156
Književnost
vremensko napovedovanje. Poslušajmo torej veljavne vremenoslovce, da zvemo od njih, po katerih znamenjih bi se utegnilo spoznati prihodnje vreme. Seveda moremo tukaj povedati le kaj  malega in kratkega.
i. Severni vetrovi, pravijo veljavni vre-menoslovci, in peresaste meglene mrene v višavah, kadar se prikažejo ob rastočem zračnem tlaku, pomenjajo lepo vreme. Ce pa zračni tlak, ki ga nam kaže barometer, o d j e n j u j e , tedaj p o m e n j a mrenastaali peresasta megla v višavah dež. — Dolgo megleno perje ali meglene veje oznanjujejo prihod vetra in kažejo, kam veje  veter.
2.   Kadar se na oblačnem nebu zjutraj pred solnČnim vshodom pordeče oblaki široko na okoli in solnce posije takoj na spodnjem obzorju, tedaj bo lep dan. Ce je pa ta rdečica prav močna, ali Če je jutranja zarja temni-kasta, če solnce posije šele pozneje, ko je že stopilo nad spodnje obzorje, in če so oblaki gosti, tedaj pride veter in dež. Tega se je tem bolj nadejati, Čim bolj k o p a s t i so oblaki.
3.    Ce je poletu zvečer nebo na jugu jasno, pričakovati je 1 e p e g a dne. Kadar je pa poletu ob solnČnem zahodu nebo krog v s h o d a jako rdeče (večerna zarja na vshodnem nebu), pride drugi dan veter in hudo vreme. Če se pa taka zarja kaže bolj proti jugo-vshodu, tedaj  pride drugi dan dež.
4.   Meglene bele kope so sicer nedolžne ; kadar pa nastanejo mahoma zjutraj med osmo in deveto uro, tedaj se je poletu popoldne nadejati hudega vre-
Slovenska književnost.
Materine sanje. Slika vjednem dejanju. Spisal E. Gangl. Izdala in ^alo^ila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Natisnila „Nar. Tiskarna." i8g6. 120. Str. 20. Cena 15 kr. (Dobiva se pri Iv. Bonaču, knjigovezu.) ¦— Plodoviti gospod pesnik nam podaje tukaj v dramatični obliki sanje matere, „ki Bog podal ji dete je cvetoče . . . Pred dušno ji oko želim pozvati, Kar bega ji, vzradošča srce vroče, Kar solze ji rodi in smeh in petje, Kar nje otroku varno je zavetje." Jednajst prizorov nam podaje prav živahne in pesniške slike. „Materine sanje"   so   se   predstavljale dne   14. in
mena, posebno, če po jemlje zračni tlak.
5.   Kadar p o 1 e t u zjutraj med Četrto in deveto uro dežuje, tedaj se zvedri dopoldne.
6.   Kadar pa ob sivo-temnikastem, čez in čez oblačnem nebu jame deževati popoldne ali proti večeru, tedaj traja dež rad Še drugi dan.
7.   Kadar se spodaj pod sivo preprogo Čez in čez oblačnega neba pode majhne, Črne, razkosane megle, tedaj je   pričakovati dolgega   deževanja.
8.   Kadar megle ob zgornjih hribih trajajo dalje Časa in se razprostirajo in vlečejo navzdol, tedaj naznanjajo, da pride skoro dež. Kadar se pa take megle dvigajo proti vrhovom ter izginjajo, tedaj pa pride   lepo  vreme.
Američan H. Clavton oznanja za cel teden naprej, kakšno bo vreme. On trdi, da je v navidezni vremenski nerednosti trden red in da se premembe vrste perijodično. Nekatere take perijode trajajo po več dnij, druge celo po več let. — Gorko, suho vreme začetkom meseca velikega travna, tako trdi mož, kaže zanesljivo, da proti koncu ist. m. nastopi mrzlo, deževno vreme, proti sredini rožnika vročina in suša; začetkom velikega srpana mrzli dnevi, za katerimi pride trajno lepo in suho vreme, dokler ga koncem kimovca ali začetkom vinotoka ne  prežene dolgo deževanje.
V teh izpremembah in v svojih obhodnih vremenskih dobah ima on, tako se hvali Clavton, pravi ključ za obširnejše prerokovanje vremena.
Naj bi te vrstice vzbudile bralca, da natančneje spoznava vremenske razmere in opazuje premembe v korist svojo in korist drugih.
dne   15. listopada min. leta pri koncertu „ Glasbene Matice"   z  občno  pohvalo.
Je zmota kratka — dolg je kes. 1^ ne-srečne^evega dnevnika slovenskemu ljudstvu • v pouk priobčil F. Prlek. Tiskarna Dolenec, Trst. — I^dal F. Prlek. i8g6. 120. Str. 63. Cena 15 kr. s poštnino. Dobiva se v Trstu pri izdajatelju, via scuole .nuove, 18, I. 7. —- Knjižica nam podaje zapiske mladega moža, ki je nekaj časa p:ebfl v ječi. Pisana je tako resnično, živo in umno, preveva jo tako dober duh — duh pravega spoznanja in kesanja, da je želeti, naj bi se razširila daleč med narod. Prvotno je bil ta spis natisnjen v „Edinosti"; kar se   nas tiče,  želeli   bi,  da   bi ga
Književnost.