Listek.                                                                 383
krasniue. Vse to kaže, da je takrat na Kranjskem živel narod, ki se je rad lepotil in se veselil gizdave oprave. G. predavatelj je vpletel v svoj govor razne refleksije, iz katerih smo razvideli,   da je   zveden starinar.    Mnogobrojni poslušalci,   med njimi nekateri
deželni poslanci,  pohvalili so g.  Pečnika z živahnimi   dobroklici.
A. Kaspret.
»Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500.« »Kmetovalec« je v svoji 9. letošnji številki začel priobčevati to razpravo, katero je v našem listu leta 1891. objavil g. prof. A. Kaspret. C. kr. kmetijska družba, ki v svojem uradnem glasilu po dveh letih ponatiskuje Kaspretov spis, daje s tem najlepše priznanje, da je gori omenjena razprava temeljita, poučna in zanimljiva   sosebno za   zgodovino   kranjskega kmetijstva.
Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog družtva u Zagrebu. — Došla nam je I. in 2, številka letošnjega ,,Stenografa", katerega izdaja prof. Fr. Magdič v Zagrebu. List prinaša mimo drugih zanimljivostij tudi oddelek o slovenski stenografiji, in zato bodi toplo priporočen našim stenografom v izdatno podporo. Iz poročila o četrtem shodu čeških steuografov leta 1891 posnemljemo, da sta dotičnemu znanstveno-brzopis-nemu odboru, v katerem čitamo poleg drugih imeni gg. Bezenška in Magdiča, došla tudi dva nova stenografska sestava; jednega je poslal g. Plichal (Ig. Zeplichal), drugega g.  Zupan.
Novo hrvaško gledališče v Spletu se je otvorilo dne* 6. m. m. s predstavo Demetrove tragedije „Teute", pri kateri so sodelovali odlični umetniki zagrebškega gledališča. Otvoritev se je zvršila jako slovesno vpričo mnogoštevilnih gostov iz vseh pokrajin hrvaških.
¦j" Radoslav Lopašič. Omenili smo že, da je dne" 25. malega travna umrl Ra-doslav Lopašič, znameniti hrvaški zgodovinar in nabiratelj hrvaških spomenikov. Porojen leta 1835. v Karlovci, služil je po dovršenih študijah za kotarskega pristava, prišel kesneje za sodnika v Severin, leta 1875. pa v Zagreb, kjer so ga imenovali za vladnega tajnika. Pred tremi leti je bil umirovljen. Lopašičeva pridnost je bila neumorna. Najrajši se je bavil s hrvaško zgodovino in je v tridesetih letih svojeročno prepisal in zbral preko desettisoč važnih starih listin. V književnosti se je oglasil leta 1862. s spisom ,,Smrt Petra Zrinskoga i njegova druga Franje Frankopaua«, ki je izšel v ,,Leptiru", potem pa je sodeloval pri raznih listih in pridno pisal za „Matico", ki je objavila njega krasno monografijo ,,Karlovac", ,,Dva hrvatska junaka: Marko Mesic i Luka Ibrišimovic" in „Bihač". Spis ,,Gradovi u bivšoj lirvatskoj Krajini" da „Matica" skoro v tisek. Leta 1883. je bil Lopašič izbran za dopisujočega člana jugoslovanske akademije, za katero je sestavil svoje največje delo »Acta historiam Confinii militaris croatici illustrantia«. Izročil ji je tudi važne ,,Hrvatske spomenike" in preznamenite „Hrvatske urbare" od srednjega veka do XVIII. stoletja, ki skoro izidejo v tisku. — Lopašičeva smrt je bridka izguba  za hrvaško znanstveno književnost;   bodi  mu blag spomin!
f Mirko Bogovič. Dne 4. m. m. je umrl v Zagrebu jeden naj plodov itejših pisateljev nekdanje ilirske dobe, Mirko Bogovič, v 77. letu svojem. Izmed njegovih del navajamo sosebno pesemske zbirke: „Ljubice", ,,Smilje i Kovilje", ,,Domorodne glase", ,,Vinjage" in ,,Strelice". Mimo tega je spisal drame „Frankopan", „Stjepan, poslednji kralj bosanski" in ,,Matija Gubec", katera se prišteva najboljšim hrvaškim dramam. Za absolutizma je ustanovil list „Domobran", katerega so mu ,pa ustavili ; leta 1852. je ure-doval zabavnik ,,Neven". Dasi se je na stara leta izneveril prvotnim svojim nazorom, v književnosti si je venderle pridobil častno ime. Bil je član jugoslovanske akademije od nje ustanovitve, t   j. od leta  1867.