Ptuj, torek, 29. marca 2005 letnik LVIII • št. 17 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski -podnie Podravie o zi w C 1 Lřv O / o C o C : O v: Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Phiî 02 / 788 n 62,788 11 64,788 11 65 DOBRODOŠU NA 2. VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 21. MAJA 2005 Štajerski RADIOPTUJ 99.8-98.2-104,3 Slovenske železnice Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednikal Poslikajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic! Poiščite kupon na strani 15! Obvestilo Ta številka je za naročnike brezplačna. ÍKÍ^dioptuj fuid/íčeícc WWW. ra d io-ptu i. si Ve]3k02®č23 praznaka so že po tradiciji neke vrste napsvedtevalec usp^ošnasti trnrOstiSn© @ee® ne. Na Ptuju s® j® aač©]] Poveča^] ^Obisk so Etosia tudi ua ^ptujskem firadug kj^ar so ^^prevladova]] tuja gastj^a, med ^njimi ^naj- več Otaiajarnov. Novo so prQče]3 tudQ ^na igjQšču aa ^ vsako leto ^obišl^a več ^;stov - lani je bilo že več ket tisoč. i Foto: Črtomir Goznik Doma in po svetu Tednikov pogovor Po mestni občini Po naših občinah Šport Sv. Trojica o Mini- Alojz Gojčič o Ti- Ptuj o Na Maistrovi Lenart o Vrtec: iz- Kolesarstvo o Mitja ster Drobnič: Meta- tova generacija še zapora, če ne bo hi- gubili bitko, ne pa Mahorič tretji zmago- don je predrag vedno zelo dejavna trih ukrepov vojne! valec Stran 2 Stran 3 Po naših občinah Kidričevo o Štirje svetniki sejo protestno zapustili Stran 4 Stran 4 Stran 5 Šport Nogomet o Še druga štirica nogometašev Aluminija Stran 8 Stran 7 9770040197077 Uvodnik Prvi mesec je za nami Mesec dni že v uredništvu Štajerskega tednika pripravljamo časopis dvakrat tedensko. S tem izzivom smo se vsi ustvarjalci časopisa srečali prvič, zato smo se dela lotili nekoliko v strahu. Desetletja ustaljeni delovni ritem se nam je naenkrat porušil, teden nam ne mineva več od četrtka do četrtka, kot je to bilo dobrih pet desetletij, delo ob sobotah, nedeljah in praznikih je postalo naša stalnica (kolikor seveda ni bilo že prej in bo zmeraj, kajti dogodki ne izbirajo dneva, zato je zlasti novinarski del naše ekipe tako ali tako navajen, da ima "praznik" in "delopust", kadar ga bolezen prikuje v posteljo). Veseli pa smo, da se lahko hitreje odzivamo na dogajanje v svojem okolju, da smo bralcem še bolj približali dogajanje v Spodnjem Podravju in Prlekiji, da lahko z novimi rubrikami še bolj predstavimo kulturni, politični, športni in še kateri utrip v našem okolju. Odzivi bralcev na našo odločitev so različni, kot smo pač različni ljudje. Eni nas hvalijo, ker smo še bolj postali "časopis naše dežele", drugi se bojijo, da jih bo dvakratno izhajanje časopisa močno udarilo po žepu (mimogrede: tedenski strošek se bo naročnikom povečal samo za 120 tolarjev), tretji nas kritizirajo, češ da smo sicer res povečali količino, pa zmanjšali kakovost, četrti nam ponujajo svoje sodelovanje, saj vidijo v 16 strani obsežnejšem časopisu več možnosti za h^)norarne sodelavce... Vseh mnenj smo veseli, saj nam kažejo, da tako kot nam, ustvarjalcem časopisa, tudi vam, bralcem, ni vseeno, kaj počnemo pri Štajerskem tedniku. Zlasti smo veseli koristnih nasvetov, kaj naj v časopisu še spremenimo, dopolnimo; posebej pozorno pa prisluhnemo svojim kritikom, saj nam marsikdaj pokažejo na napake, ki jih sami ne opazimo ali pa se nam ne zdijo pomembne. Hvala vsem. Trudili se bomo še naprej! Jože Šmigoc Na borzi Teden se je začel z upadanjem vrednosti vseh pomembnejših delnic. Slovenski borzni indeks SBI20 je do petka izgubil 0,1 % in trgovanje zaključil pri vrednosti 4.780,35 točke. Večino trgovanja je bilo v znamenju posla s svežnjem delnic pivovarne Laško (PILR), ki ga je prijavila NLB, pri čemer je lastnika zamenjalo 250.983 delnic ali 2,86 % izdaje Laškega. Skupen tedenski promet z delnicami je do petka znašal 2 mrd SIT, trgovanje pa so delnice PILR zaključile pri enotnem tečaju 7.354,32 SIT, kar je 2,1 % višje od ponedeljkove vrednosti. Po prometu so jim sledile delnice časopisne hiše DELO (DELR), s katerimi je bilo opravljenih za 762 mio SIT poslov; večina prometa je bila opravljena s svež-nji v četrtek, tečaj pa je ostal nespremenjen pri vrednosti 28.900,00 SIT. Med bolj trgovanimi delnicami v kotaciji so bile delnice novomeške Krke (KRKG), katerih tečaj je ob prometu 654 mio SIT padel za 0,2 %. Delnice Aerodroma Ljubljana (AELG) so bile med donosnejšimi v borzni kotaciji s 3,8 % donosom ob prometu 16 mio SIT. Večjo izgubo so do petka doživele delnice Pivovarne Union, ki so padle za 8,3 %, promet z omenjenimi delnicami pa je znašal 2,3 mio SIT. Negativnemu trendu so se pridružile delnice Žita (ZTOG), ki so do petka izgubile 3,9 % vrednosti, petkovo trgovanje pa so zaključile pri tečaju 32.168,09 SIT. Skupščina Kapitalske družbe KAD je imenovala začasno upravo. Boruta Jamnika je začasno nadomestil Tomaž Toplak, kije javnosti znan predvsem kot predsednik strokovnega sveta največje vladne stranke. Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS Sv. Trojica • Minister Drobnič obiskal komuno Metadon je predrag Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič si je ob zadnjem obisku Slovenskih goric ogledal komuno pri Sv. Trojici in povedal, da država podpira takšne oblike zdravljenja od drog in da ti programi resnično dajejo dobre rezultate. K temu je minister še dodal: "Res pa je, da vsi niso zreli za takšen način zdravljenja, tako da podpiramo tudi druge oblike. Zelo smo skeptični in kritični do metadonskega programa, ki se ga po našem mnenju zlorablja. Prevelika poraba, in tudi če pogledamo obseg sredstev, vidimo, da so neprimerljivi s tistim, kar se daje za ta intenzivni program, ki daje rezultate kot komuna tukaj pri Sv. Trojici in še drugih šest komun po Sloveniji s podobnim programom za fante in dekleta." Kakšna bo usmeritev vašega ministrstva, boste več podpore namenjali za komune kot metadonskim programom? "Zagotovo se z večjo lahkotnostjo odločimo za financiranje takšnih programov, ker so nesporno dobri. Zavedati se je treba, da se vsi ne odločajo za takšen način zdravljenja in jih ni možno prisiliti. To je svobodna odločitev in zato potrebujemo druge vmesne oblike, menda tudi manj intenzivne, ki tudi lahko dajejo rezultate. Ponudbo teh zahtevnejših programov bomo povečali, zato tudi pozivamo izvajalce, da se prijavijo in ponudijo takšne storitve. Karitas je s svojim programom komun Srečanje zelo dober izvajalec." Kakšna je, po vaše, osnovna razlika med komuno in metadonskim zdravljenjem, razen razlike v financiranju? "Program je tukaj intenziven, vpliva na osebnost človeka, na njegovo zrelost, resnično odvajanje, prinese še nove prijatelje. Nekako naredi nov način življenja in to je pomembno. Mislim, da bomo morali poskrbeti tudi za tiste vrste programov, ko bodo fantje in dekleta že odpuščeni, da nekako naredimo primeren prehod v čisto običajno življenje. Poiskati jim je treba novo okolje, nove prijatelje, zaposlitev, tudi usposobitev za delo. Vse to mora biti v celoti zagotovljeno, če hočemo, da bo stvar tekla dobro. Metadonski program je bolj problematičen, ker je tudi neke vrste zagotavljanje drog za takšne osebe. Za nekatere, resnično skrajne kategorije oseb je to še recimo adek-vanten način, za večino pa ne. Tako da se bomo morali dobiti skupaj z ministrstvom za zdravje in poiskati druge rešitve. Lahko povem, da za metadonski program namenjamo neprimerno večja sredstva, več kot milijardo tolarjev, za same komune je let- no namenjenih nekje štirideset milijonov tolarjev. Skratka vidite, da je razlika očitna, pa tudi rezultati so očitni. Metadon je nenazadnje droga in ob tem metadonu se nekateri okoriščajo. Zato bo treba vzeti ta program pod lupo. Želimo razviti tudi druge oblike zdravljenja odvisnosti. Tako bomo imeli celotno paleto programov in seveda veliko bo treba delati na preventivi. Na oblikovanju zdravih odnosov v družbi za vzgojo mladine k zdravim vrednotam, k delavnosti, poštenosti in bomo tudi v prihodnosti imeli manj zasvojenosti z drogo. Tukaj bomo morali starši in šola ter država narediti še kakšen korak, ne pa kar pustiti. Zato bomo dajali velik poudarek oblikovanju vrednot, družinski in demografski politiki, ki smo jo zasnovali. To je tudi sestavni del teh prizadevanj." Zmago Šalamun Minister Drobnič s sodelavci ob obisku komune pri Sv. Trojici Sedem (ne)pomembnih dni Čas pogumnih Zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drašković je zadnjič presegel samega sebe, ko je javno pohvalil dosedanjega predsednika kosovske vlade, Albanca, za »častno dejanje« prostovoljnega odstopa s funkcije in prostovoljnega odhoda pred sodišče v Haag. Drašković je dejal, da je kosovski premier ravnal načelno in drugače od tistih Srbov, ki pred Haagom bežijo in sebe proglašajo za »junake«. Draškovićev nastop je po mnogo-čem nenavaden in predstavlja velik preobrat ne samo v razmišljanju vodilnega srbskega politika, ampak očitno tudi v splošnem razpoloženju v Srbiji. Drašković pač ni naiven politik, ki ne bi vedel, kakšen pomen in kolikšne razsežnosti je imelo in ima »kosovsko vprašanje« v srbskem življenju, ne samo v politiki. Od nekdaj je bil glasben bojevnik za »srbske pravice« na Kosovu in »čistokrvni nacionalist«, ki je pisal knjige mednacionalnih sumničenj, če že ne mržnje. Če se je takšen Drašković zdaj odločil za »komplimente« kosovskemu voditelju in za ostro kritiko domnevnih srbskih junakov, to nekaj pomeni. Najbrž ne gre zgolj za miselni preskok v njegovi glavi. Po svoje je zanimivo, da je skoraj istočasno z Draškovi-ćem tudi srbski predsednik Tadić ob obisku v Ljubljani povsem mirno izjavljal, da je treba najti rešitev za Kosovo, ki bo nekaj več od sedanje kosovske ureditve (in nekdanje kosovske avtonomije) in nekaj manj kot samostojna država zunaj Srbije. O takšnih (in podobnih) vprašanjih se še pred kratkim s Srbi ni bilo mogoče pogovarjati brez povišanih tonov in skrajnostnih sklepanj. Četudi (zagotovo) ne gre za večinsko spremembo v pogledih na Kosovo in politiko Srbije v njem, je vendarle treba upoštevati, da so že posamezni razločki, še zlasti, če gre zanje pri posameznih vodilnih osebnostih, zelo pomembni. Vedeti je namreč treba, da je glede Kosova obstajala velika monolitnost, lahko bi rekli kar nekakšen splošen (vsenarodni) konsenz. Albanci na Kosovu so bili tako rekoč demonizirani in krimina-lizirani, z njimi se v načelu ni smelo pogovarjati in o njih se (v glavnem) ni smelo govoriti nič dobrega. Zdaj pa srbsko-črnogorski zunanji minister nenadoma daje Albanca za zgled in kritizira lastne »junake«, ki nočejo v Haag. Drašković celo ironizira njihovo junaštvo in podporo srbskih množic takšnim »herojem«. Za kakšno junaštvo in kakšno srb-stvo gre, se sprašuje Drašković, če nekdo ne upa (ali ne zna) dokazati svoje nedolžnosti pred mednarodnim sodiščem ali pa zahteva, da ga država ščiti zaradi njegovih zločinov. Drašković opozarja, da se Srbiji in njenemu ugledu slabo piše, če se bo kar tako postavljala v bran obtožencem iz Haaga, če se bo kdorkoli od srbskih ljudi kar tako nekritično opredeljeval za svoje »junake«, četudi so le-ti zločinci. Drašković poudarja, da Srbija nobene izmed svojih dosedanjih številnih vojn ni bojevala nečastno, da se Srbi niso proslavljal s hudodelstvi in zločini in da zato še posebej ni razlogov, da bi to svojo »vrednost« zdaj pačili z nerazumno podporo domnevnim zločincem. Nekaj podobnega se že dalj časa dogaja tudi na Hrvaškem, kjer vsako zahtevo haaškega sodišča po izročitvi obdolžencev iz Hrvaške spremljajo najrazličnejše polemike in tudi povsem odkriti (in ostri) odpori. Hrvaški notranji odnosi so se še posebej zaostrili ob zahtevi za izročitev generala Gotovine, ki je sicer na begu. Evropska unija je zaradi »premajhne kooperativnosti hrvaške vlade« prestavila začetek pogajanj o hrvaški priključitvi. Vlada se je znašla v dvojnem primežu. Na eni strani doživlja pritisk Evrope, po drugi strani pa se je proti njej in proti Evropi združil presenetljivo velik del Hrvatov. Položaj ne bi mogel biti bolj paradoksalen, kot je: Ante Gotovina je za Evropo in Haag formalni obtoženec, domnevni vojni zločinec, za velik del Hrvatov pa smo »narodni junak«. Vlada in politične strukture kljub določenemu taktiziranju vendarle plujejo proti večinskemu toku. Dokazujejo, da se en človek (general Gotovina) igra z usodo milijonov Hrvatov. Kljub temu hrvaška javnost vztraja v podpori Gotovine ^ Tako srbska kot hrvaška politika se bosta morali soočiti z veliko resnejšim vprašanjem, kot pa je pripravljenost ali nepripravljenost na izročanje domnevnih zločincev Haagu: ugotoviti bosta morali, kje so korenine in vzroki za takšno obnašanje (pre)velikega dela Hrvatov in Srbov, zakaj v teh ljudeh vidijo samo junake, samo dobro. Bojim se, da bodo morali ugotoviti, da so v obeh primerih (tako hrvaškem kot srbskem) takšne reakcije v veliki meri predvsem posledica in rezultat dolgoletnega političnega in medijskega zavajanja in indoktriniranja. Za takšno priznanje pa sta potrebna velik pogum in tudi zavest, da je treba v kali onemogočiti ponavljanje takšne politike. Morda imajo prav tisti, ki pravijo, da bi bilo treba v Haagu soditi predvsem tudi politikom in novinarjem in ne samo generalom in vojakom. Politiki in novinarji namreč (pre)pogosto odločilno - bolj kot vojaki - ustvarjajo pogoje za mržnjo, ubijanje in zločine, pa tudi za siceršnje poneumljanje ljudi. Vuk Drašković pravi, da je zdaj na Balkanu čas, ki zahteva pogumne ljudi, sposobne misliti in delovati drugače od večine ^ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z Alojzem Gojčičem, upokojencem, ki še vedno zelo veliko dela Titova generacija še vedno zelo dejavna Leta mu ne morejo do živega, pri svojih več kot šestdesetih je Alojz Gojčič še neverjetno živahen in deloven, pogosto na poti. Kot bivši profesor, politik, gospodarstvenik in sedaj samostojni podjetnik ima prav gotovo veliko povedati, ranljiv je tako kot vsi drugi ljudje. "Na Ptuj vedno gledam kot na nekdanjo veliko občino, na celoto, ki se je v preteklosti dobro dopolnjevala, živela komplementarno, danes pa živi dosti konkurenčno. Velika napaka je, da je nastalo toliko občin, povsem nepomembnih, niti ena ne zmore ekonomskega potenciala, zato jasno tudi nekih velikih projektov ne zmorejo realizirati," poudarja. Na svoje preteklo delo je ponosen, če bi se še enkrat rodil, bi rad živel isto življenje. Človek v življenju sam nič ne pomeni. "Lahko rečem, da je bila moja generacija, generacija, ki je vedela, kaj hoče." Ob neki priložnosti je eden od ptujskih novinarjev zapisal, da je na površje prišla Titova generacija. "Ponosen sem, da sem Titova generacija, tudi danes moram reči, da je Tito zame največji človek prejšnjega stoletja," pove brez dlake na jeziku in doda, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Večkrat sta se srečala, vsako srečanje posebej ga je zaznamovalo, še danes se jih spominja do potankosti. Prvo je bilo v brigadi leta 1958, ko se je gradila avtocesta Ljubljana-Zagreb. Brigadirsko življenje je tvorilo pomemben del njegovih srednješolskih in študentskih let. Prehodil je pot od navadnega brigadirja do komandanta, sodeloval je v kar sedmih mladinskih delovnih brigadah. "To je bil fascinantni dan, lilo je kot iz škafa, 12 brigad, ki so štele med 100 in 120 brigadirjev, je bilo postrojenih. Pred nas je stopil z visokimi škornji in v usnjenem plašču. Adjutant ga je hotel obvarovati dežja, a ga je ostro zavrnil z besedami, da tudi njegova mladina stoji na dežju. S pozdravom mladini je šel čez vse brigade, na koncu je bil moker kot miš. Še danes, ko se spomnim na to, me stisne pri srcu, kako preprosto in enostavno nam je dal vedeti, da nas ima rad," se prvega srečanja s Titom živo spominja Alojz Gojčič. Drugič sta se srečala na odprtju hidroelektrarne v Zla-toličju. Leta 1969, ob 1900-letnici Ptuja, so ga razglasili za častnega občana Ptuja. Ker ni mogel priti osebno po listino, ga je takratno kompletno ptujsko občinsko vodstvo obiskalo na Brdu pri Kranju. Posvetil jim je veliko časa, v tistih letih je imel Ptuj velike težave s poplavami, zelo podrobno se je zanimal, kako so se lotili reševanja družbenega premoženja, pod vodo je bila tudi Perutnina. Srečala pa sta se tudi v času, ko je bil Alojz Gojčič član CK oziroma še pozneje, ko je bil že sekretar v CK ZKS. Rodil se je v Mariboru, osnovno šolo je obiskoval v petih krajih, začel je v Puli, kamor je bil oče službeno premeščen, bil je železničar, Pula je zanj in za sestre še vedno neke vrste posvečen kraj, kamor se radi vračajo. Gimnazijska leta je pustil na Ptuju, študiral je v Ljubljani, na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Po končani fakulteti se je najprej zaposlil na ptujski gimnaziji kot profesor za sociologijo in filozofijo. V politiko je zajadral že kot mladinec v Kidričevem, kjer je vodil mladinsko organizacijo v naselju v Kidričevem, v tem času je začel okrog sebe zbirati mladince za mladinske delovne akcije. Na čelo ptujske mladine je stopil leta 1968, delal je tudi v predsedstvu Zveze mladine Slovenije, mladinsko kariero je končali v letih 1970/71. Mladinska generacija Ptuja je bila v tistih časih zelo aktivna, včasih jo je znala posvetiti tudi Zvezi komunistov, ko je bilo potrebno, kakšno zadevo hitreje in bolj revolucionarno reševati. V gimnaziji je ostal dobrih pet let, dve leti jim je malo tudi honorarno pomagal. Zatem so ga potegnili v politično šolo v Ljubljani, kjer je bil pomočnik direktorja šole. Kmalu se je vrnil na Ptuj, ker mu obljubljenega stanovanja niso zagotovili. Prevzel je ravnateljevanje na Srednji kovinarski šoli. Po nekaj le- Foto: Črtomir Goznik Alojz Gojčič: "Na vse, kar sem delal, sem ponosen." Foto: Črtomir Goznik "V stari domovini sem veliko delal, pa malo zaslužil." tih je odšel, za en mandat je prevzel posle sekretarja OK ZKS Ptuj. "To so bila dosti revolucionarna leta ptujske politike, v progresivnem smislu. Zopet se je zbrala generacija prodornih fantov, ki smo v moji generaciji, lahko bi rekel, zgradili, kar hočeš, od motela v Podlehniku, Ptujskih toplic, Srednješolskega centra, do cest, vodovoda, kanalizacije, Haloze so dobile vodo. Ko sem postal sekretar v Halozah in Slovenskih goricah, še ni bilo asfalta. Na Ptuj sta pripeljala samo dva asfalta, eden iz mariborske strani, drugi iz ormoške. Kamorkoli si se iz Ptuja odpeljal, si se odpeljal po makadamu, pa naj bo to v Kidričevo, Jur-šince, Majšperk, Lenart. Ko smo končali mandat, je bilo to vse asfaltirano. Še bolj pomembno je, da smo ljudem v Haloze pripeljali vodo, tudi elektriko, o kanalizaciji ne morem govoriti, ker to še danes ni res, tako da je pokrajina zaživela. Iz tistega časa še marsikaj živi." V politiki ga je pot vodila še na mesto medobčinskega sekretarja ZKS za Podravje v Maribor, od tam pa je odšel v Ljubljano, kjer je prevzel posle izvršnega sekretarja CK ZKS za informiranje. "Moram reči, da sem se v tej vlogi, kar dobro počutil, v tem času sem dodobra spoznal Slovenijo, slovenske razmere, slovenske ljudi od Prekmurja do Kopra. Bil sem zelo aktiven, pogosto se je dogajalo, da sem dan pričel na enem koncu Slovenije, končal pa na drugem. Veliko dela je bilo zlasti tam, kjer so bili problemi in v okoljih, kjer se ni nič delalo, pa bi se moralo." Zaradi zakona o zadrugah iz Perutnine V tretji fazi njegovega življenja, po profesuri in politiki, nastopi gospodarstvo. V Perutnino je prišel bolj slučajno kot ne, po zaslugi danes žal že pokojnega direktorja Ivana Tomažiča, ki je temu ptujskemu podjetju postavil temelje, o tem ni nobenega dvoma, je odločen, ker danes nekateri mislijo, da je Perutnina nastala z njimi. To je bilo njegovo prvo resno gospodarsko delo, s katerim je začel marca leta 1982. V obdobju, ko je bil prvi mož Perutnine so uspešno delali, o tem zgovorno pričajo tudi doseženi rezultati. Ob prihodu je proizvodnja znašala 12 tisoč ton mesa na leto, ob njegovem odhodu čez deset let pa že nekaj kilogramov manj kot 40 tisoč ton. Še danes bi bil zagotovo v Perutnini, če ne bi bilo zakona o zadrugah, trdi. Ta ga je dobesedno pregnal, dejal si je, da tisti, ki so bili v bistvu rušilci sistema Perutnine, ki so delali samo za svoje žepe, njemu že ne bodo vladali. Odšel je novim izzivom nasproti, ni mu bilo težko, ker je vedno znal delati, prihajal je prvi, odhajal zadnji. Če je mislil, da mu bodo v novi vlogi pomagali prijatelji, se je uštel, prepričan je bil, da prijateljstvo traja večno. "Ti lahko usposobiš človeka, ki živilsko-predelovalne industrije prej nikoli ni videl, pa ti da brco v rit, zato sem začel delati čisto samostojno. Človek se nenehno uči. Panos je moja družba, ki se ukvarja s podjetništvom in poslovnim svetovanjem." Čeprav je uradno upokojen, ni doslej miroval niti minuto. V pokoju je uradno od tistega trenutka naprej, ko mu je Perutnina po desetih letih tožbe vendarle izplačala zasluženo odpravnino, skromnih 11 tisoč mark je znašala ob odhodu. V desetih letih je narasla v znesek, s katerim si je lahko kupil študijska in vojaška leta. V stari domovini je zelo veliko in trdo delal, pa malo zaslužil. Ob prihodu v Perutnino je zaslužil 3,5 čistilkine plače, ob odhodu jih je bilo 5. Odpravnina pa takratnih tisoč mark za vsako leto prebito v podjetju, pa še te je dobil šele po dolgotrajni tožbi. Ptuj se ogroža sam Posebnih izzivov, takšnih, kot jih je imel nekoč, nima. Ustvaril si je spodoben standard, živi zadovoljno življenje. Pri svojih nekaj nad 60 letih ne bi nič spreminjal, na vse, kar je delal, je ponosen. S prijatelji iz partijskih let se še dobiva, "predsednika" Franceta Popita še občasno obišče. Z Janezom Zemljaričem sta pogosto skupaj na relaciji od Ptuja do Ljubljane in Beograda, pri svojih letih je še vedno velik garač, pravi. Kot strokovnjaka in človeka ga nadvse ceni, ne sili v ospredje, od zadaj zna marsikaj lepo speljati v korist drugih ljudi. "Manjši pikzibneri pa so se vsi poskrili, nekoč bi ti v rit zlezli, danes pa te ne bi niti pozdravili več." Politika ga že dolgo več ne zanima. "Zdaj nimam nobenega odnosa do politike, ker me v bistvu ne zanima. Stil dela je tako različen in tako pokvarjen, pa tako hinavski, toliko je metanja polen pod noge, tega naša generacija ni vajena, v takem stilu politike se ne bi dalo živeti." Za Ptuj pa bi še vedno rad kaj naredil, kljub neštetim oviram. Tudi z njegovo pomočjo prihaja v Slovenijo znana nemška trgovska veriga Kaufland, na Ptuju jo že leta vztrajno zavračajo, ker trdijo, da je trgovskih površin že preveč. "Ne vem, v čem je ta filozofija, da jih ima preveč, saj v bistvu vsak tujec prinese denar, pomaga nekemu razvoju. Lahko rečem, da je imel Ptuj vedno neko siromašno filozofijo vodstva, da nas drugi ogrožajo. Največji sovražnik si vedno sam sebi, če si primitivec in če imaš premalo v glavi." MG Ptuj • Na Maistrovi bo še vroče Zapora, če ne bo hitrih ukrepov V dveh letih so na Maistrovi ulici na Ptuju ugasnila tri mlada življenja, z vidika prometne varnosti je to ena najbolj kritičnih ulic na Ptuju. Prebivalci tega območja že nekaj let zahtevajo ureditev, ki ne bo več ogrožala njih in drugih uporabnikov te ulice. Po tej ulici namreč vodi šolska pot, pločnik je ozek in enostranski, po lanski razširitvi križišča so se pro-metnovarnostne razmere še poslabšale, tudi naprava za kontrolo hitrosti prometa ne daje pričakovanih rezultatov. Zdaj je ulica postala hitrostni poligon; največja izmerjena hitrost je bila 176 km, izmeril jo je eden od najbolj prizadetih prebivalcev tega območja Milan Brumen, ki je z novo ureditvijo Maistrove prisiljen vsak dan delati prekrške, če želi s svojega dvorišča, ker tri hiše po novem ležijo ob enosmerni ulici. V prostorih Šolskega centra na Ptuju je v petek zvečer potekala razširjena seja sveta MČ Center, ki jo je predsednik sveta mag. Metod Grah sklical zaradi vedno slabših prometnovarnostnih razmer v Maistrovi ulici in da bi se poiskale kvalitetne rešitve, ki več ne bodo nikogar ogrožale. Iz mestne občine so prišli župan dr. Štefan Čelan, direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, vodja Oddelka za splošne zadeve mag. Janez Merc in Milan Pavlica z Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje ter Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, s Policijske postaje Ptuj pa komandir Darko Najvirt in njegov pomočnik Boris Ko-zenburger. Že od začetka seje se je vedelo, kakšne so zahteve četrti in prebivalcev ob Maistrovi: v prehodnem obdobju, dokler ne bosta urejeni krožišči pri vrtcu in v križišču s povezovalno cesto z Volkmerjevo, naj se postavijo hitrostne ovire. Mestni svet naj bi v sredo na seji sprejel sklep o ureditvi prometa v tej ulici, ki bo podlaga za sprejem postopkov na Direkciji za ceste. Tudi nov zakon o cestnem prometu, ki je pričel veljati letos, nalaga lokalni skupnosti nekatere naloge, med njimi tudi to, da direkciji predlaga rešitve, ki Foto: Črtomir Goznik Mag. Janez Merc, komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt, pomočnik komandirja PP Ptuj Boris Kozenburger in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel so se prav tako udeležili razširjene seje sveta MC Center. se nanašajo na prometno varnost na njenem območju. Prebivalci Maistrove od številke 1 do 18 so zlili precej žolča na mestno oblast, ki ima po njihovem premalo posluha za njihove zahteve. V drugih okoljih občinske uprave delajo kvalitetneje, imajo ljudi, ki stvari obvladajo. V Maistrovo stacionarni radar Občani so prepričani, da bi bila problematika Maistrove že zdavnaj rešena, če bi bila mestna oblast do direkcije odločnejša, če bi jih večkrat spomnili na to problematiko. Ker je ptujski župan dr. Štefan Čelan večkrat omenil, da mestna oblast ni pristojna odločati o tem, kaj se bo delalo na regionalni cesti, da je to direkcija, je občanom prekipelo v tej smeri, da so ga tudi vprašali, zakaj se je seje udeležil, če ni pristojen o tem odločati. Nasprotno od občanov je župan menil, da si v mestni občni še kako prizadevajo urediti problematiko Maistrove, da je prometna študija, ki celovito obravnava prometno problematiko Ptuja, pripravljena. Po njej bo Ptuj dobil 14 krožišč, dve tudi na Maistrovi. Maistrova ulica je na območju Policijske uprave Maribor, kjer je 34 občin, določena kot ena izmed osmih kritičnih točk, kjer bodo že v kratkem postavili stacionarni radar. Po nekaj vročih tonih v razpravi, ki je trajala skoraj dve uri, so se razšli v upanju, da se bodo zadeve pričele reševati v pozitivni smeri. Prizadeti prebivalci, ki pričakujejo hitre rešitve vsaj za hitrostne ovire, pa še vedno ostajajo pri nameri, da bodo ulico protestno zaprli, če se težave ne bodo pričele reševati. Bojda se jim bo pri tem pridružil tudi ptujski župan, tako je vsaj napovedal, ker naj bi bil tudi on sit zdajšnjega načina dela državne birokracije. Na Policijski postaji Ptuj so napovedali še večjo kontrolo prometa ob tej ulici; prebivalci jim bodo rade volje prepustili dvorišča, kjer bodo lahko postavili svoja vozila, so obljubili. Doslej namreč ni bilo tako, je med drugim povedal komandir Darko Najvirt. Boris Kozenburger pa je povedal, da so v zadnjih štirih letih na tej ulici zabeležili skupaj 68 prometnih nesreč, samo lani so izrekli 154 represivnih ukrepov, leto poprej pa celo 315 ... Kakorkoli že, čas za sestan-kovanje o Maistrovi je potekel, zdaj so na vrsti dejanja; če se jih ne bodo lotili v mestni upravi, se jih bodo občani sami, podlago za ukrepanje so dobili. Nihče si niti v snu ne upa pomisliti, kaj bi bilo, če bi kateri od nevestnih voznikov na tej ulici, še posebej opozarja Husein Jupič, zapeljal v skupino otrok. MG Od tod in tam Majšperk • Ugodno o varnosti Člani sveta občine Majšperk so v torek, 22. marca, na 22. redni seji namesto o trinajstih predlaganih sklepali le o dvanajstih točkah dnevnega reda, saj so do ureditve razmer umaknili iz obravnave predlog o ureditvi zemljišč s TVI Majšperk. Sicer pa je po besedah županje tudi ta seja potekala brez zapletov, kljub obsežnemu redu pa je bila sorazmerno kratka. Po uvodnem delu so svetnice in svetniki prisluhnili informaciji o varnostnih pojavih na območju občine Majšperk, ki sta jih predstavila pomočnik komandirja Silvo Pernat in vodja varnostnega okoliša Franci Šalamun s Policijske postaje Podlehnik. V1. obravnavi so nato razpravljali o predlaganem Odloku o javnem redu in miru v občini Majšperk, vendar bistvenih pripomb niso imeli. Po krajši obrazložitvi županje so soglašali s spremembami in dopolnitvami pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem, saj je šlo le za uskladitev s spremembami zakona. Soglašali so tudi s predlogom ptujskega Centra za socialno delo o višini cene socialno varstvene pomoči družini na domu. Po krajši obrazložitvi so se strinjali tudi z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja občinske parcele v Skrblju, predlog o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk pa so do ureditve razmer umaknili iz razprave. Soglašali so s prodajo zemljišča v katastrskih občinah Bolfenk in Hrastovec ter z menjavo zemljišča in stavbe z župnijskim uradom Ptujska Gora, s čimer so del zemljišča ob domu krajanov na Ptujski Gori, na katerem sta nogometno in otroško igrišče, zamenjali za prostore, ki so tik pod cerkvijo na ptujskogorskem trgu. Pred pobudami in vprašanji svetnikov, ki jih tudi tokrat ni manjkalo, pa so sklenili, da bodo javno razpisali oddajo dveh trenutno prostih neprofitnih stanovanj občine Majšperk. -OM Cerkvenjak • Sprejeli zaključni račun V sredo, 23. marca, so svetniki občine Cerkvenjak na 13. redni seji sprejeli zaključni račun občine za lansko leto, v katerem so bili prihodki realizirani v višini 243 milijonov, odhodki pa 276 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so na predlog Komunalnega podjetja Ptuj sprejeli 3,2-odstotnopovečanje cene vode. Spodra-žitvijo ostaja cena nespremenjena za gospodinjstva, ki že sedaj plačujejo 130 tolarjev za kubični meter vode, saj se zmanjša dodatek za financiranje izvajanja investicijskega programa (z 8,71 na 4,83 SIT/m3). Svetniki so se seznanili tudi z varnostno situacijo na območju občine Cerkvenjak v lanskem letu. Poročilo je podal vodja policijskega okoliša Danilo Juršnik. V nadaljevanju so sprejeli še pravilnik o uporabi kulturnega doma Cerkvenjak skupaj s cenikom in hišnim redom. Po novem pravilniku so domača društva in občina oproščeni plačila najema dvorane za nekomercialne namene. V primeru komercialne prireditve so dolžni poravnati osnovne obratovalne stroške po sprejetem ceniku. Ob koncu seje so se seznanili še s potekom aktivnosti pri gradnji avtocestnega odseka Senarska-Cogetinci, govorilipa so tudi o spomladanski raboti v aprilu. Lenart • Danes prva letošnja seja Lenarški svetniki se bodo danes, 29. marca, sestali na prvi letošnji seji. Najprej bodo razpravljali o regionalnem razvojnem programu. Pregledali bodo tudi poročilo o varnostni situaciji na območju občine ter razpravljali o zaključnem računu. V drugi obravnavi bodo sprejemali odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lenart. Razpravljali bodo tudi o soglasju k ceni za socialnovarstvene storitve - pomoč na domu in o letnem programu športa v občini Lenart ter o predlogu povišanja cen za kanalščino in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. S sklepom naj bi prenesli tudi del stavbe^ Zdravstvenega doma Lenart za dejavnost fizikalne terapije. Čeprav ni na dnevnem redu točka o reorganizaciji vrtca, bo ta tematika vsekakor predmet razprave, saj so svetniki dodatno prejeli gradivo na to tematiko, v njem pa je med drugim priloženih nekaj anonimnih pisem, ki so prispela na občino. Zmago Šalamun Kidričevo • Spet vroče zaradi proračuna Štirje svetniki sejo zapustili Čeprav je svet občine Kidričevo na 18. redni seji v četrtek, 24. marca, sklepal le o petih točkah, je postalo vroče pri obravnavi letošnjega proračuna, tako da so štirje svetniki iz protesta sejo zapustili. Foto: Črtomir Goznik Milan Brumen, prebivalec Maistrove, med petkovo vročo razpravo Uvodoma so brez pripomb potrdili zapisnik 17. redne in nadaljevalne seje. Tudi ko sta jih pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Kozenburger ter vodja policijskega okoliša Janez Vidovič seznanila s trendi varnostnih pojavov na območju občine v minulem letu, so bili zadovoljni, saj je število prometnih nesreč v rahlem upadu. Vroče pa je postalo pri drugi obravnavi občinskega proračuna za leto 2005, ki predvideva milijardo 218 milijonov tolarjev prihodkov ter za dobrih 24 milijonov več odhodkov. Kot je povedal župan Zvonimir Holc, se je zataknilo, potem ko so bili k predlogu proračuna vloženi trije amandmaji. Enega je predlagala Neodvisna lista proti sežigalnici, drugega svetnik Jože Medved iz Nove Slovenije, tretjega pa Anton Leskovar iz SDS. Svetniki iz vrst LDS, SLS in Desus so namreč županu očitali, da je bil kršen poslovnik, saj bi morali biti amandmaji vloženi 3 dni pred sejo, ne pa da so jih prejeli šele na sami seji. Še najbolj pa jih je ujezilo, ker je amandma, ki ga je predlagal Anton Leskovar, predvidel dodatna 2 milijona za izgradnjo športne slačilnice v Lovrencu, na drugi strani pa za prav tak znesek zmanjšanje postavke za izgradnjo otroškega vrtca v Kidričevem. Čeprav so se mnenja svetnic in svetnikov močno trla, jih je od 15 prisotnih 6 glasovalo proti, 7 pa za predlagane amandmaje. Zaradi protesta in očitanega kršenja poslovnika so Zoran Žunko, Branko Valentan, Anton Babšek in Dragica Vtič iz vrst LDS, SLS in Desus sejo ogorčeni zapustili. Kljub temu je svet v okrnje- ni sestavi s sejo nadaljeval in predlog proračuna s predlaganimi amandmaji sprejel. Brez bistvenih pripomb so nato v združeni obravnavi sprejeli še odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 2004. Soglašali so tudi s predlogom Centra za socialno delo o uskladitvi cen storitev pomoči na domu, pred vprašanji in pobudami pa so sprejeli še odlok o ustanovitvi režijskega obrata, s čimer bo občina lahko pričela uresničevati program javnih del. M. Ozmec Kidričevo • Na obisku ministrica Marija Lukačič O komasacijah in suši 2003 Na dopoldanskem delovnem obisku v Kidričevem se je v petek, 25. marca, mudila ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič ter se s predstavniki občine pogovarjala o izvedbi komasacij, ukrepih po suši 2003 in razvoju podeželja. Po skoraj dvournem pogovoru, v katerem so poleg kidričevskega župana Zvoni-mirja Holca in direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik sodelovali še poslanec Branko Marinič, direktor geodetskega zavoda Celje Dominik Bolha in direktor Srednje kmetijske šole v Ptuju dr. Vladimir Korošec, je ministrica Lukačičeva novinarjem povedala, da so se pogovarjali predvsem o možnostih in pogojih pridobivanja sredstev za izvajanje programa komasacij, o ukrepih v zvezi s sušo 2003 ter o razvoju podeželja. Znano je, da je bila občina Kidričevo na področju komasacij kmetijskih zemljišč do sedaj zelo uspešna, saj je v okviru komasacijskega območja Dravsko polje 1 skomasirala že okoli 500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ministrica je bila zadovoljna, saj je izvedela, da so kmetje zainteresirani za tovrstne operacije in priprav- ljeni sodelovati ter da zadeve že peljejo proti koncu. Sicer pa so v občini Kidričevo pripravili vse potrebno tudi za naslednji sklop komasacijskih postopkov za komasacijsko območje Dravsko polje 2, pri čemer je ministrica Lukačičeva povedala: "Republika Slovenija je v programu za naslednje 4-letno obdobje zastavila predvsem intenzivno izvajanje zemljiške politike, kamor sodita vzpostavitev sistema prometa in zakupa kmetijskih zemljišč in komasacije. Zato smo za izvajanje komasacij predvideli razpis, sicer v skromni višini 173 milijonov tolarjev, vendar bomo v naslednjih letih ta znesek bistveno povečali." Posebej so se posvetili tudi problematiki po suši iz leta 2003. Znano je, da je vlada zaradi znanih vzrokov izdala 16.000 odločb, s katerimi je od upravičencev zahtevala povračilo državne pomoči. Ministrica Marija Lukačič: "7000 ne pomoči oproščena." Foto: M. Ozmec upravičencem bo vrnitev držav- Po ponovni preučitvi problematike in podrobnejši seznanitvi s problematiko pa je po besedah ministrice Lukačiče-ve sedanja vlada našla rešitve, tako da bo 7.000 upravičencem vračilo državne pomoči po suši oproščeno, za ostalih Foto: M. Ozmec Med pogovori v Kidričevem (z leve): Dominik Bolha, dr. Vladimir Korošec, Branko Marinič, ministrica Marija Lukačič ter župan Zvonimir Holc 9.000 pa bodo našli rešitev v okviru sprememb zakona o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, in sicer na način, ki bo sprejemljiv za obe strani. V tretjem sklopu pa so se pogovarjali tudi o razvoju podeželja, pri čemer so bili v občini Kidričevo do sedaj zelo aktivni, saj so pristopili k programu celostnega razvoja podeželja v okviru projekta štirih občin ter v ta namen kandidirali tudi za ustrezna sredstva za zagotavljanje programov. Po besedah Lukači-čeve pa bodo v naslednjih 4 mesecih opravili vse potrebne razpise, tako s področja tržno cenovne politike kot s področja strukturne politike in politike razvoja podeželja. Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je bil po pogovorih z ministrico Marijo Lukačič zelo zadovoljen, zato je gostjo iz Ljubljane povabil, da se še kdaj srečajo. M. Ozmec Lenart • Zaposleni so se sestali z ministrom Zverom Izgubili bitko, ne pa vojne! Večkrat smo že poročali o zapletih pri reorganizaciji lenarškega vrtca, ko so občinski svetniki z odloki priključili enote vrtca k lenarškim osnovnim šolam. Z reorganizacijo se niso strinjali ne v vrtcu, ne na Ministrstvu za šolstvo in ne v sindikatu SVIZ. Upravno sodišče je odločilo, da so sprejeti odloki neveljavni, vendar se je občina Lenart na razsodbo pritožila in sodišče še vedno ni razsodilo. Na občini Lenart pravijo, da vrtec več ne obstaja, zato tudi ne nakazujejo sredstev za plače zaposlenih in za delovanje vrtca. Sredstva za plače vrtec pridobiva s pomočjo izvršbe občinskega proračuna po nalogu Ministrstva za šolstvo. Po sprejetju letošnjega proračuna občina Lenart denar za plače in delovanje vrtca nakazuje kar osnovnim šolam, saj županu tako nalaga sprejeti občinski proračun. Sredstva za zadnjo plačo je zaposlenim v vrtcu posodil sindikat. Zaposleni so kar nekajkrat v vrtec povabili ministra za šolstvo, vendar se vabilu ni odzval. V sredo, 23. marca, pa je minister za šolstvo dr. Milan Zver predstavnike zaposlenih v vrtcu sprejel v Ljubljani. Kaj so se na sestanku dogovorili, smo povprašali sindikalno zaupnico lenarškega vrtca Zdenko Hren, ki je povedala: "Sestanka smo se udeležile tri delavke vrtca - vršilka dolžnosti ravnatelja Helena Klobasa, predsednica sveta zavoda Mojca Žnuderl in jaz. Zraven smo povabile tudi pravnico našega sindikata Jadranko Zupanc. Ministra ni bilo treba posebej seznanjati z našo situacijo, ker si je resnično vzel čas in predelal vse gradivo in že prišel z določeno odločitvijo oziroma predlogom. Povedal nam je, da ministrstvo ne more preprečiti pritiskov, ki jih občina Lenart kot ustanovitelj vrtca izvaja nad zaposlenimi v vrtcu. Svetoval nam je, da naj naredimo tako, da bo za nas delavce najbolj varno, čeprav je ta pot nepravna. To pa pomeni, da izvedemo sklep, ki smo ga sprejeli na torkovem sestanku v vrtcu. Ta sklep vršilko dolžnosti ravnatelja pooblašča za podpis sporazumov, preko katerih se enote vrtca priključijo k osnovnim šolam, če ministrstvo takoj ne ustavi izvajanja občinskih odlokov. Še prej pa ustanovitelju - občini Lenart - preda dokumentacijo o za- poslenih." Zdenka Hren je še povedala, da se v imenu delavcev zahvaljuje glavnemu tajniku SVIZ Branimirju Štruklju, predsednici predšolske konference Nevenki Tučič in pravnici sindikata Jadranki Zupanc, ki so ves čas pogajanj bili na njihovi strani in si prizadevali, da vrtec ostane enovit zavod, saj je le tako možno delo strokovno izvajati. Obenem se zahvaljuje tudi staršem otrok za podporo. V. d. ravnatelja Helena Klobasa je že v četrtek o nastali situaciji z dopisom obvestila zaposlene, ki ga zaključuje z besedami: "Izgubili smo bitko, ne pa vojne." Zmago Šalamun Od tod in tam Ormož • Ostržkov dan 2005 ij 1 - "4 ■ Ji ■pota^ K)-> P' - l—i ■ L F \ Minuli petek so se na odru ormoškega doma kulture srečali ljubitelji lutk na območnem srečanju - Ostržkovem dnevu. Srečanje so posvetili 3. mednarodnemu dnevu lutk, ki ga praznujejo na prvi pomladanski dan, 21. marca. Predstavilo seje pet skupin, med katerimi je še posebno pozornost zaslužila odrasla lutkovna skupina OS Ormož, ki je predstavila Piščančka Pika Marjana Mančka v režiji Ljube Fišer. Fišerjeva je tudi mentorica mlajše lutkovne skupine oŠ Ormož, ki je zaigrala Jajce sredi travnika Primoža Suhodolčana. Starejša ormoška skupina je uprizorila igrico Alberta išče ljubezen, Izabel Abedi in Andreje Hebroci. Mentorici sta Maja Korban in Mateja Meško. Času primerno je šlo srečanje naprej s piščanci - predstavo Bahavi piščanec Milana Petka so izvedli lutkarji OŠ Središče ob Dravi, ki delajo pod mentorstvom Sonje Kosi. Kot zadnji pa so nastopili lutkarji OŠ Tomaž pri Ormožu, ki so pripravili Rasti, rasti Jane Milčinski, pod vodstvom Zvonke Lalič. Lutkarji so igrali pred polno dvorano, saj so si osnovne šole Velika Nedelja, Tomaž pri Ormožu in Ormož v petek omislile kulturni dan. vki Cerkvenjak • Lutkarje in Otroški oder Območna izpostava JSKD Lenart je v petek, 18. marca, organizirala območno revijo lutkovnih skupin iz občin Benedikt, Sv. Ana in Lenart in območno revijo otroških gledaliških skupin iz občin Benedikt in Cerkvenjak. Na reviji lutkovnih skupin so nastopile lutkovne skupine: "Kurja lojtra" iz KD Trojica z Rdečo kapico malo drugače, Zvezdice iz OŠ Benedikt s Čombo, sončni kraljem, lutkovni ustvarjalci OŠ Sv. Ana so nastopili s Stonogo Berto, Lutkovno gledališče Pika iz KD Rastko Smiljan Lenart pa z igrico Peter in volk. Od otroških gledaliških skupin sta se predstavili OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž z igro Pet Pepelk in OŠ Benedikt s Čepico sreče. Predstave je strokovno spremljal Gregor Hrovatin. Zmago Šalamun Lenart • Proslava ob materinskem dnevu V nedeljo, 20. marca, je v lenarškem kulturnem domu potekala proslava ob materinskem dnevu. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili ansambelLenarški zvon, članice Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart, kvartet kitar "Galji", mladinski in otroški pevski zborček, Jasmin in Melita Lorenčič, Frančiškova mladina in otroci, Barbara Cer, Anita Kralj in predšolski otroci z recitacijami. Osrednji govornik na prireditvi je bil psiholog Heliodor Cvetko. Zmago Šalamun Ptuj • Ozdravimo bolečine hrbta v četrtek je bila v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju predstavitev knjige Ozdravimo bolečine hrbta, ki jo je napisal dr. John E. Sarno, profesor kli-ničnerehabilitacijske medicine na Medicinski fakulteti v New Yorku. Na temelju raziskav o TMS (ten-zijsko mišični sindrom) je identificiral stres in druge psihološke dejavnike kot povzročitelje bolečin hrbta in to je ponudil svojim pacientom, ki so se ozdravili sami, brez telesne vadbe ali ostalih fizikalnih terapij. V slovenski jezik je knjigo prevedel in izdal v samozaložbi Miran Subelj Sagmeister ter jo v četrtek na Ptuju tudi predstavil. Knjiga prvenstveno govori o povezavi uma in telesa, česar se sodobna medicina ne poslužuje, vzroke bolezni išče prvenstveno v materialni sferi, pozablja pa na psihično plat človeka. Veliko nas je, ki nas tu in tam tarejo bolečine v križu, najverjetneje bi jih kazalo poskusiti odpraviti še kak drug način, morda s pomočjo knjige Ozdravimo bolečine hrbta. Fl Foto: vki Cirkulane • Slovesnost ob obnovitvi dvorane Tradicionalno jožefovanje V soboto so v Cirkulanah pripravili že tretje jožefovanje in tako ta prireditev postaja tradicionalna. Na knjižni polici Tončka Žumbar, Jože Kokot in Branko Majhen so odprli obnovljeno dvorano. Tokratna slovesnost pa je bila namenjena tudi odprtju obnovljene športne in kulturne dvorane, ki je občino Gorišnica veljala okrog 68 milijonov tolarjev. Obnovljeni so vsi prostori v športni in kulturni dvorani s prostori za društvene dejavnosti in vaje, dogradili pa so tudi prizidek ter garderobe. Dvorana je dobila tudi klimatsko napravo. Dvorano koristi osnovna šola za telesno vzgojo, v popoldanskih in večernih urah pa je na voljo športnim društvom, v dvorani imajo svoje prosto- V Cirkulanah so pripravili že tretje jožefovanje. re tudi vse sekcije zelo aktivnega kulturnega društva, dvorana pa je namenjena tudi številnim kulturnim in družabnim prireditvam. Ob odprtju obnovljene dvorane je spregovoril župan občine Gorišnica, Jože Kokot, zapeli so domači ljudski pevci, otvoritveno vrvico pa so prerezali: predsednica domačega kulturnega društva Tončka Žumbar, gorišniški župan Jože Kokot in predsednik gradbenega odbora Branko Majhen. Slovesnost ob otvoritvi je vodila Bojana Voglar. Sledil je Jožefov koncert, ki ga kulturno društvo pripravlja že tretje leto. Pred izvedbo kulturnega programa sta spregovorila gorišniški župan Jože Kokot in ravnateljica šole Diana Bohak Sa-bath. V programu so tokrat sodelovali: Mladinski pevski zbor iz OŠ Cirkulane z zbo-rovodkinjo Ireno Sabler, tamburaška sekcija kulturnega društva pod vodstvom Boštjana Polajžerja, dramska sekcija s skečem, ki ga je pripravil Kostja Jankovič, Mešani pevski zbor Cirkulane pod vodstvom Jožeta Derni-koviča, Mladi veseljaki, ki jih vodi Franc Lačen, ter ljudski pevci pod vodstvom Jožeta Petroviča. Ob koncu prireditve, ki jo je vodila Gordana Černivec, so vsi skupaj nazdravili Jožefom, ki jih je bilo med obiskovalci kar nekaj. Fl Sv. Tomaž • Letni koncert šole in vrtca Jaz sem blazno vate ^ V petek so na OŠ Tomaž pri Ormožu pripravili letni koncert, na katerem so se predstavile vse kulturne skupine, ki delujejo na šoli. Jostein Gaarder: Lepotica s pomarančami Ljubljana, Vale-Novak, 2005 Predvidevam, da ste že vstopili v Zofijin svet Joe-steina Gaardera, po katerem niso posneli zgolj filma, ampak so ga namesto učbenika sprejeli v mnogih srednjih šolah kot roman o zgodovini filozofije. Najnovejša uspešnica norveškega pisatelja in filozofa Jo-steina Gaardera, Lepotica s pomarančami, filozofska pravljica, je pravkar prispela v slovenski literarni prostor. Kar vstopimo v pripoved; in medias res. Georgov oče je zbolel in pred smrtjo napisal dolgo zgodbo o Lepotici s pomarančami. Pismo, namenjeno sinu, je enajst let ležalo v podlogi starega športnega vozička. Oče je že davno zapustil čas, takrat ko so utirjali Hubblov teleskop v vesolje. Umrl je prej, kot bi zvedel, da je teleskop napravil najboljše posnetke vesolja, kajti ko gledamo v vesolje, gledamo v preteklost in iz te časovno prostorske perspektive govori oče sinu. Tudi zato, ker si pred četrtim letom starosti o življenju ne zapomnimo kaj dosti, predvsem pa, da bi ves čas ostal z njim, njegovim odraščanjem, da bi na ta način premostil prepad, ker zaenkrat ni mogoče zaobiti prostora in časa. Georg je pravkar pričel študirati medicino. Pri tem, in ostalih odločitvah, nezavedno sledi očetu. Oče mu v pismu opisuje, kako je srečal dekle s pomarančami v tramvaju, kjer ji je po nerodnosti razsul pomaranče. Dekle je izginilo, po usodnih in usojenih naključjih jo je srečal v kavarni, potem na tržnici in v cerkvi na sveti večer. Zdelo se mu je, kot da bi lepotica prišla iz neke druge, vzporedne pravljice, ki se je imenovala: "Pridi v moje sanje." Pove ji, da jo ljubi, lepotica pa mu postavi pogoj, da jo mora čakati pol leta. Ce ga bo izpolnil, bo lahko z njo vsak dan. Med branjem očetove zgodbe se zastavljajo nekatera povsem spoznavnostna vprašanja. Zakaj je morala Pepelka priti domov pred polnočjo? Kdo smo mi, ki živimo tukaj? Ali imata z Lepotico skupno prihodnost? Kaj je domišljija in kaj resničnost? Kaj je človek in koliko je vreden? Kaj je ta velika pravljica, ki jo vsakdo izmed nas doživi samo za čisto kratek čas? Morda nam bo teleskop nekega dne pomagal ugotoviti kaj več o naravi te pravljice. Prve priprave za Hubblov teleskop so stekle že v kameni dobi. Tam zunaj, za galaksijami, je morda odgovor na zastavljena vprašanja. Vesolje je potrebovalo petnajst milijard let, da so mu vstavili nekaj tako osnovnega, kot je oko, s katerim se lahko opazuje. Oče govori o času, ko je bil človek še človek, se pravi cel in ponosen. Takrat je bil svet iskriva pravljica. Življenje je rojstvo in smrt in slovo. Koje oče zbolel, so se postavila nova pravila. Besede hrepenenje, potrpljenje in pogrešanje so dobile nov pomen. Očeta je v umiranju strah, da ga bodo vrgli s tega sveta. Strah ga je večerov, ki jih ne bo smel več živeti. Sanjati o neverjetnem ima svoje ime, ki se imenuje upanje. Natalie Cole poje v duetu s svojim očetom pesem Unforgettable trideset let po njegovi smrti, kar omogoča tehnološki napredek, kipremošča časovne razdalje. Georg mora odgovoriti na očetovo vprašanje, kaj pomeni biti, in ali izbrati življenje na Zemlji, čeprav samo za kratek hip, ker življenje na Zemlji je ogromna loterija, na kateri se vidijo samo srečke, ki dobijo. Vladimir Kajzovar Skupna nit nastopajočih od vrtca do devetletke je bila pomlad, mladost in seveda ljubezen. Predstavili so se trije zbori. Najprej je zapel prikupni zbor vrtca in prvega razreda pod vodstvom Zlatke Kaučič, otroški pevski zbor, ki ga vodi Mateja Munda, nas je popeljal celo na Ulice Ria. Mladinski pevski zbor je na nastop pripravila Alenka Ču-rin Janžekovič, v svojem nastopu pa so izvedli tudi splet ljudskih iz Avstralije, Zuluja in Gane, pri čemer jih je spremljal Orffov orkester glasbene šole Ormož pod vodstvom Tanje Korpar, koreografijo pa je pripravil Tomaž Bolcar. Zbore je s klavirjem spremljala Darja Horvat Žganec. Poleg petja je na šoli, v okviru katere deluje tudi vrtec, zelo priljubljen ples. To je s svojim izborom renesančnih in latinskoameriških plesov prikazala skupina Ples pod vodstvom Mateje Munda. Bogato je bilo tudi folklorno nastopanje, ki ga je s harmoniko spremljal Danijel Cajnko. Folklora vrtca in prvega razreda ter mlajša folklorna skupina delujeta pod vodstvom Katarine Pondrk. Prikazali sta igro Pokoži mi, kej moš! in Jaz sem muzikant. Starejša šolska folklorna skupina pod vodstvom Jožice Rep pa je pripravila točko Kovači. Predstavila se je tudi skupina ansambelske igre in učenci 4. razreda, ki so pod vodstvom Mateje Munda zaigrali Vrtnice z juga. Program so zelo spretno in sproščeno povezovali učenci reci-tatorji Gabrijela Petek, Klara Rakuša in Andrej Munda. Posebno presenečenje letnega koncerta pa je bil prvi javni nastop zbora strokovnih delavcev šole, ki si je nadel ime Kostanj, vodi pa ga Darja Žganec Horvat. vki Številni mali nastopajoči so z glasbo, pesmijo, plesom in deklamacijami razveselili svoje gledalce. Foto: Fl Foto: vki Nogomet Še druga štirica Aluminija Stran 8 Rokomet Proti Adrii Krki šteje le zmaga Stran 8 Namizni tenis Ptujčani dvakrat uspešni Stran 9 Jadranje Optimist BD Ranca v Kosterni Stran 9 Rokomet Veteranke Ptuja tretje v Izoli Stran 10 Nogomet Tesne odlo~itve v Štajerski ligi Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik. Piše: Jože Mohoric tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30 www.sportnizavod-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Pomebne šele sled ša tekma z Belorusi Slovenski nogometaši so v soboto gostili Nemce - gostitelje naslednjega SP v nogometu, ki se pripravljajo za to največje športno tekmovanje v naslednjem letu. Igra je zadovoljila le v drugem polčasu, medtem ko je bila v prvem dolgočasna kot že dolgo ne. Razočarali so predvsem Nemci, ki so napovedovali popoln napad, a v 45 minutah izvedli le eno pravo akcijo, ki pa jim je zadostovala, da so na odmor odšli z minimalnim vodstvom. Oslabljeni domačini (brez Ačimoviča in Mavriča), ki jim sredina tekma proti Belorusom rezultatsko pomeni veliko več kot prijateljski obračun s trikratnimi svetovnimi prvaki, so v prvem delu preveč spoštovali nasprotnika, v drugem pa pokazali zobe. Predvsem neučinkovitost pa je kriva, da so se zmage veselili številni nemški navijači, ki pa še zdaleč ne morejo biti zadovoljni s tistim, kar so njihovi rojaki pokazali na Areni Petrolu. Slovenski navijači ne smejo biti razočarani, saj je drugi polčas odličen obet za zelo pomembno sredino tekmo proti Belorusiji, v kateri bo potrebno predvsem vec sreče in tudi zbranosti v konici napada. Ptujčan Nastja Ceh je pred tekmo z Nemci dejal, da bi bil zadovoljen tudi z minimalnim porazom proti Nme-cem, vendar samo z zmago proti močni Belorusiji. Belo-rusi so v dosedanjih kvalifikacijah odigrali tri srečanja: enkrat so zmagali (doma z Moldavijo 4:0), enkrat igrali neodločeno (v gosteh 1:1 z Norvežani) in enkrat izgubili (v gosteh z Italijani 4:3). Slovenski selektor Brane Oblakpro-ti Belorusom računa predvsem na veči učinek napadalcev Cimerotiča in Rodiča in na trdo igro po celotnem igrišču, kjer se beloruski nogometaši težje znajdejo. Koliko še velja stara fraza, da ekipe z vzhoda igrajo tehnično dovršen nogomet, ne znajdejo pa se v trdi igri, ko jih nasprotniki tesneje pokrivajo, pa se bomo prepričali v sredo ob 20.15. Nedelja, 27. 3. 2005 Protestna akcija Dan brez športa Sindikat športnikov Slovenije je uresničil grožnjo, da bo organiziral protest, oziroma športni štrajk, ali ustavitev dela. To je bilo storjeno na praznično nedeljo, ko športnih tekmovanj ni bilo veliko, vsaj pri nas. Razlog za to potezo pa je položaj, v katerem so se znašli športniki in športnice ob sprejetju nove davčne zakonodaje. Akcijo, ki so jo poimenovali Dan brez športa in je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani so podprli mnogi znani slovenski športniki in športnice. Med njimi so bili tudi nekateri nosilci olimpijskih medalj in pa odli-čij iz drugih tekmovanj. Sindikat je pristojne, predvsem ministra za finance pozval, k spremembi davčne, društvene, delovne in pokojninske zakonodaje, ki bi naj od 1. januarja letos bila neprizanesljiva do športnikov. Po vsem tem kar smo uspeli pridobiti podatke se aktivnosti sindikata športnikov s tem niso zaključile in bodo svoje aktivnosti nadaljevali. Žal na tem zborovanju ni bilo predstavnikov uradne slovenske oblasti, da bi prisluhnili željam, oziroma zahtevam slovenskih športnikov, ki skorajda na vseh tekmovanjih beležijo od-li~ne rezultate. Veliko slovenskih športnih imen je dalo svoj pe~at svojevrstnemu protestu. Žal nimam informacij o tem, ~e se je kdo iz Ptuja udeležil tega protesta, saj imamo kar nekaj športnikov in športnic svetovnega formata. Organizacija tega zborovanja pa je izzvenela v smislu tga, da je potrebno nekaj le storiti, ~e že ne to, pa vsaj premakniti v slovenskem športu. Danilo Klajnšek Kolesarstvo • Kolesarji KK PP odlično v Črni gori Mahoric tretji zmagovalec Po slavju Rada Rogine leta 2003 ter Massima Demarina lani je to že tretja zaporedna zmaga perutni-narjev na dirki "Po poteh kralja Nikole" Mitja Mahoric (v sredini) je že tretjič zapored lovoriko za zmago na dirki v Črni gori odnesel na Ptuj Kolesarji Perutnine Ptuj so od srede do sobote nastopali na 11. dirki »Po poteh kralja Nikole« v Črni gori in Albaniji kategorije 2.2 UCl. Tudi tokrat so kolesarili odlično, zmagali v ekipni vožnji na čas, dosegli nekaj uvrstitev na stopničke ter odnesli najprestiž-nejso lovoriko - v skupnem seštevku je bil najboljši dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji -Mitja Mahoric. Po slavju Rada Rogine leta 2003 ter Massima Demarina lani je to že tretja zaporedna zmaga perutninarjev na tej dirki, ki so tokrat nastopili v postavi: Mahorič, Demarin, Dan-čulovic, Ilešič, Miholjevic, v ptujskem dresu pa je debitiral Martin Hvastija. Vajeti so imeli v rokah že od samega začetka. Prvi dan sta bili na sporedu dve etapi. V dopoldanski 86 km dolgi progi, ki se je končala s skupinskim sprintom, je bil Aldo Ino Ilešič tretji, v popoldanski ekipni vožnji na čas pa so za 35 sekund prehiteli ekipo Save Kranj ter poljsko ekipo Knauf Team ter osvojili prvo mesto. V skupnem seštevku so imeli 4 tekmovalce na prvih mestih, rumeno majico pa je nosil Ilešič. Tretja, 167 km dolga etapa od Bara do Bara, v četrtek, se je prav tako končala s sprintom glavnine, še drugič pa je bil najhitrejši latvijski sprinter Nor-munds Lasis. Zmago je v zadnjih metrih izgubil Ilešič, ki je tokrat še drugič stopil na stopničke, tokrat na drugo najvišjo. Najtežja in odločilna je bila četrta etapa, ki je bila na sporedu predzadnji dan. Dan z mnogimi vzponi ter spusti na celotni progi 167 km dolge etape je bil usoden za mnoge, saj je tretjina kolesarjev odstopila, boj za vodilna mesta v skupnem seštevku pa je prav tako izpostavil najboljše. Ilešič, »sprinter po poklicu«, si je ta dan nabral prevelik zaostanek ter izpadel iz boja za skupno zmago. V »rumenem« ga je nasledil Ma-horič, ki je celotno dirko vozil v ospredju, skozi cilj pa pripeljal kot sedmi, s petimi sekundami zaostanka za zmagovalcem etape, Čehom Františkom Ra- bonom. Z vodilnimi je v cilj pripeljal še en Ptujčan, Hrvoje Miholjevic, ki je v zadnjem obdobju v zelo dobri formi. V etapi je dosegel 10. mesto, v skupnem seštevku pa se je pomaknil na drugo, tik za Mahoriča, le-to pa je obdržal do konca. Tudi zadnja etapa ni bila lahka, saj je odstopilo še deset kolesarjev Od 114 na startu jih je v cilj pripeljala slaba polovica, 55. Težka proga je tokrat botrovala, da je Maho-rič ogromno dela pri napadih tekmecev moral opraviti sam, v ospredju je imel le Miholjevica. Pobegniti je sicer uspelo le reprezentantu Srbije in Črne gore Ivanu Stevicu, ki je prikolesaril na cilj dobri dve minuti pred zasledovalci. Med temi so bili tudi Mahorič, Miholjevic, Bonča ter drugi, ki so se borili za visoke uvrstitve, razlika med njimi pa je ostala nespremenjena in Maho-rič je zasluženo še tretjič zapored skupno zmago odnesel na Ptuj. Uroš Gramc REZULTATI: 1. etapa: Tivat-Budva-Bar-Ulcinj, 86 km: 1. Nor-munds Lasis, (Lat) Rietumu Bank 2.14.22, 2. Krzysztof Jezowski, (Pol) Knauf Team, 3. Aldo Ino Ile{i~, (Slo) Perutnina Ptuj. 2. etapa: Ulcinj-Bar TTT, 21 km: 1. Perutnina Ptuj, 38.44, 2. Sava Kranj, 0.35, 3. Knauf Team, 4. Rietum Bank, 1.02, 5. Psk Whirlpool, 1.03 3. etapa: Bar-Virpazar-Podgorica-Sveti Stefan-Bar, 161 km: 1. Normunds Lasis, (Lat) Rietumu Bank 4.41.46, 2. Aldo Ino Ile{i~, (Slo) Perutnina Ptuj, 3. Pavel Zitta, (Cze) PSK Whirlpool 4. etapa: Bar-Sveti Stefan-Podgorica-Bar, 161 km: 1. Frantisek Rabon, (Cze) PSK Whirlpool 4.33.04, 2. Zoltan Remak, (Svk) CK ZP Sport Podbrezova, 3. Anatoliy Varvaruk, (Ukr) Puris - Kamen, 6. Valter Bon~a, (Slo) Sava 0.05, 7. Mitja Mahori~, (Slo) Perutnina Ptuj, 10. Hr-voje Miholjevi~, (Cro) Perutnina Ptuj 0.34, 14. Aldo Ino Ile{i~, (Slo) Perutnina Ptuj 4.59. 5. etapa: Bar-Ostros-Virpazar-Kotor, 143 km: 1. Ivan Stevi~, (SCG) Serbia and Montenegro 4.14.03, 2. Boris Premuži~, (Slo) Sava 2.21, 3. Anatoliy Varvaruk, (Ukr) Puris - Kamen 2.23, 11. Hrvoje Miholjevi~, (Cro) Perutnina Ptuj 2.41, 12. Valter Bon~a, (Slo) Sava, 13. Mitja Maho-ri~, (Slo) Perutnina Ptuj. Generalna razvrstitev: 1. Mitja Mahoric, (Slo) Perutnina Ptuj 16.24.43 2. Hrvoje Miholjevic, (Cro) Perutnina Ptuj 0.31 3. Valter Bon~a, (Slo) Sava 0.37 4. Frantisek Rabon, (Cze) PSK Whirlpool 0.50 5. Zoltan Remak, (Svk) CK ZP Sport Podbrezova 0.59 12. Aldo Ino Ile{i~, (Slo) Perutnina Ptuj 4.57 14. Vladimir Kerkez, (Slo) Sava 5.36 15. Ga{per[vab, (Slo) Sava 5.41 16. Rok Jer{e, (Slo) Sava 5.42. Foto: UG Rokomet • 1. SRL, moški Šteje le zmaga Jutri (v sredo) ob 19. uri bodo rokometaši Jeruzalema v Športni dvorani na Hardeku gostili novomeško Adria Krko, tradicionalno neugodnega tekmeca, ki je v prvem delu prvenstva četo trenerja Saša Prapotnika porazila z izidom 36:31. Srečanje tekmecev je velikega pomena za obe moštvi. Ormo-žani (17 točk) enostavno po nesrečnih porazih proti Trimu in Preventu morajo priti do novega para točk, če želijo obdržati šesto mesto. Želje Dolenjcev (12 točk) do konca prvenstva segajo do uvrstitve v končnico in le zmaga v Ormožu jim daje realno upanje za osmo mesto. Težav glede sestave moštva pri Ormo-žanih nimajo, rahle poškodbe čutita le še Aleša, Mesarec in Bel-šak. Slednji jo je skupil v Celju v dvoboju z močnim Mlakarjem. Vseeno bosta oba nared za tekmo 17. kroga. V ekipo se po odsotnosti v Celju vrača mladinski reprezentant Marko Bezjak, ki je na kvalifikacijah v Litvi (Slovenci osvojili prvo mesto) bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Še en dokaz več, da se v Ormožu brusi nov slovenski rokometni diamant. Pod vprašajem pa je njegova utrujenost. Adria Krka je po burnem začetku drugega dela, ko so odpustili trenerja Brulca in igralca Bulca ter Lainška, zmagala dvakrat (Ormo-žani le enkrat), in sicer doma proti Svišu (25:24) ter v gosteh v Trbovljah proti Rudarju (28:33). Zmaga v Trbovljah pa je dokaz, da ne gre za naivno moštvo, kjer je prvo ime ekipe četrti stre- Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) Foto: Črtomir Goznik lec lige desni zunanji Boštjan Hribar. V svojih vrstah imajo še enega odličnega strelca Aleša Kukavico in zelo dobrega vratarja Jureta Medveda. Na črti šestih metrov odlično svojo nalogo opravlja majhen, a zelo spreten in natančen Primož Plazar. Skratka dovolj razlogov, da Ormožani tekmo vzamejo stoodstotno resno in zabeležijo ob številčni podpori ormoškega občinstva novo pomembno zmago. Uroš Krstič Odbojka • 1. DOL - ženske S težavo do novih točk Formis Bell - Benedikt 2:3 (29:27, 25:21, 22:25, 14:25, 9:15) Benedikt: Bernjak, Fekonja, Novosel, Stumper, Rajsp, Jontes, J. Borko, T. Borko, Lorber, Lon-caric. Varovanke Petra Možica so s težavo prišle do novih dveh tock. Na gostovanju v Lenartu, kjer je ekipa Formis Bell tokrat gostila tekmo lige za obstanek, so v vna- prej odigranem dvoboju šestega kroga šele po skrajšanem petem nizu premagale ekipo, ki bo v prihodnji sezoni nastopala med drugoligaši. Benedikt je odlicno pricel tekmo, vodil vecji del prvega niza, nato pa v samem finišu klonil na razliko. Gostiteljice so v nadaljevanju povsem presenetile ter dobile še drugi niz, nato pa so odbojkarice Benedikta predvsem po zaslugi kape-tanke Jitke Stumper spreobrnile potek tekme. Najprej so s težavo dobile tretji niz, zadnja dva pa sta bila le formalnost, saj se od-bojkarice iz Miklavža niso uspele približati gostjam ter ogroziti 12. zmage Benedikta v sezoni. Ljutomerska Zavarovalnica Maribor bo tekmo šestega kroga v ligi za obstanek odigrala jutri, v sredo. Gostovala bo pri ekipi Sloving Venus Vital, ki je trenutno na prvem mestu lige za obstanek. MŠ Odbojkarice Benedikta so s težavo prišle do 12. zmage v sezoni. Nogomet • 2. SNL Še druga štirica Aluminija Foto: Črtomir Goznil< Denis Topolevc (rde~i dres, Aluminij) je takole uspešno posredoval pred napalcem Livarja 2. SNL REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Livar 4:1 (2:1), Krško -Šmartno 7:0 (4:0), Svoboda -Dravinja 0.0, Izola Argeta - Koroška Dravograd 1:1 (0:0), Supernova Triglav - Factor 0:0, Rudar Velenje - Nafta 1:1 (0:0) 1. NAFTA 20 12 6 2 34:16 2. DRAVINJA 20 13 2 5 30:18 11 4 5 31:23 11 2 7 33:27 9 5 6 35:26 9 4 7 42:27 8 7 7 6 4 2 3. SVOBODA 20 4. RUDAR (V) 20 5. DRAVOGRAD 20 6. ALUMINIJ 20 7. TRIGLAV 8. KR[KO 9. LIVAR 10. FACTOR 11. IZOLA 12. [MARTNO 7 5 35:24 3 10 33:32 1 12 23:26 2 12 26:38 5 11 20:37 1 17 17:63 42 41 37 35 32 31 31 24 22 20 17 7 Aluminij - Livar 4:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Fridauer (15), 1:1 Perme (26), 2:1 Dončec (40), 3:1 Šimenko (61), 4:1 Fridauer (75). ALUMINIJ: Toplak, Sagadin (Golob, Topolovec, Rumež, Pe-kez, Ozim, Doncec (Ragolic), Emeršic, Repina (Simenko), Ke-lenc, Fridauer. Trener: M. Emer-šic. Soncno sobotno popoldne je privabilo nekaj nad 100 gledalcev, ki so videli prepricljivo zmago varovancev trenerja M. Emeršica. V ekipi je cutiti sistematsko delo z mladimi, kar dokazuje uspešen start v spomladanski sezoni. Pricetek tekme je bil zelo razburljiv, saj je v prvem napadu v prvi minuti goste rešila vratnica, ko je Fridauer streljal diagonalno z desne in se je žoga od leve vratnice odbila v polje. Pobuda je bila še naprej na strani gostiteljev, gostje so se predvsem branili, Perme in Jo-vanovic sta nekajkrat iz protinapadov preizkušala negotovost vratarja Toplaka. Vodstvo je z lepim strelom dosegel Fridauer, gostje pa so ize-nacili, ko je Perme odbito žogo po strelu Bišcana poslal v domačo mrežo. Enakovredna igra se je v nadaljevanju odvijala med obema l6-mertskima prostoroma. Nekaj minut pred odmorom pa je Doncec z mocnim strelom v levi spodnji kot prinesel ponovno vodstvo za Kidričane. V nadaljevanju so gostitelji zamudili priložnost, toda vratar gostov Drukšic je s skrajnim naporom to preprecil. Nekaj zatem se je tudi izkazal vratar Toplak, ko smo že videli žogo v mreži. Trener domacinov je dal v 60. minuti priložnost Simenku, ki je vstopil in takoj dosegel zadetek. V nadaljevanju so imeli tako eni kot drugi napadalci priložnosti, vratarja sta imela polne roke dela in Fridauer je ponovno zatresel mrežo in postavil koncni rezultat. Do konca se bi lahko rezultat še spremenil, a Doncec in Simen-ko pri domacih kot tudi Bišcan in Hočevar tega niso izkoristili. Gostje se imajo zahvaliti predvsem svojemu vratarju, da zmaga gostiteljev ni bila višja. anc Rokomet • Finale srednjih šol Ormoški gimnazijci drugi 1. gimnazija v Celju je organizirala zakljucni finalni turnir srednjih šol v rokometu za dijake. Turnir je potekal pred okrog 400 gledalci v prelepi celjski dvorani Zlatorog. V zelo kvalitetnih tekmah so do naslova državnih prvakov z zadetkom Prodanovica v zadnji sekundi srečanja prišli rokometaši 1. gimnazije v Celju. Ormožanom je tako za las ušla obranitev naslova državnih prvakov. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Koprčan Nejc Poklar (na minulem EP kadetov v Beogradu proglašen za naj igralca EP-ja), vratarja Ormo-žan Uroš Ozmec in strelca Celjan Sašo Mikanovič. Polfinale: 1. gimnazija v Celju - Gimnazija Koper 21:19, Gimnazija Ormož - Srednja šola Krško 20:13 Gimnazija Ormož: Preac (3 obrambe), Ozmec (5 obramb), Plohl, Borko; Fistravec 2, Zorli, Miličič 8 (2), Bezjak 4 (1), B. Zi-darič, Krabonja 2, Pergar, Petek, Bogadi, Spindler 2, Meško, R. Zi-darič 2 (1), Balas. Trener: Anton Lah. Za 1-2 mesto: 1. gimnazija v Celju - Gimnazija Ormož 19:18 (10:8) Gimnazija Ormož: Preac, Ozmec (5 obramb), Plohl, Borko; Fistravec, Zorli, Miličič 4, Bezjak 5 (1), B. Zidarič 4, Krabonja 1, Pergar, Petek, Bogadi, Spindler 1, Meško, R. Zidarič 3, Balas. Trener: Anton Lah. Uroš Krstič Ormoški gimnazijci so šele v zadnji sekundi finala klonili proti Celjanom Foto: UK Jadranje Optimist BD Ranca v Kostreni Od 11. do 13. marca se je v sosednji Hrvaški, natančneje v Kostreni pri Reki, odvijala pomembna jadralna regata. To~ke s te regate {tejejo za uvrstitev v slovensko jadralsko reprezentanco. Na regati je sodelovalo 135 slovenskih, madžarskih in hrvaških optimistov iz 28 klubov. Vremenske razmere na regati pa so bile vse prej kot ugodne. Po brezvetrju v petek je vreme v soboto jadralcem postreglo z mo- čnim vetrom in zelo valovitim morjem. Jugo, ki je v Kostreni dosegal hitrosti do 30 km/h, je povzročal težave predvsem lažjim jadralcem. Malo težji pa so se v takšnih razmerah bolje znašli, kar je mogoče opaziti tudi na rezultatih. Poleg vetra pa so še dodatno oviro predstavljali izjemno veliki valovi ali kot bi stari pomorščaki rekli - »marjetica«. Veliki valovi so bili razlog za kar nekaj odstopov zaradi želodčnih težav, pri čemer trenerji in organizatorji regate na vodi niso bili nobena izjema. Na srečo ptujska jadralca in trener niso imeli težav z zdravjem, ampak le z vremenom. V nedeljo pa so se jadralci zaradi brezvetrja razšli predčasno in obveljali so rezultati, ki so si jih priborili v soboto. Po štirih plovih je Uroš Judež zasedel 64. mesto, Gregor Gre-gorec pa 80. Ales Mesaric Jadranje v izjemnih pogojih Namizni tenis Ptujčani dvakrat uspešni Vesna Terbuc in Danilo Piljak 2. odprti turnir za člane in članice do 21 let V nedeljo, 20 marca 2005, je bil v Ljutomeru 2. OT za ~Iane in ~lanice do 21 let, ki se ga je udeležilo 58 igralcev in igralk iz 16 klubov. Za NTK Ptuj so na turnirju nastopali Danilo Piljak, Urban Ov~ar, Jan Janžekovi~ in Vesna Terbuc. DaniIo in Vesna sta v predtekmovanju zasedIa v svojih skupinah prvi mesti, Urban in Jan pa drugi. Vsi so se uvrstili v finalno skupino, kjer je najprej izpadeI Jan Janžeko-vi~, ki ga je premagal Skraban iz NTK Kema Puconci. Urban Ov-~ar je po zmagi nad Kobanom (NTK Radlje) zasedel 9.-16. mesto, saj ga je v boju za uvrstitev med osem najboljših s 3/2 premagal Črepnjak iz Maribora. Najuspešnejši igraIec Ptuj~a-nov je biI DaniIo PiIjak, ki je v poIfinaIu tesno s 3/2 izgubiI z Roudijem iz M. Sobote in tako osvojil 3. mesto. Zelo uspešno je na turnirju nastopala Vesna Terbuc, ki je po zmagi v skupini v četrfinalu premagala Tamaro Jerič iz Velenja s 3/1 in v polfina- lu izgubila s prvo nosilko Petro Škabar iz NTK Istrabenz Seme-dela s 3/1. B. T. Vesna Rojko tretja Osnovna šola Cirkovce je bila zelo dober gostitelj in tudi organizator četrtfinalnega turnirja v namiznem tenisu za učence in učenke osnovnih šol. Veliki uspeh so si izborili učenci OŠ Cir-kovce, ki so v ekipni konkurenci zasedli tretje mesto. Veliki met pa je uspel tudi Vesni Rojko iz OŠ Olge Meglič iz Ptuja, ki je v posamični konkurenci zasedla tretje mesto. REZULTATI UČENCI - EKIPNO: 1. OŠ Ivan Cankar Ljutomer, 2. OŠ Muta, 3. mesto OŠ Cirkovce. POSAMIČNO: 1. Dominik Škraban, OŠ Murska Sobota, 2. Matic Sledej, OŠ Muta, 3. Dominik Maček, OŠ Murska Sobota. REZULTATI UČENKE - POSAMIČNO: 1. Manca Fajmut, 2. Polona Zupanc - obe OŠ Ravne na Koroškem, 3. Vesna Rojko, OŠ Olge Meglič Ptuj. Danilo KLAJNÍEK Levo Metod Skamlic, vodja OŠ Cirkovce; desno Vesna Rojko -tretjeuvrščena v posamični konkurenci. Gimnastika Raste mladi rod gimnastičarjev V športni dvorani Center so se predstavili člani gimnastične-ga društva Ptuj. Kljub preskromnemu obvestilu se je zbralo lepo število gledalcev, ki so lahko videli mlad naraščaj ptujskih gimnastičarjev. Veliko je opravljenega dela in truda pri skromnem številu va-diteljskega kadra, ki z veliko ljubezni in entuziazma prenašajo svoje znanje na mlajše. Vadijo Natasa Kante Flanjak, Rikar-do Flanjak, Andreja Kante, v veliko pomoč pa jim je vzgojiteljica Silva Jurgec. Žal primanjkuje strokovnega kadra, saj je številčnost mladih, željnih vadbe na orodjih in parterju, iz dneva v dan večja. Tokrat je nastopila dobra polovica, nad 70 nastopajočih smo videli v gim-nastičnih prvinah v parterju in v skokih z male prožne ponjave. Najprej so se predstavili tri-in štiriletniki pa tudi nekoliko starejši, ker se je stopnjevalo z nastopom starejših osnovno- in srednješolcev, ki so dopolnjevali in navduševali, saj je med njimi Kolesarstvo nekaj takih, ki so osvajali priznanja in medalje tako posamezno kot ekipno po nastopih na državnih prvenstvih. Med mladimi so zlasti priljubljeni skoki na mali in veliki prožni ponjavi, žal pa na šolah ne posvečajo tej zvrsti večje pozornosti, čeprav so v programih prikazani, prvine so predvidene in kljub vadbenim prostorom so pogoji za orodno in parterno telovadbo. Toda orodja in naprave samevajo ali pa so redkokdaj v uporabi. Žal ta zvrst športa zamira, le malo je učiteljev telesne vzgoje, ki bi dali temu večji poudarek, saj bi bilo tveganje varnosti večje, zahtevalo pa bi njihov fizični napor. Čutiti je, da je žal v našem šolskem sistemu prišlo do ukinitev srednjih šol za telesno vzgojo, ki so dajale bolj podkovane kadre tudi v tej zvrsti. Tudi Fakulteta za šport v Ljubljani temu ne daje večjega poudarka, saj diplomanti dajejo večji poudarek področju atletike in igram z žogo. Starejše generacije se bodo spomnile bogatega delovanja sokolskih in orlovskih društev in kasneje partizanskih društev, ki so dala mlademu tekmovalcu estetske vrline, moč, vztrajnost, vzdržljivost, strum-nost predvsem vse vrline za zdravo rast mladih. Veliko je staršev, ki so v nedavni preteklosti spoznali, da je potreba njihovih otrok pravtakšna, da so potrebni razigranosti, gibalnih sposobnostih, da sproščajo svojo energijo, da si s tem koristijo, da živijo v zdravem okolju in duhu. To nedvomno dokazuje obisk mladih, ki po dvakrat tedensko prihajajo na vadbo, obisk pa iz dneva v dan raste. Potrebno bo, da se vodstvo društva na čelu s predsednico Suzano Maltar posveti pridobivanju novih moči med telesnovzgojnimi delavci, ki bodo voljni pomagati, da se bo zagotovila varna in zdrava vadba vsem mladim željnim gimnastike. Morda je med njimi naslednik naše bogate preteklosti. anc Eurobilie in Špica Člani rekreativnega kolesarskega društva MTB Špica iz Ptuja so na letnem občnem zboru predstavili svoje delo v preteklem letu, soočajo pa se tudi z nekaterimi novostmi, ki zagotovo pomenijo potrditev dobrega dela v preteklosti ter oplemeni-tev v prihodnosti. V lanskem letu so kolesarili na več kot desetih enodnevnih in večdnevnih kolesarskih izletih ali "furah", kot jim pravijo v društvu tako v Sloveniji kot tudi v tujini, višek sezone pa je predstavljalo dvodnevno kolesarjenje "Po padlih mejah", kjer so prevozili več kot 600 kilometrov. Dogodek je sovpadal z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, predstavljal pa je najzahtevnejši projekt tako v organizacijskem kot tudi finančnem smislu. Na občnem zboru so predstavili tudi plane za letošnje leto 2005, kjer se zraven udeležbe večjih maratonov v Sloveniji in tujini lotevajo organizacije "fur" za svoje člane. Daljše kolesarjenje se obeta že v začetku sezone, saj se konec aprila odpravljajo na priprave ob morju, sledi pa še večdnevno kolesarjenje ob Kolpi, na Starem vrhu odprava na avstrijski visokogorski prelaz Gross- glockner, vse skupaj pa bodo "začinili" še z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Pripravljajo tudi kar precej enodnevnih "fur" po Štajerskem, namenjene pa so vsem rekreativnim kolesarjem, tako z gorskimi kot cestnimi kolesi. Datum otvoritvene "fure" sezone še ni znan, saj je vse pogojeno z vremenom. Letos so v sicer kratkem času obstoja naredili pomemben korak naprej, saj so se s ptujskim podjetjem Eurobike, ki se ukvarja s popravilom in prodajo koles ter kolesarske opreme, dogovorili za dolgoročno sode- lovanje, podjetje pa v društvu prevzema vlogo glavnega sponzorja. V obojestransko zadovoljstvo so spremenili tudi ime -Eurobike Špica. V ta namen je direktor podjetja Eurobike Zla-tko Gašperič izjavil: "Pri nas že nekaj časa razmišljamo o vlaganju v kolesarstvo, saj je to panoga, iz katere izhajamo. Imeli smo več možnosti, tudi ustanovitev lastnega kluba, vendar smo se na koncu odločili za Špico. Menim, da je to dobra poteza za obe strani." UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj Tesne odločitve v Štajerski ligi 3. SNL - VZHOD Nepopolno odigrani 15. krog v 3. SNL - vzhod je praktično postregel s pričakovanimi izidi. Majhno presenečenje so pripravili le nogometaši Tišine, ki so v Sladkem Vrhu ugnali domačo Palomo. Včeraj so srečanje v Ormožu odigrali še nogometaši domačega tretjeligaša in vodilnega Zavrča. To neigranje so izkoristili nogometaši Pohorja iz Ruš, ki so se z novo zmago nekoliko približali Zavrčanom, vendar to ni nič strašnega. Pomembno zmago so slavili nogometaši Stojncev, ki so premagali ekipo zadnje uvrščenega Šoštanja. Novi poraz pa so doživeli nogometaši iz Slovenske Bistrice, tokrat na domačem igrišču. Tudi zamenjava na trenerski klopi jim ni pomagala in tako ostajajo še naprej v nevarnih vodah ter drugi največji kandidat za selitev v nižjo ligo. REZULTATI 15.KROGA: Sto-jnci - Šoštanj 3:1, Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore 2:2, Paloma - Tišina 0:1, Pohorje - Železničar 3:2, Veržej - Križevci 4:0, Bistrica - Črenšovci 2:3. Srečanje Holermuos Ormož - Zavrč je bilo odigrano včeraj popoldne. 1. ZAVRC 14 11 2 1 44:9 35 2. POHORJE 15 8 5 2 23:13 29 3. VERŽEJ 15 8 3 4 36:17 27 4. ČRENŠOVCI 15 8 3 4 26:26 27 5. STOJNCI 15 7 3 5 35:25 24 6. PALOMA 14 7 3 4 28:22 24 7. KRIŽEVCI 15 6 3 6 26:23 23 8. HOL. ORMOŽ 14 4 6 4 26:24 18 9. KOV ŠTORE 15 4 6 5 22:30 18 10. ŠMARJE 15 4 5 6 21:24 17 11. TIŠINA 15 4 3 8 25:29 15 12. ŽELEZNIČAR 15 4 2 9 19:33 14 13. BISTRICA 15 2 3 10 21:47 9 14. ŠOŠTANJ 14 2 1 11 13:43 7 Stojnci - Šoštanj 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Habjanič (21), 2:0 Letonja (53), 2:1 Ibrahimo-vič (55), 3:1 Rižnar (79) STOJNCI: Strelec, Novak, Mi-lošic, Janžekovič, Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak (od 65. Juršek), Habjanič ( od 56.Petrovi~), Žni-dari~ (od 83. Gaiser), Rižnar. Trener: Miran Klajderič. Bistrica - Črenšovci 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Primožič (27), 1:1 Matjašec (43), 1:2 Kvaš (6l), 1:3 Plej (73), 2:3 Primožič (90). BISTRICA: Kastelic, Sep, Broz (od 57. Modrič), Frelih, Veranic (od 66. Leva), Mlinar, Koren, Zu-panič, Stražišar, Obrovnik (od 75. Dragič), Primožič. Trener: Moša Mitic. ŠTAJERSKA LIGA V 15. krogu Štajerske lige ni bilo večjih presenečenj. Vodeči Malečnik je brez težav zmagal v Kungoti pri Mariboru. Vijoličasti iz Gerečje vasi so nesrečno izgubili dve točki, saj so drugi zadetek prejeli v 94. minuti igre. Verjetno so Zrečani pričakovali zmago in jim samo osvojena točka ne pomeni veliko, saj tako izgubljajo stik z vodečim Malečnikom. V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice v Poljčanah sta domači Boč in Središče remizirala, ter tako osvojila samo po točko, kar pa nobeni ekipi ne odgovar-j a, saj sta povsem pri dnu prvenstvene razpredelnice in jim točka malo pomeni v borbi za obstanek. Na svoj račun pa so prišli gledalci, ki so videli kar osem zadetkov. V borbi za sam vrh ostajajo tako tri ekipe, medtem pa je v borbi za obstanek več ekip. Zato bo nadaljevanje prvenstva še zelo zanimivo. REZULTATI 15. KROGA: Ge-rečja vas Unukšped - Zreče 2:2, Boč - Središče 4:4, Kovinar Ferina - Oplotnica 0:1, Rogaška Crystal - Mons Claudius 0:0, Brunšvik - Šentilj Jarenina 2.0, MU Šaentjur - Tehnotim Pesnica 4:0, AJM Kungota - Malečnik 1:4 1. MALEČNIK 15 11 3 1 60:25 36 2. ZREČE 15 10 3 2 41:16 33 3. OPLOTNICA 15 10 1 4 29:12 31 4. MONS CLAUD. 15 8 3 4 27:22 27 5. MU ŠENTJUR 15 7 4 3 33:21 25 6. BRUNŠVIK 15 6 2 7 34:36 20 7. KOV FERINA 15 5 4 6 27:26 19 8. PESNICA, 15 5 4 6 25:28 19 9. GEREČJA VAS 15 5 3 7 34:36 18 10. ŠENTILJ-JAR. 15 6 0 8 34:49 18 11. AJM KUNGOTA 15 5 1 9 35:37 16 12. ROGAŠKA C. 15 4 2 9 21:34 14 13. SREDIŠČE 15 2 4 9 17:51 10 14. BOČ 15 0 6 9 22:46 6 Gerečja vas Unukšped -Zreče 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Tirovič (17), 1.1 Sagadin (47), 2:1 Hertiš (88), 2:2 Alenc (94) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, B. Krajnc, Debevec (od 86. G. Krajnc), Vrbanec, Kokot, Ju-rišič, Rozman, Vtič (od 65. Hertiš). Trener: Ivan Ornik. Boč - Središče 4:4 (3:0) STRELCI: 1:0 Obrovnik (2), 2:0 Balažič (38. - avtogol), 3:0 Habjan (45), 3:1 Marčec (56), 3:2 Miljevič (65), 3:3 Kolenc (77), 4:3 Skale (84), 4:4 Rajh (89) BOČ: Košir, Curk, Koroše (od 74. Mlaker), Vehovar, Skale, Strmšek, Mlakar, Obrovnik, Vola-všek (od 53. Samastur), Simrajh (od 63 Kodba), Habjan. Trener: Roman Brodnjak. SREDIŠČE: Šnajder, Žejav, Ba-lažič, Marčec, Kolenc, Veldin (od 46. Klajnčar), Kolarič, Rajh, Miljevič, Zadravec, Aleksič (od 46. Kraj-nčec). Trener: Miran Rakovec. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 12. KROGA: Gorišnica - Videm 1:0, Cirkulane -Slovenja vas 2:1, Mark 69 Rogo-znica - Podvinci 1:1, Dornava -Hajdina 2:2, Markovci - Skorba 0:2, Podlehnik - Bukovci 0:0 1. PODVINCI 12 8 2 2 32:19 26 2. DORNAVA 12 6 4 2 25:12 22 3. MARK 69 ROG. 12 4 5 3 25:23 17 4. GORIŠNICA 12 5 2 5 22:23 17 5. CIRKULANE 12 5 2 5 24:26 17 6. VIDEM 12 5 1 6 26:22 16 7. SLOVENJA VAS 12 3 6 3 21:18 15 8. HAJDINA 12 4 3 5 18:22 15 9. BUKOVCI 12 3 5 4 24:29 14 10. SKORBA 12 4 2 6 19:25 14 11. PODLEHNIK 12 3 4 5 22:26 13 12. MARKOVCI 12 3 2 7 15:28 11 Mark 69 Rogoznica - Pod-vinci 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Brus (52), 1:1 Dokl (85) Markovci - Skorba 0:2 (0:0) STRELEC: 0:1 Murat (57), 0:2 Murat (74) Gorišnica - Videm 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Donaj (76) Dornava - Hajdina 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Pihler (30), 0:2 R. Krajnc (47), 1:2 Serdinšek (86), 2:2 Novak (92) Podlehnik - Bukovci 0:0 Cirkulane - Slovenja vas 2:1 (2.0) STRELCA: 1:0 Zebec (35), 2:0 Zebec (39), 2:1 Erhatič (53. z 11 m) Danilo Klajnsek v dvo-ije po-turnir ] v šov ne ka-•flnizi-bo. edsta-llesal-lesnih ie po- Sportne novičke Boks • Zmaga Pu~ka v Avstriji Mladi ptujski boksar Sašo Pučko je bil udeleženec boksarske revije v Insbrucku. Nastopil je v mladinski kategoriji do 64 kilogramov. Sašo je bil boljši od ruskega predstavnika Ramazana Bortijeva, sicer lansko letrnega državnega prvaka Avstrije. Danilo Klajnšek Strelstvo • Maja druga na Pra-gerskem Na GRAND PRIX BERETTA 2005, ki ga na praznični vikend organizirajo v Strelskem centru Gaj-Pragersko, so podelili prve pokale pokrovitelja Beretta za najuspešnejše v kategoriji članic za disciplino trap. S 73 zadetki v treh serijah in finalu je zmagala Iveta Loosova iz Republike Češke pred Majo Frangez, SD Trap Ormož, in Polono Kodermac, Koptex Nova Gorica. V kategoriji članov so bil v trapu po prvem dnevu najuspešnejši tekmovalci iz Češke, David Kostelecky, Ales Brussmann in Jan Frystacky. Najboljši Slovenec je Andrej Starc iz SK Kunš-perk. Organizatorji prvega letošnjega mednarodnega turnirja so zadovoljni z udeležbo 120 strelcev iz 7 držav (Avstrija, Italija, Madžarska, Luxembourg, Češka, Slovaška in Slovenija). Jutri bodo na sporedu finala v preostalih disciplinah: trap člani, veterani, juniorji in ekipe ter skeet člani in juniorji. Tekmovanje bo izvedeno ne glede na napovedano slabo vreme. Igor Rakuša Rokomet • Prijateljska tekma Mercator Tenzor Ptuj - Branik 51:30 (24:14) MERCATOR TENZOR PTUJ: Poto~njak 5, Pra-potnik 2, [ijanec 1, Pu~ko 4, Hameršak 4, Šin-cek 4, Ramšak 7, Lazarev 6, Brumen 1, Murko 9, Kelenc, Savi~5, Der~ar 3. Trener: Neno Poto~-njak. Rokometašice iz Ptuja so odigrale pripravljalno sre~anje z ekipo mariborskega Branika, ki jim je služilo kot priprava za zaklju~ek finalnega pokalnega tekmovanja, ki naj bi bilo konec tega tedna. Doma~inke so bile skozi vso sre~anje boljše nasprotnice in so lahko preizkusile razne variante igre v obrambi in napadu. Priložnost za igranje so dobile vse rokometaši-ce, ki so se tudi razen vratarke Kelen~eve vpisale med strelke. Danilo Klajnšek Rokomet • Veteranke Ptuja tretje Tradicionalni XIV. mednarodni turnir veterank v Izoli je nekdanjim ptujskim roko-metašicam prinesel odli~no uvrstitev. Za Ptuj so^ nastopile Zitzenfrei, Puž (Gregorec), Mla~ (Cerne), Laši~, La~en (Fridl), Kenda (Hentak), Ozmec (Radovanovi~), Podpadec, Srebrnjak in Baklan (Šoba) - v oklepajih so dekliški priimki. Ptuj~anke so nastopile na tem turnirju že peti~, tokrat so si priigrale odli~no tretje mesto med devetimi ekipami. Rezultati sre~anj so bili na- slednji: Ptuj - Idrija 10:5, Ptuj - Šentjernej 7:10, Ptuj - Reka 6:13 itd. Zmagala je ekipa Pirana pred Izolo, sledil je Ptuj in nato še Rijeka. Za najboljšo igralko turnirja pa je bila proglašena Ines Cerne Mla~. Vsakoletni turnir starih znank je ve~er obujanja dogodkov in spominov na preteklo obdobje na športnem po-dro~ju. Ob tem se Ptuj~anke zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k njihovemu nastopu na turnirju veterank. anc Mambovci ponovno pri vrhu V sredini marca je v dvorani ptujske gimnazije potekal kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v šov plesih za vse starostne kategorije. Turnirje organiziral Plesni klub Mambo. Na turnirju se je predstavilo 142 plesalk in plesalcev iz 13 slovenskih plesnih klubov. Tekmovanje je potekalo v treh starostnih kategorijah štirih zvrsteh šov plesov, nastopili pa so posamezniki, pari in skupine. Mladi plesalci so se tako pomerili v show dancu, hip-hopu, disco dancu in break dancu. Ptujske plesalke in plesalci so v kategoriji mladincev in ~lanov tekmovali v hip-hopu in show dancu, kot posameznica pa je v show dancu - med pionirji - nastopila Samanta Pet-elinšek in dosegla drugo mesto. V konkurenci parov sta v hip-hopu tekmovali mladinki Katja Kos in Alma Murselovi~, ki tekmujeta tudi vpo-sami~ni konkurenci. V konkurenci parov - mladinci sta se Kosova in Murselovi~eva uvrstili na drugo mesto. Alma Murselovi~ pa seje v kategoriji hip-hop - solo mladinci - zavihtela na prvo mesto. Pri ~lanih je nastopila znana ptujska Mambova hip-hop skupina, ki je lanski državni podprvak. V kategoriji male skupine - ~lani - je skupina osvojila prvo mesto. Zunaj tekmovalne konkurence so se na turnirju predstavili tudi pionirji in mladinci iz Plesnega kluba Mambo. Mojca Zemljarič Sportni napovednik ROKOMET 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA 17. KROG: Jeruzalem Ormož - Adria Krka (ob 19. uri v športni dvorani na Harde-ku). SEMINAR ZA ŠPORTNE DELAVCE Načrtovanje in financiranje športnih programov ter družbeno odgovorna vloga športa Športni zavod Ptuj organizira skupaj z zavodom Ekvilib iz Ljubljane brezplačni seminar za športne delavce, ki bo v sredo, 30. marca 2005, ob 17. uri v prostorih Športnega zavoda Ptuj, Dravska ul. 18, 2250 Ptuj (sejna dvorana - I. nadstropje). Glavni namen seminarja je seznaniti športne delavce in odgovorne za razvoj, izvajanje in financiranje športnih programov o možnostih financiranja in načrtovanja športnih programov v luči članstva Slovenije v Evropski uniji. Namenjen je: ■ strokovnim delavcem v društvih, zavodih in zvezah, ki skrbijo za izvajanje in načrtovanje športnih programov, ■ javnim strokovnim delavcem, odgovornim za področje na lokalnem nivoju, ■ strokovnim delavcem v društvih, zavodih in zvezah, odgovornim za finančno poslovanje in pridobivanje finančnih sredstev za delovanje. Prijavite se lahko na naslov: Športni zavod Ptuj, Čučkova ul. 7, 2250 Ptuj, fax: 02 787 76 31, e-pošta: sportni.zavod.ptujžamis.net. Vse potrebne informacije dobite na tel. 02 787 76 30 ali na spletni strani: www.sportnizavod-ptuj.si Sah Zan Belsak - slovenski šahovski prvak med fanti do 12 let Na finalnem turnirju za državno šahovsko prvenstvo med fanti v kategoriji do 12 let, ki je bilo od 26. februarja do 4. marca v [entjurju, je na osnovi uspeha na regijskem tekmovanju sodeloval tudi @an Bel{ak, učenec Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane. @an Belšak, ki je član Šahovskega društva Ptuj - »Veplas« Velenje, je aktiven igralec šahovskega krožka na tej šoli, ki ga vodita mojstrski kandidat Martin Majcenovič in mentorica Dragica Kolednik. Redno obiskuje tudi šahovsko šolo šahovskega mojstra Suada Os-manbegoviča iz Maribora, ki je tudi njegov osebni trener. Na turnirju, kjer je sodelovalo deset najboljših slovenskih šahistov v njegovi starostni kategoriji, je Žan igral odlično, predvsem pa zelo prepričljivo, saj je ob štirih zmagah dosegel še štiri remije in tako turnir zaključil brez poraza, kar je zadostovalo za delitev prvega do petega mesta. Po dodatnem kriteriju (Sonnebrg-Bergerjevem sistemu) je bil najboljši med zmagovalci in tako osvojil naslov državnega prvaka v svoji starostni kategoriji ter si priigral pravico do sodelovanja na svetovnem prvenstvu med vrstniki v Franciji. Končni vrstni red na tekmovanju je bil naslednji: @an Belšak 6 (3,5), Tim Pipan 6 (3,0), Maks Pečar 6 (2,5), Samo Rožič 6 (2,5), Žan Tomazini 6 (2,0), Aljoša Tomazini 5, Jaka Debeljak 3,5, Aleš Brcar 3, Jan Zajc 2 in Gal Rojc 1,5 točke. Mlademu in nadarjenemu šahistu ob izjemnem rezultatu iskreno čestitajo ptujski šahisti z željo, da bi šahovsko pot tudi tako uspešno nadaljeval. Janko Bohak Strelstvo - šolski šport Katarina Lotric na šolskem državnem prvenstvu V soboto je v Ljubljani potekalo šolsko državno prvenstvo v streljanju s serijskimi zračnimi puškami, ki se ga je udeležila tudi Katarina Lotrič iz osnovne šole Ljudski vrt. Katarina je na področnem prvenstvu Podravske regije osvojila odlično 3. mesto med posameznicami, kar je zadostovalo za vabilo na DP. Dobro se je odrezala tudi na državnem prvenstvu, kjer je dosegla 115 krogov in zasedla 34. mesto. Njena uvrstitev na državnem prvenstvu je potrditev dobrega dela z mlajšimi tekmovalci v strelskem klubu Ptuj, saj se je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo povečalo zanimanje osnovnih šol za strelstvo. Simeon Gonc Foto: Simeon Gone Udeleženka DP Katarina Lotric OŠ Ljudski vrt AvtoD^TOM Črkovno zapolnjevanje začetka abecede - mercedes razreda B Mercedes je predstavil nov kompakten, družinski avtomobil, poimenovan s črko B, ki nudi kupcem dokaj visok nivo prostornosti, udobja in užitkov pri vožnji. S svojim novincem tako črkovno zapolnjuje začetek abecede in prodajni program v skoraj vseh avtomobilskih razredih. Doživetje novega razreda B krasi moderna in prepoznavna oblika, ki uspešno skriva prostornost vozila, kajti prtljažnega prostora je 544 litrov, v primeru odstranjenih zadnjih sedežev ter sovoznikovega sedeža pa kar 2245 litrov. V novi razred B je vgrajena sodobna tehnologija, ki podpira izboljšanje pasivne varnosti, prav tako pa niso pozabili na udobje in ustrezno razpoloženje voznikov ob uporabi elektronskih pripomočkov ter dodatne opreme. Izjemne idejne rešitve manjših enoprostorcev je danes moč čutiti v vsakem majhnem avtomobilu. Tako se praktično v nobenem izmed njih ne počutimo utesnjeno, večina jih ponuja dovolj prostora za glavo, najdemo pa tudi pomično zadnjo klop, da lahko z njo prilagajate velikost prtljažnika. Razred B je po svoji obliki enoprostorec in še nekoliko večji od znanega A-ja. Prostornost vozila seveda ni njegov edini adut, med drugim je v razred B vgrajena sodobna tehnologija, ki podpira izboljšanje pasivne varnosti. Paleta dveh dizelskih ter štirih bencinskih motorjev bo v začetku na voljo za modele: 180 CDI (109 KM), 200 CDI (140 KM), 150 (95 KM), 170 (116 KM), 200 (136 KM) in 200 Turbo (193 KM). Na naše ceste bo "nadgradnja" razreda A z enoprostorno zasnovo zapeljala že junija, v kolikor pa na vašem bančnem računu ni vsaj 6 milijonov tolarjev (in več), ga boste zaman iskali v vaši garaži. Peugeot 107 - plod sodelovanja Peugeota, Citroëna in Toyote PSA Peugeot, Citroën in Toyota Motor Corporation so po treh letih sodelovanja razvili nov majhen osebni avtomobil za evropski trg, ki ima pri vsaki izmed omenjenih znamk drugačno ime (peugeot 107, toyota aygo in citroën C1) in vsak svojo nekoliko drugačno zunanjo podobo. Odločili smo se, da vam predstavimo peugeota 107. Lahko bi mu rekli tudi moderen osebni avtomobil za štiri potnike, ki v dolžino meri 3,4 metra, 1,6 metra v širino in 1,4 metra v višino. Poganja ga 1,0-litrski bencinski motor ali 1,4-litrski dizelski. Avto je dokaj kompakten in zlasti okreten v mestnem okolju. Zasnovan je za evropski trg, kjer se pričakuje porast povpraševanja za takšen tip avtomobila. Prodaja naj bi stekla prihodnje leto, kajti preden bodo na ceste zapeljali s 107, bodo pri Peugeotu krstili že lani v Parizu predstavljenega mestnega enoprostorneža 1007. Korporaciji načrtujeta letno proizvodnjo 300.000 »mini« enoprostorcev (Peugeot, Citroën in Toyota), ki jih bodo začeli izdelovati v češkem mestu Kolin po uradni predstavitvi na salonu v Ženevi. Ekskluzivno - novi clio! Kot kaže, bo novi renault clio, torej serije 3, kmalu moč videti in peljati tudi po slovenskih cestah. Veliko se špekulira o njegovi zunanjosti, končna podoba novega clia pa naj bi bila takšna (ali zelo podobna), kot jo lahko vidite na fotografiji. O samem avtomobilu je dokaj malo znanega, zagotovo pa bo imel skupno zasnovo (torej Renault/Nissan), na kateri se že »vozi« nova micra. Med znanimi bencinskimi motorji naj bi našli tudi močnejša dizelska, torej 1.9 DCi z 140 konjskimi močmi in 1.5 DCi s 100 konjskimi močmi. Katera znamka je najboljša? Dnevno slišimo debate o tem, katera avtomobilska znamka je najkvalitetnejša, najzanesljivejša, skratka zakon! Takšne lestvice so koristne, pa tudi ne. Do neke mere pa so prav gotovo ogledalo avtomobilskega proizvajalca. Priporočamo, da prebrani podatki ne služijo kot glavno vodilo pri izbiri ter nakupu novega avtomobila, temveč zgolj kot orientacija. V nadaljevanju povzemamo in predstavljamo lestvico vozil po številu napak, raziskavo pa je izvedla nemška »ADAC« med kupci vozil od leta 1998 do leta 2003. Rezultati so bili javnosti predstavljeni proti koncu leta 2004. V raziskavi so sodelovali avtomobili, ki so bili proizvedeni v seriji več kot 10.000, statistika pa se je izdelala med 3,7 milijona intervencijami v Nemčiji. In prosimo, da po branju ne bo prepirov! 10 najbolj zanesljivih avtomobilov: 1. nissan aimera tino 2. mini 3. toyota rav 4 4. audi a2 5. bmw x5 6. mitsubishi space star 7. mitsubishi pajero 8. citroen c5 9. toyota yaris 10. škoda fabia 10 najmanj zanesljivih avtomobilov: 1. aifa romeo 156 2. renauit espace 3. renault kangoo 4. mercedes vito 5.-6. renauit megane 5.-6. opel omega 7. volvo s60/v70 8. renault clio 9. fiat punto 10. ford galaxy Pripravil: Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Akutni abdomen Pod pojmom akutni abdomen razumemo vse nenadne bolezni trebušnih organov, ki neposredno ogrožajo življenje bolnika. Časa za postavitev natančne diagnoze s številnimi preiskavami zmanjka. Terapija je kirurška. Bolnik z akutnim ab-dom^nom zboli nenadoma. Bolečine v trebuhu največkrat spremljata bruhanje in trda boleča trebušna stena. Pomemben znak je lahko tudi zapora blata, vetrov ali odvajanje krvi, črnega blata. Splošno stanje se slabša, ti bolniki so kmalu zelo prizadeti. Hitra diagnoza in odkrivanje vzroka bolezni poveča možnost ozdravitve brez zapletov. Večkrat je to težko. Prizadet obnemogel bolnik na eni strani s težavo razumljivo opiše bolezenske znake. Na drugi strani zdravnik s svojim znanjem in izkušnjami sreča nepo- Foto: črtomir Goznik Borut Kostanjevec, dr. med., specialist kirurg znanega bolnika, pogosto na njegovem domu, kjer ni dostopne ustrezne diagnostične opreme. Postavljanje diagnoze zatorej temelji le na ustrezni anamnezi - pogovoru in natančnem kliničnem pregledu. Z anamnezo zdravnik pridobi pomembne podatke o začetku, opisu, trajanju, smeri širjenja bolečine ter podatke o ostalih znakih bolezni. Pomemben vir in- formacije je tudi urejena zdravstvena dokumentacija. Kirurški vzroki nenadnih bolezenskih sprememb na trebušnih organih so akutna vnetna obolenja, predrtje votlih organov, motnje v pretoku črevesne vsebine, nenadne krvavitve v trebušno votlino in prebavila, motnje v pre-krvavljenosti ter trebušne poškodbe. Podobno klinično sliko nenadno nastalih bolečin v trebuhu, ki večinoma ne zahtevajo kirurške terapije, dajejo tudi nekatera ginekološka, internistična, urološka ter nevrološka obolenja (npr. pri akutnem vnetju slepiča moramo v diferencialni diagnozi upoštevati 25 drugih obolenj). Kljub preiskavam, ki so v pomoč kirurgu v bolnišnici, 80 odstotkov dokončne diagnoze prispevata še vedno natančna anamneza in klinični pregled. Tretjino vseh trebušnih operacij predstavljajo operiranci z akutnim ab-domnom. Večinoma so to »manjši« kirurški posegi, vendar rešujejo mnogo življenj. Kljub temu da je znanje o pripravi teh pacientov na operacijo in o negi po operaciji napredovalo, je smrtnost pri operirancih zaradi akutnega abdomna še vedno nekajkrat večja kot pri bolnikih po načrtovanih operacijah. Vzrokov za še vedno visoko smrtnost pri bolnikih je več. Deloma je za to vzrok značaj osnovne bolezni, deloma je pa dejstvo, da je velik del bolnikov z akutnim abdom-nom starejših, ki imajo še druge spremljajoče bolezni. Zatorej težkopre-nesejo hudo obremenitev organizma z novo boleznijo in operacijo. Bolnik z akutnim ab-domnom mora k zdravniku takoj. Dajanje drugih nasvetov je nevarno. Odlašanje z odhodom na zdravniški pregled pozno v noč pomeni tudi obisk pri dežurnem zdravniku z omejeno dostopnostjo do preiskav. Borut Kostanjevec, dr. med., specialist kirurg Po praznikih nas čaka veliko dela Lončnice Kar za dve uri daljši dan je prebudil tudi naše sobne rastline. Mnoge med njimi je dolga zima precej zdelala. Tako so nekatere ostale z golimi stebli in nam niso več v okras. Nekatere so tudi prerasle prostore, ki smo jim jih v namenili v naših običajno premajhnih stanovanji. Mnogi se zato sprašujejo, kaj narediti s takimi rastlinami. Večina med njimi se zelo dobro obrašča, zato jih lahko brez skrbi porežemo. Odrezane vršičke lahko uporabimo tudi za vzgojo novih rastlin. Pri mnogih lahko nove rastline vzgojimo tako iz vršnih odrezanih delov rastlin kot tudi iz ostalega dela stebla. Pomembni sta dve stvari. Vedeti moramo, da korenine pri večini rastlin poženejo na kolencih stebla, to je tam, kjer izraščajo listi. Zato moramo v zemljo vedno dati eno kolence. Običajno je najbolje, da je kolence res le eno. Zato tudi potaknjenec odrežemo kakšen centimeter pod kolencem. Ko dela- Foto: Črtomir Goznik mo potaknjence tudi iz srednjih delov stebel, moramo vedeti tudi to, da se rastline vedno zavedajo, kje je spodnji del stebla in kje zgornji del. Zato moramo pri razre-zovanju stebla polagati dele tako, da bomo to vedeli tudi mi. Uporaba hormonov je zelo priporočljiva, nujna pa ni. Zelo lepo se ukoreninijo tiste sobne rastline, ki imajo zračne korenine. Zato teh korenin ne odrežemo, ampak rastlino potisnemo v zemljo z njimi vred. Ker rastline izgubljajo vlago preko listov, koreninic, ki bi jo pospešeno črpale iz zemlje, pa še nimajo, jim lahko pomagamo na dva načina. Na steblu ne pustimo veliko listov, pri večjih listih rastlin pa te liste obrežemo ali pa zavijemo v tulec in zvežemo z gumico. Lahko si tudi naredimo miniaturni sobni rastlinjak. Naredimo ga tako, da okoli lončka, v katerem imamo potaknjence, ovijemo navadno prozorno polivinil vrečko, ki jo na loček pritrdimo z gumico. Okrasne in balkonske rastline Zdaj je že čas, da si naredimo tudi sadilni načrt za naša okrasna korita. V Slovenijo prihaja spet kar nekaj novih rastlin, ki lahko popestrijo naše balkone in okna. Mogoče nekoliko prepozno, a vseeno naj predstavim nekaj novih trendov v zasajanju okrasnih korit. Že nekaj let v korita ne sadimo samo ene vrste rastlin, ampak rastline kombiniramo tako, da so korita čim bolj razgibana in zanimiva. Ena izmed zelo zanimivih rastlin, ki jih lahko kombiniramo v naše zasaditve tako v korita kot na gredice, so okrasne trave. Med njimi najdemo pokončne trave, kot so različni penisetumi ali perjanke, tudi okrasno, puhasto proso je zelo lepa kombinacija mnogim balkonskim rastlinam. Poznamo pa tudi viseče trave. Zelo lepa je rastlina, ki smo jo poimenovali viseči bambus, čeprav botanično ne sodi ravno med bambuse. Ker so okrasne trave zelo nezahtevne rastline, ne potrebujejo veliko hranil, tudi glede zalivanja so lahko zelo skromne, jih lahko kombiniramo k mnogim okrasnim rastlinam. Na naših balkonih še vedno prevladujejo pelargonije, saj sodijo med zelo nezahtevne balkonske rastline. Pelargo-nije težko kombiniramo z drugimi balkonskimi rastlinami, vendar so ravno okrasne trave tiste, ki se bodo z njimi najbolje razumele. Zelišča in dišavnice Pri razmišljanju o zasajanju korit razmislite tudi o tem, da bi na kuhinjska okna namesto cvetočih korit postavili korita z začimbami in dišavnicami. Mnogi ste si nekatere vzgojili že sami, v trgovinah pa imamo na razpolago pester izbor sadik. Zelišča so zelo široka skupina rastlin, med njimi pa najdemo tako viseče kot pol-viseče ali pokončne. Najdemo pisanolistne, temno zelene, svetlo zelene kot tudi rumenolistne ali rdečelistne rastline. Zato so lahko tudi takšna korita živobarvna in zanimiva. Najlepše je ob kuhanju samo odpreti okno in si zaželeno zelišče kar utrgati. Sveža zelišča imajo tudi veliko močnejši učinek in so bolj aromatična od suhih, posušenih rastlin. Miša Pušenjak Foto: arhiv Foto: arhiv 12 TEDNIK Reportaže, zanimivosti torek • 29. marca 2005 Reportaža • Iz objema alkohola v novo življenje »Nikoli več nazaj, pomagajte mi naprej!« Kot ilovnati haloški plazovi po hudem neurju se trgajo besede iz ust Vlada Letonje. Svojo zgodbo, po eni strani tako zelo podobno, po drugi pa tako zelo različno, začenja čisto pri koncu in hkrati začetku: »Prosim za pomoč, samo toliko, da obdržim, kar sem si težko prigaral, da mi zdaj ne vzamejo še tega, ko so mi že prijatelji toliko pomagali!« Pa brez zamere V drobni novozidani hiški na temeljih dela stare podirajoče se domačije v Popovcih si Vlado poskuša urediti novo življenje: »Prijatelji so mi pomagali, da je pod streho. Še najbolj soseda Marica in Jože Belšak, Habjaničeva Stanko in Milica, pa Korenov Anton in še nekateri. Zdaj pa, če hočem to obdržati, moram poravnati 240 tisočakov dolga državi in sestri izplačati nujni del. Ne vem, od kje bom vzel, ko je moja plača komaj za preživetje, pa še to začasno!« Na golem betonu z upanjem Tudi v nekaj kvadratov veliki novi hiši, kjer Vlado zdaj živi, manjka še ogromno; od ogrevanja do vode, elektriko si sposoja od sosedovih in jo plačuje, kakor mu pač rečejo, na tleh je goli beton, kopalnice še ni, na WC mora čez dvorišče v začasno uto. A se zato ne pritožuje: »To bom že počasi uredil. Zdaj imam tisto res najbolj nujno, da sem vsaj na suhem in varnem, ker se je stara hiša že dobesedno podirala.« Tisto najbolj nujno predstavlja posteljo z nočno omarico, dva kuhinjska elementa, miza s kotno sedežno garnituro in peč na drva, ki je v letošnji hudi zimi komaj širila kaj toplote kakšen meter okrog: »Sem zvečer, ko sem prišel s šihta in si nekaj skuhal, kar stol pomaknil k peči in nalagal, dokler nisem zraven zaspal. Drugje v sobi je bilo preveč ledeno.« Vlado nima redne zaposlitve, a si vedno najde kakšno delo. Do avgusta letos bo kot pogodbeni delavec nabiral žulje pri gradnji nove OŠ v Majšperku. Avta nima, od Popovcev do Majšperka pa je hudimano daleč, če ni avta pri hiši. Vlado ga nima, zato vsako jutro, tudi pri minus dvajsetih in več, kot jih je pokazala letošnja zima, že pred peto sede na staro kolo in se odpelje na gradbišče. V najhujšem mrazu si je moral po prihodu na cilj kar nekaj minut dobesedno taliti obleko, ki je zmrznila na njem, da je lahko začel z delom. Nad plačo, tam okoli osemdeset tisočakov, se ne pritožuje: »Je čisto v redu, le da bolj malo ostane, ko plačam elektriko in kupim najnujnejše za v lonec. In vedno je treba še kaj za v hišo, saj vidite, kaj vse še manjka. A me to ne skrbi, počasi bo vse. Ampak za vodovod in svojo elektriko pa ne bom imel dovolj. Pri tem bi res rabil pomoč, to so tako Vladova hiška je nastala na temeljih tistega dela domačije, ki se je že zrušil (desno preostanek stare hiše). veliki denarji, da si niti zamisliti ne morem.« Iz pekla alkohola Vladovo otroštvo je eno tistih, kjer še z baterijo ne najdeš svetle točke, zato sta njegov sedanji pogum in optimizem vredna še toliko več. Alkohol je oral po družini z veliko otroki že od rojstva. Dva brata sta umrla čisto majhna, živeti pri večno opiti materi ni bilo vzdržno: »Nič nismo imeli, ne hrane, ne obleke, kaj šele šolskih potrebščin. Tudi elektriko so nam vzeli. Mene so potem dali v rejo, pri osemnajstih sem se vrnil domov v Majšperk, a ni šlo in sem si začel iskati kruha po svetu. Marsikje sem bil in delal.« Alkoholno dediščino so otroci odnesli s seboj, tudi Vlado se je dolgo ni mogel otresti: »Takrat ni- sem imel nobenega cilja, pač delaš in piješ v začaranem krogu. Potem sem se odločil za zdravljenje in od takrat nisem spil več niti kapljice. Postavil sem to hiško, to je zdaj moj cilj. Tudi kajenje sem čisto opustil. Veste, za dve škatli cigaret lahko kupim 'žakl' cementa in nekaj naredim!« Sosedje, ki Vlada že dolgo poznajo, njegovi zgodbi prikimavajo: »Res je že dolgo časa čisto trezen, pri njegovi hiši ni alkohola. Zato smo mu tudi pomagali, ko vidimo, da se je zresnil. In priden je, dela ves čas in ves denar spravlja v te zidove.« »Rad bi obdržal prigarano!« Vsem težavam in prepre-kam, ki se mu postavljajo na pot, pa Vlado ni kos, tudi s so- Foto: SM Vlado Letonja: »Prosim, ponagajate mi, da zaživim življenje, vredno človeka!« sedsko pomočjo ne. Najprej ga čaka zapuščinska razprava po materini smrti: »Mama je doživela v domu ostarelih, zanjo pa je pomagala plačevati občina. Potem so si zato na občini vzeli velik del naše zemlje, kar je prav, nam otrokom pa pustili staro domačijo z ohišnico. Brata sta medtem tragično umrla, ostale sestre živijo drugje in so se deležu odpovedale, ena sestra s Pod-lehnika pa hoče svoj del. Težko jo bom izplačal, bi šlo na obroke, če bom lahko. Kako bi si delila to zemljo s hišo, pa si ne predstavljam. Stari del tu zraven se podira, če se z družino preseli sem, se jim bo vse zrušilo na glavo. Novo kajžico sem postavil sam in je ne dam, saj mi ni nič pomagala.« Vlado je vesel, da do matične občine Videm nima nobenega dolga, zato pa se kar zgublja med zanj astronomskimi stroški, ki ga še čakajo: »Malo me je strah prihodnosti, pa nočem preveč razmišljati, vsak dan je treba delati. Da mi le ne bi vzeli tega, kar sem spravil skupaj in bi rad še dodelal, da ne bi ostalo v takem stanju. Rad bi le obdržal ta kos zemlje z novo hiško, nič več. Drugo ne rabim, sam znam vse delati, pa se bom že znašel naprej. Ne bi pa rad, da mi to vzamejo ali celo porušijo, ker še nimam vseh papirjev za to novogradnjo, ki je na starih temeljih.« Volje do dela in novega življenja, ki si ga ustvarja od začetka, Vladu ne manjka: »Rad bi kdaj tudi svojo družino, pa bomo še videli. Saj je Kriteriji sprejemanja EU, Velika noč in Turki Pretekli teden sta tako rekoč sovpadala dva med sabo popolnoma nepovezana ter tuja si dogodka. Kot vam je verjetno vsem znano, smo pretekli vikend praznovali veliko noč. Eni zato, ker jih k temu napeljujejo religiozna čustva, drugi bolj zato, ker se čez te dni da kaj finega pojesti, tretji spet zato, ker velika noč prinaša dela prosti ponedeljek. A skoraj istočasno se je na precej bolj profanem področju zgodil dogodek, ki ga marsikdo ni opazil. Evropske ankete javnega mnenja so namreč pokazale, da kar deset odstotkov evropskih državljanov bolj podpira vstop Ukrajine kot pa Turčije v EU (približno 55 odstotkov podpira vstop Ukrajine, vstop Turčije pa približno 45 odstotkov). Kaj nam torej ta dva dogodka povesta? V prvi vrsti seveda to, da smo praznovali veliko noč in da Evropejci raje kot Turke v svoji družbi vidijo Ukrajince. Seveda, to je jasno vsakemu. A vprašajmo se, zakaj Evropejci v svoji družbi raje vidijo Ukrajince in ne Turke? In kaj ima to z veliko nočjo? Turčija je nedvomno država, ki si zelo želi najti svoje mesto znotraj EU. A po drugi strani si to svoje mesto prav tako želi najti tudi Ukrajina. In hkrati močno dvomimo, da bi večja želja ene ali druge države vplivala na naklonjenost članov tej ali oni državi. A vendar, po drugi strani je Turčija država, ki ima velike probleme pri sprejemanju evropskih standardov ter zakonodaje; včasih je potreben zelo konkreten in nič kaj politično taktičen pritisk s strani EU, da se določeni zakoni sprejmejo (ali določeni ne - spomnite se samo poigravanja s preganjanjem prešuštev). Kot taka je Turčija zagotovo zelo težak zalogaj za EU, ki naj bi vseeno temeljila na pravu in spoštovanju določenih, vsem skupnih norm. A po drugi strani, kaj pa se dogaja v Ukrajini? Bodimo pošteni, te države vsekakor ne bi mogli razglasiti za ponos in steber vladavine prava, demokracije in tako dalje. Čeprav gredo stvari na bolje, se vseeno ne spremenijo čez noč, ne glede na to, kako močno si to želimo. Tako da tudi na tem področju ne najdemo nobenih pravih vzrokov, zakaj si Evropejci bolj želimo k sebi stisniti Ukrajince in ne Turke. In še bi lahko naštevali primere, v katerih sta obe državi izenačeni in ki ne pojasnijo vzroka rezultatov raziskave. A pojdimo raje k temu, ki najverjetneje pojasni rezultate: pri Evropejcih sploh ne gre za to, da bi pri odločanju, koga želijo imeti ob sebi, upoštevali tiste temeljne vrednote in spoštovanje teh vrednot, na katerih naj bi slonela EU, ampak gre predvsem zato, da se bojim tistega, kar je neznano. Oziroma tistega, kar ni enako nam, naši kulturi. In če Turčija v ničemer drugem ni slabša kot Ukrajina, ali pa je morda celo boljša kandidatka, pa vseeno pade na enem izpitu: je namreč muslimanska. Celotna Evropa pa krščanska (z vsemi izpeljankami krščanstva). In to je, se bojim, tisti poglavitni razlog, zakaj Evropa zavrača Turčijo in zakaj Turčija nikoli ne bo bolj zaželena kot pa najbolj zabačena in skorumpira-na "evropsko-krščanska" država. Seveda se tukaj uporabljajo predvsem termini tipa "dva različna kulturna miljeja" in podobni, ampak v bistvu gre za to: oni so muslimanski, mi pa krščanski. In ta vzorec (nevede) izražajo tudi tisti Evropejci, ki zase trdijo, da so ateisti. S tega vidika je teza, da je za Evropo bistveno določilo (tudi) krščanstvo, povsem pravilna. In velika noč kot največji praznik krščanstva ter rezultati ankete sta le dve plati istega kovanca. Ironično je le to, da tisti, ki najbolj zagovarjajo primat krščanstva v evropski kulturi, nekako pozabljajo na eno izmed največjih maksim krščanstva: ljubezen in sprejemanje bližnjega - ne glede na to, ali je pravo - ali krivo-verec. Gregor Alič najprej treba zgraditi 'štalco' in jo 'poštimati'. Ne gre brez kopalnice in toplote, če so deca. V takem kot je zdaj, ne bi mogli biti. Rad bi si uredil življenje in nikoli več živel tako kot prej!« In kot še pravi, je in bo sam naredil največ, kar lahko. Toda brez pomoči bo vse veliko težje, pri težavah, ki se mu postavljajo na pot, pa je breme kljub izjemni volji in pogumu lahko pretežko. Zato prosi za delček razumevanja in pomoči tam, kjer sam s sosedi ne zmore: za vodovodni in lastni električni priključek. Foto: SM Ptuj • Era in in kupci so darovali Za sončke Ptuja V prostorih Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož je bila 24. marca krajša slovesnost. Na njej je direktor Erinega hčerinskega podjetja Era SV Ptuj Ivan Rojs v imenu delniške družbe Era Velenje in hčerinske družbe predsedniku Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Vilibaldu Tomašiču in vodji centra Sonček Milanu Klajnšku izročil Erino donacijo v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Kot je znano, je od decembra lani do marca letos v Erinih prodajalnah potekala dobrodelna akcija Podariš enega, osrečiš dva, v kateri so zbrali 1,5 milijona tolarjev. Ob vsakem nakupu plišaste igračke Erik v vrednosti 795 tolarjev so 400 tolarjev namenili v dobrodelne namene. Po 500 tisoč tolarjev so tako podarili centru Sonček Ptuj, varstvenemu delovnemu centru Ježek Velenje in centru Sonček Celje. Foto: Črtomir Goznik 500 tisoč tolarjev za zdravstveno terapevtsko kolonijo "Era že od začetka obstoja, to je več kot 50 let, deluje na področju dobrodelnih akcij, sodeluje z okoljem, predvsem s tistim, v katerem živi in dela. Ena od teh dobrodelnih akcij je bila tudi ta Podariš enega, osrečiš dva, ki je trajala tri mesece, v kateri smo prodajali maskoto hrčka Erika. Mislim, da je donacija prišla v prave roke. Ptujski center Sonček je znan po dobri organizaciji, po številnih uspešno izpeljanih projektih. Uspešno bodo z donacijo, tako sem prepričan, izpeljali tudi terapevtsko kolonijo," je ob predaji donacije povedal direktor Ere SV Ptuj Ivan Rojs. Za donacijo se je zahvalil predsednik Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Vilibald Toma-šič. "Zahvaljujem se za vašo akcijo, zahvaljujem se vsem kupcem, ki so kupovali te hrčke in s tem prispevali, da bomo lahko lepše preživeli našo zdravstveno terapevtsko kolonijo, ki jo organiziramo vsako leto junija. Letos jo bomo poskušali organizirati v Šibeniku, ker se trudimo, da kolonija ni samo zdravstvena, ampak je tudi neke vrste po-čitnikovanje, ker marsikdo od naših uporabnikov sploh še ni bil na morju. Mislim, da je to prava pot, da jim ga poskušamo pokazati. Sredstva donacije bomo lahko uporabili tudi za terapije, ki jih izvajamo v naših prostorih na Osojnikovi 9 na Ptuju." MG Ljubljana • Tekmovanje mladih glasbenikov Jan in Julija na državnem tekmovanju Od 17. do 20. marca je bilo v Ljubljani državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Letošnje je bilo že štiriintrideseto, organizirata pa ga Svet za glasbeno izobraževanje Slovenije in Zveza slovenskih glasbenih šol. Na letošnjem tekmovanju sta bila zelo uspešna tudi dva učenca ptujske glasbene šole. Letošnjega tekmovanja se je v kategoriji 1 b (tekmovalci so razdeljeni v starostne skupine) udeležil tudi Jan Mez-narič, ki se četrto leto uči pozavno pri Marjanu Rusu. Jan je že odlično nastopil na regijskem tekmovanju v Mariboru, kjer je dosegel zlato priznanje, na državnem tekmovanju pa je bil v svoji kategoriji najvišje ocenjen izvajalec, prejel je preko 77 točk (za zlato je potrebno doseči 95 točk). Na tekmovanju je bila obvezna skladba Johan- na Adolfa Hasseja Bourree in Menuet, po lastni izbiri pa se je Jan skupaj s svojim mentorjem odločil za Largo Georga Friedricha Haendla. Na klavirju je Jana spremljal Tom Hajšek. Jan Meznarič je doma iz Zabovcev, obiskuje pa sedmi razred osnovne šole v Markovcih. Povedal nam je, da se je za tekmovanje dobro pripravljal, da je vadil po dve uri na dan, z mentorjem pa sta delala več, kot znaša šolski urnik. Posebne treme na tekmovanju ni imel. Sicer pa se Jan poleg pozavne uči tudi bariton, potihem pa računa, da bi se po osnovni šoli vpisal na srednjo glasbeno šolo. Julija Furek s profesorjem Boštjanom Vavhom Jan Meznarič s profesorjem Marjanom Rusom Sodeluje tudi v pihalnem orkestru v Markovcih ter pri mladinski godbi v glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Julija Furek obiskuje tretji razred tolkal pri profesorju Boštjanu Vavhu na glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Odlično se je odrezala na regijskem in državnem glasbenem tekmovanju, tekmovala je skupaj z učenci srednjih glasbenih šol, čeprav obiskuje nižjo glasbeno šolo. Na tekmovanju je dosegla bronasto priznanje. Kot obvezno skladbo je izvajala priredbo Violinskega koncerta v a-molu Johanna Sebastijana Bacha na marimbi (afriška inačica ksilofona). Za svobodno skladbo sta se z mentorjem odločila za Rythmic Evgena Bozze, to je skladba dobesedno za vsa tolkala (timpani, mali boben, triangel, tamburin, kastanjete, zvonovi, vibrafon, ksilofon), kot tretja pa je bila skladba Waltz king Billa Mollenhofa. To je skladba za vibrafon s štirimi palčkami. Julija Furek je doma iz Vidma pri Ptuju, obiskuje pa 3. letnik ptujske gimnazije. Svojo glasbeno kariero bo nadaljevala, že drugo leto se bo vpisala tudi na srednjo glasbeno šolo v Celju. Franc Lačen Od tod in tam Ormož • Igrajmo se gledališče Minuli četrtek je na odru ormoškega doma kulture JSKD - izpostava Ormož organizirala območno srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališče, dan kasneje pa še podobno srečanje lutkarjev. Predstavilo se je šest gledaliških skupin. Kot prvi so nastopili gledališčniki dramskega krožka OŠ Velika Nedelja, ki ga vodi Gordana Črnivec z igrico Enkolsa Vike Grobovšek. Mini gledališče OŠ Kog (na sliki) je izvedlo igrico Iščemo zaklad, ki jo je napisala njihova mentorica Milena Orešnik. Gledališki krožek OŠ Ormož vodi mentorica Irena Blagovič, kije s svojimi učenci pripravila predstavo Pika (Astrid Lindgren/Andrej Rozman). Učenci OŠ Ivanjkovci so nastopili kar dvakrat. Prvič se je predstavil plesni krožek s plesno dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža v mentorstvu Brigite Zavec. Dramska skupina Dioniz, ki jo vodi Tatjana Majdič, pa je pripravila Lahko noč, hudoba Vike Grobovšek. Pravljični krožek razredne stopnje OŠ Miklavž pri Ormožu je zaigral Bremenske mestne godce (Laszlo Varvasovszky/Slavnko Šerc). Na nastop pa jih je pripravila Mojca Novak. vki Hajdina • Razstava ročnih del Foto: Črtomir Goznik V kulturni dvorani občine Hajdina so v soboto dopoldan odprli razstavo ročnih del društva žena in deklet občine Hajdina, ki so vso jesen in zimo pridno vezle, kvačkale, pletle. Ustvarile so nešteto dragocenih ročnih del, ki lepšajo njihove domove. Njihovo prizadevnost in zagnanost, ki je neprecenljive vrednosti, saj gre tudi za ohranjanje tradicije iz preteklosti, je še posebej pohvalil hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je razstavo tudi odprl. Pozval jih je, naj s svojim dragocenim poslanstvom nadaljujejo in v svoje vrste pritegnejo tudi mlade iz osnovne šole Hajdina.Vkulturnem programu so nastopili Ljudski pevci DU in KPD Stane Petrovič Hajdina, ki jih vodi Maks Kampl, Ljudske pevke Hajdina in Marija Markovič. MG Ptuj • Na ogled makete M. Gabrovca V petek so v galeriji Magistrat odprli razstavo z naslovom Santa Maria. Gre za modele Kolumbovih jadrnic, ki jih izdeluje Ptujčan Milan Gabrovec, pri tem pa uporablja izključno naravne materiale, vezano ploščo, mahagonijev furnir in bukov les. Jadra so iz platna, povezana pa so z vrvico iz konoplje. Z modelarstvom se Milan Gabrovec ukvarja več kot trideset let, intenzivneje pa zadnjih deset let po obisku Narodnega muzeja v Londonu. Načrte za Kolumbove jadrnice si je priskrbel v puljskem pomorskem muzeju. Vsako leto naredi po eno ladjo. Prva, ki jo je naredil pred 30 leti, je razstavljena v muzeju v Beogradu. Na odprtju razstave je o modelarstvu Milana Gabrovca ter o vrednotenju in simboliki ročnega dela dandanes govoril Franc Milošič, novinar in rezbar, član slovenskega Združenja modelarjev in rezbarjev lesa. Za popestritev programa je poskrbela flavtistka Monika Šegula, dijakinja Gimnazije Ptuj. Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan. Fl Foto: vki Foto: Fl Maročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ NAROÙLNICA ZA StajenUTZmiïi Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. www.aerobika.net Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DOPONEDEUKAZJVTRU DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite. Vsak četrtek ob 20.00 uri moćm í©- miómus^' 7 7 -X 7. Ans. BRANETA KLAVZARJA - Ptica selivka 6. IGOR In ZLATI ZVOKI - IMinili sta že leti dve 5. Ans. DORI - Ljubim In ljubljen sem 4. Ans. IVIARZEL - Muzilca nocoj igra 3. JOŽE GALIČ In GLASBA Iz SLOVENIJE - Moj Abraham 2. Ans. CVET - Splavar I.ROKOVNJAČI-NašCas 1.K0IVIPR0IVIIS-Vročina in mraz 2. NATALIJA & BOlVIBASTIK FANTASTIK - Dva policaja 3. HELENA BLAGNE - Zrele žensice 4. NINA PRIGL - Dežela sanj 5. KORADO - Oprosti 6. DANI GREGORC - Nii več 7. OBJEM - Kavboj -crciilHU'^- Poskočnih 7 Veličastnih 7 Ime in priimek: , Ttel. številka: _ _ Glasujem za: _ h na naslov: MEG A MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nsgrsdo praJnfiBi vika Solina, Kolodvorska 2, 2270 Ormož v Štajerski TEDNIK in AERèDIKE MÍŘM Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: me in priimek: Roman Habjanič Lancova vas 85,8884 Videm pri Ptgju Nagrajenec prejme nagrado po pošti. KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ z.o.o. 2250 PTUJ, Mil