mesece, Adolf Novak na 5 mesecev zapora. Josip Vrh. Ivan Tomšič in Ivan Penko P" so dobili vsak po tri mesece. Ker ie žalil Italijo Anton Drufovka, od pok. Matije, star 39 let, je bil v Gorici obsojen na štiri mesece zapora, ker da je v neki gostilni žalil italijanski narod- Iz obupa v smrt Iz Brd poročajo, da se je pred nekaj tedni obesil neki kmet iz Sne-žatnega, občina Kojsko zato, ker n» mogel plačati zapadle menice. Kmet ki je svojča« bil dobro stoječ j« šel tako daleč, da si je moral, ¿0 se hotel obesiti, sposoditi vrv. Beneški dnevnik "Gazzettino", ki J« po Goriškem zelo razširjen, je poročal, da je kmeta zadela kap. Ob-lastva zakrivajo kolikor morejo, d» ne pridejo taki slučaji v javnost. 01020001020102010200010001000101302348234848482353234823532323234823534853234823232323534848484848234823235348532353534853534853234853532348234823532348234853532353234823534848234823 ■»'.'«IS Umor starčka ,;,V borovcih ob cesti med Kastel- vem in Ocizlo so dobili mrtvega pe-deBetletnega Mihaela Božiča, posestnika, doma iz Kastelca, občina Hrepelje. Bil je napaden na cesti s sekiro in težko ranjen je podlegel poškodbam. Starček je bil samec in .je živel na malem, a lepem posestvu s avojoj sestro. Pred časom že si je določil1 dediče, ki naj bi prevzeli njegovo domačijo in skrbeli na stara .leta za njega in za sestro. Sum je takoj padel na dediče, pri kate-riph so izvršili karabinerji preiskavo i» baje dobili tudi nekaj dokazov. Arctiranče so prepeljali v koperske zapore, kjer bodo čakali na obravnavo. Pokojni Božič je bil zaveden in trden Slovenec ter splošno priljubljen med domačimi. Naj počiva v mir»! Narodne noše plenijo lz Sv. Križa pri Trstu poročajo, da je tam hodil po vasi, v spremstvu neke domačinke, italijanski miličnik, ki je zahteval, da mu iz-roče narodne noše, ki jih še imajo. Kdo je ukazal to novo "battaglio" proti domačim narodnim nošam in zakaj, tega se še ne ve. Razne obsodbe V Gorici je bil obsojen Josip Kante iz Rihemberga na 100 lir globe, ker so ga karabinerji zasačili s fov-čei», ko ga, baje, ni rabil za delo. §aksida Josip, star 69 let, je mo-raí plačati 100 lir globe, ker je prodal nekaj vina, dasi ni imel za to ( predpisanega dovoljenja, i Aloiz Rutar, star 29 let, doma iz | Sovodenj, je bil obsojen na 7 me-I »ecev zapora, ker se ni javil k na-| boru. Iz istega razloga je bil obso-' jen na leto dni zapora Stanislav Ku-' mar, Josipov, star 23 let. Na sodišču na Reki sta bila obsojena Ivan Turcinovic in Dominik Macuka vsak na tri mesece zapora, ker sta hotela brez potnega lista v Jugoslavijo. Kje je dr. Rutar? Profesor goriškega semenišča dr. Rutar, ki je bil obsojen na pet let konfinacije, je bil odveden iz Gorice v vas Monteleone di Spoleto, ▼ Ihmbriji Smrtna kosa V Mačkovljah je umrl meseca maja 88 let stari Peter Tul. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva iz okolice ter štirje duhovniki. Starega Tula so fašisti leta 1921, ko so napadli Mačkovlje, z revolverji in bodali prisilili, da jim je bil kažipot in -je moral ves dan prisostvovati njihovemu divjanju. Iz Ljubljane poročajo, da je umrl Um Franjo Simčič, vpokojeni plsar-niSki ravnatelj finančne direkcije, doma iz šapjan pri Podgradu. Aretacije radi slovenske zastave na spomeniku v Oslavju Pri gradnji spomenika padlim vojakom v Brdih, in sicer v Oslavju, je zaposlenih tudi nekaj slovenskih delavcev iz goriške okolice. Neke noči so neznani storilci pobarvali spomenik z Jugoslovanskimi barvami in so oblasti takoj zagnale velik alarm. Začeli so precej sumiti na slovenske delavce ter so jih tudi pet aretirali. — Zaprli so vprav tiste, ki so se bili nekai časa prej pritožili na delavski sindikat ter na kvesturo v Gorici, ker jim italijansko poclietié, ki je prevzelo eradnio, že dalje časa ne izplačuie njihovega zaslužka Zamerili so se bili radi tega svoiim delodaialcem. Verjetno ie, da je bil spomenik iz zlobnega namena preple-skan z jugoslovanskimi barvami. Kdor je to naredil, je hotel po vsej priliki škoditi 'slovenskim delavcem, zaposlenim pri tem delu, in ta svoj namen je tudi dosegel. O usodi aretiranih fantov ni še, nič znanega- Verjetno ie. da jih bodo tirali pred fašistični tribunal, kakor so lansko leto rihemberča^e. ki še vedno čakajo, v rimski jetnišnici Regina Coeli, na proces. Dva tička Pred kakimi tremi ali štirimi meseci sta tainik in neki občinski uradnik poneverila na občini v Lokvi občinsko blagajno za čedno vsotico, baje za 120.000 lir. Tega denarja nista kar naenkrat spravila v svoje žepe, ampak le počasi tako, da so pristojne oblasti šele po dolgem prizadevanju prišle na sled — marljivim — uradnikom. Oba so nato odvedli v zapor. Toda. ría ne bi vsa ta čedna zadeva prišla, v javnost, so stvar poma-šili in zamolčali. Po kratkem času so ju izpustili in se sedaj nahajata "na razpoloženju". — Baje se jima ni nič hudega zgodilo, in sta oba uveriena, da bo sta vnovič dobila službo seveda ne več v Lokvi temveč kjer dru^ie, kjer je še blaeraina polna. Toliko vedo povedati informirani ljudje. Dragi starši ! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo sloven skemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) Villa Pisani v Str:, kjer je Musaolini sprejel Hitlerja PRAVILA IZSELJENSKEGA DRUŠTVA "TABOR" (Konec) DRUŠTVENO VODSTVO Čl. 10. Vodstvo društva je poverjeno odboru, ki ga člani izvolijo vsako leto na rednem občnem zboru. Odbor tvorijo: predsednik, podpredsednik, tajnik, pódtajnik, blagajnik, podblagaj-nik, štirje odborniki, gospodar in knjižničar. Čl. 11. Odbor mora skrbeti za uspešno delovanje društva v smislu pravil in sklepov občnih zborov. Njemu je poverjeno tudi upravljanje društvenega imetja,, izvirajočega iz članarin, u-stanovnin, podpornin, daril in čistih dohodkov društvenih prireditev. Čl. 12. Odborove seje se vrše po potrebi, a vsaj en krat na mesec. Sklicuje jih predsednik, podpredsednik ali v to pooblaščen odbornik. Odbornika, ki bi tri krat zaporedoma neopravičeno izostal, sme odbor razrešiti njegovih dolžnosti ter imenovati na njegovo mesto drugega člana. Čl. 13. Seja je sklepčna, ako je na-vzročna vsaj polovica odbora. Za veljavnost sklepov zadostuje nadpolo-vična večina glasov navzočnih odbornikov, razen v slučajih, za katere so v pravilih posebne določbe. Pri enakosti glasov odloča predsednik. Čl. 14. Društvo zastopata na zunaj predsednik in tajnik, ki podpisujeta tudi vse društvene objave in pisma. V blagajniških zadevah je potreben tudi blagajnikov podpis. Čl. 15. Odbor je dolžan voditi točne zapisnike o sejah, sestankih in občnih zborih ter za redno gospodarstvo potrebne knjige. PREGLEDNIKA Čl. 16. Bedni občni zbor izvoli vsako leto tudi dva preglednika, ki imata dolžnost pregledovati društvene knjige ter poročati o tem občnemu zboru. Imata pravico prisostvovati odborovim sejam. Ako kateri izmed preglednikov tekom leta odstopi, imenuje razsodišče drugega. OBČNI ZBORI Čl. 17. Člani, zbrani na občnem zboru, tvorijo vrhovno društveno oblast. Čl. 18. Občni zbori so redni in izredni. Sklicujejo se potom vabil, ki se razpošljejo vsaj 14 dni prej in morajo vsebovati dnevni red. Čl. 19. Bedni občni zbor se vrši tekom meseca februarja vsakega lteta. Sklepčen je, ako je navzočna vsaj 1,3 radnih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti uro kasneje nov občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočnih. Za spremembo pravil in razpust društva veljajo posebne dolo-žbe. Čl 20. Izredni občni zbor sc skliče na zahtevo 2|3 odbora, na zahtevo preglednikov ali pa na pismeno zahtevo 1|3 rednih članov. Čl. 21. V delokrog občnih zborov spadajo: a) volitev dveh članov za overovlje-nje zapisnika; b) odobritev poročil društvenih funkcionarjev in preglednikov glede izvršenega društvenega dela in premo-1 ženjskega stanja; c) imenovanje častnih članov; d) volitev odbornikov, preglednikov in razsodnikov; c) sklepanje o predlogih odbora in posameznih članov (Predlogi C'anov se morajo javiti odboru pismenim potom vsaj osem dni pred občnim zborom); f) določevanje članarine ter najnižje podpornine in ustanovnine; g) sprememba pravil; h) razpust. Čl. 22. Za veljavnost sklepov občnega zbora je potrebna nadpolovična večina glasov navzočnih članov s pravico glasovanja, razen v slučaiih, za katere je v pravilih drugače določeno. RAZSODIŠČE Čl. 23. Bazsodišče tvori petorica razsodnikov, ki jih voli občni zbor za dobo enega leta. Če tekom leta kateri izmed razsodnikov preneha izvrševati svoje fiinknij«, imenuje odbor namestnika. Član odbora ne more biti obenem razsodnik. Čl. 24. Bazsodišče razsoja v sporih mod člani ali pa med odborom in člani in pa v slučaju prizivá radi izključitve ali zavrnjenega sprejema kakšnega člana. Čl. 25. Bazsodišče se sestane na utemeljeno zahtevo č'ana, predloženo društvenemu predsedniku, ter razsoja, po zaslišanju prizadetih, z navadno večino glasov. Za sklepčnost je potrebna navzočnost vsaj treh razsodnikov. — Predseduje najstarejši izmed navzroč-nih. Proti sklepom razsodišča ni dovoljen priziv. ZAGONETEN SLUČAJ Ivan Podržaj, Slovenec iz Ljubljane, ki jé zaprt na Dunaju, ker .je dolžen dvoženstva in pa hudega zločina: na apnu ga imajo, da je nt-ril svo.io drugo ženo »/dvokatinjo Agnes Tutverson (na desni) atara 42 let, s katero se je bil poročil v New Yorku in ki je brez sledu izginila. Oblasti vodijo preiskavo. Podržaj j« bil svoj čas stojnik v ju- goslovansem vojski SPREMINJANJE PRAVIL Čl. 26. Pravico spreminjati pravila ima samo občni zbor na predlog odbora ali pa na zahtevo vsaj 1|3 rednih članov. Potrebna pa je navzočnost vsaj 2|3 do glasovanja upravičenih članov ter 2|3 večina glasov. RAZPUST DRUŠTVA Čl. 27. O razpustu društva odloča občni zbor, ki se skliče izrecno v ta namen. Potrebna je navzočnost 3|4 vseh do glasovanja upravičenih članov in 2|3 večina glasov. Čl. 28. V slučaju razpustitve društva, in ako razpustni občni zbor ne določi drugače, gre društveno premoženje na dražbo in poslednji društveni odbor razdeli čisti preostanek med najbolj siromašne redne člane, ki so vsaj eno leto delovali v društvu. SPLOŠNA DOLOČBA Čl. 29. V društvenem življenju splošno udomačeni običaji izpopolnjujejo ta pravila v kolikor niso v navzkrižju z njihovimi izrecnimi določbami. MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto ZA KRATEK CAS V šolL Katehet pripoveduje otrokom o Bogu in vpraša potem: 'Andrejček, zdaj mi pa povej, kdo je višji in močnejši od kralja?" "As," se odreže Andrejček. Dober dokaz "Vi torej trdite, da niste prekora čili dovoljene brzine. Morete to doka zati?" "O lahko, gospod sodnik! Bil sem na poti v davčni urad..." Najnovejša škotska "Kaj stane pri vas skodelica kave?" "Če sedete za mizo, 2 pennyja, če to stoje popijete, pa 1 penriy:" "In na eni nogi stoje?" Pred sodiščem. Obtoženec med razpravo svojemu zagovorniku: g. doktor, kako dolgo bo pa še trajála ta reč? — .Zame dve uri, za vas pa takole okrog dveh let. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RA DAL J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock f Sud Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da bolezen razjeda Vaš organizem ; če čakate, utegne biti prepozno---- "clinica canale", lavalle 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike sprejemajo specializirani zdravn;ki in zdravnice. 1 SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova ali zastarela, po sistemu prof Zanderja. . REVMATIZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne bolezni.'Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika. ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok, šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprej-N me bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9 de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. GOVORIMO SLOVENSKO "CLINICA CANALE" lavalle 410 BUENOS AIRES O R A K U Prejšni mesec se je vršilo v Cleve-landu zborovanje ameriške zdravniške zveze ter so se ob tej priliki čitala zanimiva poročila o tej bolezni ter o boju proti njej. Zdravnik Mac Carty je povedal, da umre v Zed. državah vsako leto 100 oseb od 150 tisoč samo * radi te bolezni. Naglašal je, da bi sc število žrtev zelo skrčilo, ko bi se zdravniki poučili o vsem, kar je o tej j bolezni že znanega. V takšnem slučaju, da bi bilo mogcče raka celo popolnoma izrebiti v kakšnih 50 letih. Povprečni zdravniki pa vedo o raku prav m^lo; večinoma le ono, kar vidijo pri raztelesenju trupel onih, ki so bolezni že podlegli. Potrebno bi bilo, da bi dobro iaurjeni specialisti opazovali in zdravili za rakom obolele lju'di v posebnih klinikah, kjer bi se drugi zdrav niki mogli brezplačno izuriti v spoznavanju raka. To pa bi bilo mogoče lé, ako bi bilo v to svrho na razpolago dovolj denarja, da bi zdravniki ne bili navezani na honorarje. Rak ni tuje telo, ki vdre v človeka aii žival od zunaj. Rak je živo tkivo; zato se začne brez bolečin, ne da bi vedeli. Rak je nekaka vrsta rasti. V nekaterih primerih zavzame ta rast nevarne oblike. Te zle izrastke pa ni mogoče kontrolirati; na lepem načno okoliško tkivo, zamaše življen-ske poti, zatro notranje organe in pretrgajo normalno funkcioniranje organizma: rak se je začel. V našem telesu je več vrst tkiva, zatorej je tudi več vrat raka. Erwin Smith iz kmetijskega ministrstva Združenih držav je popisal rakove bule, ki se pojavijo v rastlinah, kadar spuste neke žuželke svoje strupeno tekočino vanje. V Nemčiji so o-pazili, da dobi rastlina odolin rakove izrastke, če jo obsevamo z radio-ak-tivnimi žarki. Tudi pri nekaterih mu-šicah, ki žive v sadju, so odkrili rakove bule. Za rakom obole tudi ribe, kače, močeradi, krastače in nekateri ptiči (zlasti sove). Toda bolj kakor pri vseh drugih živalih je proučevanje raka poučljivo pri podganah in miših. Nekateri teh glodalcev sami zbole za rakom, pri drugih ga pa umetno zbit-de z vbrizganjem na poseben način destiliranega katrana. ★ * * ti ★ ti Konstitucija podgan in miši je v splošnem precej slična človeški, tudi njihova fiziološka razdobja spominjajo na človeška. Miš živi po navadi le tri leta; v tem času doživi kakor človek detinstvo, mladost, zrelost in starost. Enoletna miš je kakor 45 letni človek. V tej dobi se pri .človeku in miši lahko začne rak. Proučevanja raka je pri miših zato precej olajšano, ker se ti glodavci hitro plode. Miš spravi svojih 50 mladih na svet, vsak samec je po oče povprečno 400 miši. Tako ima učenjak priliko v dvajsetih letih opazovati in proučevati svojih 55 do 60 mišjih rodov. Kar se tiče sprejemljivosti za raka, se miši med seboj zelo razlikujejo. Tako so imeli priliko v laboratorjih opazovati mišje družine, pri katerih je okoli 80 o|o samic samih od sebe obolelo 'za rakom na prsih. — Spet pri drugih družinah niso opazili niti enega primera raka, čerpav so pregledali okoli tisoč živeli iz 50 rodov. Kaj je vzrok tej različni sprejemljivosti? Če vbrizgamo mišim in kuncem na poseben način destiliranega katrana, zrasejo živalim bule. A to ne pomeni, da bi bile vse živali dobile raka, zakaj pri nekaterih so te bule čisto nedolžne. Zdi se, da je reakcija odvisna od individualne konstitucije posameznih živali. Proučevanje te reakcije u-tefine znatno razbistriti vprašanje, kako nastane rak. Rakovo tkivo se da presaditi ter živi in rase v isti toploti, kakor jo ima človeško telo. Napravili so filmske posnetke celic tako zdravega kakor od raka prizadetega tkiva; prav tako so filmali tudi razpadanje rakovih celic, obsevanih z radijem. Rakove , celice poganjajo in se tnnože z veliko hitrostjo. Potem so presadili rakovo tkivo v telo živali iste vrste, kakor je ona, ki so ji U) tkivo izrezali. V takšnih okoliščinah se rak silno naglo razširi. Tako na primer doseče kos tkiva zara-kom obolele miši že nekaj tednov po presaditvi rakovih celic težo petih gramov. Ta množina se da razdeliti na sto delov in presaditi na sto miši. Če ta postopek ponovimo pri vsaki živali, si naberemo, preden je leto okoli, več ko 400,000 kil rakovega tkiva, Iz tega vidimo, kako strahovito naglo se rak Vodja španskih fašistov Primo de ¡ Rivera, sin bivšega diktatorja * ti * ti ★ ti širi. Zdraven je pa tako rekoč neumrljiv; raziskovalec raka Jensen je leta! 1900 odrezal neki miši kot; rakovega tkiva, ki živi še danes. DVOJE ZANIVIVIH NOVOSTI Telefonska uprava je dala na telefonski centrali v Parizu postaviti e-lektrično uro, ki na vprašanje avtomatično odgovori, kolika je ura. Pari-žani so z uro zelo zadovoljni,, saj pokliče 250,000 ljudi na mesec to uro, ki ima telefonsko številko "Odeon 84-00." Tudi Angleži so bili za to novost navdušeni in so v Londonu postavili podobno uro. Toda Angieži so šli še dalje. Poleg ure so postavili tudi barometer, ki pove Angležem, ki se odpravljajo na tedenski zlet, kakšno bo vreme v nedeljo. Na vsak način posnemanja vredna novost. IZ ASCOCHINGE Ascochinga, pokr- Córdoba, julija 1934. Pred par meseci sem se bil o-glasil iz Los Pozos, kjer sem delal v tamošnjem kamenolomu, dokler ni gospodar ustavil dela za več mesecev. Pa je bilo treba spet s trebuhom za kruhom. Zvedel sem, da se gradi nova cesta, ki bo vezala Ascochingo z La Cumbre, preko hribov. O-sem kilometrov so je bili izgoto-vili žc leta 1927, potem pa ie delo počivalo. Sedaj gradijo drugi del, dole 6 km; v par mesecih bo končan. Za ostali del ceste pa ni bilo še licitacije. Ne bom rekel, da je tukai dobro: prvič, ker smo v zimi, a spati moramo pod šotori — kakor v času voine — in še dobro, da imamo suhih drv na razno-1ago: drugič pa zato, ker so plače nizfce. Peone plačuieio po $ 2.50 do 2-80, kamnoseke, zidarje in minerie na po $ 3.— do 3.50; a teh rabi io prav malo. Vseh vrst rokodelcev nas je tu, a delati moramo za navadne "peone". Ka i hočemo? Potrpeti je treba radi te šmentane krize. In neka i ie nekaj ter ie na vsak način bol je nego nič.Toliko je.da se človek preživi, če ie sam. Žalostno pa je za nas poročene, ki smo ostavili družine doma in jim ne moremo nič pomagati. Sicer pa tudi za samce ni nič kaj prav prišla ta nesrečna kri- za; tudi oni imajo svoje skrhi-V cordobski pokrajini je projektiranih več cest in mostov. Kakor piše tukajšnji list '"RJ País", bo še precej dela v tej provinci To z veseljem in veti kim upanjem pričakuiemo, le da bi bile plače kaj boljše! Želel bi, da bi se tudi drugi naši izseljenci, raztreseni po notrainosti, kaj več odlašali v Novem listu, da bi potom niega izvedeli, kie se kaj dela in kak šne so razmere. Zahvaliuiem se za redno pošiljanje lista in obliubliam, da se o priliki še oglasim. Pozdra vliam vse čitateliice. čitatelje tn prijatelje Novega lista! A. Št oh NAROČITE SE NA "Novi list" HOTEL PENSION VIENÁ SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2,— ' dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DORRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se pri- ' poroča E. KRAVANJA POZOR! KROJAČNICA NA PATERNALU (nasproti postaje) NANUT in ŠAURIN KROJAŠKA MOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti. WARNES 2191 BUENOS AIRES U. T. 59 (Paternal) 4271 ZDRAVIMO Ruski profesor Schmidt, vodja čeljuskinove ekspedicije, je prišel na obiske v Pariz SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja Jn spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, v7rok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ ^ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAodIOcp 12 i U.,20 SATI KOTIČEK LEPOTA NI VSE Ni res, da je lepota odločilna za u-činek, ki ga in»a kakšna ženska na o-kotico. Tudi ni res, da bi bila večina žensk, ki je imela kakšno ulogo v zgodovini, lepa. Markiza de Pompadour je bila bolj dražestna in duhovita nego »epa, Cosima Wagner, tovarišica genialnega skladatelja, je bila grda, a vsi opisujejo čarobni vtis, ki ga je na-pravljala na svojo okolico. Kneginja Pavlina Metternichova, ki so jo slavili najbolj med ženskami njenega časa, je dobila naziv "lepe grde ženske." Premnogo žensk meni, da je pot do -sreče za lepoto posuta s cvetlicami in si želi samo te lepote. Pri tem nas uči izkušnja drugače. Med več sestrami je najlepša običajno stista, ki se najslabše omoži. Lepa dekleta se poročijo po navadi zelo zgodaj in njih izbera po-gostoma ni srečna, ker so premlada in imajo premalo izkušenj. Ali pa so tako razvajena in izbirčna, da zamudijo pravi trenutek in se morajo potem, kakor v pravljici, zadovoljiti s pastirjem, ker ni več princev. ■lepota sarna na sebi ni jamstvo za •srečo. Ni niti jamstvo za trajen učinek. . • K/i Na prvi pogled očara vsak lep obraz, á če ni za njim ničesar, prične kmalu dolgočasiti. Neprimerno večji učinek ima ženska, ki zna izobličiti svoje čustveno in duševno življenje, ne da bi ji bilo pri tem treba zanemarjati svojo ¿unan j ost. Moža osvaja za trajno najbolj ženska dražest, tista težko opredeljiva mešanica mičnasti, ljubeznivosti, srčne toplote in razumnosti, s katero učinkuje ženska bolj, nego če bi imela klasične, toda brezdušne poteze Venere. Lepota »e ne da vedno doseči, toda dražest, ki korenini v duši. si lilhho razvije vsaka ženska. Bolezen in postelja So ljudje, ki se silno bojé postelje, češ da slabi. V resnici pa se marsikatera bolezen v kali zatre ali se vsaj čestokrat hitro obrne na bolje, ¡ako bolnik leže pravočasno v postelj. Gotovo je, da mora vsakdo, ki ga trese mrzlica, nemudoma v postelj. Marsikdo se ima že za zdravega, ako ima zjutraj nižjo temperaturo; a ne smemo pozabiti, da se mrzlica zjutraj navadno zmanjša ali celo popolnoma odjenja, medtem ko se popoldne ali proti večeru zopet zviša. Zdravnik navadno dovoljuje vstati le onemu bolniku, ki je bil dva dni brez vsake temperature. Le ako je telesna toplota pod 37 stopinjami, je verjetno, da smo zdravi. Postelja ni potrebna samo za ljudi, ki imajo kako izrazito bolezen, nego tudi za one, ki bolehajo na kaki vrsti prehlajenja, na začetkih je-tike, na lahnem vnetju pljučnih konic itd. Ako ima na pljučih bolni v začetku popoldne morda le neznatno mrzlico, s stalnim ležanjem kmalu odpravi dvig temperature in se pozdravi. Ležati mora v postelji, ali pa v ležalnem stolu na svežem zraku, ali vsaj pri odprtem oknu, vsekakor pa v zavetnem kraju, kjer ni prahu, dima in vetra. Po večta-denskem ležanju postane temperatura sama od sebe zopet normalna. Tedaj bolnik lahko za poizkušnjo vstane in se nekoliko izprehaja. — Vedno pa treba meriti telesno to ploto ter opazovati, ali dotičnik hojo in gibanje dobro prenaša. Ako se temperatura dvigne nad 37°, opozarja bolnika, da mora še ležati. Miglfaji za hišne gospodinje Oklep štedilnika in druge jeklene predmete snažimo na jako enostaven način: Namažemo jih s prerezano čebulo in jih tako pustimo preko noči. Naslednjega jutra jih zdrgnemo z mešanico iz opekle, zdrobljene v prah, in terpentina. Cinaste krožnike, sklede in ročke o-čistimo najhitreje s tem, da jih dene-nio v krop, v katerem smo raztopili precejšno množino sode. Potem jih zbrišemo. Vendar pa posoda ne sme biti dolgo v tej zmesi, ker je ostra, nego le par minut. ZA NASE KUHARICE PIKANTNI MAKARONI 5 dkg masla, ."> rumenjake, :5 sar-dele, malo majarona, popra, 1|8 sladke smetane, sneg petih beljakov, 14 dkg gnjati, ali suhega mesa, dobro premešaj. K temu dodaj kuhane ¡makarone, potresene s parmezanom. Speci v dobro namazani posodi. Naj bo spodaj skorja, ne peci pa preveč časa, da ne postane preveč suho. PROŠNJA Rojak Alojzij Glazar iz Go riškega, ki je svoječasno kupil vozni listek za svojo družino pri Banco Bermánico, Avda. L. N. Alem 150, je naprošen, da se blagovoli javiti v jugoslovanskem oddelku te banke, v neki važni zadevi. ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles FaiaiaiaaiaEMSiaiaEEEiaEJSiaEiaiSisií Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2S38 - Donato Ajvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1721 IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 26 let, bivfta babica v bolnišnici J. Fernflndez Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 338» Moda v filmskem mestu Hollywoodu Goebbels, nemški minister za propagando, tekom svojega obiska v Varšavi (na desni) ★ & * & ★ i!? ★ # * & * # NAŠIM PRIJATELJEM! Vsakdo, ki čita "Novi "ist", ima naslov kakšnega svojega prijatelja iS znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreze naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katere ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili- Hvala! (4 NOVI LIST CAPITAL 1 LAVALLE 341, Ejcr. 31« Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled: 1. Kraj in dan Podpis DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od f 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires Centro Médico de Especialistas Ravnatelj: Dr. A. STIGOL Zdravijo specializirani zdravniki, brez bolniških strežnikov in praktikantov SPOLNE BOLEZNI KAPAVICA: se zdravi* v našem zavodu po najboljših in zajamčenih načinih, s katerimi se Popusti za doseže popolno in hitro ozdravljenje. SIFILIS: ta najbolj nevarna bolezen zahteva popolno zdravljenje po res specializiranem in v vsakem oziru odgovornem zdravniku, ki ga boste našli zdravljenje v našem zavodu. Zdravimo komplikacije kapavice ter kožne in krvne bolezni BOLEZNI NOSA, GRLA IN UŠES Ekonomična zdravljenja in operacije. Zdravi specializirani zdravnik dr. B. Ruvinsky. NOTRANJE BOLEZNI: JetTka, pljučne, srčne, črevesne in želodčne bolezni. ŽENSKE BOLEZNI: Bolezni jajčnika, bolečine in nerednosti pri čiščenju. Laboratorij za analize. Elektriško zdravljenje. X-žarki Ultravioličasti žarki. Krvne analize. Zelo ekonomični pregledi. Urnik: od 9. do 12. in od 14. do 21. ffaiéMilre 1141 PLAZA CONGRESO_