A daily Satirik Sunday« ud HolIŠSfS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradaltkl In upravnllkl prostori: 1067 South Lawndal« Avo. Offtoo of Publication i Mt7 8. LawndaU Avo. Tsltphono, Rockwell 4»0« MMar JuHiy I«. IMS, «t U« m> effl« Um Aet of Gmwwi e< m>r«h i. 187» CHICAGO, ILL., TOREK. 20. APRILA (APRIL 20), 1937 Subscription $0.00 Yearly ÄTKV.—NUMHKK 77 AecopUnco for stalling at special rate of postat« provided for In action 1108, Act of Oct. 3, 1917, suthortsed on Jana 14, 1*11. Canadski provinčni premier še vedno rohni nad industrijskimi unijami CIO Domače vesti ipretil jc t «prejetjem zakona, da ustavi aktiv-noiti organizatorjev CIO v avo ji provinci. Avt-■i itavkarji obsodili Hepburnovo diktatorsko taktiko. Konferenca o raztegnitvi organiza-torične kampanje na tovarne Fordove kompanije. Vprašanje izključenja Lewisovih unij iz Ameriške delavske federacije Bolje nahujskali 'drhal proti uniji (toiito, Ont., Kanada, 17. apr. b političnih krogov, ki imajo S zveze s Hepburnom, pre-sjem province Ontario, je ilt vest, da bo uveljsvil za-lodajo, da ustavi aktivnosti (uiiutorjev CIO v svoji pro-B. To naznanilo je prišlo, ko je pojavila možnost razširje-i organizatorične kampanje ) na rudarsko industrijo ka-> tudi na industrijo papirja, fovedati moram Lewisu, da bo uspel 8 svojo kampanjo, tier bom jaz na čelu vlade te (vince." je rekel Hepburn. Kožno je, da bo kanadski kali prevzel tovarno korporaci-General Motors v Oshawi, če izbruhnila stavka v ameri-k tovarnah te korporacije. Ta itnja je bila že izrečena, ker poracija noče priznati avtne je v Oshawi. Charles H. Mil-i, vodja avtnih stavkarjev, je nainem shodu dejal, da naje-i avtne korporacije podžigajo rede v 0«hawi. "Doslej niso Mar dosegli, ker se stavkarji do držijo in so pripravljeni rajati v boju, dokler ne izvo-tjo ivojih zahtev," je rekel krd. Na shodu je bila spreje Jnolucija, ki *o stališče premierja Hep-m v tem konfliktu med avt-enijo in korporacijo General torn. Vernier je obdolžil Lewisa, dnika CIO, da hoče razteg-I «voj vpliv ne samo na avt-tanveč tudi na druge indu-Ije v provinci Ontario. Nje-jorganizatorji so aktivni med fcjiV wveru in med delavci ipirnicah. George W. Anderson, orga-itor CIO, vodi kampanjo med ^ji v distriktu Timmensu, bogatih zlatih rudni- ■ Na masnem shodu, ki se je ■ »¡ntfi, je izjavil, da se po-»nja z operatorji še niso pri-^»to se bo kmalu zgodilo, «kuia potegniti rudarje v u- I Mir*, Mill & Smelter Work- je včlanjena v Lewisovi uiizaciji CIO. I»"1. Mich., 19. apr. — Ho-' Martin, predsednik unije avtnih delavcev, je u. da k ni gotov, ali bo nje- ■ *MnizacIJa oklicala sploš-ltovko v ameriških tovarnah General Motors, če II * nadalje odklanjala pri-**Ivtni uniji v Oshawi. To J* Podal na shodu krajev-^Je pred odhodom v Wash-?JJer * bo danes sestal z ^ in drugimi uradniki Mirh., lil apr. - Na-* - "rJraniziranja avtnih .'V Fordovih tovarnah premet razprav na konfe-± i * prične v We-. Vršil, se bo v uradu i ni» u "Zelnika od-¡ikl1() Martina, Pr*6- UrJ "e bodo fl"? tudi ostali ■ fh^kutivnega odbora te u- J. ko ae unija priprav. r^Z ^0|,dovt delavce J0 J» Pord naznanil Produkcije avtomo-tov"rr>ah. Fordo-^^ je Hina „ , «U». ki « unijo ^"»ru*. h. < ___ ^lenl ek-*» Ameriške de- ,n razpravijali V direktno akcijo ao stopili, da ustavijo kampanjo Joplin, Mo. — (FP) — Drhal-aki napad, do katerega je zadnje dni prišlo v trikotnem rudarskem distriktu Oklahome, Kan-sasa in Missourija, so direktno organizirali kompanijski bossje in najeti pobojniki, katerim se je pridružilo tudi neko število zavedenih in s šnopsom nasičenih rudarjev. Posledice tega drhalskega napada so: devet obstreljenih o-seb, nad sto pretepenih in dve unijeki dvorani razbitij ena v Picherju, Okla., druga v Treecu, Kans. Razdejana bi bila tudi tretja, glavni distriktni stan mednarodne unije Mine, Mili & Smelter Workers v Galeni, Kana., ..........da niso pijane in podivjane ne- obsoja dikta- Padalce zavrnili a streli člani u-nije, ki so pred drhaljo zbežali v unijsko dvorano. Na napadalce so pričeli streljati v samoobrambi — šele potem, ko ao prvi streli padli na dvorano, pravi Reid Robinson, predsednik mednarodne unije, ki bi imel nastopiti na unijskem shodu v Picherju. Napovedani shod je unija preklicala, ker ni hotela, da bi prišlo do izgredov. Napad je iniciatirala ekseku-tiva takozvane Tri-State Metal, Mine & Smelter Workers unije, ki naj bi bila neodvisna, toda je faktično le orodje rudniških drutb. I>eta 1935 je bila organizirana po bossih. To je razvidno že iz tega, da eksekutivo te "u-nije" tvorijo kompanijski bossi in "formančki", ki so ns dan izgredov pozvali skupaj pobojnike in nablufane rudarje ter jih oborožili s toporišči. Drhal je pričela svoje delo v Picherju, kjer je razbila unijsko dvorano, nakar se je naložila na avte in truke ter se odpeljala v Treece, kjer je storila isto. Prizanesla nI niti lokalni pošti, kjer je s streli pobila okna, kakor prej v obeh unijskih dvoranah. Ker jim oblast ni delala nobene zapreke in je "postava" faktično tudi sodelovals z drhaljo, so se kompsnijski podkupljene! in nshujsksnci podali proti Galeni, kjer pa se jim na|»ad ni obnese!. Vesti Iz Minnesote Eveleth, Minn. — Valentin Campa se je zadnje dni zgrudil pri dekrin čim so ga pripeljali domov, je umrl. Bil je star naseljenec in doma iz Gore pri So-dražici v ribniškem okraju ter član društva 69 SNPJ in tudi društva 56 JSKJ. Zapušča veliko družino. Nov grob v starem kraju Taylorville, 111. — Frank Svaj-ger je prejel od svoje sestre žalostno vest, da je v Seščah pri Celju dne 14. marca t. 1. umrla njegova mati v starosti 83 let. V Ameriki zapušča edinega sina, v starem kraju pa dve hčeri. Nagla emrt v Clevelandu Cleveland. — Nagle smrti je zadnje dni umrla Frances Levstik, roj. Kaplan, doma iz Jur-jevca pri Ribnici. V Ameriki je bila &5 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere, brata in sestro. Ti Blum dobil zaupnico svoje stranke Francoaki socialisti na-stopili proti levi- Pariz, 19. apr. — Osrednji odbor socialistične stranke v Franciji je včeraj odobril stališče Leona Bluma in ostalih socialističnih ministrov v francoski vladi z oeirom na Španijo. Obenem je vodatvo stranke sklenilo, da ostro nastopi proti manjšini levičarjev, ki obsojajo Blumovo stališče in zahtevajo direktno intervencijo Francije na strsni Španske ljudske vlade proti fašistom. Hitlerjeva vlada ustavila katoliške kolekte Berlin, 19. apr. — Nemška na-cijska vlada je z novim dekretom proti katoliški cerkvi v Nemčiji prepovedala duhovščini nabiranje denarja v dobrodelne namene. Obenem je Hitlerjevo glasilo Voelkische Beobschter ponovno nspsdlo katoliško cer- Unija jeklarskih de lavcev je že velikan V unijo že stopilo blizu 300,000 delavcev Pittsburgh. — (UNS) — Jeklarska unija se pod vodstvom jeklarskega kampenjskega odbora od tedna do tedna razvija v vedno večjega velikana. V raznih krajih detelei predvsem v jeklarskih centrih Je bilo od pri-četka kampanje Justanovljenih 492 krajevnih unij, katerim je kampanjski odbor izdal čarter-je. Vsega skupaj ie stopilo v u-nijo že blizu 300,^00 jeklarskih in železarskih delafeev. Do sedaj je bilo med unijo in podjetniki sklenjenih že 51 kolektivnih pogodb, kolektivna pogajanja pa so v teku pri nadaljnjih 60 kompanijah. Podjetniki se večinoma podajajo brez stavke. Do te je prišlo v dveh je-klarnah Allegheny Steel kompa-nije. Trajala je le par ur, nakar je bila družba pripravljena podpisati kolektivno pogodbo. V Pe-oriji, III., kjer je bilo zadnje dni 11,000 delavcev nekaj dni v stavki pri podjetju za traktorje in I farmske stroje, je tudi prišlo do podpisa pogodbe. Delsvci pri Bethlehem Steel v Lebanonu, Pa., so se vrnili na delo, ko je družba pristala na pogajanja. V tovarnah te kprporacije so pristaši jeklarske unije pri nedavnih volitvah zaupnikov dobili kontrolo tudi nid kompanij-sko unijo. Izmed 2fc<> zaupnikov so jih pristali 010 dobili nad 160. V te volitve se jeklareki kampanjaki odbor ni vtikal in ni vodil nobene kampanje. Pripadnike CIO so delavci poatavill sami. Bethlehem Steel je potem izjavila, da se je pripravljena pogajati z jeklarsko unijo. Slično je izjavila tudi Republic Steel. Kampanjski urad poroča, da se je v teku desetih dni, od 2. marca do 12., pridružilo uniji o-krog 35,000 novih članov. Jeklarskim delavcem Je unija že prinesla veliko izboljšanje. Zadnje zvišanje plač, ki je prišlo kot direktna posledics efektivne orgsnizstorične kampanje, Je jeklarskim delevcem prineslo o-krog 180 milijonov več zaslužka na leto. Povprečne plače na uro so okrog 28% višje kakor so bile leta 1029, kakor poroča American Iron Si Steel Institute, u-nija jeklarskih magnatov. Plače v tej industriji so zdaj večje kot so bile kdaj prej. FEVDALIZEM POKOPAN V JEKLARSKEM MESTU Delavci pozdravili prihod novo dobe poraz baronov v penni kev v Nemčiji, politiko. da mešs vero s Aliquippa, Pa. — (FP) — Deževalo je v tem mestu, ko so jeklarski delavci organizirali parado, da proslavijo odlok vrhovnega sodišča, s katerim je potrdilo ustavnost Wagnerjevega delavskega zakona. V prvih vrstah so korakali delavci, katere je jeklarska korporacija Jone« A Laughlin vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti. Vse bo morala ponovno uposliti.. Parada je bila signal, da je za-tonila stara doba in nastopila nova. AHquippa, ki je pred nekaj leti zabranila govor ženi bivšega governerja Pinchota, ta Ali-juippa, dolga leta domena je-tlarske korporacije, ne bo več >virala aktivnosti delavskih organizatorjev. Odlok vrhovnega sodišča je bil smrtni udarec fevdalizmu korporacije. Organizatorični odbor CIO je pozval vse delavce, ki so bili žrtve diskriminacije, v svoj glavni stan. Teh je veliko število, toda dan obračuna je prišel. Korporacija Jones & Laughlin se je te uklonila in naznanila, da ae bo pogajala z jeklarsko unijo v svrho sklenitve kolektivne pogodbe. Druge jeklsrske kompanije, med temi Tlmken Roller Bear* ing, Wheellhg Steel, CfruciMe Steel in Youngatown Sheet A Tube Co., se bodo zdaj pogajale z Zvezo Železarskih in Jeklarskih delavcev. Te uposlujejo okrog 70,000 delavcev v svojih Jsklsr-nsh. Nekatere "neodviane" jeklarske kompanije ao v zadnjih dneh sklenile pogodbo z unijo. Med temi sta Coshodton Iron Co. In Hubbard Steel Co. Dan ni več daleč, ko bodo vae ostale "neodvisne" družbe in vse podružnice mogočne U. S. Steel korporacije podpisale pogodbo z jeklarsko u> nijo. Clinton 8. Golden, pokrajinski direktor organlzatorične kampanje, Je dejal, "da vse teče gladko in mirno ter brez kričanja. To ni več potrebno, ker so bile glavne ovire odstranjene z odlokom federalnega sodiščs. 7/1 a J je prišel čas pogajanj in konsolidacije pridobitev in mi bomo pokazali, da je naša unija mogočna organizacija." Razprtije v Tro-ckijevi komisiji § Beals nazval preiskavo "bledordečo čajanko" Mexico City, 19. apr. — Ameriška liberalna komisija, katera je pod vodstvom Johna Deweyja. profesorja z newyorike univerze Columbije, že teden dni zaslišuje Leona Trockija z namenom, da ugotovi, če je Trockij res kriv zločinov (zveze s Hitlerjem in japonskimi militari-sti), katere mu očita sovjetska vlada ali ne, je prišla zadnje dni v velike škripce. Carleton Beals, Člen te komisije in sotrudnik a-meriških magazinov, je v soboto odstopil in izjavil, da je doslej vse početje te komisije bilo komedije. Beals pravi, da je vse delo komisije doslej bilo "bledordečs čajanka" (a pink tea party) iz razloga, ker so, razen nJega, vsi člani komisije naklonjeni Trocklju; on je edini, ki hoče imeti objektivno preiskavo, ali v tem primeru Je takšna preiskava nemogoča. Konflikt med Bealsom in ostalimi člani komiaije je Izbruhnil v soboto, ko je Beals na svojo pest vprašal Trockija, če Je on poalal Mihaela Borodina, ruskega komunista, leta 1910 v Mehiko, da tu organizira komunistično atranko. Borodin Je pred o-krog deaetlmi leti igral veliko vlogo na Kitajakem. Trockij Je pa na to vprašanje užaljeno odgovoril, da on nI nikdar poalal Borodina nikamor in kdorkoli je to povedal Bealau, je laftnik, ki hoče njegs (Troekijs) kompromitirati pred mehiško vlado. John Flnnerty, ki naatopa v ko-mialji kot "totltelj" Trockija, Je tudi zavrnil Bealsa, da taka vprašanja ao popolnoma z dnev nega reda. Albert Goldman, socialist iz Chicaga, ki nastopa kot "branltelj" Trockija, Je tudi o-štel Bealsa. K v ... velika doslej še WnaT1 '^«»Ih «ni j •0 bile suspen- V Galeni je pred unijsko dvorano obležalo devet kompuiij-skih ljudi, nakar so se ostsli rsz-ksdili. Dvorano so nspadli tudi z bombami. V vseh treh krajih je bilo ranjenih tudi nad sto drugih oaeb. Drhalci so vsakega pretepli, ki je imel znak CIO. dirane v septembru preteki'gs leta ns obtožbo netenjs revolte v vrstah organiziranega delavstva. Na današnji seji eksekutivne-gs svete bo mords določen k rs j in dstum izredne konvencije A-meriške delevske federacije, ki bo imela končno besedo glede izključitve Lewieovih unij v smislu reeolucije. ki je bila apreje-ta na redni konvenciji v preteklem leto. Člani ekeekutivnega avets bodo 4erovsU tli doi« ^ Frank W. Schliems« (pri mM), predsednik sni je elektrller)ev v Ht sni je. ________ „ _ . • . ~ — - - - St. Louis postaja unijska trdnjava Kampanje in stavke so na dnevnem redu Ht. I ¿mi is. — (FP) — To mesto, ki Je ob zsčetku tegs stolet-Js imelo močno delsvsko gibsn Je, zopet postsjs unljsks trd njsvs. Unije CIO in ADK so do vrstu zskopsne v orgsnizstorlč-nih kampanjah in tudi rastejo kakor gol» po dežju. Jeklarski kampanjski odbor je že uklonil osem delodajalcev, k ao |»odplsall kolektivne pogodbe in se |M>gaje s štiri drugimi. Ks kor prsvl organizator John I>o-herty, bo v bližnji bodočnosti or-gsnlzirsnlh večje število drugih kovinsraklh tovsrn. Okrog IHK) Člsnov Jeklsrske unije Je v stsv ki pri Ht. I/Mils Csr Co. In 150 pri Mesker Bros. Iron Works. Knergično kampanjo vodi tu di mlsds United Klectrlcsl A Ra dio Workers unija, ki vodi pri K-meraon Klectric Co. že nad en me»«r staro stavko 2000 delsv cev. Tem ae Je zsdnje dni pridružilo tudi M00 delavcev pr Century Electric Co., pri Wag ner Klecerlc Co. pa Je bila atsvks avtorizlrana Vse tri druži* ao včlsnjene v "openšspsrskl" Ns tlonsl Metsl Trade* saociiu ijl. Ua|»šne orgsnizstorične ksm panje vodijo tudi unije svtnih in liohištvenlh delsvrev, A^algs mated Clothing Workers in In j tarnations! Lsdlea (isrment Wor kers, Ns pohodu an tudl unijs strojnikov, prslnlških delsvrev in livsrjev. MrQusy-Norris Mfg Co., ki izdeluje ciiindrske obro če zs svte, je podplasls pogodb« z svtno unijo, ki določs 40-urnl I ¿wise In sli spins člsnov U tednik po pet dni, zvišsnje plsč 'In plačo In pol za nadurno delo. ŠPANSKA MILICA PET ZMAGALA NA DVEH FRONTAH Hitler ie vedno poiilja letala v Španijo direktno iz Nemčije preko Francije fasističnT spioni v madridu Madrid, 19. apr. — Vojna v Španiji je stopila v deseti mesec n ob tej priliki je š|tanska ljudska armada, ki brani demokratično republiko in pobija fašizem, izvojevala nove uspehe na dveh frontah: ns južni fronti v Cordobl in v sektorju Teruel, 50 milj severnovzhodno od Madrida. Na madridski fronti Je milica konsolidirala okupirane KHttojanke naokrog zajetih 5000 mož fašistične armade v univerzitetnem okraju in parku Časa de Campu zapadno od meata. Ti fašisti so obkoljeni že 12 dni, a se Še niso podali, kar je dokaz, da imajo še streliva, vaak čaa im pa mora zmanjkati živil; val poskuai fašistov, da bi prišli čez reko Manzanares v zvezo i zajetimi tovariši, so bili do danes zsmsn. Na teruelski fronti ao ljudake čete In letalske enote pognsle fašiste do Celadasa, ki se nahaja 10 milj aevernozapadno od Te-ruela. Namen te ofenzive Je, da vlada odreže tamkajšnje fašistične postojanke od Saragoae na severu, odkoder dobivajo bojni material in live*. V soboto je bile tamkaj velika bitka v traku, v kateri ao padli na tla štirje nemški bojni eroplanl. ftpanska vlada Je bila Informirana, da Hitler še vedno pošilja letala generalu Francu direktno preko Francije; pred kratkim Je priletelo v Španijo 35 nemških letal. Zadnje dni Je španska vlada prišla na sled veliki tajni fašistični organizaciji v Madridu in doslej aretiranih Je bilo čez 60 oaeb. Med aretiranimi Je 12 ženak in večje število civilno oblečenih katoliških duhovnov, največ redovnikov, mod katerimi Je tudi neki menih, ki Je priznal, da Je prišel 'Jz Italije. Vodja teh šplonov, ki Je tudi prijet, se piše Felix f'lrfza. TI vohuni ao ns tihem zblrsll prlatsše fsšlstov v Madridu za ssbotsžo, pošiljal! ao fašističnim poveljnikom zunaj mesta važne informacije in dajali s«> fašistom signale Iz raznih |K>slopiJ na robu Madrida. London. 19. apr, — The Un-don Dally Herald danss poročs, ds sts Mussolini In Hitler spo-znala, da genersl Franco ne bo izvojevsl zrnsge In zdsj se boats skušala na lep nsčls Izmszstl iz Španije. Armada brezposelnih se vedno velika Poročilo odbora indur trijeke konference New York. 19 spr. — Odbor iriduatrijake konference Je včs-rsj objavil poročilo, v kstereni prsvi, ds je bilo ob kotku februarja teua leta M,9H,000 brezposelnih delsvrev, 208,000 manj ko v januarja t.' I. in I,MM,000 msnj ko v februarju preteklega leta Skupno število uianilenih delavcev v februarju Je bilo 43,HS|,-(HMi Pred |»olomnm ns newyorškl borzi 1. 1920 Je bilo v ameriških industrijah u poslanih 47,27«, 000 delsvrev, a,.'»95,000 več nego v februsrju tega lets. Ate vilo upoalenlh delsvcev v februsrju tegs lets v primeri s februarjem pretsklegs leta ae Je zvišalo v tovarnah 18-4, v rudarski industriji 5.4%, v trene-portarljski 6.7% in 1.1% v trgo« vinski, razpečevalo! In finenliil, PROSVETA TBI ENLIGHTENMENT JI »■»■« m UfTMIMÁ ILOTIMia MAJSOONB podpokmb jBOHOTI ■ * mí ,.*M > i br 0» _,, m unía* <>*••« ii«w» clin—» * bte. M - •»< »-U. I'-" •• r. m m mu M«. M« w P* Mai » »a. I* KOH V BT A mt-m S» LmwmémU Ara, or TMM moEEAI Sm«m v t*u|»j«. '■> mrlm»r 'march 11, im1>, pok« «•»•«» tmm m «mtovm umi. te ru» )• * um ihumi mirnim tm» rto i» »»m-«. * m — a» * Zmage španskega ljudstva Nova ljudska armada Apanske republike ae je Aeie po oamih meaecih toliko dvignila na noge, da je lahko a pomočjo antlfašlstlčnih prostovoljcev iz vaeh dežel začela ofenzivne aunke proti Italijanom, Nemcem, Maročanom in ostalim najemnikom fašizma, ki bi rad pogoltnil demokratično špansko republiko. Danes je ta nova španska armada energična braniteljica mlade španske republike In morda postane e-den najmočnejših stebrov demokracije v Kvro-pi — dokler je aituacija v Evropi In kjerkoli na svetu takšna, da mora demokracija z orožjem braniti avoj obstoj in razvoj. _ Cela vrata porazov, ki so jih zadnje tedne doživeli fašistični uporniki, predvsem najete Mus-solini Je ve divizije na severu in jugu Španije, je dala španski demokraciji nov zamah življenja. Dočim je brambovcem španske demokracije v novembru, decembru in januarju zelo slaba predla in dočim jih je v februarju zadel hud udarec z izgubo Malage, so s svojimi velikimi zmagami v marcu in v prvi polovici aprila iz-nensdili ves svet, predvsem seveds faAiste same. _ Pomisliti je treba, da je bila vlada Španske republike skoro vseh prvih osem mesecev vojne zgolj v defensivi; samo branila se je, napadalne moči pa ni imela. To je lahko razumeti, če upoštevamo, da je upornik Franco potegnil • seboj skoro vao špansko armado. Kar je vladi ostalo, ao bile le osamljene posadke, peščica častnikov, nekaj letalskih enot in del bojne mornarice. H to mizerijo se je morala španska ljudska vlada braniti več mesecev, predno je dobila nekaj tisoč prostovoljcev iz inozemstva na pomoč in predno je prišla peščica francoskih in ruakih zvedencev, k I so vladi pomagali organizirati novo armado. Zločinsko napadena vlada španske republike si je morala ustvariti lastno armado šele med vojno in to je vzelo sedem mesecev — kar je primeroma zelo kratka doba za takšno težko nalogo. Kljub temu, da je uporni fašistični glavar Franco imel na avoji strici velik did stare Apanske armade, da je takoj rekrutiral kakih 28,000 Mar»x anov iz španske Afrike in da je že avgusta dobil na |>omoč prve nemške in itali-janake bataljone — nemške in italijanske letalce je imel takoj od začetka — je vzelo štiri do pet meaecev, predno je z velikimi žrtvami zavzel Han Hebaxtlan in Toledo, dve večji mesti, in predno je mogel začeti z napadi na Madrid. Ollh oaem mesecev je Franco napadal in napadat — aamo Madrid je neprestano napadal Aest mesecev — in zagnal proti brambovcem demokracije čez 100,000 Italijanov in Nemcev brez afriških Maročanov in legionarjev In kaj je donegel? Faktično nič! Dosegel je le to, da so nemške in italijanske Ixirnbe ubile čez 2000 žensk in otrok v Madridu in da je bilo v tem času uničenih na tisoče drugih življenj! In kdo »m» bilftla ta čas brambovcl Apanske demokracije? «veži rek rut je, ki niso Ae nikdur prej videli vojne, niti imeli orožja v rokah! Tem so pa pomagali protifašistični prostovoljci iz tujine, ki s«» s čudovito energijo in hrabroatjo odbijali faAintične napade in drtali fašiste proč od Madrida. proč od Ovieda in proč Apanaka demokracija sama izvršila, čenar niso hotele storiti demokratične velesile. Demokratična Anglija z reakcionarno vlado ni mmo dala prostih rok dvema gangeže-ma. MuANoliniju in Hitlerju, da sta lahko počela v Španiji, kar se Jima Je zljubilo, marveč je celo zvezala roke demokratični Franciji, da že dane* ne more odprto n* nt opit i kot «e bi spodobilo. ftpanako ljudstvo je dovolj demonutri-ralo svojo odločnost in od|torm»*t proti |»a«ivno-sti vaeh svojih prijateljev, IzvzemAl — solidar-noati zavednega delavatva vaeh dežel. Nikdar v zgodovini n| ljudstvo en« dežele toliko žrtvovalo in toliko dtrneglo kot je Apanako ljudstvo v boju s tako brutalnim In reakcionarnim sovražnikom Zalo pa l*> to ljudstvo tudi neplačano z zasluženo zmago1! Glasovi iz naselbin Majako alevje ia drage Bridgeport, — Rudotopllni- ca Wheeling Steel Ca v bližini Martina Ferry ja je po dolgih letih pričela s polnim obratom dne 8. aprila, ne I. aprila, kakor sem prvotno poročal. Obrat je preložila vsled pričakovanja rudarske stavke, ki bi imela priti 1. aprila. Večina premogorovev je po 1. aprilu omejila obrat. Pri nekaterih rovih se izgovarjajo, da imajo razna popravila in da prenavljajo razne stvari pri izboljšanju obrata. Poročali ao celo. da je rov št. 6 na Neffsu zaprt za nedoločen čas, naslednji dan so pa časopisi novico popravili, da bo rov naprej obratoval po-malem, kar je pač boljše kakor če bi bil popolnoma zaprt, kajti tisti rov je bil že večkrat zaprt; za daljše periode in v njem je uposlenih več članov SNPJ. Vse kar Je na stvari je to, da so rovi precej časa stalno obratovali in lastniki so se dobro založili s premogom za 1. aprila, ker so se bali stavke. Sedaj pe morajo omejiti obrat, kajti z modernim strojnim produciranjem premoga bi lahko zasipali morje s premogom, ako bi vsi rovi stalno obratovali, tako ae je namreč ¡¿boljšala tehnika v produkciji premoga. Jeklarne, ki izdelujejo pleh za konzerviranje, obratujejo z vso silo in to že precej dolgo. Posebno pri U. S. Steel so zelo aktivni z obratom, toda dela se pa kljub temu ne dobi, posebno ne, če nisi izvežban ali pa če nimaš nikogar, da ti.bi delo dobil. DosedaJ smo imeli zelo muhasto vreme. Dež, sneg in mraz, tako da ljudje niso mogli dosti delati na vrtovih in okrog hiš. Držati se je bilo treba peči. Tukaj se prične sezona obrata premo-gorovov okrog 15. maja, ko se odpre jezerska plovba, ker večina premoga iz te okolice gre v jezerska pristanišča. Zato si ljudje že navadno prej uredijo vrtove in pri hišah, tako da imajo potem več časa za počitek po delu v rovu. Veselic pa je pri nas vse polno, kar po dve in celo tri na večer, kajti ljudje se radi zabavajo. V bližnjem Wheelingu so zadnje čase v enem dnevu vzeli licence za prodajo piva 93 salu-narjem. Vzrok je, ker so nri skrivaj prodajali tudi "ta kratkega", kar pa je protipostavno. V državi W. Va. Imu namreč to pravico le država sama, da prodaja Žganje. Sedaj so v teku tožbe In zaslišanja. V naAem kapltolu v Columbu-su smo tudi imeli sedečo stavko, in sicer v sprejemni sobi guvernerja Daveyja. 8tavkarjl so člani unije brezposelnih. Kakor je razvidno is poročil, so policsjl precej robsto postopali s stavkarjl ln so jih ven zmetali. Od države so zahtevali 50 milijonov rellfa za preživljanje brezposelnih. Pri vsem tem se je menda zbornica zganila in odobrila aproprladjo 7 milijonov, ako so poročila točna. . Pri nas se sedaj menda najbolj govori o godbi Louisa Si-mončlča iz Cleveland«, ki bo i-grula na majski alavnoati kluba At. 11 J HZ v soboto 1. maja v dvorani Domovina na Boydsvll-lu. Kakor |>oročajo, bodo s seboj prl|ieljali zvočnik, tako da se bo giNlba orkestra sliAala tudi v spodnjih prostorih. Ker pri nas kaj takega še nismo Imeli, Je za to stvar veliko zanimanja, »aj pn boste lahko pk»xali kar pri Uri. Program na naAi majski proslavi In» zanimiv. Pavlina Grill bo deklamirala Spoznanje, Phl-Ip, Fretlie In Frida Snoy bodo peli lnteniacionalo, Ladi mir Cheenik bo deklamtra! Young Comrades, na piano-harmoniko, bosta igrala Marseljezo Joseph in Stanley Skoff. Vsi ti ao člani SNPJ. Nato bo predstavljena angleAka Aaloigra "Hist, She's a Man", v kateri igrajo Anna Kot-wis, Victor Rizzi, James Lepič, Henry Potnik, Virginia Prince, Antonia Topa in Frank Blatnik. Igro režira Louis Gorenc ml., Jože Snoy pa bo z odra naznanjal posamezne točke sporeda. Po programu bo prosta zabava In ples ob zvokih Simončiče-vega orkestra. Vstopnina samo 25c po osebi. Zato se apelira na vaa društva SNPJ in na vse naše rojake aploh, da pridete iz vse o-kolice 1. maja zvečer v dvorano na Boydsville. Pokažimo igralcem in ostalim, ki bodo na programu, da znamo ceniti njihov trud. Naj živi še naprej navdušenje za dramatiko v tej naselbini, kajti ako umre še tukaj, potem ne bo več nobene slovenske naselbine v teh krajih, ki bi Ae gojila dramatiko in delavsko kulturo. Seveda to stane dosti truda in denarja. Omenjeni program je dobro zamišljen. Vse točke, ki jih bo izvajala naša mladina, so strogo delavskega značaja in pomena, kajti Prvi maj je delavski praznik. Pri tem se izvzame že omenjena angleška Aaloigra, ki bo uprizorjena omenjeni večer. Ta veseloigra se je nalašč izbrala, da se tako zadovolji vse navzoče, ker ostali program bo resnega značaja. Tu ne gre za kakAen profit, kajti vse klubove prireditve so bile aranžirane le z namenom, da se koristi delavstvu. Tako bo tudi sedaj. Zato pa odbor apelira na vse, ki simpatizirate z nami, da si delavstvo izboljša svoj položaj, da se udeležite naše prvomajske proslave v soboto 1. maja ob 7.80 zvečer. Kakor je bilo že poročano, je bila sklicana velika konferenca vseh druAtev in klubov v tej okolici v prid organiziranja delavcev v CIO zadnjo nedeljo v Bel-lairu. Gre za to, da se organizira stalna organizacija, ki bo delovala v prid CIO. To je dobra pot, da si delavstvo pribori boljše razmere, pogoje in zaslužek. Joiteph Snoy, 18. Kovine iz soli Henry Silva (levo) in Robert Fitzgerald, delavska organizatorja, kl sta bila nedavno izpuščena iz callfornljake Jetnišhice, v katero sta bila poelana kot žrtvi omreženja. interese določenih kapitalistič-, takole cvetje. Ampak na ialoet nih krogov. Delavstvo vsega sve- sedaj usahuje. Radi pa vidimo, ta simpatizira s španskimi bra- da mladi ljudje uživajo radost niteljl demokracije in svobode cvetja, katero bo rodilo sad — govora in tiska. Rane, Vi jih dobiva španski proletariat po u-pornikih, so skeleče in boleče, niso pa smrtne, kajti boj za pravico je neumrjoč. Ko je španski proletariat prevzel po zmagovitih volitvah vlado v svoje roke, so ostale še vedno za njim sile, katerih se je prej posluževala buri vazi j a za utrditev moči po volitvah premaganim fburbon-cem. Ostalo je časopisje, šole, cerkve, uradništvo in vse druge neštete organizacije poleg ar-madnih generalov in policije. To je dokaz, ako delavstvo nima tega, da ne more dolgo ostati na krmilu. Italijanski diktator Mus-solini ift nemški firer Mitler mislita, Če premagata španske delavce in kmete, da bo s tem konec socializma. Prezgodaj se ve- češnje! Mladi par, ko se vrne, bo stanoval na 805 Hoower (?) road. Kot ostali Bukovniki, je tudi Angela člakira društva "V boj" št. 53. Želim A tudi, da bodo vsi nadaljnji rodovi Rukovnikov ostali člani SNPJ. Poulična zopet "rona" preko tistega collfowoodskega mosta. Anton Vehovee, "famous" councilman, je znal ustaviti promet na tem mostu. Ni pa znal potem mosta popraviti. Zato je bil promet tako dolgo oviran preko mostu. Društvo "V boj" je tudi poslalo na City Street Railway komisarja, Cleveland Railway Co. in Antonu Vehovcu zahtevo, da izboljSajo vozni red na St. Clair linijah in* na bupnih progah selita kajti svetovni proletariat Nottingham E. 185th street. In podpira španske branitelje svoje sedaj, kot je dejal Anton Gu- i Prvi maj — delavski praznik Canonaburg, Pa. — Bliža se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik pro-letarlate—Prvi maj. N* veček* tega velepomembnega dne bodo tukajšnja akupna društva obdr-žavala skupno prireditev v pomoč španskim delavcem, ki tako junaško bojujejo težak boj proti krutemu fašizmu. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za delavstvo vsega sveta tako globok pomen kakor Prvi maj. Že sam na sebi jo revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi ln državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje Prvega majnika upor proti kapitalističnemu redu samemu. Praznik Prvega majnika določila tudi socialistična interna-cionala, o kateri trdijo sovražniki. da leži mrtva poteptana In onesnažena v prahu. Delavstvo po vaem svetu ve, da sami sebe varajo vsi nasadnjaki in vladajoči mogotci ter njih oprode, kl ao tako kratkovidni, da jim branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna civilna vojna divja na ftpanskem po upornih generalih za interese monarhije in pustolovskih dinastij, za in-tereae privilegiranih klik in zs svobode kar največ mu je mogoče. Delavci in delavke, napolnimo na večer Prvega maja dvorano druAtva Postojnska jama št. 138 SNPJ! V njej se bo vršila ta pri. reditev ter bomo s tem zmanjšali gorje hrabrim španskim delavcem in kmetom, kateri so bili na tako izdajalski način napadeni od divjih Maročanov in domače buržvazje. Za ples bo igral orkester Johna Ludvika. O programu bomo Še poročali. Zavedno delavstvo v tej okolici, sedaj je prilika, da pokažemo svojo energijo in ljubezen do španskih delavcev ter s tem pripomoremo, da bodo porazili Mussolinijeve čete ln Hitlerjeve junkerje, kl so upadli v njih deželo zavratno. Za pripravljalni odbor: John Koklich. 138. bane, bo poslala progresivna zve- Si collinwoodskih trgovcev slič-o pismo. VpraAalo se je tudi, da se obnovi poulično progo v collinwood loop na East 165th st. in Waterloo road vsaj nekaj ur ¿jutra j, ko gredo delavci na delo in zvečer z dela, ter v soboto vsaj do osme ure zvečer. Upamo, da se to zgodi. F. Barblč. Clevelandake vesti Cleveland, Ohio. — Saj poznaš mojo hčer Angelo, mi je dejal Peter Bukovnik s 15010 Upton ave. Seveda jo poznam, saj je že plesala na odru za druAtvo "V boj" št. 53 SNPJ. In povedal je, kaj vse se Je zgodilo pred dnevom društvene seje dne U. aprila. Izgubil je hčeri V soboto dne 10. aprila se je poročila Angela Bukovnik, hčer Mary in Petra Bukovnika, z Joaephom Oronom. Srečni par je odpotoval v Washington. D. C., da vidi. ali je George Washington res posekal vsa črešnje-va drevesa. Angela je dejala, da želi videti spomladno cvetje tam. kjer je predsednik Roosevelt. Oh, da bi tudi mi vsaj enkrat gledali Slika kale ček v vaotl IW.WNI. katero aa amerUke delavske anije po«lalt branlteljafceai Ap.-.n^r rr publike Aktivnosti pri SND Détroit, Mlch. — Končno se je zima poslovila tudi od :De-troita in obetajo se nam topleji Ai dnevi. Narava se je prebudila. Vse se tega veseli, tudi vrabci in ostali ptiči, ki stanujejo v mestu. Trava je ozelenela in vse je nekam oživelo, vse je prenovljeno. Tako je tudi med nami delavci, ki nas ni malo: v veliki večini smo. Tudi za nas bo solnce lepAe sijalo in nam naše trudne ude ogrelo. Pomlad sili Človeka ven med ljudi. Zaželimo si več razvedrila. Lepa prilika se nudi vsem našim rojakom in rojakinjam v lokalu SND. Gospodarski odsek je sedaj na delu, da uredi vse potrebno, da bo bolj prijazna Vae tri balincarake aleje bodo pripravljene. Dne 24. sprils bo vse gotovo in v redu. Tegs dne se bo namreč uradno odprla balincar-sks sezijs. Vsi, ki imste veselje za balincanje In val, ki balincar je radi opazujete, ste uljudno vabljeni, da se udeležite balincarske otvoritve. V soboto popoldne in zvečer se bo tudi servira-la dobra večerja, v dyorsni pa bo igrala slovenska godba, tako da se bo lahko vsak razvedril. Vstopnina prosta, ples prost in garderoba prosta. Zato pa vsi na plen v soboto 24. aprila v SND na 17153 John R.! Ker Imamo pri našem SND odsek "moški klub," da ne pozabimo drug na drugega in da kaj koristnega storimo v prid SND, »e pričakuje mnogo aktivnosti. Vai člani in ostali rojaki ste vabljeni, da ae udeležite odaeko-ve seje v petek 23. aprila točno ob 8. zvečer. Ta seja bo zelo važnega pomena sa nas. kajti rešiti moramo zelo važno zadevo. Na-pmšeni ste. da obvestite tudi o-stale, ki morda ne bodo čitali teh vrstic, da ae udeležijo ae je v petek srečer. John Jaoe, tajnik. Lanski nagrajenec z Nobelovo na* kemijo frrof. Debye je govoril te dni f o svojih dolgoletnih rsaiakovaniih ki ~ pred 14 leti omogočila postaviti ¿voT elektrolitičnem prevajanju v tekočiJT Ce gledamo lepo poniklan rodni ZL, pokrov za hladilnik ali poarebreno iliTl remo le težko predstavljati, da so biL.11 ššeče kovine nekoč soli kakor kuhinji i°*t' 80 i? V VOdi ^ morda v kaeto šil rjavo aH modro, na mk nafi. jolrtoma prozorno tekočino, ki „i SledU kakšne kovinske narave. In ¿¿T di razumeti, da je mogel električni t,/ koviho V tej lepi, bleščeči se obliki ¡f ratotoplft. A vendar temelji današnja elektro-kemlčnega čiščenja kovin in nJ ga izločevanja kovinskih plasti na tem ni nem postopku na dejstvu, da more v m2 Ijetta sol prevajati električni tok in daT ttetti Razčlenjuje sol v dva dela, da in« besedo "etektri&io rasglobi." Malo je poatopkov, ki bi električni materije oevetljevali tako jasno kakor, d* soli prevajati tok, da rej "elektroliti". Ni čudno, da se razij zato že desetletja zanimajo za ta pojav n če tok skozi felektrolitsko raz s topi no, tedaj rajo biti v njej vsekako nabiti delci' kh» nešajo. Ti delci nastajajo po stari razlagi elektrolitskih pojavov, iz raz soli Same: ta sol se razglablja, če jo raziot v pozitivno In negativno nabite delce, ki čnejo pod vplivom električne napetosti r — zato jih imenujemo "ione", to je po "potujoče" — in s tem prenašajo tok skoi koči no. Toda pri tem prenašanju toka skozi ne močnih elektrolitov se je pojavljala t nepravilnost Domnevati bi bilo, da se tok naša tem bolje in da prevaja razstopini tem bolje, Čim več soli je v njej. To pa ni V resnici "molekularna", to je na raztopi količino soli preračunana prevodljivoet i duje, če damo več soli v tekočino. Klasična rija je to razlagala s tem, da je razčlenite? topljene soli v električno nabite delce, v rtjene ione, popolna le v zelo razredčenih stopinah in da nazaduje v isti meri, kako množina soli v tekočini povečuje . Debyejeve raziskave so pokazale, da ti mneva v tej obliki ni pravilna. Ce je pi ljivoet kakšnega elektrolita v zelo razredi razetopinah največja, tedaj je to samota tega, ker so si ioni, baš zavoljo majhne ki ne soli v raztopini, daleč narazen. Ce spi mo več soli v razstopino, tedaj si prihajajo čedalje bližje in pričenjajo, ker so vendar biti, izvajati električne vplive drug na drui In ti "interionski" vplivi so tisti, ki oteh prehod toka. Oe hočemo to Razumeti, si moramo predi ljati le človeka, ki ga na cesti obdajajo ljudje. Hoče na levo, drugi pa hočejo na di Njegovemu gibanju se zoperstavljajo velike re. Prav tako si moramo predstavljati r» re v koncentrirani razstopini močnih elekt tov. Vsak pozitivno nabiti ioni obdajajo tivni ioni,' vsak negativni ion ima okrog "oblak" pozitivnih ionov. Pod vplivom trične napetosti potujejo oblaki ionov v« nasprotnih smereh nego osrednji delci, vost ionov se zmanjša in to se javlja z prevodnostjo. To naziranje je mogoče potrditi s poslu močnimi električnimi polji in visokimi! vencami. Ce postavimo takšno razstopis močno električno polje, se ioni gibljejo tik tro, da ee ne morejo tvoriti oblaki ionov, ld dajajo drugače osrednje delce. S tem odp ovira ea gibljivost ionov, prevodnont ne pod ml pogoji po obogatitvi razstopine s soljo« poveča. Prav tako učinkujejo visoke frekvence, ti izredno hitri nihaji uporabljene napetoati. prehajanju toka se oblaki ionov baš ^ trajnega gibanja ionov stalno spreminjajo, stavljajo in razdirajo. S tem se moti «i nost razdelitve električnih nabojev in to u kuje spet kot ovira na gibljivost »*re« ionov. Ce pa gibljemo Ione hitro *em ii se takšne motnje somernosti ne morejo poj ljati, ker je čas za to kratkomalo prekii Tudi tedaj izgine torej neki vzrok za zm* no gibljivost in (molekulsrna) prevodi koncentracijo razstopine narašča, kakor M pričakovali ob dejstvu, da je v koncentnnj raztopinah na razpolago več delavcev is pm šanje toka nego v razredčenih razstopinahj Kakšne bodo praktične posledice teb m spoznanj, ki nam posredujejo poglobljen«J glede V način prehajanja tokov uko« * raztopine, bo pokazala še bodočnost. Prod dvajsetimi leti (Is Proevete s dne 20. sprils 191" ) Domače v«*i. V Detroitu. Mich • letni rojak Frank Pojzel. član dru«« SNPJ. j Delavake viatl. Po vesteh Iz AmsterJ* v NemčUi zastavkalo 200.000 munioj^( delavcev. Nemška cesarska vlada je P0«" jaške čete nad sUvkarje Svetovna vejaa. Nemške čete so » vsak dan bolj tepene V treh daekJ» tih. ranjenih In ujetih 150.000 N RsAi revelad Ja. Ruska seča-ns ^ formirala ameriške-niskt social^ New Yorku, de pod «obenim P^^ sklepala aaparatnega miru s Nem«)* ,jjinr«wfffffrffff****f**rfffffffrrrrrf« Vesti iz Jugoslavije lino Idi (Iivirma Sarajevčan padel* V Sarajevo je prišlo rtoTi Madrida, da je pri r^meata padel znani sa- S&U delavec Jurij lan funkcijonar v de-Strokovnih in kulturnih tJtoh Vareako je odšel iSftoj po izbruhu dr-f ie vojne ter «e stavil na S vladnim četam Is o-■££¡1» * odšel v Spajiio Tinlnir Miron Dem,d ki je Jv tako padel pri obrambi Ma- vdika v snežnih metežih. tZ velike noči že dolgo ne. »Ladi je velika noč praznik rihoda pomladi, ko je vse v cve-T Letos je velika noč precej rt prišla, pa ni bilo še cve-pač pa je vse drevje že od-,10 po travnikih so zacvetele Ufce, ivončki, čebele so se že Urile, ¡n v jasnih dnevih je D lepo toplo, da so bili površ-j ie kar odveč. Poznalo se je ji, da vso zimo nismo imeli ven snega. Tik pred prazni-pa se je vreme skazilo. Prišel dež. ki nikakor ni odnehal, »k se je na veliko soboto remenil v sneg. Začelo je sne-ko za stavo. In snežilo je ves », vso noč, pa vso velikonočno ideljo in ponedeljek. Sele v noju današnji dan — 30. mar-- je nehalo snežiti. Vsa Slo-nija pa je odeta v sneg, ki ga upadlo kakih 20 cm. Če se ne bil sneg sprva topil, bi ga bila debelejša plast. Sneg je zelo oker in ker je drevje že odgna-utegne priti do pozebe, če prime mraz. Pod težo snega so lomile veje v gozdih in paril, potrgalo je mnogo telefonih in brzojavnih vodov, tako ao poštni delavci imeli vse «inike polne roke dela. V viš-krajih je medlo ko sredi zi-Reke so narasle, ker se je ■vi »neg sproti topil. Če pa prime zdaj solnce, bo verjetno išlo do hudih poplav. Kaj bodo dali Slovencem v Pri- •rju. — Ob pogajanjih za pakt ed Italijo in Jugoslavijo goto- > niso največ in najdalj razvijali o slovenski in hrvaški ni manjšini v Primorju in i, vendar so se menili tudi o . Po podpisu pakta je bilo razno, da so vsi politični jetni-I Hrvatje in Slovenci v Italiji «¡Keni, glede rabe slovenščine šolah in cerkvi in o osnovanju toterih kulturnih društev na-PššjŠine pa bo Italija ukreni-marsikaj dobrega. Glede izpu-i|ve političnih obsojencev iz i-jjtnikih ječ in pregnanstva za »j še ni natančnih poročil, ven- * pa skoraj že gotovo, da ljudi, umijenih komunistične in soci-Klčne propagande ne bodo iz-«ili, ker štejejo med politič-' Mnike le tiste, ki so zaradi JMnostne propagande prišli v Pregnanitvo. Glede pou- 1 "»venskega jezika je bilo ja- • vnaprej, da ne bo italijanska ^dovolila kakšnih sloven- M*i «e že sliši iz Beo-? 0 »**oviluf da ae bodo Z H"0Vati v privatni ZS* u^nje K'°venščine ali Glede rabe slovenščl-ZJ1' b° vlada v "Porazu-¿k iizdala na-J.Kakšna društva bodo Slo- It Ii 7a,Je Hme,i *nov«" hSJf1 ** ni Ho- 2 tudi nepolitični slo-,n knjige. Seveda pa JJ-ral. Jugoslavija zaveza-kZ {0rilk "voj* « emigran- Sim? * in J« er»an.racijami pri nas. ki ao jih o-^ t^mumi begunci, Ikj to,j I« "tean-lenimi predpisi, cen- | Z ° >*> stro- to "J' '""»rante teroriste, "rt A; it/r u, ta« uvr atentat na f ^ a Vb| *» ä ba-'Pijanskih obla-L*v*»Je. a,j ^ ^ ni znano, kakor 1 "ano. kdaj in kako bo a "vojt obljube gle-' ^-'"panja a hrvaš-uk0 m*nJ»lno v |,tH mana. m — Poroča-"•»padu na Is Jagaalavljs.) pocestnico Frančiško Sotlarjevo in njenega moža v Dobu pri Domžalah. Sotlarjeva je dobila take poškodbe, da je tretji dan po napadu umrla. Orožništvo, ki je u-vedlo vestno preiskavo, je sicer aretiralo več osumljencev, vendar pa so vsi dokazali alibi in so bili spet izpuščeni. Težko, da bodo odkrili pravega morilca. . Umrl je v ljubljanski bolnišnici šolski upravitelj iz Cerkelj pri Kranju, Josip Lapajne, star 57 let. V Ljubljani je umrl starosta slovenskih gasilcev, Josip Turk. znan v vsej Ljubljani tudi kot "Turkov ata", lastnik spediter-ske tvrdke in carinskega posredništva. Star je bil 72 let. Dr. Peter Defranceschi, znani zdravnik, ustanovnik kandijske bolnice pri Novem mestu in njen dolgoletni primarij, je umrl v kandijski bolnišnici 2. aprila. Pokojnik je spadal v vrsto najbolj znanih slovenskih zdravnikov. Po rodu Je bil iz Ajdovščine, študiral je v Gorici, Trstu in Novem mestu gimnazijo, medicino pa v Gradcu in na Dunaju. Kot zdravnik je služboval v Novem mestu, v Kandiji, potem v Gorici, med vojno kot vojaški zdravnik na Dunaju in. po vojni v Ljubljani. Zadnja leta pa je stalno bolehal. Obesil se je. — Na velikonočni petek je odšel od doma 49-let-ni samski kmet v Gaberjah pri Šoštanju. DomaČi so mislili, da je odšel po kupčijah in se niso dosti menili, ko ga nekaj dni ni bilo domov. Ko ga pa tudi po praznikih ni bilo, so ga šli iskat. Našli so ga v bližnjem gozdu o-bešenega na drevesu. Domneva se, da je šel v smrt, ker mu je mlado dekle — staro komaj 17 let — rodilo nezakonskega otroka. Ko je to zvedel, je odšel od doma in se ni več vrnil. Trije še pod plazom Za Plajbasom in Ovsenekom je reševalcem pod Storžičem u-spelo rešiti izpod snega še štiri ponesrečence; * Jožeta Mladiča, Vinka Sarabona, Bertla Ahači-ča (starega 15 let) in Kristla Stegnarja. Reševalci so vestno preiskali s sodnami (jeklenimi palicami) ves plaz, a niso mogli najti še ostalih treh mrtvecev, ki še zmerom leže pod plazom. Možno je, da jih je plaz zanesel kam drugam. Reševanje je u-stavljeno in bo treba počakati, da pomladno solnce skopni sneg, da bo mogoče najti še trupla zadnjih treh ponesrečencev. To so: Vladko Kostanjevec, Vilko Plajbes in Vinko Lombar. Zmerom bolj se razpravlja o l^rivdi te velike katastrofe. Dejstvo je, da bi ne prišlo do tekmovanja, če bi med prireditelji bilo kaj prida strokovnjakov, ki bi prepovedali tekmovanje zaradi nevarnosti plazov. Dejstvo je nadalje, da bi stro-kovnjaško vodstvo nikakor ne dovolilo, da bi šli smučarji na stvar čez strm zasnežen breg v strnjeni gosji vrsti, kakor se je to zgodilo. S tem so naravnost prerezali plaz, da se je sprožil in potegnil žrtve s sabo. Tudi ae kritizira nezadostna poročevalska služba, ki je povzročila, da je bilo strokovno iz-vežbsno reševalno moštvo prepozno na kraju samem. Toda verjetna je domneva, da bi tudi takojšnja pomoč ne rešila niko-trar. Napada se tudi nepremišljenost, da je bilo med tekmovalci nekaj mladoletnih fantov, sts-rih 15 in 16 let, tsko da je med mrtvimi troje mladoletnih fantov. Odkopanih 6 žrtev te nesreče so pokopali v Tržiču ob veliki udeležbi občinstvs od dsleč in blizu. Spel nova dobra slovenska drama £e neksj let se pojsvljs v slovenskih revijsh ime Iva Brnčičs. Objavljal je v Ljubljsnskem Zvonu kritike o hrvaških knjigah. zadnji dve, tri leta pa je napisal ie lepo vrato člankov v mark stični reviji "Knjllev-nost", v "Ljubljanskem Zvonu" in v "Sodobnosti". V člankih je pissl o razmerju politike do li-tersture, o socislnih temah le-poulovja, predvsem pa Je napl-ssl dva obširns člsnks o slovenski kstoliški liriki, ki jo je temeljito prettudirsl in kritično .do kraja osvetlil. 6 tema dvema člankoma je stopil v vrsto najboljših slovenskih kritikov in ga zaradi ostrine pogleds in peresa vsa literarna javnoat pozna. Tudi v leposlovju ae je udej-stvoval, a le malo. Objavil je nekaj pesmi in nekaj proze, a mnogp boljšo srečo je imel s prvo dramo, ki jo je napisal pred kratkim in je prišla takoj v repertoar ljubljanskega narodnega gledališča. Drama ae imenuje "Med štirimi stenami" in ima tri dejanja, v katerih nam avtor riše prepad in spor dveh svetov: starega, ki ga v drami predstavljajo starši, in novega, ki ga predstavljajo otroci družine upokojenega uradnika Galeta. O tem prepadu med starši in otroki je napisanih že mnogo dram, starih in novih, in naključje je hotelo, da smo ravno zadnja leta videli na odru celo vrsto dram o enakem konfliktu, napisanih od nemških, čeških in srbskih avtorjev. Podrobnejše poročilo bo objavil naš poročevalec, ko si ogleda predstavo. Premijera je bila tik pred veliko nočjo in je zbudila mnogo zanimanja. Dramatik Brnčič — star menda 25 let — je sprožil cele debate o sebi in svojem delu. Sam je v članku priznal, da se je učil pri hrvaškem dramatiku Krleži, najbrže največ pri Krleževi drami "Gospoda Glembajevi", da pa je skušal orisati ljubljanski milje, ljubljanske purgarske familije. Kritika v dnevnem tiaku priznava Brnčiču močan dramatski talent, ter podčrtava, da je delo nasilno, da je nekaj prizorov tako hudih, da je že blizu meje, ki loči dopustno od preveč, da je drama natrpana z eksplozivi skoraj preveč, in da nam utegne v Brnčiču dorasti močan dramatik, ko se kipenje umiri in se bo držal avtor povsod natanko pretehtane mere. Mladi dramatik je bil pri pre-mierji živahno pozdravljan. Vsekakor je nadvse dobro znamenja, da se zadnja leta pojavljajo tako pogosto nova, izvirna slovenska odrska dela. Kreft je napisal že tretje delo, "Veliko puntarijo", dramsko kroniko o kmečkem puntu 1573, ki bo uprizorjena najbrže jeseni, Jože Kranjc se nam bo menda v kratkem spet predstavil z novo dramo, uprizoritve Čaka Pa-horjeva drama "Viničarji" (Narodno gledališče jo (^Ijublja že nekaj let!), in še nekaj je mladih ljudi, ki obljubljajo, da se bodo v kratkem predstavili s svojimi dramskimi prvenci v tisku ali na odru. Ce pomislimo, da imamo v Ljubljani že od prevrata stalno slovensko Narodno gledališče in da se dramatiki pojavljajo šele zadnja leta, se človek ne more otresti vtisa, da sicer delo »Narodnega gledališča vzgaja dramatike, a precej počasi. Še zmerom je naš najmočnejši dramatik Cankar, ki je pisal v Času, ko so bile slovenske predstave v LJubljani le redek in tedanjemu odločujočemu nemštvu nadležen pojav. PlCgVBT* " Prvomajsko praznovanje v Chicagu Vriil te bo velik pohod po "loopu" Chicago. — Tukaj so v teku priprave za eno največjih praznovanj Prvega maja, kar jih je še videla metropola srednjega zapada. V konferenci za aranši-ranje te proslave sodelujejo vse delavske politične skupine. Na prvi konferenci je bilo navzočih okrog 600 delegatov, ki so zastopali razne strokovne unije, delavska podporna društva, politične klube in razne druge organizacije. Policija je že izdala dovoljenje za pohod, ki bo šel iz Union parka skozi "loop" v Grantov park. Prejšnja leta je bilo z iz-poslovanjem policijskega dovoljenja mnogo sitnosti, letos pa o-blasti niso skušale delati zaprek. Zbiranje se bo pričelo v Union parku ob dveh popoldne, ob treh pa pohod. Ker bo 1. maj letos na soboto, se pričanje velika udeležba. V paradi bo v glavnem pet sekcij — unijska, podpornih društev, brezposelnih pod zastavo Illinois Workers Alliance, mladinska in političnih skupin. Prihodnja konferenca bo v nedeljo dopoldne dne 25. aprila v Capitol Buildingu na State at. poleg Chicago Theatra. Pridruži se lahko vsaka delavska skupina in pošlje zastopnike. Delavski boritelj omrežen v Penni Topil ni i ki delavci v Denverju dobili zviianje I Denver, Colo. — Vsi delavci pri Langloth Smelter kompanljl In člani mednarodne unije Mine, Mili & Smelter VVorkers so dobili zvišanje plač za 80c na dan. Družba jim je prvotno ponudila 53c, potem 65c, končno pa je pristala na unijsko zahtevo. Minimalna plača je pet dolarjev na dan. Tiskar obsojen od pet do detet let zapora Wilkea-Barre, Pa. — (FP) — Emmerson Jennings, široko poznan in priljubljen tiskar ter delavski agitator v tem kraju, je bil obsojen od pet do deset let ječe pod obtožbo, da je pred več leti dinamitiral avto nekega rudarjem sovražnega sodnika. Proti obsodbi je taKoj vložil priziv in položil kavcijo $30,000. Arthur Garfield Hays, sloviti odvetnik Ameriške unije, za civilne svobodščine, ki ga je zagovarjal, je označil ta proces kot "enega najbolj umazanih omre-ženj, kar sem jih še videl zadnjih 30 let." Jennings se je za-fheril antracitnim interesom radi svoje delavske agitacije. Z njim vred je bil na enako kazen obsojen tudi Charles Harris. V svojem govoru pred sodiščem je Jennings rekel: "Pred to sodišče sem bil pritiran, ker sem skušal privesti pravico na sodišča okraja Luzerne, toda obtožen sem bil drugega zločina — dinamitiranja. Ta proces je zarota od začetka~do konca. Niti trohice poštenosti ni na nJem. V resnici so na zatožni klopi sodišča Pennsy Ivani je in justični sistem. To je najbolj diabolična spaka, ki je bila spletena proti sodišču in obtožencu. Ni ga večjega zločina kakor omrežen je nedolžnega človeka in poslati ga v ječo vsled tega, da se mu zs-veže jezik. Nikdsr nisem Imel koščka dinamita v svojih roksh." Sodnik Ssmuel K. Shull, ki ga Je obsodil, je Jennlngsu zanikal pravico do nove obravnave, nakar je vzel priziv. Skupina ltálijanskih "prostovoljcev", katere so lojalisti ujeli po bitki v bližini Gusdalajare, Španija. Starodavna grobni ca odkrita v Egiptu Tajnosti zelo razvite civilizacije Kairo, Egipt, 19. apr. — Arheologi so odkrili umetnine velike vrednosti v starodavni eglpt-ski grobnici, katero ao iskali zadnjih dvajset let. Okraski in o-prema, ki so jih našli v grobnici, se lahko primerja bogastvu, ki je bilo najdeno v grobnici TI-ja. ki je živel v Egiptu pred 6000 leti. Odkritje grobnice je naznanil M. Drioton, direktor skupine sta-rinoslovcev. Izkopavanje je vodil profesor Selim Haasan. V grobnici je bil najden sarkofag (kamnita rakev) in truplo Demeda, nečaka Tije. Ta je nekakšen podaljšek Tijeve grobnice, kajti bila je zvezana h tajnim hodnikom in skrita za vrati, ki ao zapirale to grobnico. Kljub poskusom onih, ki ao zgradili grobnico, da ostane tajnost, so znaki kazali, da je bila pred več tisoči loti o-kradena; tatovi so odnesli a seboj mnogo okraskov in drugih umetnin. Demedevo truplo je ležalo na tleh, kamor so ga tatovi položili, ko so odprli sarkofag. Stena grobnice je okrašena zlatom in na zidu so slike rib, ptičev in lovcev, kar potrjuje do mneve, da Je bila civilizacija sta rih Kgiptčanov na zelo viaoki stopnji. Doslej ae Je Ti jeva grobnica smatrala za najboljši dokaz umetnosti, ki je cvetela v Kgiptu pred več ko 6000 leti, toda Deme-dejeva jo v tem oziru prekašu. V grobnici ho našli bakrene posode, britve, orožje In druge predmete, okrašene z zlatom in dragimi kamni. Ti je dosegel vlaoko pozicijo pod vladama kraljev Kaka in 17 serenra v dobi pete ogiptske di nastije, kar pričajo dragocenoati, ki so jih našli v njegovi grobnici In zdaj tudi v grobnici njegovega nečaka Demode. pobojnike, da uničijo demokratične pravice delavstva. Niti ni protestiral, ko so delodajalakl odvetniki svetovali podjetnikom, naj ignorirajo Wagnerjev zakon. In zdaj, ko je zasijal nov dan in so delavske tr^su končno pričele prihajati do upoštevanja, so pa te reakciQiiarne skupine pričele peti hudičevo pesem v nadi, da.obdrše na površju tiranijo nevidne vlade, katero je ovrglo ameriško ljudstvo." Whitney zanika, da so sedeče stavke naailne, ali da izzivajo krvolltje. "To ao prav tiste stvari, katerim se te stavke izognejo," Rooae-velta urgira, naj ne posluša "kovaškega zbora" borzianov ln delavskih izkoriščevalcev, marveč naj aledl ljudskemu mandatu. Zahtevajo boljšo socialno zaščite V e i c a k i priporoča jo I raztegnitev federalne kontrole Whitney odobrava šedeče stavke Cleveland. — A. F. Whitney, predsednik bratovščine pomožnih kondukterjev (railroad trainmen) je v telegramu predsedniku Rooseveltu rekel, nsj se ne ozira na na|>ade na sedeče stav-karje s strani predsednika Har-vardske univerz«) laelnoatnega -zavarovanja. Provizije glede starostne pokojnine so pomanjkljive, ker izključujejo velike gru|w mezdnih delavcev. Te namreč ne krijejo poljedelskih delavcev in hišnih uslužbencev, -j Robert J. Walt, član državne hrezposelnostn« komisije v Mas-sMchusettsu, Je odlagi federalnega in državnih zakonov neamlsel. Ta alstem je konfuzen in potraten. On Je tudi urgiral federalno kontrolo distribucije podpore iz državnih skladov starostne pokojnini. V nekaterih državah so politiki že okupirsll administracijo teh skladov In bodo Is tegs kovali svoj kapital. CikaŠki šoferji taksijev grade solidno unijo Chlcsgo. — Ciksškl šoferji tsksljev, ki so bili nedsvno v spektskulsrnl stsvki več tednov, ao se trdno oklenili svoje nove unije, s katero ao ae pridružili mednsrodnl uniji Voznikov pod posebnim čsrterjem. Prvotno ao nsmersvsli funkcionirati neodvisno, končno pa so sprevideli, ds Je bolje, sko se pridružijo « ft,» 000 orgsnlzlrsnim voznikom v rhJragu Un tegs Jih je j>rivedel tudi terorizem Yellor Csb družbe, s ksterlm je nsdsljevsis tudi po zaključku atavke in akušala razbiti novo unijo z organiziranjem avoje kompanijske unije in z najetimi pretepači. Avtotaksna unija, ki šteje nad pet tisoč članov, je pričela izdajati svoje gla-t silo "The Midwest Taxi Cab Organizer", katerega urejuje Molos Most, bivši urednik glasila Mladinske socialistične lige "Challenge of Youth". Med unijo in avtotaksniml družbami ae še vedno vrše pogajanja za kolektivno |H)godbo. Pogajanj• med unijo in elektrarnami v Penni Sprlngdale, Pa. — Dve največji elektrarskl družbi v zapadli! Penni, Duquesne Light Co. in West Penn Power Co., ata pristali na kolektivno pogajanje s krajevno unijo 604 United Electrical & Radio Workera of America, Obe družbi ae nahajata v Al-leghenljski dolini, kjer Je CIO še organiziral skoraj vse masne Industrijo. Vesti iz Primorja RUDARJI V I8TKKHKKM PRE-MOGOKOPN1KU HO SE UPRLI tt.l domačih rudarjev zaprtih — Rudarsko vodstvo je lakorlstl* lo prilike in posvalo Italijan-eks dslaves Trst, marca 1937. 20. februarja so so uprli nekateri rudarji v Krpanu na LabinšČlni. Kor se Je |>okvarlla dekoviljka, s katero se običajno vozijo iz rudnika, so rudarji zahtevali, da ae smejo (»eljati z železnico za premog. Rudniško vodstvo pa Je to željo odbilo in zahtevalo, da morajo rudarji |ieš prehoditi skoro dve uri dolgo pot, Radi t«ga so ae ti uprli ln niso hoteli is rovov. Sele karabinerjl a puškami so jih lahko Iztlrali iz rovov. 6M rudarjev Je radi tega moralo v puljske zapore In vse kaže, da pridejo pred sodišče. TI rudsr-Ji so skoro vsi domačini našega rodu. Veliko družin bo ostalo tako brez kruha, ksjti rudsrsko vodstvo Je izkoristilo priliko In že |>ozvalo italijanske delavce Iz bolj oddaljenih krajev. Država In» pobrala tudi cerkvene dragocenoeti? Trst, marca 11)37. Vedno IhiIJ se širijo po deželi vesti, da bo država v najkrajšem času posegla tudi po cerkvenih dragocenosti, zlatih in srebrnih j»redme-tih ter zaplenila za kritje ogromnih Izdatkov, ki JIH zahteva oboroževanje. Te vesti sicer za m krat ne moremo s točnostjo potrditi, vendsr pa ne bo nič čudnega, če se bo v resnici ksj takega «godilo. K s kor so pred letom pobrali prstsne z rok, |hmI vsemi mogočimi gesli ln krinksmi, tako ae bodo tudi sedsj poslužJIl sil-čnega |>ostopka. Kot najlejiše ge-rfS Hm bo i tem slučaju služilo geslo protiboljševiške Urhe, na katere čelo se Je postavil Hali-Janaki fašizem, K tem ae In» morda sprijaznila tudi cerkev, os. njena duhovščina. IflNIllMA! Hlovtnar «t«•zablli, Alekaej FJodoro-vič, in kar nočete in nočete priti k nama, čeprav mi je Liae te dvakrat zatrjevala, da ji j« samo v vaši družbi dobro. Aljoša je dvignil pobešene oči in spet mahoma zardel in ae, aam ne vedoč zakaj, mahoma «pet nasmehnil. Sicer ga pa ataree nič več opazoval. Jel ae je bil razgovar-jiti z došlim menihom, ki je, kakor amo te omenili, a tal poleg Liainega naslanjača in čakal nje-govega prihoda. Bil je očividno menih najpreprostejše vrate, to je, preprostega »Unu, s tesnim, neomajnim svetovnim nazorom, toda veren in po svoje trdovraten. Predstavil se je, da prihaja od nekod z daljnega severa, iz Obdorska, od Severnega Silvestra, iz siromašnega samostana, v katerem je t i velo samo deset menihov. Starec ga je blagoslovil in ga povabil, naj se oglaai pri njem v celici, kadar mu bo drago. "Le odkod imate pogum, da delate take stvari?" je zdajci vprašal menih ter slovesno in s poudarkom pokazal na Lise. S temi besedami je meril na njeno "ozdravljenje". "Seveda je še prezgodaj, da bi govoril o tem. Olajšanje še nI popolno ozdravljenje In je utegnilo nasUtl tudi iz drugih razlogov. A tudi če je kaj bilo, ne more biti nobena druga moč kakor milost božja. Vse je od Boga. Posetite me, o-če," je dodal menihu, "zakaj ob vsakem času ne morem govoriti z vami; boleham in vem, da so moji dnevi šteti." "O, ne, ne, Bog nam vas ne bo vzel, živeli boste še dolgo, dolgo!" je vzkliknila mamica. "In tudi, za čim bolehate? Tako veseli ste videti, tako zdravi in srečni." "Danes mi je bilo laže nego po navadi, a vem, da je to samo minuta. Svojo bolezen zdaj natanko poznam. A da se vam vidim tako vesel — z ničimer in nikoli me ne bi bili mogli tako razveseliti kakor s tem, da ste napravili to opazko. Zakaj ljudje so ustvarjeni za srečo, in kdor je popolnoma srečen, tistemu je očitno dana miloat, da ai sme reči: izpolnil sem zaveso božjo na tem svetu. Vsi pravičniki, vsi svetniki. vsi sveti mučeniki so bil srečni." "O, kako govorite, kako smele in vzvišene besede." je viknila mamica. "Vi rečete in človeku je, kakor da ste mu presunili dušo. A vendar: sreča — kje pa je sreča? Kdo more reči o sebi, da ja srečen? O, če ste bili že tako dobri in ste nama dali,' da vaa danes Še enkrat vidiva, tedaj čujte vse, Česar vam zadnjikrat nisem do konca povedala in-česar se nisem upala povedati, vae, od čaaar tolikanj trpim in že tako dolgo, tako dolgo! Trpim, oprostite mi, trpim" — in v nekakšnem vročem, burnem čuvstvu je sklenila pred njim roke. "Od čeaa pa najbolj?" "Trpim od nevere ..." "Od tega, da ne verujete v Boga?" "O. ne, ne, na to se niti misliti ne upam, ali bodoče življenje — to je taka uganka! In nihče, prav nihče ne odgovarja nanjo! Poslušajte, vi ozdravljevalec človeške duše; seveda, ne upam se pričakovati, da bi mi povsem verjeli, toda zatrdim vam s svojo največjo besedo, da zdaj ne govorim iz lahkomiselnosti, ampak da me ta misel o bodočem življenju onkrsj groba mučno vznemirja in me navdaja s strahom in grozo ... In zdsj, evo, se osmelim in se obrnem k vam . . . O, Bože, za kakšno me boste zdaj imeli!" Plosnila je z rokami. "Ne vznemirjajte se zastrsn mojega mnenja," Je odvrnil starec. Docela sem uverjen o iskrenosti vašega notranjega nemira." "O, kako sem vam hvaležna! Vidite, časih zsprem oči in mislim: če vsi verujejo, odkod se Je vzela ts vera? In trdijo tu nekateri, da Je vse to od k rs j s nastalo iz strshu pred groznimi prirodnimi pojavi in da vsega tega ni. Nu kaj, si mislim, vse življenje sem verovala _ ksdar pa umrem, naj zdajci ne bo ničesar, sa- mo repinec bo zrasel na gomili, kakor sem čitala pri nekem pisatelju. To je strašno! S čim, le s čim naj si vrnem vero? Sicer sem pa verovala samo takrat, ko sem bila še majhno dete, mehanično, ne da bi kaj premišljevala ... S čim, le s čim naj si to dokažem? Zdaj sem prišla, da se vržem pred vami na tla In vas poprosim pomoči. Zakaj, če zanemarim tudi to priliko — vse moje življenje mi ne bo nihče več odgovoril. S čim naj si dokažem, kako naj se uverim? O, gorje meni! Stojim, gledam okoli sebe in vidim, da je vsem vse eno, skoro vsem. Nihče si zdaj s tem ne beli glave, le jaz edina ne morem prenašati tega. To je moreče, moreče!" "Ni dvoma, da je moreče. A dokazati tu ni moči ničesar,-uveri pa se človek lahko." "Kako? S čim?" "Z izkušnjo delavne ljubezni. Potrudite se, da boste delavno in neumorno ljubili svoje bližnje. V enaki meri, kakor boste napredovali v ljubezni, se boste tudi uverjali o božjem bitju in o nesmrtnosti svoje duše. Ako pa dosežete v ljubezni do bližnjega popolno samozatajevanje, tedaj boste nedvomno dobili vero In nikak dvom ne bo mogel več prodreti v vašo dušo. To Je preizkušeno, to je zanesljivo." "Delavne ljubezni? Evo, vidite, to je spet vprašanje, in kakšno vprašanje, kakšno vprašanje! Glejte: tolikanj ljubim človeštvo, da časih — verjamete? — sanjarim o tem, kako bi pustila vse, kar imam, ter ostavila Lise in šla v usmiljenke. Oči zaprem in mislim in sanjarim in v tistih trenutkih čutim v sebi nepremagljivo moč. Ni jih takih ran, ni jih gnojnih uljes, ki bi me mogla preplašiti. Prevezovala in zmivala bi jih s svojimi lastnimi rokami, strežnica bi bila tem trpinom, pripravljena sem, da bi poljubljala njihova uljesa . . ." "Že to je veliko in dobro, da sanjari vaš um o tem in ne o čem drugem. In nekega dne boste kar nenadoma res storili kako dobro delo." "Da, aH bi pa mogla dolgo prebiti v takem življenju?" je vroče in skoro nekam zamaknjeno nadaljevala gospa. "To je najvažnejše vprašanje! To je tisto vprašanje, ki me izmed vseh najbolj muči. Zapiram oči in se vprašujem: ali bi dolgo zdržala na tej poti? In če ti bolnik, ki mu umivaš rane, ne odgovori takoj s hvaležnostjo, ampak narobe, če te jame mučili s svojimi muhami, ne da bi cenil in opazil tvojo človekoljubno postrežbo, in jame kričati nate, surovo zahtevati in se celo pritoževati kakemu načelstvu (to se neredko dogaja pri ljudeh, ki hudo trpe) — kaj tedaj? Ali bo tvoja ljubezen še trajala ali ne? In evo — pomislite, z grozo In trepetom sem že spoznala: če je kaj, kar bi moglo mahoma ohladiti mojo 'delavno ljubezen1 do*človeštva, tedaj je to edino nehvaležnost. Z eno besedo, jaz delam za plačo in zahtevam takojšnjega plačila, to je, pohvale zase in plačila z ljubeznijo za ljubezen. Drugače nisem zmožna nikogar ljubiti!" Govorila je v napadu najodkritosrčnejšega bičanja same sebe, in ko je končala, je z izzlva-jočo odločnostjo pogledala starca. "To je do pičice tako, kakor mi je, sicer že davno, pripovedoval neki zdravnik," je pripomnil starec. "Mož je bil že prileten in nesporno pameten. Govoril je prav tako odkrito kakor vi, čeprav v šali, toda v šali, ki je bila obenem žalostna. 'Ljubim človeštvo/ je dejal, 'toda čudim se samemu sebi: čim bolj ljubim človeštvo vobče, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot poedince. 'V svojih sanjarijah,' je dejal, "sem neredko prihajal do strastnih načrtov o tem, kako bi služil človeštvu, In nemara bl se bil dal v resnici križati za ljudi, če bi bil kdo na tak način nenadoma zahteval tega, akoravno nisem zmožen, da bi preživel s komerkoli le dva dni v isti sobi — to vem Is Izkušnje. (Dsljs prihodnji«.) W. Kode: Razžaljen je časti Ko ims človek ime in priimek, lahko i »ostane predmet rszžalje-nja časti. Kdor ima ime in priimek: n pr. Jože Wel»er, Je osebnost, Ne njevovs duša. ne njegova narava, ne veličanstvo njegove individualnosti, temveč njegovo ime uživa prav no zaščito v krščansko-evropnkem kulturnem krogu. Ce bi Jote Wel»er ne Imel imena in bi mü'ti rekel tal»a. da naravi, označevati njegovo točko v živalskem kraljestvu. Jote Weber In konec. Njegovo Ime je njegov ščit. Samo romanopisec Ima pravico povedati, kdo Je Jože Welter: seveda bo pisatelj prekrstil Joža Webra v Antona Mlinarja in potem lahko zapiše: Anton Mlinar je žaba. S tem, da je človek dobil Ime, Je dobil tudi pravico, da je lahko žaba. svinja ali osel. m* da bi ne to njegovo bistvo izražalo v njegovem Imenu. Jože Welter izjavi, da je Jože „ Weber in lahko to še z dokumen- Prepoved taljenja časti sluŽ za to, da se zakrije Življenje in početje zlobne žabe. Kakšno pa-rlavstvo je razkrivanje, prezra-čenje skrivnosti meščanov, ki je pravno zavarovan s tvojim imenom! Nikakor ne gre, da v časopisu načiteš vprašanje, kdo je tiati gospod, o katerem se toliko tem označiš njegov obrat, če bi |!i <*«>ksže; s kakšno pravico smeš mu torej dal ime. ki je po Ho- tl raziskovati njegove dokumen- jem mnenju primerno njegovi zunanjosti, bi lahko s tem začeli I »rocen o njegovem imenu in nič več. Če bi bita ta žaba uma. bi pri tej priliki tudi ti izvedel, katero ime pristaja tebi Toda ta žaba ni samo Joše Welter, temveč še celo gospod Joše Weber, mogoče tudi gospod dok tor Joše Welter. Kompleks, aparatura te žabe je a krstam avan jsti nikakih drugih Imen. ker al kršiš njeno hišno pravico. Tako pa je Jele Wefc*r i llraU J * . kl J« d«* že Weber, To je gotovo dejstvo Nadaljnja diskusija, kdo je on J ^ je prepovedana Jože Weber u- hUno pr*vo tab* živa an<»nimnoot svojih dveh Jože Weber ima prsvico, da ae Imen. Dobil ju je pri krstu. V ne diakutira o nJem. Drsgl. tebe tem ga ne smemo kontrolirati, oe nič ne tiče. kaj Je on ca »vo-Prepovedano ti je raziskovati jim imenom, niti kaj počn» sa me«tn. ki ga ima Jože Weber v 'svojim ščitom. ~ PRO8VBTA govori, odkod ima toliko denar-ja, kako ga uporablja. Stari Grki so kot malomeščanske duše bili mnenja, zakaj se ne bi smelo javno povedati, da je sodnik goliander, ki odloča o živ-Ijenskih vprašanjih vsakega, norec, da je pelicaj za moralo Gi-nokserkses sadist, da je referent finančne uprave Kleptomahos tat, posebno Če že o tem vse mesto govori. Če bi danes take govorice odmevale v megafonu shodov in časopisja, bi se gospodje sodobniki resnično seznanili med seboj In bi si stali nasproti, oropani vse časti. Tedaj bi se ustvarila tista družabna intimnost, predpogoj bratstva, ki je esenca demokratičnega mišljenja. Čenče, pa ne uvodniki odličnih istov posegajo dandanes v jedro družbe. Sušljanje bab o ilegi-timnih razmerjih je zemljiška knjiga spolnih odnošajev, od katerih zavisi podoba prihajajoče generacije. S ščitom svojega imena zavarovanega meščana spreletava mrzlica pred hladnim ogledalom njegovih človeških lastnosti. Najmanj je strah tistega, ki nima nobenih skrivnosti in skoro nobenega imena, čigar istovetnosti ae ob nezgodi ne more ugotoviti zato, ker ga nihče ne pogreša. Kdor pa ima veliko skrivati, varuje vneto svojo čast. Tak meščan nastopa proti nezaslišanemu tonu, proti razbrzda-nosti "gotovega časopisja" in zato zahteva odpravo zadnjih o-stankov tiskovne svobode. Naravnost obseden v varovanju svoje časti je anonimnež, ki hoče za okrepom svojega uglednega imena nemoteno krasti, go-jufati in moriti. Nikakor ne trpi, da bi kdo pogledal za ta ščit, da bi videl goloto mehkužnih de-ov njegovega telesa. Tak človek je občutljiv kakor Madjari v svoji nacionalni časti. Jože Weber, povišan v kvadrat svojega naslova, ne trpi, da W vlekli koren iz njega, ne mara, da bi ga predstavljali svetu kot golo, požrešno žabo brez oklepa. Družba, katere člani se poznajo med seboj, ki so si, kakor pravijo Francozi, freres et cochons, freres et grenouilles (bratje in prasci, bratje in žabe), taka druiba je pasja, žabja, cinična, predrzna kakor mož, $1 se obrne, da pogleda dami pod klobuk. V "liniji" zločinca, kakor se reče, leži, da nastopa rad kot to-žitelj, da si z .isto lažjo In potva-ro, ki mu je služIla na poti navzgor, izsili tudi naslov častnega človeka. - Zločinec polaga važnost na pismene dokumente. Vedno ima pri sebi kak dokument, s katerim si hoče rešiti čast; zadnjo ustavitev kazenskega postopanja proti njemu, z zvijačo pridobljeno častno izjavo, ponarejeno poslovilno pismo žene, ki mu je umrla v sumljivih okolščinah. Kdor pa dokazuje s svojim življenjem svojo vrednost, ne misli na to, da bi si jo Izposloval pred sodiščem. Tak človek tudi nI lahko užaljen. Obrekovalcem se samo smeji. Ve, da mu častni ljudje ne morejo vzeti časti. Kar se vsak dan gnete pred sodnikom pod pretvezo, da brani svoje dobre ime, se poteguje samo za formalno pravico uživanja anonimnosti, ki jim ga daje ime. Jože Weber, ki ni nič več kakor samo Jože Weber, za nobeno ceno noče veljati manj kakor ubogi Jože Weber. ......» TOREK, 20 API f i i Ftolum. Protestne demonstracije relifnih delavcev v New Yorku proti odslovitvam. IZPRIMORJA Ali ste naročeni na dnevnik Troaveto?' Podpirajte svoj Usti LJUDJE SILIJO V ABESINUO Nasprotujoča si poročila o uspehu fašistične akcije za izseljevanje v Abesinijo , Trst, marca 1987. — Poročali smo že o raznih akcijah, ki jih danes fašistična stranka vodi v naših krajih, da bi se čim več naših ljudi, zlasti delavcev in o-brtnikov, izselilo v Abesinijo. O uspehih te akcije smo prejeli različna poročila. V nekaterih krajih ves trud fašistične stranke ni imel uspeha. Nasprotno pa smo prejeli poročilo, iz katerega se razvidi, da ljudje gledajo z novim očesom na to vprašanje in se mnogi izseljujejo/Gotovo je to posledica sistematičnega gospodarskega uničevanja naših o-brtnikov in kmetov, ter onemo-gočenja delavcem, ki niso v stranki, da bi dobili kakršnokoli zaposlitev. Na drugI strani pa se Širijo glasovi, da so nekateri, ki so se preselili v Abesinijo poslali domov že precejšnje prihranke. Tako je neki delavec iz Ajdovščine, ki je že dalj časa v A-besiniji, noslal do sedaj baje že okrog 10*00 lir. Mnogi, ki so šli kot prvi v Afriko, so se celo vrnili, da se tu poroče in se takoj zopet podali nazaj z ženo v Afri ko. Iz Ajdovščine se jih je med tem javilo že precej, ki se žele preseliti v Afriko. Med drugimi se je preselil z družino vred neki mladi lesni trgovec — Italijan. On je prenesel v Afriko celo svoje podjetje, z vso zalogo lesa, ki ga je imel. Vse skupaj so mu naložili v Trstu na ladjo. Z ozirom na težek gospodarsk položaj so te vesti popolnoma razumljive. Seveda ne moremo tega posplošiti, ker se kažejo, kakor smo že v začetku te vesti povedali, uspehi te akcije v različnih krajih popolnoma različno. Starček obsojen, ker je nagnal davčnega izterjevalca z vilami Trst, marca 1937__Pred sodišče je moral priti 68 letni An ton BItežnik. Imenovani je ob priliki sodne eksekucije, ki bi se morala pri njem izvršiti v obu pu prijel za vile in nagnal davčnega izterjevalca Rudolfa Pisa-njo. Pri tem ga je ranil tako, da je moral izterjevalec ležati 40 dni v bolnici ter mu je poleg tega okrnil in trajno onesposobil 3alec na desni roki. Starček je )il obsojen na 4 leta, 4 meseca in 15 dni zapora, na povrnitev stroškov izterjevalcu in stroškov pra-vdanja. Deležen pa je bil 2 letne amnestije, za kar se mu torej kazen skrajša. Popolnoma nič se ne <5udimo njegovemu dejanju, ki ga je storil brez dvoma v skrajnem obupu, ker si ni znal drugače pomagati. Gotovo ni še v svoji hiši nikoli doživel, da bi mu nasilno odvzeli najpotrebnejše predmete za poljsko delo, radi zasta-ih davčin. Posebno je to razum- BI m i\ i. I mika kaše garale IjaMega kmaUarijaU v Moskvi, glavnem« mestu Sovjetske unije. Ijivo še pri takem starčku, mu današnje razmere tuje. kor si ni mogel predstavljati] mu jemljejo njegovo s muko pridobljeno premoi tako tudi ni mogel prenesti silnega davčnega izterjevi Maščevati se je hotel za onim, ki mogoče pri vsem popolnoma nič kriv, ampak i orožje v rokah višjih sil. Naročite Mladinski boljši mesečnik za slovensko i dinol .................. •-- ■ ------------------------ -r "rrrf r i jjjjjfffi NAROČITE SI UMIK PROSVETO Po sklope 10. rodno konvencije se lahke aareči na list Itoita k prištejo eden. dva, tri, štiri aU pot članov ls oso drsUao k eni ur* nlnl. List ProeveU ataeo ss tso enako, sa člaae sli aetlsn« M* s oso letno naročnine. Kor pa ¿lani še plačajo pri uemiiti $1 J» n tednik, oo Ji« to prištejo k naročnini. Torej sodsj ni vsroks. rett. a Jo list prodrsg sa člane S.N.P J. List Proovota Jo vsis lutaiu k gotove Jo v vsaki drnšini nekdo, kl M rad čital list vssk dss. C« listo Prooreta jez Za Zdrsi. drŽave In Kanade. 9Mt Za Cleoro In Cklcago i*....ftS 1 tednik In..............4JI I tednik la..............iS I tednika in.............MS t todalka Is.............LS S tednike In.............MS t tednike In.............Ia 4 tednike In.............1JS 4 tednike hi.............IS • tednikov In...... ..... sli B tednikov In............LS Za Evropo jo............t.$9.00 Is poln i te «podaji knpon. priložite potrebno vsote deaorjs ali N«* Order v pismo In al naročite Proeveto, Ust, U Je vsšs lastaiss. PoJsonilo:—Vselej kakor hitro kateri teh ¿Ionov prenehs biti lin SNPJ, ali le ss preoeli proč od drnštns in bo ssbheval ssm roj W tednik, bode moral tisti «lan is dotične druiine, ki j« tako skupi naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti uprsrailtvu listo, in obenem doplačati dotično vsoto listo Prosveto. Ako ter* m »trn, tedsj mora npravniltvo sniisti datnm sa to vsoto naročnika. PR08VETA, SNPJ. MI7 So. Lewndalo Ave. Cklcsfo, III Priloženo pošiljsm nnročnino ss llot Prosveto vsoto I...... e....................................ČL droit t s At... 1) I N oslov ......................................................... Uotevite tednik In gm pripišite k moji noroéninl od sledečih lI«* moje drniine: D .....................................čl. draštvs It. I).........................................ČL draštvs It. 4).........................................CL drnštfs It. .....................................ČL draitva It. Mesto .Driava Nov naročnik. ............. ■tor TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA V tiskarsko obrt spadajoča^ Tiska vabila za vescltce In shode, vizitnice, ¿«JJ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, Siv»» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem JmiI"» in ™ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tisksroo Cene som me, onijsko delo prve vrst« ,, »i J ü Pišite po informacijo sa nesle*: S.N.P.J. PRINTERV 2SS7-S9 SO. LAWNDALK AVENUE Telefon Rockwell 4*4 CHICAGO, ILL. Ta« st dok» as J