»LAS1L0 DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDO-XKIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, IæKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
lazgovor z direktorjem RIZ Zagrel^ Krešam Piâkiil'iéem, dipl. ©ee®
Učenci drugega letnika Iskrine poklicne šole (od leve)" Kohont, Kalan, Gladovlč, Nič — pri praktičnem pouku (finomehanika). Slika jih kaže pri izdelovanju sestavnih delov priprave za montažo peresnih stavkov
¥ ZP Iskra ni več subsidiarne odg© v ©masti med organizacijami
V ZP ISKRA ne bomo v statutu podjetja in v medsebojnih pogobah med ZP in posameznimi organizacijami določili subsidiarno odgovornost za obveznost organizacij tovarn v sestavu ZP. Kakor smo že obvestili člane kolektiva je v novembru 1968 Zvezna skupščina sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o podjetjih.
Najznačilnejša novost tega zakona je, kar velja za združena podjetjapda ni več ; uzakonjena iakoimenovana subsidiarna odgovornost za obveznosti organizacije v sestavu ZP. To se pravi, da ni več v zakonu določeno, da so za obveznosti in v tej posledice tudi za izgubo ene naše organizacije — tovarne, po samem zakonu odgovarjale druge organizacije tovarne v sestavu ZP.
Določbe zakona o spre-
¡gprašanje:
¡Preteklo lečo je : bilo: za' tZ želo značilno in ‘po-embno, ker so v njem pa-' C usodne.,; odločitve - za na-Sjnji razvoj te delovne or-mzacije. Med ‘temi bdlocit-imi je imed najpomemb-y širni Vstop RIZ Zagreb v fruženo • podjetje,», v t katero : tovarna dolgo časa vlaga-; obsežna sredstva, to sta isti tovarna televizorjev v bnju in tovarna polvodni-¡v v Zagrebu. Kako oce-kjete preteklo leto in kako ; z njim zadovoljni?
Odgovor:
Preteklo leto je prineslo iolnitev želja, načrtov in ;ov vsakega elana našega lovnega kolektiva. Danes iko . rečem, da ga ni- v naši lovni organizaciji, ki ne' bil- prepričan, da je leto. 58' pokazalo, da so naše jžnosti še večje. Menim,.
: je tako prepričanje;: v ko-itivu V tisto ‘ najiepšeL’ kar 's bo spominjalo na minu-leto.
Zelo važno je tudi, da to se združili v ZP Iskra , da je steklav proizvodnja tovarni TV v Sluriju in to-nli polvodriikov -v Zagre-i. Razveseljivo 'je nadalje, r so v tem let,u naše tovar-specialmh. in telekomuni-cijskih naprav, kakor tu- -.oddajnikov., . dosegle . iz-, dno ; hiter in kvaliteten poit. K temu- sodi tudi ob-' iva’našega instituta. ‘.
Glede vprašanja,, ali ‘sem dovoljen,~ne bi rad,, da bi li razočaram nad mojim sgativniih odgovorom. -De-isko riisem zadovoljen,, ker m, da bi lahko, dosegli še iljše rezultate, razen, tega Č- menim-, da je direktor, je. zadovoljen z doseženi-i Rezultati - izgubil osnovne • edisppzičije za izvajanje ¡te vloge in naloge, ki mu je .- poveril delovni. kolek- ■ to je. stremeti za nadalj-im. razvojem in napredni podjetja..
iprašanjer
Ml se že; čutijo: neke pozi-, 'ne posledice , integracije, 5de na to, da je' preteklo st .mesečev po njeni, ures-Eitvi -ih aji štejete, iz vaj a-e nalog- integracije za naje 'ihehibriejše? ‘ "
Odgovor:
Vselej. sem. trdil,- da pri s v. Jugoslaviji: pričakuje-? od integracije Hitre re-ltate, a pri tem z ničemer pospešujemo, tega proce-
sa. Na proizvodno integracijo 'namreč, ne navezujemo tudi integracije Sredstev, it. j; bank,, kar.- je vsekakor; ne? gafcivnp, dejstvo. Dosedanje^ obdobje prav gotovo' ni' omembe vredno, toda mislim;! če ga presojamo.. skupno z našimi . dogovori v letu 1967, ko-smo: že; vplivali na specializacijo, lahko rečemo, da je bilo kljub temu koristno.
Kadar govorimo o integraciji nekaterim ljudem žal' še ni. jasno, da obstoječa pokrivanja v proizvodnem programu' niso; osnovni' činitelj; Veliko bolj. važno je, da smo preprečili že doslej : dvojni program.- v proizvodnji . pol-vodnikov, radijskih sprejemnikih in feritih. in to, 'da . ne bomo dovoljevali novih prekrivanj v programih. Obstoječo „dvojno proizvodnjo'- bomo trešj 1 i s 'ppstppnim an razumnim tempom, ko. bodo dane pozi t i vne okol iščine ^ tako, da; noben partner od drugega ne bo zahteva! nadomestilo za svoje žrtvi. Povsem semč prepričan, da bo do takih okoliščin prišlp in jih tudi- bomo izkoristili,:
Vprašanje:
Kaj pričakujete' od integracij, -za RIŽ in od nje v letošnjem letu»
membah in dopolnitvah temeljnega zakona o podjetjih; poudarjajo, da : sedaj . ; za svoj e . obveznosti
odgovarja samostojna organizacija — ■ tovarna do - vrednosti sredstev', ki jih uporablja in. z -njimi razpolaga, sredstev-, ki jih je iz svojega .dohodka ali iz svojih skladov vložila v skupne sklade ;podjetjat,iz sredstev, ki jih ■je vložila .v druge organizacije — tovarne, izvzemši sredstev, k: jih je prenesla ene iz naslova opravljenih proizvodov : ali Opravljenih storitev. V posledici tega pr de lahko tudi organizacija v stečaj po zakonu o prisilni poravnavi.- in stečaju, to. se pravi v prisilno likvidacijo, Spremembe tega zakona pa do-: -puščajo, da se lahko subsi--djarna' -čidgovornost, to se pravi, da odgovarjajo za obveze in morebitne izgube ene organizacije .ostale organizacije, to je pri naš-.konkretno tovarne,, določi s statutom Z P ali pa s pogodbami, ki jih ima vsaka organizacija — tovarna v ZP.
. .Delavski svet ZP je v zvezi sitem na svojem 4, zasedanj u sprejel sklep naslednje vsebine:
»DS ZP naroča vsem delavskim -svetom organizacij, da v roku 10 dni sporočijo generalnemu direktorju ZP s sklepom svoje stališče ali naj sc ali ne v 'statutu ZP
ISKRA Kranj uzakoni subsidiarna odgovornost organizacij v sestavu ZP v skladu z določili Zakona o . spremembah in dopolnitvah Temeljnega. zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 48/68)i«
, Organizacije • v sestavu. ZP ISKRA Kranj so na podlagi tega1' sklepa;; podale-,;; stališča, o tem, -ali se v statutu ZP določi ali ne določi subsidiarna odgovornost za obveznosti organizacij ZP, kot sledi;.. :
Stališča- organizacij, ali se v statutu ZP določi ali ne določi subsidiarna odgovornost
Elektromehanika	ne
.Avtomatika	ne
Elementi.	ne
Aparati	' ne
Naprave; -	' '	ne
Kondenzatorji	ne
Avtoeîêktrika	ne
Instrumenti	ne
Usmerniki	ne
Polprevodniki	na
PSÔ	ne
Nabavna org.	ne
RIŽ; ■-	. ■ 113
Elektronika	da
Elektromotorji	' da
Orodjarna	da
Zavod za avtomat.	da
Sprejemniki brez izjave
Glede ha: to bo generalni direktor na prvem zasedanju DS 'ZP predložil naslednje sklepe:.-
1. Na podlagi stališč delavskih svetov organizacij v sestavu ZP ISKRA Kranj, DS ZP ugotavlja, da je večina delavskih .. svetov organizacij ZP za to, da se v statutu ZP ISKRA Kranj in tudi v medsebojnih pogodbah ; med ZP in posameznimi organizacija*
(Dalje na 8. strani)
(Dalje na 2. strani)
Proizvodnja ZP v 1968
		v 000	din
Organizacija	Plan	Izpolnitev	% ;
ELEKTROMEHANIKA	244.581	247.841	101,3
ELEMENTI	83,480	93.369	111,8
AVTOMATIKA	60.272	61.030	101,3
SPREJEMNIKI	48.886	29.933	61,2
APARATI	49.563-	51.381	103,7
avtoizDelki	115.000	112.767 ■	98,1
ELEKTROMOTORJI	22.903	27.018	118,0
NAPRAVE	32.589	23.495	72,1
ELEKTRONIKA	16.427	16.232	93,8
KONDENZATORJI	44.762	35:833	80,1
INSTRUMENTI	16:854	21.493	127,5
POLPREVODNIKI	20.990	19.685	93,8
USMERNIKI	9 021	9.381	104,0
RIZ	183.315	160.052	87,3
ORODJARNA	3.012	1.508	50,1
MIKRON	16.505	6.579	39,9
SKUPAJ TOVARNE	968.160	917.597	94,8
SKUPAJ (brez RIZ)	; 784.845	757.545_	96,5
ZZA	40.203	50.868	126,5
PSO	13.951	14.237	102,1
BAŽ	. 1.500	2.054	136,9
SKUPAJ PODJETJE	. 1,023.814	- 984.756 .	96,2
SKUPAJ (brez RIZ)	840.499	824.704	98,1
»Elektromehanika« Kranj
■

Občni zbor sindikalne organizaelfe
Kranj, 17. januarja — Ta dan so se v dvorani delavskega samoupravljanja zbrafli delegati sindikalnih podružnic delovnih enot k občnemu zboru sindikalne organizacije. Navzoči so bili tudi predsednik rep. sveta zveze sindikatov Tone Kropušek, predsednik rep. odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik, predsednik obč. sind. sveta Stane Božič, zastopniki sindikata nekaterih podjetij ter predstavniki ZP Iskra in kranjske tovarne.
V svojem referatu je predsednik sindikata kranjske tovarne Janko Košnik izčrpno poročal o delu sindikata v pretekli mandatni dobi. Če izvzamemo nekaj misli o proizvodnji, o čemer poročamo v našem glasilu vsak mesec, so bile glavne misli naslednje:
—	relativno nizki OD
—	nestimulativno nagrajevanje strokovnjakov
—	zastajanje v tehnologiji
—	zastarela oprema in stroji
—	skupne službe ZP niso dovolj učinkovite
Ko je predesdnik govoril o delu sindikata v preteklih dveh letih je dejal: »čeprav smo v tem času dosegli lepe uspehe, še nismo zadovoljni. Naši načrti se zaradi objektivnih vzrokov niso odvijali, kot je bilo mišljeno. So pa tudi problemi, ki izvirajo iz internega urejevanja medsebojnih odnosov. To je regulacija osnov in meril za nagrajevanje po delu vseh delovnih enotah tovarne pod enakimi pogoji. Pri tem je treba razumeti, da se OD lahko povečuje le v obsegu, ki ga dopušča gospodarska zmogljivost. Osebni dohodki naših delavcev so se vsako leto povečali, vendar še vedno zaostajajo v celotnem gospodarstvu in družbenih službah. Lansko leto se je z vso ostrino pokazala neenakost pri možnosti formiranja in delitve dohodka v raznih dejavnostih neodvisno od osebnega in intenzivnega dolar Prav zato so bile razne proizvodne dejavnosti in družbene službe v neenakopravnem položaju, kar je bi-
stveno vplivalo na razlike v osebnih dohodkih delavcev.«
V nadaljevanju je predsednik med drugim dejal: »Najobčutljivejša točka so OD, ki jih vedno obravnavamo
Predsednik sindikata Janko Košnik je na občnem zboru izčrpno poročal o delu sindikata v pretekli mandatni dobi v kranjski tovarni
najbolj kritično. Vemo, da so najnižji in najvišji OD manjši kot drugod. Razmerje 1:5 ali 6 ni pretirano, problem je razdelitev znotraj tega razmerja, nagrajevanje dela po normi in času, nagrajevanje strokovnjakov itd. Vemo, da je preseganje norm ponekod nenormalno in da so nekateri strokovnja-
Razgovor z direktorjem RIZ. ».
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odgovor:
Na že omenjenih osnovah bomo zlagoma in sistematično delovali v letošnjem letu in upam, da nam bo prineslo korak naprej v združevanju in usmerjanju sil nad
16.000	članov naše združene gospodarske organizacije.
sem, da bodo v letu 1970 dosegli poprečje 1000 N din neto na zaposlenega. Tak porast osebnih dohodkov je veliko višji od splošnega porasta osebnih dohodkov v Jugoslaviji, to pa je pomembno za še večje zaupanje delovnih ljudi v lastne sile.
Vprašanje:
Osebni dohodki so v Rižu še vedno zelo nizki, čeprav so se v zadnjem obdobju dvignili poprečno za 14 %. Ali delavci v Rižu lahko upajo na nadaljno rast in v kakšni meri?
Vprašanje:
Želite morda izjaviti še kaj, o čemer ni bilo vprašanja?
Odgovor:
Osebni dohodki rastejo v poprečju in bodo letos predvidoma prešli poprečno raven 800 N din neto na zaposlenega v Rižu, medtem ko so znašali v začetku reforme okrog 400 N din. Prepričan
Odgovor:
Rad bi, da bi v letošnjem letu naša delovna organizacija in celotno združeno po djetje doseglo rezultate, ki smo jih predvideli v naših planih in, da bi pri tem dosegli večji vpliv proizvajalcev na rešitve in odločitve v okviru celotne družbe. Pri tem zlasti mislim na oblikovanje družbeno-ekonomske politike in ukrepov za njeno uresničitev.
-NT-
ki preslabo stimulirani za svoje delo.«
»Posebna skrb« — je nadaljeval predsednik — »je veljala tudi prehrani in stanovanjski problematiki. Opažamo, da je še vedno veliko ljudi, ki jim je topli obrok prva hrana, zato smo se zavzemali, da bi bil topli obrok kvaliteten in, po sprejemljivi ceni. — Sredstva za stanovanjsko izgradnjo so iz leta v leto večajo zaradi večjih OD in deloma zaradi sklada skupne porabe. Letno znašajo okrog 2,5 milijona N din, ki jih vračamo banki. S tem si omogočamo najemanje kreditov, obenem pa imamo uve-rena tudi predplačila oz. lastne prispevke interesentov. Situacija stanovanjskega fonda se je prav zato dokaj izboljšala. Pri tem gre pretežno za odkup in kreditiranje individualnih gradenj, skrbeti pa bo tudi treba za stanovanja delavcem, ki 'se v tak način preskrbe stanovanja ne morejo vključiti.«
Iz referata je bilo razvidno, da tehnologija v proizvodnji nazaduje, čemer bo treba posvetiti posebno skrb. Zastarela in dstrošena oprema ne more nuditi kolektivu možnosti za še večjo proizvodnost in kvaliteto. Spričo vse ostrejše konkurence ha tržišču bo treba čim hitreje modernizirati proizvodne zmogljivosti ter uvesti sodobnejšo tehnologijo.
Kot 'vse kaže, je sindikat posvečal dokaj šno pozornost odnosom v okviru združenega podjetja Iskra. Podpiral je vse akcije združenja. Referat o sodelovanju, pa je med drugim nakazal, da tovarna dobro sodeluje s PSO in Nabavo ZP, dočim kaj takega ne morej o trditi za strokovne službe ZP. Kot vse kaže, so problemi različni, prepočasna in neučinkovita pomoč za izboljšanje gospodarskega položaja v tovarnah ki delajo z izgubo, preveliki stroški, ki po mnenju sindikata dokaj presegajo vrednost opravljenega dela in zato zahtevajo, da se čdmprej pripravijo objektivnejše osnove in merila za obseg in vrednost storitev.
Kritično so bile obdelane tudi čakalne ure, kd jih povzroča neenakomeren potek dela. -čakanje na delo je plačano in predstavlja čisto izgubo. Dosti je sicer objektivnih vzrokov, vendar analize kažejo, da je individualnih tudi precej. Kolektiv ne more trpeti, da bi zaradi slabega in časovno neusklajenega razporeda dela izgubljali čas. Kot kaže je sindikat zelo resno in z vso ostrino načel to vprašanje.
Delo glavnih komisij . (za športno dejavnost, za kulturo in prosveto, za socialna vprašanja, org. komisija, za aktiv borcev NOV je v glavnem teklo po planu oz. 4v mejah možnosti. Vse komisije so uspešno delovale. Kaj več o tem bomo poročali v naslednjih številkah.
Delovno predsedstvo na občnem zboru sindikata »Elektron hanike« v Kranju
Razprava je potrdila že v referatih nakazane probleme. Prave, razgibane razprave, ni bilo čutiti, kar kaže, da je bil referat dobro pripravljen. Izstopala sta le dva vprašanja in sicer: »Ali je preventiva v zdravstvu v nazadovanju? Zastopnik ambulante je namreč dejal: » Po številu je bolnikov res manj, podal j ša-
le pa so se boleznine!«, Drugo vprašanje: »Zakaj: v januarju toliko zas jev ...«? Obe vprašanji zaslužili večjo pozornost, I ti, kot vse kaže, je to res problem in izredne važno za kolektiv, zato obstaja p pričanje, da bo sindikat 1 prej o tem razpravljal sprejel zadevne sklepe.
Združeno podjetje »ISKRA« Kranj
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBUAJ Montažni sektor,
sprejme v delovno razmerje več sodelavcev na nasl nja delovna mesta:
i	a
I	a I » I 0
“ ra
S |
a S
ii
li
VODJA TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoj: VS II ali I. stopnja elektrotehnične fakuiti
(šibki tok), z 10-Ietno prakso;
TEHNIČNI REFERENT v tehnični službi sektorja (2 delovni mesti)
Pogoj: VS II. ali I. stopnja elektrotehnične smeri (i ki tok), s 5-letno prakso
SS — elektro stroke z najmanj 10-letno prakso; VODJA SLUŽBE GOSPODARSKEGA ODDELKA Pogoj: diplomirani ekonomist II. ali I. stopnje s 5-lel prakso;
NABAVNI REFERENT
Pogoj: elektrotehnik ali ekonomski tehnik
TEHNIČNI REFERENT (2 delovni mesti)
Za vodenje gradnje investicijskih objektov — telekc Pogoj: VS I. stopnja elektro fakultete — šibki tok, TSš — elektro stroke s 5-letno prakso VK z 10-letno prakso na gradnji ali vzdrževanju ATI REFERENT
Pogoj: elektrotehnik (šib. tok), ali VK delavec tt stri VODJA GRADBIŠČ
Pogoj: elektrotehnik (šibki tok) ali VK delavec 1.1, sl ke za vodenje^gradbišč na določenem področju ali Sternih;
DELOVODJA (2 delovni mesti)
Pogoj: VK delavec 1.1. stroke za vodenje montaž A PREIZKUSNI TEHNIK (3 delovna mesta)
Pogoj: elektrotehnik (šibki tok) ali VK delavec 1.1. sl ke z daljšo delovno dobo na montažah ali vzdrževal ATC in VF naprav.
VIŠJI MONTER (2 delovni mesti)
Pogoj: VK delavec 1.1. stroke PRESKUŠEVALEC (5 delovnih mest)
Pogoj: VK delavec za dela na ATC, VF in TK napra' MEHANIK (5 delovnih mest)
Pogoj: VK ali KV delavec za dela na ATC, VF ter napravah
MONTER (13 delovnih mest)
Pogoj: KV delavec za dela na montažah ATC, VF in napravah’;
ZA MONTAŽNI ODDELEK II, BEOGK
DELOVODJA (2 delovni mesti)
Pogoj: VK delavec 1.1. stroke' za vodenje montaž I VIŠJI MONTER (2 delovni mesti)
Pogoj: VK delavec 1.1. stroke PRESKUŠEVALEC (8 delovnih mest)
Pogoj: VK delavec za dela na ATC, VF in TK napra
Dsebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dol kov »ISKRA« PSO.
Pismene ponudbe pošljite Kadrovski službi Proda servisne organizacije Združenega podjetja ISKRA Ki Ljubljana, Masarykova 15.
Oglas velja do zasedbe delovnih mest.
2
Javna obravnava predloga spreltiemb In dopolnitev nekaterih določil statuta ZP v zvezi s spremembami in dopolnitvami Temeljnega zakona o podjetjih
.......................
!	VSEM ČLANOM DELOVNE	I
SKUPNOSTI ZP ISKRA	1
V 48. številki Uradnega lista SFRJ, z dne 20. novembra 1968 je bil objavljen Zakon = o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih. (Ur. list SFRJ, št.	17/65	5
in 31/67), ki so pričele veljati 28. novembra 1968, uporabljajo pa se od 1. januarja	1969.	E
Ker so te spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih narekovale nekatere g spremembe in dopolnitve našega statuta, kateri je bil sprejet še v času veljavnosti	s
prvotnega besedila Temeljnega zakona o podjetjih, je bilo nujno čimprej uskladiti	dolo-	s
čila našega statuta z novelo zakona, zlasti tista, ki obravnavajo firme organizacij,	ref e-	E
rendum, odgovornost in arbitražo.	j|
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiinuiiiiiiHimiiimiiiiiiiiiiiimiiSiiiiiiiiiiiiiiiiilif
| Imenovan je bil team za spremembe in dopolnitve statuta ZP zaradi uskladitve njegovih ioločil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih, ki je dne I januarja 1969 pripravil osnutek sprememb in topolnitev statuta ZP za obravnavo na uprav-jem odboru ZP po čl. 184/1 statuta ZP.
I	Ta osnutek je bil predložen upravnemu odlom ZP in Komisiji za spremembe in dopolnit-[e statuta ZP. Komisija je osnutek obravnavala e pred sejo upravnega odbora ZP in dne 21. hnuarja ■ 1969- podala upravnemu odboru ZP svoje pripombe na ta osnutek.
I	Upravni odbor ZP je na svoji 9. seji dne 23. januarja 1969 obravnaval osnutek in pripombe Sanj, ter sprejel naslednji sklep:
I	»69) UO ZP je obravnaval osnutek sprememb a dopolnitve statuta ZP ISKRA KRANJ, ki ga je predložil team za spremembe in dopolnitve statuta ZP zaradi vskladitve njegovih določil f Zakonom o spremembah in dopolnitvah Te-peljnega zakona o podjetjih ter pripombe Ko-pisije za spremembe in dopolnitve statuta na ja osnutek in na temelju čl. 184 statuta ZP Menil:
i	a) Upravni odbor je usvojil pripombe Komisije za spremembe in dopolnitve' statuta na Išnutek, ki ga je predložil team za spremembe p dopolnitve statuta zaradi uskladitve njegovih foločil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih in daje ta osnutek v prečiščenem besedilu kot predlog v Obravnavo delovni skupnosti ZP ISKRA KRANJ.
Ib) člani delovne skupnosti, organi upravljanja in družbene organizacije naj do 15. februarja 1969 podajo na predlagane spremembe in lopolnitve statuta ZP svoje pismeno obrazložene pripombe oz. predloge, ki naj jih v omenje-|em roku pošljejo na naslov: ZP ISKRA PRANJ — Strokovne službe — Organizacijsko-fcadrovsko področje, Kranj, Oldhamska 2 (tov. plaveč Igor).
ji Ç) Upravni odbor ugotavlja, da so predlagale spremembe in dopolnitve statuta ZP najnujnejše in so pogojene s spremembami in dopolnitvami Temeljnega zakona o podjetjih, ki se uporabljajo od 1. januarja 1969; glede kompleks-gib sprememb in dopolnitev statuta ZP in pri-Iggoditve njegovih določil že sprejetim amand-pajem pa je generalni direktor že imenoval «osebne strokovne skupine, ki naj pripravijo »trezne predloge v najkrajšem času.«
J Predlog sprememb in dopolnitev statuta ZP, Rterega daje upravni odbor ZP v smislu člena P/l, statuta ZP v obravnavo članom delovne skupnosti, se glasi;
!	I.
člen 6. statuta ZP, ki se glasi
»Firme organizacij so:
1.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektrotehničnih in finome-haničnih izdelkov, Kranj
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija ELEKTROMEHANIKA, Kranj
2.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana - Pržan
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: AVTOMATIKA, Ljubljana - Pržan
3.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elementov za elektroniko, Lju-ljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ELEMENTI, Ljubljana
4.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna električnih aparatov, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: APARATI, Ljubljana
5.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija NAPRAVE, Ljubljana
6.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna kondenzatorjev, Semič
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: KONDENZATORJI, Semič
7.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ELEKTRONIKA, Horjul
8.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: AVTOELEKTRIKA, Nova Goriča
9.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektromotorjev, Železniki
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ELEKTROMOTORJI, Železniki
10.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: INSTRUMENTI, Otoče
11.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna usmemiških naprav. Novo mesto
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: USMERNIKI, Novo mesto
12.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna polprevodnikov, Trbovlje
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija POLPREVODNIKI, Tr» bovlje	,
13.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: SPREJEMNIKI, Sežana
14.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Prodajno servisna organizacija, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ISKRA PRODAJA, Ljubljana
15.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Nabavna organizacija, Kranj
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ISKRA NABAVA, Kranj
16.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ZZA, Ljubljana
17.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna orodja, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: ORODJARNA, Ljubljana
18.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: RIZ ZAGREB — elektronika, telekomunikacija, avtomacija
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: RIZ Zagreb se spremeni in ,se glasi:
»Firme organizacij so:
1.	ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in fi-nomehaničnih izdelkov, Kranj — v sestavi Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, Kranj — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ	-	•
2.	ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana - Pržan — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — AVTOMATIKA, Ljubljana - Pržan — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
3.	ISKRA — Tovarna, elementov za elektroniko, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEMENTI, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
4.	ISKRA — Tovarna električnih aparatov, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — APARATI, Ljubil ljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
5.	ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — NAPRAVE, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
6.	ISKRA — Tovarna kondenzatorjev, Semič
—	v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — KONDENZATORJI, Semič — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
7.	ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEKTRONIKA, Horjul — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
8.	ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — AVTOELEKTRI-KA, Nova Gorica — v sestavu Združenega podjetja-ISKRA KRANJ
9.	ISKRA — Tovarna elektromotorjev, Železniki — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEKTROMOTORJI, Železniki —- v sestavu Združenega pod-jetja ISKRA KRANJ
,10. ISKRA — Tovarna električnih in merilnih instrumentov, O toče — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — INSTRUMENTI, ©toče — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
11.	ISKRA —■ Tovarna usmerniških naprav, Novo mesto — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — USMERNIKI, Novo mesto — v sestavu Združenega podjetja -ISKRA KRANJ
12.	ISKRA — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje -š- v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — POLPREVODNI- , KI, Trbovlje — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
13.	ISKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — SPREJEMNIKI, Sežana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
14.	ISKRA — Prodajno servisna organizacija, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — PRODAJA, Ljub- -liana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
15.	ISKRA — Nabavna organizacija, Kranj — y sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — NABAVA, KRANJ
— v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
16.	ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ZZA, Ljubljana
— v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
17.	ISKRA — Tovarna orodja, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ORODJARNA, Ljubljana — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
18.	ISKRA — RIZ, Zagreb — elektronika, telekomunikacije, avtomacija — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — RIZ, Zagreb — v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ.«
Obrazložitev:
Pravkar povedana sprememba 6. člena je nujna, predvsem glede fakultativne ureditve
subsidiarne odgovornosti organizacij v sestavu ZP po novem 102. členu Temeljnega zakona o podjetjih (Cl. 26. Zakona o spr. in dop. Temeljnega zakona o podjetjih) in glede na novi 36. a člen cit. zakona. Ta sprememba gre v to smer, da je na prvem mestu po vrstnem redu firma organizacije in šele nato sledi besedilo, da gre tu za organizacijo v sestavu združenega podjetja.
Ta sprememba je tudi primerna, ker bi' olajšala organizacijam v sestavu ZP ISKRA KRANJ poslovanje do tretjih poslovnih partnerjev, 'tako da bodo ti lahko vedeli, da imajo opravka s samostojno pravno osebo, ki kot taka nosi vse pravice in obveznosti iz določenega posla.
Dosedanja registracija firm organizacij v sestavu ZP ISKRA KRANJ namreč povzroča zmedo pri poslovnih partnerjih organizacij, ker jih večina navaja in tudi meni, da ima opravka le z združenim podjetjem ISKRA KRANJ in ne S posamezno organizacijo.
Ta, zmeda se odraža tudi v posameznih pravdah in izvršbah -zoper organizacije v sestavu ZP ISKRA KRANJ, na gospodarskih sodiščih, pri čemer je s strani ZP ISKRA KRANJ in posameznih organizacij v njegovem sestavu vloženih precej ugovorov pasivne legitimacije, s čemer se _po nepotrebnem obremenjujejo pravne službe v organizacijah oziroma na nivoju Združenega podjetja.
Predlagana sprememba predvsem poudarja pripadnost posamezne organizacije k ZP ISKRA in zato je prav, da pri polnem in pri skrajšanem nazivu stoji na prvem mestu naziv ISKRA.
II.
Člen 40., odstavek 2 statuta ZP, ki se glasi:
— Z referendumom odloča delovna skupnost združenega podjetja:
a)	o statusnih zadevah (sprememba sedeža podjetja, spojitev, pripojitev, razdelitev podjetja),
b)	v primeru, ko to zahtevajo splošni predpisi .	-- , ■ J -	■	.. y
se spremeni in se glasi:
»Z referendumom odloča, delovna skupnost Združenega podjetja':
a)	o statusnih vprašanjih (sprememba sedeža združenega podjetja, spojitev združenega podjetja z drugim podjetjem, pripojitev združenega podjetja k drugemu podjetju in razdelitev združenega podjetja),
b)	v primerih, ko to zahtevajo splošni predpisi.«
Obrazložitev:
Spremembo člena 40/2 statuta ZP je narekovala uzakonitev spremembe členov 48. in 67. v zakonu o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona 6 podjetjih.
III.
Člen 44 pod »odloča« — alinea 4. in 9. statuta ZP, ki se glasita:
alinea 4: »— o razpolaganju s sredstvi skupnega rezervnega sklada« in alinea 9: »— o statusnih vprašanjih, o katerih delovna skupnost združenega podjetja ne odloča z referendumom« se spremenita in se glasita:
alinea 4: »— o razpolaganju s sredstvi rezervnega sklada združenega podjetja« alinea 9: »— o pripojitvi drugega podjetja k združenemu podjetju in o drugih statusnih vprašanjih, o katerih delovna skupnost združenega podjetja ne odloča z referendumom.«
Obrazložitev:
Sprememba in dopolnitev člena 44. statuta ZP pod »Odloča«: v 4. in 9. aldnei temelji na črtanju členov 107, in 109. in spremembi členov
102.,	103. ter 48. in 67. v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih.
IV.
člen 74., odstavek 3 in 4 statuta ZP, ki se glasita:
»če ta sredstva ne zadostujejo, se izguba pokriva začasno iz rezervnega sklada združenega podjetja. Organizacija, ki je‘tako dobila sredstva rezervnega sklada združenega podjetja, mora sredstva vrniti po določilih pogodbe.
Posojila so obrestovana, onrestna meij določi v posojilni pogodbi v. skladu z dol gospodarskega plana v višini, ki ustreza, oti ni meri za podobna bančna posojila« se črtata.
Obrazložitev:
Ker je Zakon o spremembah in dopolni Temeljnega zakona o podjetjih črtal dol čl. 107. in 109. omenjenega zakona, mori pasti tudi določilo čl. 74/3 in 4 statuta Zf|
V.
člen 75. statuta ZP, ki se glasi:
Delavski svet gospodarske organizacije! tera se na novo pripaja k združenemu podi ISKRA KRANJ, mora še pred pripojitviji I dati izjavo, da ne bo bremenila združenega I jetja ISKRA ali organizacij v njegovem se I za pokrivanje obveznosti in izgub na novci pojene organizacije, ki so nastale pred j [ jitvijo ali v dobi treh let po pripojitvi, 'j
Izjavo, kot jo določa prejšnji odstaven mora sprejeti tudi delavski svet združil podjetja ISKRA KRANJ še pred pripojitvi) | spodarske organizacije, ki -še na novo pripi E združenemu podjetju, da ta organizacija i ' obremenjena s pokrivanjem obveznosti 11 gub združenega podjetja ISKRA ali organi f: v njegovem sestavu, ki so nastale pred priri vijo te organizacije, ali v dobi treh let poit pripojitvi,;če teh obveznosti in izgub ni mol poravnati iz skupnih skladov združenega j jetja ISKRA KRANJ ali iz sredstev drugll ganizacij v njegovem sestavu se spremeni in se glasi:
»Statut Združenega podjetja ISKRA Kij ne ustanavlja subsidiarne odgovornosti za j veznosti riied organizacijami v sestavu Zdi nega podjetja ISKRA KRANJ.
-Organizacije v sestavu ZP se lahko [ seboj pogodbeno dogovorijo o medseboj j j amstvu za ' pokrivanje obveznosti do dolu j višine ali v’ celoti; z združenim podjetjem pl na podlagi predhodnega soglasja delavskih . tov. vseh ostalih organizacij v. njegoveml stavu.«
Obrazložitev:
Sprememba tega člena je pogojena s I njem določil čl. 10/. in 109. Temeljnega zal j o podjetjih (glej pod IV.). Po predlagani i ' membi čl 75. statuta ZP prej uzakonjena;’ sidiama odgovornost Torej odpade; drugi i stavek pa le dopušča, da se organizacije lil med seboj s pogodbami dogovorijo o mej bojnem jamstvu za pokrivanje obveznosti, čim združeno podjetje lahko sklepa take po; be z organizacijami v svojem sestavu le te če. s tem soglašajo delavski sveti vseh osi j organizacij v njegovem sestavu, kajti iz čl j Zakona o spremembah in dopolnitvah Tei j nega zakona o podjetjih (čl. 103. Tem. zat iz čl. 13. Zakona o spremembah in dopolni ■Temeljnega zakona o podjetjih (novi čl. Tem. zak.) sledi, da združeno podjetje odg« ja za obveznosti iz sklenjenih pogodb in po do vrednosti svojih sredstev, če pa ta ne doščajo pa solidarno odgovarjajo organizabi njegovem sestavu. Zato je prav, da dajo morebitne jamstvene’ pogodbe med zdrufe podjetjem in njegovo organizacijo, predhc soglasje vse ostale organizacije v sestavu z ženega podjetja.
VI.
člen 77. statuta ZP, ki se glasi:
Pri združenem podjetju se formirata sto rezervni in skupni poslovni sklad.
Razmerje oblikovanja obeh skladov se loča vsako leto z gospodarskim planom z ženega podjetja se spremeni in se glasi:
»Pri združenem podjetju se formirata zervni sklad Združenega podjetja in skupni slovni sklad. Razmerje oblikovanja, obeh S 'dov se določi vsako leto z gospodarskimi nbm Združenega podjetja.«
Obrazložitev:
Ker je Zakon o spremembah in dopolnit Temeljnega zakona o podjetjih črtal doto čl, 107. in 109. omenjenega zakona, se mora ? meniti določilo čl. 77. statuta ZP.
VII.
člen 78. statuta ZP, ki se glasi:
Sredstva skupnega rezervnega sklada so namenjena za začasno „ pokrivanje izgub organizacij v sestavu združenega podjetja, kadar izgube ne more pokriti organizacija iz svojega rezervnega skladb
se črta.	' - •
Obrazložitev:
Ker je Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih črtal določila čl. 107. in 109. omenjenega zakona, mora odpasti tuid določilo čl. 78. statuta ZP.
VIII.
člen 81., odstavek 1 statuta ZP, ki se glasi:
S sredstvi skupnega rezervnega sklada razpolaga delavski svet združenega, podjetja se spremeni in se glasi:
»S sredstvi rezervnega sklada združenega podjetja razpolaga- delavski svet Združenega podjetja.«
Obrazložitev:
1 Ker je Zakon o spremembah in dopolnitvah -Temeljnega Zakona o podjetjih črtal :določila čl. 107. in 109. omenjenega zakona, se mora spremeniti določilo čl. 81/1 statuta ZP.
IX.
čl. 136. statuta ZP, ki se glasi: . ’ ;
O sporih,-ki nastanejo v odnosih iz prejšnjega člena, odloča notranja arbitraža.. .
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.	_
Dva člana arbitraže imenuje delavski svet združenega podjetja, po dva člana pa organi upravljanja organizacij, med katerimi je nastal . spor.
Za odločanje v sporih med združenim podjet-. jem in organizacijami imenuje v arbitražo tri člane delavski svet združenega podjetja, tri čla-
ne pa tista organizacija, ki je z združenim podjetjem v sporu. Predsednika arbitraže imenuje1 jo sporazumno njeni člani, če pa se ne morejo sporazumeti, ga imenuje upravni odbor združenega podjetja izmed delavcev organizacije, ki v zadevi ni prizadeta.
Odločitev arbitraže je dokončna. -
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošen akt, ki ga sprejme upravni odbor združenega podjetja
se spremeni in se glasi:
»Notranja arbitraža:
Spore v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb med organizacijami in med organizacijami in ZP ter spore iz poslovnih, razmerij iz prejšnjega člena, rešuje notranja arbitraža ZP.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.
člane arbitraže za ZP imenuje DS ZP. Za posamezen primer določi arbitre predsednik DS Združenega podjetja izmed arbitrov, ki jih je imenoval DS ZP.
Za odločanje v sporih med organizacijami sestavljajo arbitražo po 2 člana, ki jih imenuje DS Združenega podjetja in po 2 člana, ki. jih. imenuje DS organizacij med katerima je nastal in 3 člani, ki jih imenuje DS organizacije, ki spor.
Za odločanje v sporih med Združenim podjetjem in organizacijami sestavljajo arbitražo 3 člani, ki jih imenuje DS Združenega podjetja in 3 člani, ki jih imenuje DS organizacije, ki je z Združenim podjetjem v sporu.
Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani, kot sedmega člana, če pa se ne morejo sporazumeti, ga imenuje predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani izmed priznanih strokovnjakov na področju gospodarskega prava, ki niso člani delovne skupnosti Združenega podjetja ISKRA KRANJ.
Odločitev arbitraže je dokončna , ter ima moč izvršilnega naslova.
Odločitev arbitraže izvrši pristojno gospodarsko sodišče. -
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošni akt, ki ga sprejme delavski svet Združenega podjetja.«
Obrazložitev:
Spremembe člena 136. statuta ZP predlagamo glede na uskladitev z novim členom 103.a oz. s spremenjenima členoma 85. in 86. v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih.
X.
člen 141. statuta ZP, ki se glasi:
O	ustanovitvi organizacije po členu 137. toč.
b)	statuta (pripojitev drugega podjetja) sprejme delavski svet združenega podjetja sklep potern, ko je delovna skupnost združenega podjetja odločila o pripojitvi z referendumom se spremeni in se glasi:
._»— O ustanovitvi organizacije po členu 137. toč. b) tega statuta (pripojitev drugega podjetja) odloča delavski svet Združenega podjetja po tem; ko je delovna skupnost podjetja, ki se pripaja k Združenemu podjetju, odločila o pripojitvi z referendumom.«
Obrazložitev:
Spremembo člena 141. statuta Združenega podjetja je narekovala uzakonitev spremembe členov 48. in 67. v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih.
XI.
Določala pogodb o medsebojnih pravicah in dolžnostih med ZP ISKRA in organizacijami v njegovem^ sestavu, kakor tudi določenih pogodb med samimi organizacijami v "sestavu ZP, se morajo prilagoditi spremembam in dopolnitvam statuta ZP v 30 dneh o.d dneva, ko te prično veljati.
PREDSEDNIK UO ZP:
TOMŠIČ Jože, dipl, ing.
IIIIIIIIIilllllllIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIimilllllllllllllllllillinillltlllllimillllIIIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIinilllilIlllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllilllllllll!IIIHIillilII|J|||iillll!!l||i9ll!l||!l!||||||||Itlt||||||||HIIIII!l)IUllll9llll!llllllllllllllllIllllllllllllIllllllllllHllllilli»S!IUIIIin
Občni zbor sindikata PSO
Pobuda sindikalne organizacije PSO za organizacijo planinskega društva ISKRA H Za novega predsednika sindikata je bil izvoljen inž. Marjan Japelj.
. Minuli teden so se zbrali v prostorih Doma družbenih organizacij, v Ljubljani dele-
gati sindikalnih odborov delovnih enot PSO z namenom, da bi podali obračun dose-
danjega dveletnega dela, smernice za delo organizacij v prihodnje ter izvolili tudi nov koordinacijski sindikalni odbor PSO.
Konferenca, ki je imela značaj občnega zbora delegatov sindikata PSO, je imela enak dnevni red, kot je v navadi pri takih zborih podobnih organizacij. Po izvolitvi delovnega predsedstva konference, zapisnikaric in volilne komisije je spregovoril dosedanji predsednik koordinacijskega odbora sindikata PSO Janez Drašler. V svojem obširnem poročilu je povedal, da je PSO kot organizacija ZP napravila v minulih letih lep korak pri razvoju, čeprav je naletela pri tem na obilo težav, V prihodnje jo čakajo še velike naloge, med katerimi je morda najvažnejša: organizacija marketinga, ki naj bo po mnenju sindikata v okviru PSO.
Na konferenci je bil prisoten tudi direktor PSO Metod Rotar. V krajšem'govoru je povedal, da je bilo delo
JpillillllMIlIllllllllllllliHIIIIIIIIIIIlifflIillit
I Dopisujte i | v ISKRO! I
liiiimiiiiitmiiiiiiimmiiiiiiimiiimmiiiifli
uprave PSO v minulem obdobju vedno vsklajeno z mnenjem in predlogi družbeno političnih organizacij in Seveda tudi samoupravnih organov. .Letošnji še večji gospodarski plan nalaga kolektivu PSO nove zadolžitve in naloge, ki jih bomo realizirali samo na ta način, da' bo sleherni član kolektiva doumel važnost našega dela za celotno Združeno podjetje in se hkrati zavzel za uresničenje planiranega programa. Za njim so spregovorili še: Janko Pompe, šef organizacijskega oddelka PSO o tržnih funkcijah in pomenu marketinga, Jože Čebela, sekretar ZK PSO o delu komunistov v organizaciji, inž. Simon Primožič, predsednik DS PSO o delu samouprav-
nih organov in'drugi.- Po poročilu nadzornega odbora so delegati soglasno potrdili delo koordinacijskega odbora PSO, razrešili dosedanji ter izvolili nov enajstčlanski odbor, le-ta pa je izbral na svoji prvi seji kot predsednika za novo obdobje inž. Marijana Japlja bivšega predsednika delavskega sveta ZP.
V obširni razpravi, ki je sledila med tem ko je volilna komisija preštevala glasove za posamezne predlagane delegate, je . morda najbolj zanimiva vest, da bo sindikat PSO dal pobudo za ustanovitev. samostojne planinske organizacije ISKRA v okviru celotnega združenega podjetja, o čemer pa bomo podrobneje še poročali.
Marjan Kralj
PlH»lŽ¥Odllja ZP ¥ decembru 1968
		: v 000	din
Organizacija	Plan	Izpolnitev	%
ELEKTROMEHANIKA	21.939	22.888	104,3
ELEMENTI	9.005	9.134	101,4
AVTOMATIKA	4.521	8.323	184,1
SPREJEMNIKI	6.022	4.491	74,6
APARATI	5.413	7.581	140,1
AVTOELEKTRIKA	7.770	11.412	146,9
ELEKTROMOTORJI	2.010	3.069	152,7
NAPRAVE	2.294	4.825	210,3
ELEKTRONIKA	2.110	1.673	79,3
KONDENZATORJI	3.905	3.486	89,3
INSTRUMENTI	1.413	2.070	146,5
POLPREVODNIKI	1.862	750	40,3
USMERNIKI	623	1.051	168,7
RIZ	19.189	19.626	102,3
ORODJARNA	452	282	62,4
MIKRON	1.376	1.293	94,0
SKUPAJ TOVARNE	89.904	101.954	113,4
SKUPAJ (brez RIZ)	, 70.715	82.328	116,4
ZZA	3.351	6.276	187,3
PSO	1.123	1.629	145,1
BAŽ	125	236	188,8
SKUPAJ PODJETJE	94.503	110.095	116,5
SKUPAJ (brez RIZ)	75.314	90.469	120,1
OBVESTILU
ZP ISKRA — NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ, Oldhamska 2
vabi	\
KOMERCIALISTE,
ki se interesirajo za delo v zunanji trgovini — uvoz, na razgovor o sodelovanju in delu v tej organizaciji.
Vabljeni so predvsem komercialisti, ki obvladajo nemški jezik in imajo višjo komercialno izobrazbo.
Vabilo velja za čas 10 dni po objavi.
Prijave sprejema splošni sektor navedene organizacije.
Rezultati ankete o organizaciji in delu ZK v
Elektromehaniki
Delu zveze komunistov v
Na osnovi zahteve komiteja občinske konference ZKS Kranj je bila izdelana obširna študija o stanju organizacije ZK v tovarni Elektromehanska Kranj, katere bistvene izsledke objavljamo z daljšim ali krajšim komentarjem. Od 327 članov ZK v tovarni je na zastavljena vprašanja odgovorilo kar 82% članov, kar daje zadostno garancijo za pravilnost rezultatov in zaključkov.
»Elektromehaniki« je treba dati novo vsebino
1.	UVOD
Naša »Iskrina« organizacija v Kranju ima konferenco z 59 člani in sekretariat s 15 člani. Po delavnicah in obratih pa imamo oddelke (prej osnovne celice), ki jim načeljujejo sekretarji oddelkov (13).
2.	AKTIVNOST ČLANOV
ZK V ORGANIZACIJI
Čeprav je do vključno te mandatne dobe v organih samoupravljanja že delalo oz. jih še dela skoraj 77% članov, pa vendar danes 136 članov nima nobene družbene ali samoupravne zadolžitve in po domače povedano »nima nobene funkcije« in tako niso nikjer družbeno aktivni. 15% vseh članov v »Elektromehaniki« ne porabi niti eno uro na mesec za družbeno delo. Ta odstotek si velja zapomniti, ker je več ali manj konstanten (stalen) pri vseh negativnih pojavih v
namen reorganizacije
Menimo, da so odgovori značilni in se jih je tudi treba držati v vrstnem redu kot so napisani in skrbeti, da se uresničijo. Odgovori so zgovorno napotilo za usmeritev delovanja naše organizacije v svojem nadaljnem delovanju, če se hoče povzpeti spet na vodilno mesto močne, čvrste, enotne, delovne delavske organizacije!
4. DELO ORGANIZACIJE ZK V ELEKTROMEHANIKI PO IZVEDENI REORGANIZACIJI
še vedno 84 % anketirancev ugotavlja, da delo organizacije ni zadovoljivo, čeprav so možnosti sodelovanja v organizaciji zadovoljivejše. Delo organizacije po reorganizaciji najslabše ocenjujejo tisti, ki nimajo nobene funkcije (65 članov = 20 %).
Težišče dela in aktivnosti med komunisti predstavlja prav delo v komisijah orga-
naši organizaciji, kar napeljuje pisca tega sestavka, k določenim zaključkom.
3.	PRIPRAVE ZA REORGANIZACIJO ORGANIZACIJE ZK V razpravah na reorganizacijo ZK je sodelovala in dajala svoje pripombe večina članov, vseeno pa je v tem velikem kolektivu komunistov vendarle 21% članov bilo slabo seznanjenih s smotri reorganizacije, oz. sploh ni vedelo zanjo, čeprav so o njej razpravljali vsi tovarniški oddelki ZK ter je o njih pisal ves tisk pa tudi glasilo »Iskra«.
O	delu organizacije ZK v času do reorganizacije se je zadovoljivo izrazila V3 članstva, negativno pa so delo ocenili predvsem neaktivni člani.
Na vprašanje: »Kaj je bil glavni namen reorganizacije«, so člani takole odgovorili:
nizacije ZK. Ustanovljene so bile 4 komisije:
—	komisija za izobraževanje (prijavljeno 15% članov) nov)
—	komisija za ekonomska vprašanja (prijavilo se je 27 odstotkov članov)
—	komisija za samoupravljanje (prijavilo se je 31 % članov) in
—	komisija za delo z mladino (prijavilo se je 10%. članov).
22% članov se je izjavilo, da ne bi sodelovali v nobeni komisiji, dočim so se ostali člani prijavili k eni ah ve-čim komisijam in se odstotki po komisijah pač ne dajo seštevati.
Tudi za delo na terenu se je večina izjasnila pozitivno, le 19% vsega članstva se ne namerava na terenu vključiti v nobeno delo komisij.
Pri tem smo z anketo ugotovili, da večina članstva ne prizna programov dela in namena delovanja komisij, kar kaže na slabo obveščenost
članstva oz. na pomanjkljivo obveščanje tudi s strani sekretariata in s strani samih komisij. Neobveščenost ali slaba obveščenost pa je lahko vzrok za negativno ocenjevanje dela celotne organizacije, in moramo zato češče
•14 %- članov »se ne strinja s sedanjo politiko zveze«, ne strinja se, ker člani ZK »nimajo več privilegijev«, 20% ne želi sodelovati v nobeni komisiji, 15% članov ne porabi niti ure za družbeno delo, 20% nima nobene funkcije. Na drugi strani pa anketiranci ugotavljajo, da približno 60 članov ZK v tovarni ne daje primernega zgleda drugim članom in nečlanom »za katere bi bilo bolje, da jih ni v organizaciji,« kar je precej posplošena trditev ankete, ki pa vsekakor vsebuje dosti resnice (vsem v premislek).
Če pri tem pregledamo še ugotovitve ankete glede izstopanja iz članstva ZK, ki ugotavlja za glavni razlog za
tudi javno pisati o našem delu in naših programih.
Zanimivi so odgovori anketirancev na vprašanje: »Kje naj bi bili komunisti najbolj aktivni in kakšne oblike dela so najbolj primerne za delovanje članstva?«
izstop: »slabi zgledi nekaterih« (24% anketirancev se je izjavilo za to trditev), ki je na prvem mestu tudi kot razlog, da naši člani kolektiva v večjem številu ne vstopajo v naše vrste — potem lahko mirno izjavimo, da je v naših vrstah nekaj članov, ki sicer plačujejo članarino, So pa škodljivi za našo organizacijo prav zaradi tega, ker šo njeni člani in jih »članska izkaznica« morda nekje ščiti, kjer jih ne bi smela, ker za negativno in pasivno delo ne more in ne sme biti nobene potrebe in zaščite!
Vsebino dela si naša organizacija lahko črpa iz odgovorov na vprašanja »kje so največje pomanjkljivosti v delu organizacije?«
Ko smo na sestanku sekretariata obravnavali na koncu članka objavljeno tabelo (št. 5), ki naj bi prikaza- j la »kakšen je odnos mladih članov kolektiva do organi- > zacije ZK v Elektromehaniki glede na delovno mesto« sem 1 vse navzoče opozoril, da so odgovore na zastavljena vprašanja dajali pač že po stažu in letih »starejši« člani kolektiva, in da tabela ne pri- j kazuje pravega — dejanske-1 ga stanja — zato bi še dokopali do resnice le, če bi na ’ to vprašanje- odgovorili res 1 naši mladi člani kolektiva, j Osebno dajem prednost »dejstvu«, DA MLADI NE PO-ZNAJO DELA (programa) i ORGANIZACIJE!, kajti:	1
—	če je naše delo pomanj- ? kljivo,
—	če o našem delu ne pi-; šemo in niti članstva ne obveščamo,
—	če je precej naših članov neaktivnih in zato naša organizacija dostikrat ni soudeležena pri reševanju tekočih in perspektivnih problemov tovarne... itd., potem ni nobenih dvomov, zakaj mladi ne morejo poznati našega dela in programa dela naše organizacije.
(Glej na koncu članka tabe- ; lo št. 5.)
5.	ODDELEK
ORGANIZACIJE ZK V
ELEKTROMEHANIKI
Večina anketirancev se za-' j vzema za to, da naj probleme, ki se pojavljajo v delav- j nicah (delovnih enotah), to- I rej na področju oddelkov (osnovnih celic), urejajo od- I del-ki ZK sami in ni treba I čakati na reševanje na »višji-: ravni«.
Anketiranci tudi ugotavlja jo, da je skoraj v vseh oddelkih po nekaj članov, ki ne bi smeli biti Včlanjeni v organizacijo (skupaj približno 60 takih članov), kar še; bolj potrjuje naše ugotovit- [ ve na začetku prebiranja an- I kete, zato se bodo morali v | vseh oddelkih resneje spoprijeti tudi s to problematiko. Menimo, da bo resnično,' treba z našega voza najprej j odstraniti vse, k31" zavira, E nato pa za vajeti posaditi I dobre voznike in ni vrag, da E naš voz ne bi krenil navkre-’ I ber, če govorim v prispodo- | bi!
Anketa je pokazala tudi [ nekaj drugih negativnih po- f javov, ki zadevajo naše vod- | stvo v tovarni od preddelav- I cev naprej, in menimo, da | jih je treba pripeti z vso | resnostjo odpravljati, kajti I ni samoupravljanja brez svo- j bodne konstruktivne kritike I (s poudarkom na konslruk f tivni!)
Kje so največje pomanjkljivosti	odgovorilo
v delu organizacije?	število
neaktivnost organiz. pri rešavanju problemov v del. organizaciji	35
slabo izvajanje sprejetih sklepov	13
premajhna vloga komunistov in organizacije ZK v Iskri	11
apatičnost, indiferentnost članov do organizacije 11 oddelki v organizaciji se preveč redko sestajajo	9
člani niso obveščeni o pomembnih odločitvah 8 slabo reagiranje na negativne pojave	8
člani šo premalo idejno politično izobraženi	8
vodilni člani dajejo slab zgled	8
sekretariat slabo opravlja svoje delo	7
slabo delo organizacije ZK v Iskri	7
neiskrenost, nezaupanje med člani	6
reorganizacija je neustrezna	4
premalo mladih članov ZK v organizaciji	3
izključiti bi morali člane, ki so škodljivi	3
član organizacije dajejo slab zgled	2
v organizaciji je premajhna odgovornost za delo 2 vodilni delavci v organizaciji niso člani ZK	2
organizacija bi morala braniti svoje člane ostalo, nerazporejeno	9
število
odgovorov
aktivirati člane Zveze komunistov	35
delo ZK prilagoditi samoupravnim pogojem dela	14
doseči čistost, večji ugled organizacije	11
doseči večjo aktivnost organizacije	8
dobiti idejno politično močno organizacijo	6
povečati osebno odgovornost	5
dosledno izvajati sklepe, ki so sprejeti	5
ponovno doseči, da bo organizacija v vlogi avantgarde	4
povečati izobraževanje informiranja članov	4
organizacijo dela na terenu	4
hitrejše reševanje problemov	3
da organizacija ne bo več delala kot organ oblasti .	2
% odgovorov
aktivnost članov v samouprav, organih delovne organizacije	79
aktivnost članov v sind. podr. delov. org.	65
aktivnost članov na sestankih oddelkov	. 49
aktivnost članov v družbeno polit. org. in društ. 42 aktivnost članov v posamez. komisijah pri konferenci ZK	38	^
aktivnost članov v svoji krajevni skupnosti	26
aktivnost članov na predavanjih izobražev. cent. 22 aktivnost članov'na sejah konference org. ZK 21 izobraževanje članov v marksistični teoriji	17
ni odgovorilo na vprašanje	4
(
Menim, da je vredna objava tudi ugotovitev ankete »kje so glavni vzroki za ne-aktivnost posameznih članov ZK« (v%).
iz protesta proti članom, ki ne dajejo vzgleda	53
zaradi osebnih razlogov (osebne razmere, nasprotja med člani)	50
zaradi neaktivnosti organizacije	49
zaradi članarine	45
nočejo biti toliko aktivni, kakor	zahteva	organiz.	28
ker organizacija ne daje nobenih privilegijev	25
zaradi starosti, bolezni	21
ker se ne strinjajo s sedanjo politiko	Zveze	14
Odgovori Slanov ZK na vprašanje: »Ali bi imel na svojem delovnem mestu sitnosti, če bi na sestankih ZK
Menim, da ni potreben komentar, potrebno bo resno delo, resno vzgojno delo tistih predpostavljenih, ki jih ta anketa omenja in zadeva.
6. ORGANIZACIJA ZK IN SAMOUPRAVLJANJE V TOVARNI
Večina anketirancev se pohvali, da so seznanjeni z delom samoupravnih organov (sklepe objavlja glasilo »Iskra«, interni »Informator«, ustna obvestila, sestanki, razglasi) vendar se še vedno najde 13% članov, ki trdijo, da o delu teh organov sploh
7.	ČLANARINA
Članarina v ZK se je še pred obdelavo ankete znižala, vendar je še nekaj članov, ki smatrajo, da je še vedno previsoka, dočim večina meni, da sedaj članarina ne more biti razlog za izstopanje iz članstva in da ne bo več zavirala vstopanja mladih v ZKS.
8.	IZOBRAŽEVANJE IN
INFORMIRANJE ČLANOV
ZK
r člani ZK . na področju kranjske občine, dobivajo brezplačno tednik »Komunist«, ki je namenjen 'informiranju članstva o delu Zveze komunistov Jugoslavije, ZKS in ZK v naši občini. Naročnino plačuje občinska organizacija ZK iz sredstev zbranih s članarino, vendar je v Iskri le 11% članov, ki redno berejo »Komunista« I dočim, redko bere, ali pa sploh ne bere 19% članov.
Kar zadeva udeležbe preda-vanj izobraževalnega centra v. Kranju moramo pripomniti, da je bila udeležba prej slaba kot dobra, saj se 51 % ni udeležilo nobenega predavanja (od izvedenih .petih).
če ugotavljamo, da le 11%: komunistov redno bere »Komunista«, potem je ugotovi-
kritiziral člana ZK, ki je šef, mojster ali vodja v delovni enoti, kjer je zaposlen?« so odgovori naslednji (v %):
niso obveščeni. (Postavljam protivprašanje: ali se’ sploh zanimajo zanje?!)
Nadalje anketiranci: .ugotavljajo, da se na organih samoupravljanja upošteva volja članov kolektiva in da se upoštevajo tudi priporočila organizacije ZK.
Kaj je glavna naloga organizacije ZK v Elektromeha-niki, je tako važno vprašanje in odgovori tako pomembni za začrtan je dela naših komisij, naših oddelkov, konference in sekretariata konference, da je prav, da tabelo v celoti objavimo.
tev, da je ta % v primerjavi z branjem glasila »Iskra« (80% članov ZK) več kot ugodna (naj se urejevalci glasila malo pohvalimo!).
9. POVZETEK ANKETE
V telegrafskem stilu bi v povzetku obdelane S materije v anketi lahko rekli:
■— 80 % članov nima funkcij v organizaciji ZK v Elek-tromehaniki,
—	20 % članov ZK še niso bHi člani samoupravnih organov,
—	33 % vseh članov ZK je sploh brez vsakih funkcij,
—	obsežne priprave ob reorganizaciji ZK niso dosegle vseh članov ZK,
—	nerazumevanje' reorganizacije pogojuje tudi pomanjkljiva izobrazba članov v marksistični teoriji,
JmH- skoraj četrtina članov ne bere' materialov, ki izidejo ob plenumih in kongresih ZK,
—	s samimi spremenjenimi oblikami dela se ni spremenil način dela,
—	komisije še niso pričele z delom,
—	demokratičnost dela v organizaciji zmanjšuje nepra-
vilne odnose nekaterih članov ZK na vodilnih delovnih mestih do podrejenih,
— tretjina članov ZK je za to, da se neaktivne in ne-
Moj zaključek:
Večina pa nas je za to, da se navedene pomanjL*^.vosti odpravijo z našim skupnim delom. Vsak naj prispeva s svojo aktivnostjo in sposob-
Na letni konferenci mladine v tovarni avtoelektričnih izdelkov je poročilo izčrpno prikazalo dejavnost te organizacije, Dosedanji predsednik je v svojem poročilu poudaril, da ta dejavnost sicer ni bila'odraz aktivnosti vsega članstva, v razpravi pa so govorniki prikazali, da pa je bila aktivnost mladine na različnih področjih dokaj živahna.'
Mladinski komite tovarne je imel v minulem mandatnem obdobju 23 sestankov, na katerih je razpravljal o problemih mladih, o proizvodnji, o zunanjepolitičnih vprašanjih in o drugem, kar je prav, da'ni šla mladina novogoriške tovarne, mimo teh problemov.
Mladinska organizacija je zlasti skušala doseči tesnejše sodelovanje s sindikalno organizacijo in zvezo komunistov v tovarni, iz razpoložljivih sredstev pa so organizirali nekaj mladinskih izletov, ki so lepo uspeli.
V službeni odsotnosti direktorja tovarne, je konferenco mladih v njegovem imenu pozdravil inž. . Dušan
zgledne člane izključi iz Zveze,
— četrtina članov je mnenja, da se volja kolektiva uveljavlja ,v sklepih samoupravnih organov tovarne.
nostjo, da bodo negativni izsledki čim prej odpravljeni, da bodo naloge, ki so pred nami izpolnjene nam in vsem delovnim ljudem v korist in zadovoljstvo.
Bušen. Izrazil je zadovoljstvo ob doseženih proizvodnih rezultatih, pri čemer je dobršen delež imela tudi mladina tovarne, hkrati pa prikazal nujnost po povečanju proizvodnje, za kar pa bo treba predvsem povečati število. strokovnih sodelavcev.
Nadalje’ je bilo v razpravi govora o tem, da je mladina tovarne premalo zastopana v samoupravnih organih in, da del članstva vendarle kaže premalo zanimanja za delo mladinske organizacije. Govorniki pa so spregovorili še o vrsti proizvodnih in drugih vprašanj tako, da je bila razprava na konferenci dokaj obsežna in zanimiva.
Po razpravi so nato na tajnih volitvah izvolili nov 16 članski komite mladine, izmed njih pa za predsednika Ivana Čebrona in za.tajnika. Ljubico Gorkič.
Sklenili so, da bo novi komite na prihodnji seji razpravljal o sklepih konference, ki naj bodo napotek za nadaljnje delo mladinske konference tovarne.
Izvlečki Sz sklepov®..
SKLEPI 19. SEJE UO (20. 1. 1969.)
® Upravni odbor je sprejel predloženo informacijo o , kvaliteti naših izdelkov ter tozadevno - potrjuje sledeče predloge dolgoročnejših ukrepov za izboljšanje kvalitete;
—	Podaljšati veljavnost še nerešenih sklepov, ki j.ih je sprejel upravni odbor na svoji seji, dne 1. 2. 1968.
—	Vpeljati letno nagrado za delavce, ki so si med le-; torn najbolj prizadevali za dvig kvalitete (izdelati pravilnik; nagrado podeljuje upravni “odbor tovarne).
—	V letu 1969 izdelati konkreten predlog za kvalitetno normo produktivnih delavcev (nosilec naloge analitik OD, rok do konca leta 1969).
—| V letu 1969 pripraviti Pravilnik avtokontrole in način nagrajevanja avtokomtro-lorjev. Uporabljati naj bi se ga začelo predvidoma v sredini leta 1970.
Delovna skupina: analitik za OD, vodja proizvodnje, vodja TPD in vodja kontrole, kot nosilec naloge). Rok izdelave konec leta 1969.
—	Reševanje reklamacij iz garancije . prenesti v tovarno v Novi Gorici.
—	Urediti remontiranje izdelkov v naši tovarni (velja za -reklamne izdelke in generalni remont našim kupcem).
—	Renovirati prevzemne predpise in s tem preizkusne predpise. Nalogo opravi TPD do konca leta 1969.
—	Izdelati predpise za servise. Nalogo opravi tehnična kontrola do junija 1969.
—	Organizirati seminarje za servisne delavce v naši tovarni. Nosilec naloge referent za izobraževanje v splošnem sektorju. Pričetek dela takoj.
—	Nadaljevati z obdelavo kontrolne tehnologije.
—	Pripravlj atkgradivo in sistem statistične kontrole, ki bi jo začeli uvajati leta 1970.
—	Začeti s širšim uvajanjem absolutnega merjenja v proizvodnji in opuščanjem atributivnega merjenja.
—	Prilagajati organizacijo kontrole razvoju naše tovarne in sodobnih principov službe kvalitete.
© Upravni odbor je sprejel predlog, da se v časopisu DELO razglasi naslednja prosta delovna mesta:
a)	VS konstruktor orodij, dipl. ing. strojništva
b)	VS tehnolog, 2 dipl. ing. strojništva
c)	VS analitik, dipl. ekonomist
d)	VS vodja nabave, dipl. ekonomist, ali dipl. ing. strojništva, oziroma, elektra stroke.
Zahtevo po pogojih prakse bodo določile strokovne službe od primera do primera, za posamezno delovno mesto.
ZP ISKRA KRANJ ORGANIZACIJA:
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV KRANJ
vabi k sodelovanju več:
DIPL. INŽENIRJEV STROJNIŠTVA
DIPL, INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE za jaki in šibki tok in
DIPL. EKONOMISTOV
Pismene prijave pošljite do vključno 15. februarja 1969 na naslov ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ. Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4.
	neposred. proiz.	vodilni v proiz.	strokov. službe	vodilni v st. sl.	skupaj .
Imel bi sitnosti	46	35	35	19	37
ne bi jih imel	12	28	29	44	24
ne vem	39	26	34	38	35
ni odgovorilo	2	11	2	—	4
	100	100 .	100	100	100
naloge so:	% odgovorov
usmerjati gospodarsko politiko delovne organizacije	70
skrbeti za idejno izobraževanje članov organizacije	68
obravnavati nepravilnosti pri izvajanju gosp. politike	,	64
vplivati na posameznike, da izvajajo politiko ZK 52 urejevati notranje odnose v delovni organizaciji 49 obravnavati delo samoupravnih organov	47
usmerjati delo samoupravnih ’organov	43
skrbeti za pravilno obveščanje članov kolektiva 42 obravnavati delo posameznih delovnih enot 16 na vprašanja ni odgovorilo	2
Tabela št. 5: Kakšen je odnos mladih do org. ZK?
Delovno mesto
odnos do ZK v Iskri	nepos. proiz.	vodilni v proiz.	| strokov, službe	vodilni v st. sl.	skupaj
cenijo delo organiz.	i	7	6	6	5
se ne zanimajo	41	44	36	50	40
ne poznajo dela	17	25	19	19	20
imajo slab odnos	20	7	13	—	12
ne ve	17	9	24	25	19
ni odgovorilo	4	8	—	—	4
Po nalogu sekretariata napisal: Igor Slavec
IKiaHlilHItSHKBHBrgBnGBSBBB
I HI H h-■ B) DB K Hi H Ed ES BI BS B

Mladinska konferenca v tovarn! »Avtoelektrika«
z
\ ZP Iskra m vec subsidiarne odgovornosti med organizacijami
(Nadaljevanje s 1. strani)
mi ne določi subsidiarna odgovornost organizacij v sestavu ZP.
2.	V skladu z določili čl. 36 b)m v zvezi s čl. 120. zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih DS ZP Sklene, da se v ZP ISKRA Kranj od 1.
1.	1969 dalje ne uvede subsidiarna odgovornost ZP in organizacij za obveznosti organizacij v sestavu ZP.
• 3. O tem, da se v statutu ZP ISKRA Kranj in tudi v medsebojnih pogodbah med ZP in posameznimi organizacijami ne določi subsidiarna odgovornost organizacij v sestavu ZP, se informativno ob-veste tudi registri gospodarskih organizacij pri Okrož-
nih gospodarskih sodiscih v Ljubljani, Kopru in Zagrebu.
Iz navedenega je razvidno, da v ZP ISKRA nimamo več za obveze in izgube v eni organizaciji, jamstva v drugih organizacijah in to od
1.	i. 1969 dalje. Vse organizacije se morajo zavedati nastale situacije in čim boljše gospodariti, ker jim zaradi slabega gospodarjenja grozi stečaj, t. j: likvidacija. Še vedno pa je možno, kar se ho vneslo* v spremembe in dopolnitve statuta ZP, da. se organizacije same med seboj dogovorijo o medsebojnem -jamstvu za pokrivanje obveznosti do določene višine ali v celoti. Vendar je to stvar samoupravnega dogovor ra prizadetih organizacij. G
iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
i E	ZP »ISKRA« KRANJ	
	TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH	
E	IZDELKOV	
1	NOVA GORICA	
	razpisuje	
1	prosta delovna mesta ža:	
E	KONSTRUKTERJA ORODIJ	
E	dipl, inženir strojništva, zaželena 3-letna praksa	
|	DVA TEHNOLOGA	
=	dipl. inženirja strojništva, zaželena 3-letna praksa	
ü	DVA ANALITIKA	
	dipl. ekonomista, zaželena 3-letna praksa	
E	VODJO NABAVNEGA ODDELKA	
E	dipl. ekonomist ali dipl. inženir strojništva, oziroma	5
■2	elektro stroke, s 5-letno prakso	
E	TRI STROJNE TEHNIKE	
|	s 3 leti prakse in odsluženim vojaškim rokom.	j§
E	Osfebni dohodki so- zagotovljeni po pravilniku OD to- 1	|
1	varne.	E
s	Pismene ponudbe s (kratkim .življenjepisom in navedbo :	1
E	dosedanjih zaposlitev pošljite splošnemu sektorju to-	jjjjj
sz	varne,	i
E	Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ,	3
Hiiiimimimmmmiiiiiiiiiiiiiiimmmimiiiiiimiiimmiiiimniiimimiiiiiiiiiimiiiiiiitiimiim
Pisma bralcev	—
MATJAŽU HAFNERJU V SPOMIN
Delovni kolektiv Iskri-' nega obrata »Stikala« v Kranju je močno priza-j dela vest, da je v hudi in nepričakovani nesreči! pri vojakih zgubil življenje bivši sodelavec — tov. Matjaž Hafner.
Pokojnik je bil pred odhodom na odslužerije vojaškega roka zaposlen kot strugar v pomožna: orodjarni obrata »Stikala«. Z vestnostjo pri delu in tovarištvom si je pridobil med sodelavci mnogo prijateljev. Trdno Smo .bili prepričani; da se bo ^ez -tri mesece spet vrnil , med nas —,žal, je tragična smrt prekinila,
. njegovo življenjsko pot.'; ~ ' Dobrega' sodelavca. Ho-*' varia in prijatelja bomo ohranili’ v trajnem spominu!
Kolektiv obrata »Stikala« — Kranj
Pri vojakih sem se spomnil, da vojakom pošiljate glasilo »Iskra«. Tudi jaz ■imam to željo. Bil sem član »Elektromehanske« v Kranju oz. sem bil zaposlen v lakir-
nici. Pri vojakih rad prebiram slovenske časopise, zelo pa me zanimajo problemi in dogajanja v Iskri.
Ce boste objavili moje pismo v glasilu, bi ob tej prili-
ki zaželel vsemu kolektivu uspešno leto 1969, hkrati pa iskreno pozdravljam vse sodelavce v lakirnici.
Lep pozdrav!
Dare Erdeljec
VP 2870/14
Benkovac pri Zadru
Hvala za pozdrave! Zaradi pošiljanja časopisa je že urejeno.- Želimo vam dobro počutje pri vojakih in še kaj pišite!
TOČEN NASLOV
Med izžrebanci nagradne križanke, ki smo jo objavili
29.	novembra je bil tudi inž. Miran Kanduč, Ljubljana. Ker je bil. naslov pomanjkljiv, prosimo, da nam imenovani pošlje, svoj tečen naslov, da bomo lahko nakazali denar po, poštni nakaznici.
Uredništvo
BREZ PODPISA NI OBJAVE . . Uredništvo je prejelo dopis z naslovom »Napaka, ki se da popraviti« s podpisom »Bivši učenci IKŠ« Ker hi bilo drugega podpisa, smatra da ga ni 'dolžno objaviti, dokler pisec ne pošlje uredništvu svojega naslova.
ZP ISKRA KRANJ Organizacija:
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ
razglaša:
naslednja prosta delovna mesta
—	v obratu ŠTEVCI:
1.	VIŠJI ANALITIK II.
2.	SKLADIŠČNIK
—	obratu VZDRŽEVANJE:
3.	KONSTRUKTER I.
4.	KALKULANT I.
—	v obratu KINOAKUSTIKA:
5.	TEHNIČNI REFERENT
pod te. L: dipl. ekonomist s štiriletno prakso; pod tč. 2.: PK delavec, po možnosti s prakso v skladišču;
pod tč. 3. in 4.: dokončana srednja strokovna šola strojne stroke in štiriletna praksa
pod tč. 5. dokončana visoka šola tehniške ali ekonomske smeri in štiri leta prakse; pasivno znanje nemškega jezika.
Pismene prijave pošljite do vključno 15. februarja 1969 na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, Kadrovska Služba, Kranj, Savska loka 4.
■
a
Udeleženke lanskih zimsko-športnih iger Iskre v Kranjski gori. Vsako leto ugotavljamo, da je na startu vse premalo naših sodelavk, pa čeprav ni majhno število tistih ki smučajo. Upamo da bo letos kaj bolje in, da bo tudi v tem tekmovalnem razredu kaj večji »dren«
Ob bridki, prerani izgubi mojega dragega brata
MATJAŽA HAFNERJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku »žičnih oblik« obrata ATN, sodelavcem v obratu »Stikala« članom kolektiva industrijske, šole »Iskra« in izvršnemu odboru sindikata »Iskra«, za izraze spžalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Brat Dušan in starši
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najine mame
MARIJE ČEBULJ se iskreno zahvaljujeva kolektivu v umerjevalnici števcev, kontroli in pakirnici za denarno pomoč in izraženo sožalje, posebna zahvala, tistim, ki, so jo spremili na njeni zadnji poti.
Ivanka Šimnovec ih Tončka Ropret
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame
MILENE ZMRZLAK se iskreno zahvaljujem vsemi sodelavcem osnovnih delavnic v tovarni »Polprevodniki« Trbovlje in sindikalni podružnici za vence in izraze sožalja. Posebna hvala tudi tistim, ki so .spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti.
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje d ra-j ge žene se iskreno zahvalju-j jem vsem; ki ste v tej tež-j ki uri sočustvovali z nami.! Posebna zahvala šefu obrata;! sodelavkam in sodelavcem vi oddelku »termo in duropla-s str«, bivšim sodelavcem TPD| obrata »produkcija« za izra-; ze sožalja, "poklonjeno cve! tje in ' spremstvo 'na njetijj 'zadnji poti.
’mož Milan Poženel | z otroki
VABILO
DPD »Svoboda« Stražišče — Kranj, prireja	I
RECITAL »Pesmi Dr. FRANCETA PREŠER- j
f:
NA« in drame »Mf.mento mori«	.
Marijana štancarja - Monosa, v soboto, 8. februarja oj 20. uri v Stražišču, v dvorani »Svobode«.
Sodelujejo recitatorji in pevski zbor DPD »Svoboda«. / E
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta FRANCA KOKALJA se zahvaljujem vsem sodelavcem odd, »ploščati rele« i v obratu ATN tovarne »Elektromehanika« Kranj — za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč. .
Emilija žibert z družino
ISKRA — glasilo delov,ner ga kolektiva Iskra industriji! za elektromehahiko telekoB munikacije elektroniko tol avtomatiko — Urejuje urednifj ški odbor — Glavni urednik^ Pavel Gantar — odgovorni |( urednik: Igor Slavec — izha-g ja tedensko — Rokopisov n*, vračamo — Tisk in kbšei! | »ČE Gorenjski t!sk- Kršil:)