glasilo delovnega kolektiva ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEHTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE) ELEKTRONIKO) AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ giiiiiii!iiiiiiiiniiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiii!imiimiii!miimiimimiiiiii!iuiiiiiiil I 1 | Pozdrav devete- | 1 mu kongresu ZKJ ( f BEOGRAD, 11. MARCA 1969. — V dvorani doma sin- 1 I dikatov se je danes popoldne začel IX. kongres Zveze S g j komunistov Jugoslavije s slavnostno sejo ob 50-letnici |j I ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Na slav- |j 1 nostni seji pod delovnim predsedstvom Rodoljuba Co- M E lakoviča je govoril predsednik ZKJ, Josip Broz Tito, |j g o petdesetletnem revolucionarnem boju ZKJ. E V uvodnih besedah je delovni predsednik slavnostne |j i seje Rodoljub čolakovič pozdravil predstavnike 64 ko- g i munističnih in socialističnih partij. Petnajst nadaljnih |j I partij je IX. kongresu ZKJ poslalo pozdravna spo- g i ročila, kakršna so poslale tudi partije SZ, Bolgarije, g I Madžarske, Poljske in Nemške demokratične republike g i namesto, da bi na kongres poslale svoja zastopstva. g | 0 delu kongresa in sprejetih resolucijah bomo še § I pisali. = Odmev it edleeliev tovarne »Gorenje«-'- Ali potrebujemoše enega proizvajalca televizorjev? Vest generalnega direktorja Ivana Atelška iz velenjske tovarne GORENJE, o nameravani proizvodnji televizorjev. črno-bele in barvne tehnike; je vzbudila v javnosti kot kaže dokaj šno zanimanje, pri sedanjih proizvajalcih, televizorjev pa osuplost in začudenje, ne oziraje se na morebitno konkurenčno dejavnost. Prvi smiselni vprašanji od celotnega plazu vprašanj, ki sta'se utrnili ob tej vesti, natisnjeni v 1 DELU in. tudi POLITIKI sta, ali šo v tovarni GORENJE naredili ekonomski izračun o novi proizvodnji in njeni rentabilnosti in, ali imajo zato na voljo potrebna sredstva za nabavo strojev, instrumentov itd., saj si brez teh osnovi nih pogojev ne da zamisliti nobene nove proizvodnje in že posebno ne čiste elektronske televizijske, ki bb vrh tega že v nekaj letih temeljila popolnoma na polprevodniki tehniki. Nesporno je treba priznati tovarni GORENJE iz Velenja velike organizacijske 111 komercialne sposobnosti, vendar ali lahko vse, to nado-mesfi za zdaj popolno nepoznavanje celotne elektronske tehnologije? Mimo ugotovit- ' ve: seveda, da je' primerjava med proizvodnjo gospodinjskih strojev in elektronskih televizorjev, četudi ' sta razvojni 'poti obeh nekoliko podobni — iltizorna. Da bi nekoliko osvetlili nameravano novo proizvodnjo ■ televizorjev še z druge plati, zlasti glede na vest POLITIKE, da tiči za odločitvijo GORENJA ISKRA, smo naprosili generalnega direktorja našega podjetja Vladimira Logarja za pojasnilo o tej zadevi. »Združeno podjetje ISKRA ima v svojem proizvodnem programu televizorje črno-bele tehnike, pripravlja pa tudi proizvodnjo barvnih televizorjev« — je dejal generalni direktor Vladimir Logar. »Celotna finalna proizvodnih je v organizaciji ISKRA - RIZ, ki ima v Slu-nju. moderno . specializirano tovarno ' televizorjev. Proizvodnja v tej tovarni je v veliki. meri mehanizirana in delno tudi avtomatizirana , in ima sedaj letno kapaciteto. 80.000 televizorjev celotnega prodajnega sortimenta. Sedanje kapacitete pa niso popolnoma izkoriščene, saj bi lahko tovarna izdelovala brez .slehernih preureditev ali; dopolnitev 200.000 televizorjev (Dalje na 6. strani) Tudi v naši delovni organizaciji ISKRA-RIZ v Zagrebu so pri montažnih delih v pretežni večini zaposlene ženske, ki jim gre delo dobro od rok Nabavna organizacija poroča Dobavni roki so se podaljšali za nekaj mesecev ® Pri nabavi materiala morajo nabavni oddelki po tovarnah računati z daljšimi dobavnimi roki # Bistvena menjava strukture uvoza reprodukcijskega materiala ® Povečan uvoz iz Vzhoda ® Dinarska nelikvidnost nekaterih tovarn in prepozno naročanje ustvarja probleme pri nabavi materiala Kakor skoraj vse tovarne Iskre v zaključnih poročilih glede izvršitve proizv. programa za leto 1968 ugotavljajo, tía so imele težave z nabavo repromaterialov, še posebej iz uvoza, tudi mi ugotavljamo,, da so skozi celo leto obstajali izredni problemi. Le malo je bilo nakupov, ld niso bili nujni ih jih je bilo treba obravnavati po posebnem postopku. Vse to je povzročalo vtis neorganiziranosti dela v tovarnah in v naši organizaciji, mnogo nepopularnosti pri naših dobaviteljih in še posebej pri bankah. Kje so vzroki za takšno stanje? Osnovni vzrok je brez dvoma dinaraška nelikvidnost naših organizacij. Še posebej lahko na tem mestu omenimo izredne težave za tovarne, RA-s prej ernnik i Sežana, »Avtomatika« Pržan. Nadalje je bila še vedno skoraj nepremostljiva ovira za naše tovarne pravočasno planiranje nabav potrebnih materialov. To dejstvo je bilo še toliko težje, ker je v Zah. Evropi v tem letu nastopila neslutena gospodarska konjunktura. Dobavni roki za vse.naše-materiale so se podaljšali vsaj za nekaj mesecev, V. glavnem je danes treba računati z dobavnimi roki. med 4—8 meseci, za dp-c ločene el. elemente ter osnov-", ne surovine (115 panoga) pa tudi 10—12 • mesecev. Naj navedemo nekaj konkretnih' primerov: MATERIAL mesec. kontakti material. 6 sestavni deli telef. 4—6 osi 6 sinter ležaji 4 krogljdčni ležaji 6—8 feritni, in, ostali material.'Siemens 12 Keramika , 3--4 papir. ■: ' < . 6—2 kemikalije , mn 1—8 novo Srebro 7—8 relejsko železo 6 dekapirane pločevine 5—6 Vsekakor, smatramo, da je ‘treba opozoriti na omenjena dejstva ini. se ne zadovoljiti z navidezno enostavnim razlo- Glede na to, da'je z 9. mar-'cem 1.969 potekla enoletna - doba začasne uprave v tovarni radijskih sprejemnikov iv Sežani, je delavski svet ZP ISKRA za 7. marec razpisal volitve v nove samoupravne organe te naše organizacije. Do volitev organov upravljanja pa ta dan ni prišlo, ker so pred začetkom volitev predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Sežana naročili predsedniku gom, da ni bilo dovolj materiala za proizvodnjo. Treba je pokazati na dejanske vzroke, ki povzročajo neprijetne posledice za vse tovarne. Po sporazumu s tovarnami smo v preteklem letu organizirali službo za vračilo carine za tiste uvožene materiale, ki se vgrajujejo v proizvode, namenjene izvozu. Ob zaključku leta ugotavljamo, da je rezultat dela na tem področje-zelo skromen.. Uprava carin na tem področju išče vse možne razloge samo, da ne pride do vračila. Predpiši pa só tako nedefinirani, da je vračilo največkrat odvisno od volje in tolmačenja carinarnic. Zato v letu 1969 ne bomo več vršili teh poslov v (Dalje na 6. strani) volilne komisije, naj volišča ne odpre pred sestankom, ki ■ so. ga napovedali s kolekti-: vom tovarne. Na tem sestanku so vplivali na delovni kolektiv tako, da nihče ni • opravil svoje volilne dolžnosti tudi potem, ko je bilo le-to odprto. O nadaljnjem razpletu in podrobnostih bomo pisali v ' naslednji številki, po izredni seji DS ZP, ki bo v torek, 18. marca. V Sežani niso izvolili samoupravnih organov V pripravi je nov statut ZP V vseh naših delovnih kolektivih ZP Iskra je bilo že več obravnav o raznih vsebinskih dopolnitvah in spremembah obstoječega statuta ZP, kar smo do sedaj reševali z »Amandmaji k statutu ZP«. Z novim letom 1969 je po zakonu postala medsebojna subsidiarna (vzajemna) odgovornost med organizacijami ZP (medsebojno pokrivanje izgub) neobvezna — Iskrški kolektivi pa so. se (razen »Orodjarna«, ZZA in »Usmerniki«) odločili za ukinitev tega statutarnega določila. To in še druge spremembe v zakonodaji SFRJ narekujejo temeljito predelavo obstoječe zakonodaje ZP, zato so se organi upravljanja ZP odločili in postavili zahtevo strokovnim službam ZP, da pripravijo osnutek novega statuta ZP. Generalni direktor je že imenoval centralno strokovno komisijo in podkomisije, ki naj pripravijo ustrezne tekste. UO ZP bo tekste po sprejetju dal v razpravo celotnemu delovnemu kolektivu ZP Iskre, nakar bo stekla ponovna razprava v organih upravljanja ZP, novi statut pa bo dokončno sprejel DS ZP, predvidoma nekje sredi letošnjega leta, če bo ustrezal večini delovnih ljudi Iskre. O bistvenih vsebinskih spremembah, ki jih bomo predlagali z novim statutom bomo občasno govorili in nanje opozarjali v našem glasilu, obenem pa poročali tudi o stališčih in predlogih strokovnih delavcev in delovnih kolektivov Iskre in o samem poteku razprav H o tezah in določilih novega statuta ZP. is. « ■■ BBBnBtBBBnBaBaBBBBBgnBBBBBBBBEBWBBBgjaUg:BMBBBgnif«aBaBBBBgBBBBBaBH»gaBWM»HrBBBBBBB '4fl«MaBBaMKBaBaamttaMiiaBBiiBBBaaBi>at**Basu[rjiidflauBflBK3BBBBRfBBMBirB2iBaBaBitBaEar »Avtomatika« Ljubljana - Pržan Razgovor z inž. Andrejem Pardsibskjm Vprašanje: V prejšnji številki smo sicer objavili kratek pregled lanskega poslovanja tovarne »Avtomatika«, vendar je prav, da kljub temu slišimo, kako vi ocenjujete preteklo poslovno leto? Odgovor: čeprav je naša tovarna lani startaJa ob težkih pogojih, na splošno poslovanje ocenjujem ugodno. Proizvodni plan smo izpolnili, kljub izredno nizki realizaciji v prvem kvartalu. Lansko poslovanje je pokazalo tudi dobršno mero rentabilnosti, kljub temu pa finančni rezultati niso tako ugodni, kajti lani smo odplačali za okrog 150 milijonov starih di-narjer že zapadlih obveznosti. To je sicer zadovoljivo, vendar pa nas bremenijo še hude obveznosti znotraj ZP. Organizacijam v ZP smo še iz let 1963 in 1964 dolžni vrniti sredstva za kritje takrat; nih izgub nadalje pa nas bremenijo še vedno prevelike in nekurantne zaloge — vse to v skupni višini okrog 700 milijonov starih dinarjev, kar bo naš delovni kolektiv moral odplačati v prihodnjih letih, kot to določajo zakonska določila. Prav to nam narekuje oster boj za čim večjo racionalizacijo tehnološkega poslovanja, naj večjo skrb za racionalno gospodarjenje z materialom in za vsestransko zmanjševanje stroškov poslovanja. Seveda pa si želimo takšen proizvodni program, ! Dopisujte 1 1 y ISKRO! | | | jfiiimiiniiiiimuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiin ki bo omogočal najmanj takšno, če že ne večjo stopnjo akumulativnostj, sicer našim obveznostim ne bomo kos. Vprašanje: Kakšni so izgle-di vaše tovarne v letošnjem letu? Odgovor: Glede na obstoječe tržno stanje — prek PSO smo namreč dobili več kupcev za naše izdelke široke porabe — smo letošnji proizvodni načrt nasproti lanskemu nekoliko povečali. To povečanje je seveda v mejah realnih možnosti, vendar pa za obstoječe delavne in strojne zmogljivosti ni zadostno. Toda tu nas omejujejo trenutne tržne funkcije. Z marketingom sodim, bi organizacijo prodaje lahko bistveno izboljšali in razširili, še zlasti na področju široko po-trošnih izdelkov. Izgledi za perspektivno rast tovarne pa so spričo nerešenih programskih usmeritev, posebno pa še v zvezi z integracijo z RIZ, zelo skromni tako, da smo za konec leta 1968 obvestili upravo ZP in proračunske službe1; o težkem perspektivnem položaju Avtomatike. Predlagali smo nadalje tudi, naj bi se programsko-tehnič-no področje ZP v tem pogledu polno angažiralo in nam v 1. 1969 in za naslednja leta predlagalo, konkretno področje delovanja. To je še tembolj nujno, ‘kaj ti še ni rešeno vprašanje prekrivanja naše s proizvodnjo v RIZ na področju gramofonov, televizije, tehničnega tiska in zvočnikov, čemur bi že pred meseci morali posvetiti vsaj toliko, če ne več pozornosti, kot smo jo posvetili sami izvedbi integracije. Vprašanje: Kako gledate na predlagano varianto za rešitev problematik* tovarne Glasilo »Iskra« — močna vez med organizacijami ZP Še vedno pogrešamo članke naših odgovornih ljudi — Glasilo vse premalo koristijo predstavniki organov upravljanja in družbeno« političnih organizacij čuvanju poslovne tajnosti. Skupek vseh mnenj, pa jg bil takle: Predvsem lahko ugotavljamo, da se v našem glasilu premalo piše o nekaterih organizacijah, tako o njihovih uspehih, kot tudi težavah. Poskrbeti bo treba, da se bo to stanje izboljšalo in da bo glasilo seznanjalo delovne ljudi v vseh naših organizacijah. Še vedno pogrs-šamo članke naših odgovornih ljudi, tako iz združenega podjetja, kot iz posameznih organizacij, da bi člane kolektiva seznajali z določenimi problemi, tako ZP ali posamezne organizacije dn nakazali smer za njihovo rešitev, S pravočasnim seznanjanjem odprtih vprašanj in s predlogi za rešitev — bodo člani kolektiva pravočasno pripravljeni na sodelovanje in na pomoč pri reševanju. S tem bi odpadle tudi razne neprijetne situacije, ker bi bili kolektivi pravočasno informirani o nastopajoči problematiki. Glasilo vse premalo koristijo tudi predstavniki organov upravljanja združenega podjetja in predstavniki družbe-no-političnih organizacij. Odprto in konstruktivno iznaša-nje stališč in predlogov bi nesporno pripomoglo k mobilizaciji vseh članov kolektiva in s tem tudi čim' koristnejšemu upravljanju v podjetju. Naše glasilo naj ne bo samo informator, temveč tudi mobilizator vseh naših delovnih ljudi za določene akcije v združenem podjetju. Posebna skrb naj velja tudi popestritvi glasila. Razprava je nakazala smernice za vsebinsko izboljšanje glasila, razumljivo pa je, da uredniški odbor brez podpore že naštetih faktorjev ne bo mogel uspešno reševati zadanih nalog. Te dni bodo pripravljeni zadevni zaključki, ki jih bomo objavili v naslednji številki. Ben Navada je, da se uredniški odbor vsako leto sestane s predstavniki samoupravnih organov, vodstev in družbe-no-političnih organizacij ZP, kjer se izmenjajo misli glede vsebine časopisa. Tak sestanek je bil pred kratkim v Kranju, kjer so bili navzoči poleg članov uredniškega odbora tudi generalni direktor, predsednik UO in predstavniki družbeno-politianih organizacij združenega podjetja »Iskra« Kranj. Dnevni red: 1. Obravnava vsebine glasila »Iskre« 2. Smernice. Sejo je vodil glavni urednik ■ glasila »Iskra« tov. Pavle Gantar, ki je v krajšem uvodu seznanil navzoče goste z urejevanjem časopisa in delom uredniškega odbora. . Iz poročila je bila razvidno, da radijskih sprejemnikov v Sežani — torej reševanje na relaciji »Avtoelektrika« — »Avtomatika« — »Sprejemniki«? Odgovor: Naša tovarna je aktivno pripravljena sodelovati v vsaki ekonomsko trdni konstrukciji posla znotraj združenega podjetja, posebno še, če to vodi k enotnemu cilju, katerega zasledujejo uprava in strokovne službe ZP. Seveda pa morajo biti pri tem enako pripravljene sodelovati tudi vse ekonomsko prizadete organizacije. Le-te pa morajo biti pripravljene tudi v medsebojnih razgovorih in na osnovi vsestranskih analiz razčiščevati nejasnosti in obstoječe probleme. »Avtomatika« je pripravljena prevzeti vsako takšno delo, ki bo pomagalo rešiti njen dokaj slab ekonomski položaj in, ki bo imel vsaj tolikšno akumulacijsko stopnjo, kakršna je v povprečju pri izdelkih sedanjega proizvodnega programa. je časopis izhajal tedensko (redno) v skupni letni nakladi 662.400 izvodov (v letu 1968). Vse kaže (o tem je bila napravljena anketa), da je glasilo glavni vir informacij o delu in dogodkih v združenem podjetju. Uredniški odbor (lani 7 članov, letos 9) se sestaja redno vsak torek, kjer razpravlja o naslednji številki glasila oz. so nekatere naloge dane tudi za daljše obdobje. Uredništvo stremi, da se piše o vseh organizacijah, vendar nekatere organizacije, predvsem pa tovarne zanemarjajo to obliko informacij. Predvsem bi moral sindikat v organizacijah voditi več brige o informiranosti v posameznih kolektivih, prav tako pa tudi sekretarji. Isto velja tudi za razdeljevanje časopisa, ki ponekod ni dobro organizirano. Nujno bi bilo treba aktivirati dopisniško mrežo. Kar se tiče politike urejevanja (vsebine) je moč reči, da uredniški odbor dela zelo samostojno. O tako zv. varu-štvu ali cenzuri ni moč govoriti. Edino, kar ne objavljamo, so anonimni dopisi, kajti uredništvo ne misli objavljati prispevkov tistih, ki se hočejo skriti za uredniški odbor. Odbor je imel dobro povezavo z družbeno-političnimi organizacijami ZP, da pa bi bila povezava še boljša, je bil s 1. marcem letos imenovan za odgovornega urednika tajnik sindikata ZP*’ tov. Janez Šilc. Kaj je pokazala razprava? Mnenja o kritičnosti vsebine glasila so se delno križala predvsem zato, ker nekateri smatrajo časopis kot interno, drugi pa kot javno glasilo, saj' izhaja vsak teden v nakladi 14.500 izvodov. O neki internosti vsebine, ki naj bi bila namenjena le članom kolektivov ZP, torej ni moč več govoriti. Glede na to, je bil dan poseben poudarek na Program dela komisije za izobraževanje in kadrovsko dejavnost organizacije Z K v Elektromehanski 1. Organizirati malo politično šolo za vse novo sprejete čiane ZK in potencialne kandidate iz vrst mladine. 2. Organizirati dve odprti predavanja — predvsem pa za člane ZK in sicer: a) politični in gospodarski položaj v syetu b) ekonomsko - gospodarski položaj tovarne in njena perspektiva o izobraževanju zaposlenih in 3. Pripraviti problematiko sklicati aktiv zainteresiranih komunistov, predvsem komuniste, ki delajo v sindikatu in s tem aktivirati delo sin- dikata, da se načrtno zavzame za izobraževanje zaposlenih delavcev. 4. Aktivno sodelovati pri evidentiranju in predlaganju kandidatov za samoupravne organe pri predstoječih vo-, litvah. 5. Spričo slabe kadrovske strukture zaposlenih v tovarni dati iniciativo samoupravnim organom, da razpravljajo o kadrovski problematiki in postavijo naslednje zahteve: a) Izdelati kadrovsko politiko tovarne b) izdelati dolgoročni in operativni plan kadrov . c) pristopiti k izdelavi interne nomenklature Na osnovi tega sprejeti tozadevne sklepe in s tem zagotoviti sistematično delo na kadrovskem področju. 6. V sodelovanju s sindikatom predlagati DS tovarne, da imenuje stalno kadrovsko komisijo, ki bo skrbela za izvajanje sprejetih sklepov in sodelovala pri sprejemanju novih delavcev. 7. Nenehna skrb za pomlajevanje članstva ZK, skrb za izobraževanje članstva in tekoče informiranje o vseh aktualnih zadevah. Poslovanje PSO v minulem letu je bilo, kot kaže zaključni račun, uspešno ® Zlasti ugodni rezultati pri plačani realizaciji so omogočili izpolnitev planskih obveznosti ® Uspešna odprodaja obstoječih zalog ® Večja angažiranost predstavniške mreže Poslovanje PSO je bilo v minulem letu na splošno uspešno, saj so doseženi poslovni rezultati boljši od planiranih. Ugodne rezultate je organizacija dosegla zlasti pri fakturirani realizaciji pa tudi glede na poslovno leto 1967 je občuten lanski trend porasta. Pri plačani realizaciji je PSO dosegla izreden uspeh predvsem proti koncu leta, tako na domačem kot na mednarodnem trgu, kar je seveda v veliki meri pripomoglo k uspešni izpolnitvi planskih zadolžitev. Sprostitev obratovalnih sredstev je z odprodajo za- log uspela razen pri sorti-mentu investicijskega blaga. Izredni ukrepi in povečano angažiranje naše predstavniške mreže je prispevalo k zmanjšanju terjatev zlasti v izvozu. Pospešitev prodaje in kritje vezave obratovalnih sredstev sta temeljila na povečanih kreditnih aranžmajih z bankami, kar je vplivalo v precejšnji meri na finančni rezultat in vzporedni porast stroškov organizacije. Izpolnjevanje planskih zadolžitev in primerjava z doseženo realizacijo je razvidna iz naslednjega tabelaričnega pregleda: R68 R 68 dejavnost PSO realizacija 1968 P 68 R 67 prodaja v SFRJ 409.253.528 109 109 izvoz v J 10.246.144 113 123 prodajalne 30.981.780 110 . 140 prod. rez. delov - 21.898.029 95 103 servisne delavnice 13.292.898 102 102 montaža 11.358.418 114 125 BAŽ 69.830.081 100 160 plač. real. skupaj 555.444.240 124 117 — dotok v SFRJ 471.453.700 122 113 — mednarodni trg 83.990.540 133 148 A) DOMAČI TRG Na domačem trgu je prodala PSO lani za 409.253.528 ND izdelkov, ¡kar predstavlja v primerjavi s plansko zadolžitvijo presežek za . 9 % ¿Enak presežek je dosegla tudi v primerjavi z realizacijo v }etu 1967. Od skupne vred- nosti je realizirala PSO za 376.810.299 ND blaga proizvodnje ISKRA. V primerjavi s planom je dosegla pri tem indeks 111, z realizacijo leta 1967 pa-indeks 117. Mesečna dinamika blagovnega prometa lani je bila taka: ' mesec realizacija 68 R 68 R68 P, 68 R 67 januar 17.339.420 73 70 februar 28.484.666 109 96 marec 32.942.674 . 114 94 april 34.021.227 104 103 maj 34.304.320 107 112 junij 31.896.204 107 114 julij 31.777.661 114 147 avgust 34.913.777 124 146 september 39.196.177 118 124 oktober 47.251.365 127 132 november 44.768.086' 121 129 december 32.357.951 83 71 SKUPAJ 409.253.528 109 109 Opomba: R68 = realizacija v letu 1968 P 68 = plan v letu 1968 Realizacija blagovnega pro- bila naslednja: meta lani po tovarnah pa je tovarna realizacija Ig 1968 P 68 R 67 Elektromehanika 177.817.707' 98 120 Instrumenti 19.388.376 155 124 Usmerniki 9.188.382 126 111 Polprevodniki 5.308.459 58 142 Avtoizdelki 21.552.005 134 189 Naprave 341.731 _ 190 Elektronika 15.472.978 157 157 Elementi 3.201.290 271 177 Kondenzatorji 18.476.910 118 103 Avtomatika 30.384.664 94 99 Sprejemniki 22.382.127 75 Aparati £ 33.526.264 85 103 Elektromotorji 7.293.005 222 104 Mikron 5.306.428 53 116 Polprevod. Zgb. v izgr. Skupaj tovarne Ostali dobavit. 7.1U5.554 64.419 376.810.299 30.787.207 111 83 117 62 SKUPAJ Propaganda 407.597.506 1.656.022 109 110 68 SKUPAJ 409.253.528 109 109 Prodajna problematika glede na domači trg je bila po posameznih tovarnah značilna zlasti zaradi naslednjih dejstev: ELEKTROMEHANSKA Plan prodaje PSO ni dosegla predvsem zaradi neugodnega rezultata v panogi stikalne tehnike. Vpliv pre-nasičenosti tržišča in ostra konkurenca so vplivali na realizacijo, ki je dosegla v prvem polletju le 27 %, v drugem pa 41 % letnega plana. Pri drugih panogah je potekala prodaja v glavnem v okviru predvidenega programa. Rezultat bi bil lahko še ugodnejši, če ne bi kasnili pri nekaterih dobavah, oz. če bi imeli na voljo večje količine nekaterih vrst izdelkov. INSTRUMENTI Za tovarno INSTRUMENTI je PSO dosegla v minulem letu izreden rezultat predvsem pri regulacijski tehniki, za katero je pridobila nove kupce. Na preostalem delu sortimenta je potekala prodaja sorazmerno ugodno in v okviru predvidenega programa. USMERNIKI Z intenzivnimi prodajnimi akcijami ter prizadevnostjo tovarne je PSO uspela sanirati zaloge. Vzlic doseženim uspehom pa z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, ker pri tej panogi obstoje še velike možnosti za povečano prodajo. POLPREVODNIKI Za tovarno- plan prodaje ni bil dosežen predvsem zaradi tega, ker je le-ta kasnila z osvajanjem novih proizvodov in ker je izvedla vrsto samostojnih prodajnih akcij, ki so zlasti v zadnjih mesecih vplivale na rezultat prodaje prek PSO. V posameznih primerih' je bilo čutiti celo nevsklajen nastop pri istem : kupcu, kar je vsekakor škodovalo poslom in tudi ugledu našega podjetja. AVTOIZDELKI Doseženi so bili .izredni rezultati zaradi pomoči tovarne, ki je pri sklepanju pogodb s kooperanti strogo razmejevala količine za prvo in drugo vgradnjo ter s tem preprečila, da kooperanti niso mogli v večji meri preprodajati izdelkov, ki jih kupujejo za prvo vgradnjo. Za tovarno obstoje možnosti povečanja prodaje. NAPRAVE PSO nastopa za tovarno na domačem tržišču kot agent in v tabeli prikazana vrednost realizacije nf merilo za obseg poslov prek PSO. Z razvojem telekomunikacijskih sredstev obstoje velike možnosti povečanega plasmana, vendar ob določenih pogojih. ELEKTRONIKA Tudi ža to tovarno je bil lani dosežen izredno ugoden rezultat, ki pa gre v veliki meri na račun zniževanja zalog in povečane prodaje določene vrste izdelkov. Rezultat pa bi bil lahko še ugodnejši, če ne bi kasnili z nekaterimi dobavami. ELEMENTI Prikazan rezultat ni merilo za prodajo hä domačem trgu, ker obravnava PSO po dogovoru s tovarno' samo .manjši del trga. Pri žarnicah bi lahko dosegli ugodnejši rezultat,.če bi imeli na voljo celotni Sortiment. KONDENZATORJI Na rezultat prodaje so v začetku poslovnega leta v precejšnji meri vplivale zaloge nekaterih vrst kondenzatorjev. Glede na to, da veliki potrošniki elektronske industrije že v veliki meri pokrivajo sami potrebe po kondenzatorjih, obstoje omejene možnosti za večjo prodajo. Večja prodaja bi lahko bila le pri kondenzatorjih za kompenzacijo jalove energije. AVTOMATIKA Planirana prodaja ni bila dosežena predvsem zaradi tega, ker tovarna v zadnjih dveh mesecih ni uspela dobaviti zahtevanega sortimenta izdelkov, ker je imela velike izvozne obveznosti. Tudi pri elektrolitih so bile posamezne dobave realizirane z velikimi zakasnitvami šele letos. SPREJEMNIKI Doseženi rezultat je za to varno glede na tržne možno, sti, ki so bile lani, izredno neugoden, Do takega rezultata je prišlo po eni piati zaradi tega, ker je tovarna prodajala v -prvem trimesečju sama mimo PSO, v preostalih treh trimesečjih pa je dohavljala skrajno omejen sortiment in še tega z velikimi zakasnitvami. APARATI Do neugodnega rezultata prodaje na domačem trgu je enako kot pri ELEKTROMEHANSKI prišlo zaradi izredne tržne situacij e.i v panogi stikalne tehnike. Konkretne smo računali z znatnim od vzemom nekaterih izdelkov vendar je bil odpoklic mini . malen. ELEKTROMOTORJI Doseženi rezultat je sicer -izredno ugoden, če primerjamo plan prodaje z doseženo realizacijo. Pri indeksu, ki primerja realizacijo prodaje v:’ihinulem letu z realizacijo prodaje v letu 1967, pa je treba upoštevati, da , je bila lani izvzeta prodaja kooperantom, ki jo je tovarna po sporazumu s PSO opravila sama. MIKRON Rezultat prikazane prodaje prek PSO ni merilo, ker je dosežena realizacija rezultat (Dalje na 6. strani) »ISKRA« KRANJ prodajno servisna organizacija nudi zaradi razširitve obsega poslovanja zaposlitev 1. Diplomiranemu ekonomistu za dela v organizacijskem sektorju 2. Diplomiranemu ekonomskemu tehniku za knjigovodska dela v finančnem sektorju POGOJI: pod 1.: dober organizator z VS II. ekonomsko organizacijski smeri, z znanjem enega tujega jezika, (nemškega oz. angleškega) s triletno prakso v gospodarstvu pod 2.: dokončana ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v knjigovodstvu Osebni dohodki -po Pravilniku o osebnih dohodkih ISKRA PSO. Pismene ponudbe- pošljite kadrovski• službi Prodajno servisne organizacije Združenega podjetja ISKRA Kranj, Ljubljana, Masarykova. 15. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. Pisma fepalcev POPRAVEK K ČLANKU »O TELEFONIJI« Sem reden naročnik vašega časopisa »ISKRA« in z velikim zanimanjem prebiram članke o uspehih in razvoju podjetja. Zaradi točnega obveščanja bralcev prosim, da popravite podatke v članku »O telefoniji« v št. 8 od 1, marca 1969, in sicer v odstavku, ki naj se glasi: V vseh krajih, kjer obstojajo takšne ATC, lahko dobimo informacije in usluge na naslednjih številkah: 900 Prijava . medkrajevnih pogovorov v ročnem prometu 901 Prijava mednarodnih pogovorov 92 Postaja milice (prijava nesreč in kaznivih dejanj) 92 Gasilci 94 Reševalna postaja 95 Točen čas 96 Predaja telegramov po telefonu 97 Prijava motenj pri telefoniranju 988 Informacije o telefonskih naročnikih 981 Splošne in turistične informacije 984 športni rezultati itd. Točni podatki so v telefonskem imeniku, ki ga je izdalo Združeno podjetje za PTT . promet v Ljubljani za leto 1968 na strani 1. Lep pozdrav. Štefan Avbelj, Ljubljana Hvala za točno informacijo, hkrati pa se bralcem oproščamo zaradi objave nepravilnih podatkov v št. 8. Glasila »Iskra«. Uredništvo POZDRAV OD VOJAKOV Pišem vam iz Jastrebarska, kjer služim vojaški rok. Zelo bi bil vesel, če bi mi pošiljali glasilo »Iskra«. Hkrati želim, da objavite naslednje vrstice: Vsem članom podjetja »Iskra«, posebno pa sodelavcem na revo stružnicah SN 36 DE »Produkcija delov« v kranjski tovarni, želi še mnogo uspehov nekdanji sodelavec Peter Gorjanc, V. P. 2465/23, Jastrebarsko, SRH. Hvala za pozdrave. Glasilo boste redno prejemali. Uredništvo fiBiaunHinnHuuuiiiiiiniNnu>iiHamniimunuH»iUHHHHuaa*iii um m K RAZGLAS K g :i ZP ISKRA KRANJ Oganizacija: Tovarna elektrotehničnih in ŠŠ finomehaničnih izdelkov Kranj ■ ■ ■■ si razglaša ■ ■ naslednja prosta delovna mesta v DE tehnične •S Službe 1. VODJA ODDELKA POSKUSNE PROIZVODNJE ■■ (Oddelek poskusne proizvodnje uvaja nove izdelke v K proizvodnjo.) p Pogoj: ¡5 dipl. strojni inženir s 4-letno prakso v industriji teh-SS nologiji. ■M mm 2. VODJA ANALITSKEGA ODSEKA |Š (Analitski odsek rešuje probleme s področja študija Si dela in časa, projektira montažne linije in izdeluje «M S! podloge za normirce in tehnologe.) ■■ j: Pogoj: ■■ visoka izobrazba z 2 letno prakso v industrijski teh-¡5 nologiji. Začetna smer izobrazbe: strojništvo, organiza-¡8 cija ali ekonomika. :: I s | ii ¡1 1! ff 3. VODJA TEHNOLOŠKEGA ODSEKA (Delo tehnološkega odseka je študij in uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov v proizvodnjo.) Pogoj: dipl. strojni inženir z 2 letno prakso v industrijski tehnologiji. »■ Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po II objavi na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, Kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4. IBMinPNUUlUUIIUUlUHHUlinnilUIIIIHIIICIIIUIIINMimHIHDIII* »POLPREVODNIKI« TRBOVLJE Vse sile za povečanje proizvodnje J V letošnjem letu že prek 5 milijonov dobrih diod, osvojitev novih linij za diace, triace ter tirištorje in letno realizacijo 25 milijonov, to je le nekaj podatkov iz plana polprevodnikov za leto 1969. Zelo ponosni, saj so dosedil nji kupci vse pogodbe za letošnje leto obnovili v povečanih količinah. TOVARNA JE ODRASLA Preteklo leto je mejnik v razvoju Tovarne polprevodnikov v Trbovljah: izgradnja je končana in tovarna je odrasla. Vsekakor tovarna nima najboljših pogojev za življenje, saj so njene obveznosti iz obdobja izgradnje zelo velike. Tovarna se nd razvila tako, kot je bilo predvideno. Naj naštejemo le nekaj dogodkov iz neposrečene zgodovine polprevodnikov:- — tovarna je začela izgradnjo pred reformo, le-ta pa jo je leta 1965 zelo prizadejala, saj je tovarna z deviznimi restrikcijami izgubila eno leto razvoja. .... jr- ponesrečen' nakup zastarele licence za proizvodnjo tranzistorjev in diod je tovarni prinesel približno 5 mili j. izgube. — neraziskano tržišče in nezadovoljiva prodaja na jugoslovanskem trgu ter koncept ISKRE kot združenega podjetja, saj proda Tovarna polprevodnikov ISKRI le 20% od prodaje 16 milij. din. — velika fluktuacija vodstvenega kadra, saj se je v enem letu skoraj popolnoma izmenjal kolegij. Kljub takšnim dejstvom pa v tovarni niso pesimisti. Tovarna je postavljena in proizvodni program je začrtan. Samo rokave je treba zavihati,- pa- bo šlo, 'pravijo V tovarni. Direktor Hodej. kot pravi Trboveljčan, pa z veseljem pripoveduje o izdelanem proizvodnem programu polprevodnikov do leta 1975. REZULTATI ZA LETO 1968 Leto 1968 je tovarna uspešno , zaključila. Finančniki so prikazali takšen rezultat po fakturirani realizaciji: celotni dohodek 20,116.514 poslovni str. 4- OD 19,438.826 ostanek dohodka 676.688 Rezultati so manjši, kot so . s planom v začetku Teta predvideli, zato dajejo naslednje: opravičilo: — predvidevali so 70 % porast, kar pa je bilo preveč, prodali pa so za 30% več kot v letu 1967, čeprav so v proizvodnji naredili za 52 % več. Povedati je treba, da cene polprevodnikov zelo padajo. — veliki izdatki, na katere tovarna v začetku leta ni računala, izvirajo pa iz poslovanja tovarne iz preteklih let. Tovarna v letu 1968 hi računala, da bo marala plačati anuitete, zato so marali za obresti odšteti kar 1,774.946 din. . — zelo slaba likvidnost tovarne je bila vzrok večkratnim^ zastojem glede materiala, kateri je že bil na carini.' Skupen zastoj je bil preko 80 dni. Sunkovito obračanje, priučevanje delavk in neodgovarjajoč material so slabo vplivale na izplen. Kadar pa je delo na liniji por- malno teklo, so še količine večale, izplen pa boljšal. — kupci plačujejo tovarni v povprečju v 150 dneh. Največji kupec je PSO, ki je plačeval fakture po 168 dneh. Tovarna je svoje dobavitelje plačevala po 31 dneh. PROIZVODNJA še vedno je najdonosnejša linija plastične diode, katerih je tovarna zmogla napraviti 24.000 v enem dnevu. Proizvodnja na nerentabilnih Ge-linijah je bila v letu 1968 ukinjena. Naprave in orodja so demontirane in vskladišče-he ali pa- se uporabljajo na drugih linijah. Linija plahar-nih diod je v poskusnem obratovanju na preurejenih zataljevalnih napravah. Izdelali so okrog 200.000 diod. Napravljene pa so že naprave in orodij a za proizvodnjo 2,000.000 takšnih diod. V letošnjem letu bo Stekla tudi proizvodnja visokonapetostnih diod ter mostičkov. Obrat selena je na meji rentabilnosti. KADRI • Tovarna ima 267 zaposlenih; od tega 10 z visoko, 6 z višjo' •in 49 s srednjo izobrazbo, trenutno pa .ima 12 pripravni-' kov. V letu 1968 je tovarna dala 190.517 din za izobražš-l vanje, saj štipendira 52 Tednih študentov ter dijakov ter 28 izrednih. V tem letu pa' bo tovarna poslala za dve leti: na prakso k GE v ZDA večje število mladih inženirjev.jšte-; vilo je neomejeno, zato va-; bijo k sodelovanju vse zainteresirane. V letošnjem letu tovarno čakajo težke naloge. Realizacija zastavljenega piana, po: katerem naj bi tovarna v. treh letih dosegla 40 mili}., letne realizacije. Pričakujejo' kredit od mednarodne banke, s katerim bi lahko nakupili potrebno opremo za prenos tehnologije GE. Poveča/ne proizvodnje si najbolj želi novo formirana prodaja; ki povezuje polprevodnike iz Trbovelj in RIZ iz Zagreba. D. L. IZVOZ Tovarna je zelo pomemben izvoznik, saj izvozi 40% svoje proizvodnje. Glavni kupci so Poljaki, Angleži ter Madžari. Zelo obetajoče tržišče je Skandinavija ter obe Nemčiji; Na izvoz so v tovarni DOPISUJTE V ISKRO Tiste Mlakar Nepričakovano je umrl tov. Tine Mlakar, ki je bil pred dobrim letom iz zdravstvenih razlogov predčasno upokojen. Pokojnik je bil rojen leta 1911 v Zagorju. Med NOB je bil komandir in komi-, sar čete v Cankarjevi brigadi. Tov. Tine Mlakar spa-; da med pionirje kranjske. »Iskre«. Po demobilizaciji se je v septembru 1946. leta zaposlil v »iskri« na raznih delovnih • mestih.1 Bil je tudi upravnik in-‘ ternata in strokovni uči-: telj na Industrijski šoli. nato obratovodja splošno-tehničnega oddelka. Po letu 1950 je poteg rednega dela uspešno sodeloval v samoupravnih organih in sindikatu, 10 let pa je bil: lamestnik komandanta to-, vamiške protiletalske zaščite. Kot šef vzdrževanja naprav je s sodelavci skrbel, da ni bilo nikjer-ne-: potrebnih zastojev, kot član društva za varilno tehniko pa je posebno skrb posvečal varjenjm Zaradi bolezni je bil predčasno upokojen. Takrat smo mu zaželeli, da bi v miru in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj, nenadna smrt pa je prekrižala načrte vsem lepim željam. Pokopan je bil v Zagorju, v svojem rojstnem kraju, kamor so ga' spremili tudi njegovi bivši sodelavci in se poslovili od njega z naslednjimi besedami: »Ko se danes v tvojem rojstnem kraju poslavljamo od te-' be, dragi Tine, ti v imenu vsega kolektiva naše r tovarne izrekamo še enkrat veliko zahvalo za ves trud in delo, ki si ga vložil za dobro tovarne in nas vseh.« b obrata »URNI MEHANIZMI« Lipnica: pri čiščenju kolutov »Elektromehanika« — Kranj: Pomembna zmaga strelcev SD »iskra« Kranj , Pred kratkim- smo pisali o s Primskpvega in tako postali .mladih strelcih, ki si v strel- občinski prvaki v liga tek- aški družini »Iskra«a močno - movanju. V posamični raz-' i prizadevajo doseči čimvečji vrstitvi'so se prav tako izka- napredek v množičnosti dru- zali. Kar šest se jih je uvrsti- fine, predvsem pa v kvaliteti lo med prvo deseterico, zato je tekmovalcev. Tako pisanje vsekakor izreden uspeh, po- : Vsekakor ni bilo neupraviče- sebno pa tretje mesto mlade- lj», saj so ga potrdili prav ga Lozarja. .na enem od zadnjih najpo- Rezultati imembnejših tekmovanj v ob-- Krogi ! čini. Ko se je v začetku leta Ekipe (od 300 možnih) [.pričelo tekmovanje z zračno---------------------------------- buško po ligaškem sistemu, 1. SD »iskra« 2497 so se vanj vključili tudi Iskri- 2. SD »S. Kavčič« 2466 pni tekmovalci s svojo 10-čIan- 4, SD »T. Nadižar« 2465 •sko ekipo. Po štirih obveznih 4: SD »F. . Mrak« 2293 isrečanjihi so pristali na do- Posa 1 ' Krogi ttoem 4. mestii in si tako pri- mezniki (od 300 možnih) > dobili pravico nastopa v za- ________________________ Ikljueneip. tekmovanju ža: na- j Martinčič T. N 273 slov ekipnih prvakov v kranj- 2. NagličJ®- S K.- -264 [ski občini. Poleg S D »Iskra« „ 3 Lozar B. — Iskra : 263 ¡so se ga udeležile še tri strel- 4; Černe — Iskra 262 ¡ske družine. Malokdo je pri- 5. Ciglič — Iskra 261 [cakoval, da jim bo prav ito srečanje prineslo popoln V nedeljo pa so prijetno pre-mspeh Toda vestne priprave - senetile tudi: : članice. Zaiije niso bile zaman. - je ObSZ Kranj pripravila tek- t Tekmovanje je. bilo razbur- mpvanje, š katerim naj bi potep in izredno..izenačeno, častile bližnji praznik. 8. ma- ■ [kar je močno povečalo nape- . rec. Dvanajst Se jih je zbralo tost med tekmovalci, saj do v našem strelskem domu, {zadnjega ni bilo mogoče, gb- med nji™ je bilo . sest tek- vmiti 6 zmagovalcih. Čeprav movalk, iz SD »Iskra«.: Tudi; je bila velika večina naših one so imele precej zanimivo i ¡Strelcev še mladincev, niso " tekmovanje.. Ko je namreč ! izgubili poguma pred izkuše- ob koncu.-sodnik seštel dose-, iinimi tekmovalci iz ostalih žene rezultate, je ugotovil, da j [družin. Ob seštevku doseže- . sta ekipi SD »Iskre« in SD j|iuh rezultatov so veseli ugo- »T. Nadižar« dosegli isto šteli lovili, da. so končno, le uspeli. vilo krogov. Izenačenost tek-. Premagali so dosedaj najbolj- movalk je bila torej kar pre- |so ekipo SD »Stane Kavčič« cejšnja. Odločilo je šele. šte- ¡Pl., L a Prikazuje strelke, ki so postale ekipne zmagovalke na t , skem tekmovanju za praznik dneva žena vilo desetk. Teh pa je imela naša ekipa več, zato so postale ekipne zmagovalke: Prvo mesto si je pristreljala med posameznicami še bar iz »Iskre«. Vera Sli- Rezultati: Ekipe Krogi 1. »Iskra« I. 617 2. »T. Nadižar« 617 3. »Iskra« II, 405 Posamezno Krogi 1. Vera Šlibar — Iskra 240 , 2. Ani Pretnar — T. N. 227 3. D. Radojčič — B. E. 220 4. M. Tre!c — Iskra 216 B. M. ,BBEEiS3HaiEB0aBa0H3E3!aE!EGJ! Aktivnost CAOP Center za avtomatsko obdelavo podatkov je -pretekli teden (4. in 5. 3. 69) organiziral delovni sestanek s strokovnimi ■ delavci — organiza-'. tor ji poslovanja in proizvodnje— vseh organizacij ZP Iskre. Na sestanku' so delavci CAOP predstavnikom organizacij' obrazložili - svoje koncepte sistemov elektronske obdelave podatkov za področja: ~— -planiranje materiala (Tine Gregorič) — obračun . skladišč (materiala) (Janež. Murovac) . : obračun OD (Jure Biz- jak) — obračun stroškov (Jože Bauman dipl, ing.) Prikazali so prednosti elek tronske obdelave : podatkov, (tbčnošt, hitrost, natančnost), in tudi opozorili na predpriprave, ki so v tovarnah potrebne, da neka organizacija sploh lahko pride iz ročne, obdelave na elektronsko / obdelavo podatkov (šifre, kode, normativi, cene, in predvsem kasneje disciplina izpolnjevanja uvajanja AOP). .Mnenja smo, da je bil sestanek za vse udeležence koristen in da bodo kasnejši razgovori in konkretni pogovori med CAOP in organiza-: cijami, rodili pričakovane rezultate. I. S. H h m bi ea is ii SI b e B B ■ H g B B B ¡ Ü Si si E “ E m 5 b S a 5 B 1 a B B ga S B ¡I 5 » g a B B ISKRA, tovarna elektronski! Instrumentov Horjul razpisuje delovno mesto vodje komercialno-finančnega sektorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: a) visoka ali višja šola ekonomske smeri, 3 leta primerne komercial no-finančne prakse b) srednja šola ekonomske smeri, 10 Içt primerne ko-mercialno-finančne prakse. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavi pa razpis priložite: potrdilo o izpolnjevanju z zakonom predpisanimi pogoji opis dosedanjega dela v delovnih organizacijah Tovarna nudi sprejetemu kandidatu možnost pridobitve stanovanjskega kredita. Pismene prijave pošljite v zaprti ovojnici na naslov: ZP ISKRA KRANJ —» organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov Horjul — ràzpisna komisija. Prijavljene kandidate - bomo obvestili o izbiri v 14 dneh. od dneva zaključka razpisa, objavlja prosta delovna mesta vodje tehnološke priprave dela Pogoj: a) visoka alt višja šola elektrotehniške ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse b) srednja šola elektrotehniške ali strojne smeri, 8 let primerne prakse vodje osnovnih delavnic Pogoj: a) visoka ali višja šola strojne smeri, 2 leti primerne prakse b) srednja šola strojne Smeri, 6 let primerne prakse pravnika Pogoj: visoka ali višja šola pravne smeri, 2 leti pravne prakse obratnega električarja —- vzdrževalca Pogoj:’ a) VK delavec elektro stroke,'3 leta prakse . b) K delavec elektro stroke, 6 let prakse 2 delovni mesti SS kontrolorja kvalitete Pogoj: -a) srednja šola elektrotehnične šibkotačne smeri, i ¡leta prakse b) K delavec radiomehanske stroke, 8 let prakse K kontrolorja kvalitete 3 delovna mesta Pogoj: K delavec radiomehanske stroke, 3 leta prakse Kandidati naj vložijo pismene ponudbe in kratek življenjepis v 8 dneh po objavi na naslov ZP ISKRA KRANJ — organizacija: Tovarna elektronskih instru-. mentov Horjul — kadrovska služba. Prevoz iz Ljubljane in Vrhnike je žago tov j en z avtobusom. Tovarna vabi k sodelovanju tudi pripravnike: strojne inženirje I. in II. stopnje elektroinženirje I. in II. stopnje elektro in strojne tehnike ISKRA, tovarna električnih aparatov Ljubljana Savska c. 3 ' razpisuje prosto vodilno delovno mesto VODJE gospodarsko-računskega sektorja Kandidati 'morajo . poleg splošnih pogojev izpolnje -vati še, naslednje pogoje: da imajo visoko strokovno izobrazbo elektrotehnik ne ali strojne stroke, . da imajo najmanj 3-letno prakso ha ustreznih delov nih mestih. Delovno mesto zahteva od kandidata smisel za orga nižacijočih' poznavanje ekonomsnkih zakonitosti mo dčrnega poslovanja. Zaželeno je poznavanje enega od navedenih tujih jezikov (nemščina, angleščina, italijanščina ali francoščina). . Ponudbe z opisom dosedanjega dela in priloženimi dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: ZP ISKRA ~“SLANJ, tovarna električnih aparatov Savska ®*a 3. Poslovanje PSÖ v minulem letu (Nadaljevanje s 3. strani) odprodaje zalog, celotno prodajo elektromotorjev sedanje proizvodnje pa je realiziral MIKRON mimo PSO. RIZ ZAGREB Tudi pri tej tovarni je bilo sodelovanje pri prodajnih nastopih na domačem trgu omejeno na sorazmerno ozek sortiment in še to v glavnem v obdobju zadnjega trimesečja. Še vedno ni dosežen sporazum o vsklajevanju prodajnih akcij. OSTALI DOBAVITELJI Realizacija dopolnilnega sortimenta ni bila dosežena niti v primerjavi s planiranim prometom, niti v primerjavi z realizacijo v letu 1967. Izdelke ostalih dobaviteljev je vzela PSO v prodajni program le v primerih, kjer so posamezni izdelki dejansko dopolnjevali sortiment proizvodnje ISKRA. Tako politiko je vodila PSO zaradi tega, da je lahko celoten prodajni kader angažirala predvsem za prodajo izdelkov našega podjetja. Realizacija blagovnega prometa lani po filialah Filiala Realizacija R68 R68 1968 P 68 R67 Beograd 159.791.371 125 125 Zagreb 61.304.445 103 103 Ljubljana 119.247.312 88 88 Sarajevo 31.945.682 132 133 Skopje 14.672.339 151 151 Rijeka 13.493.862 124 124 Split 6.529.069 112 112 Titograd 2.269.448 95 95 SKUPAJ 409.253.528 109 109 V minulem letu je izvoz v katere smo izvozili za več združenega podjetja presegel kot 50.000$ izdelkov. Vred-. vrednost 10,000.000$, kar je nost izvoza po valutnih po- skupno 11 % več kot leta dročjih izkazuje izreden po- 1967. Lani je bilo 19 držav, rast na konvertibilno po- Potsaviit f©M §© se podaljšali. . . (Nadaljevanje s j. strani) obsegu dm za vse tovarne, kot v preteklem letu. Ugotavljamo, da je v zadnjem letu prišlo do bistvene menjave strukture uvoza reprodukcijskih materialov po regiomih Sn državah. Predvsem je važno, da smo uspeli povečati uvoz iz Vzhoda na 18 % celotnega uvoza. Istočasno pa se je znižal uvoz iz Zah. Nemčije za cca 10% in povečal uvoz iz Italije. To gibanje je za nas bistvene važnosti predvsem iz znanih razlogov, da je naše podjetje bilo še pred leti skoraj v celoti vezano na uvoz potrebnih reprodukcijskih materialov iz Zah. Nemčije. To je večkrat pomenilo nelogično odvisnost naše proizvodnje od odnosov in politike ene države' Zaradi tega lahko trdimo, da smo imeli večkrat težave. Še posebej je treba na ta problem opozoriti danes, ko Zah. Nemčija povečuje obremenitve na izvozu svojih materialov za 4% (izvozni davki). Poleg tega opažamo, da večina proizvajalcev v tej državi ponovno povišuje cene tudi zaradi ostalih razlogov kot so: povečanje mezd, povečanje njihovih stroškov proizvodnje itd. Prav zaradi tega smatramo, da bi bilo koristno še bolj angažirati naše sile na raziskavi tržišča v Italiji, Franciji in Angliji. Na tem področju imamo sedaj dobro osnovo, saj deluje naše predstavništvo v Milanu tudi uspešno v smeri močnejšega povezovanja s tem tržiščem. Prav tako se uspešno vključujemo na področje angleškega tržišča, kjer preko firme Guest Electr. uspešno raziskujemo celotno področje. Še najmanj uspehov je vidnih na francoskem tržišču, kljub temu, da ugotavljamo konkurenčnost tega tržišča predvsem na področju elektronskih elementov in ostalih sestavnih delov. Z aktivnim sodelovanjem in polnim razumevanjem tovarn za tako stanje, bi bilo v skupnem sodelovanju naših tehničnih služb tovarn in nami možno na teh področjih doseči v relativno kratkem času večje premike. Devizno stanje v okviru združenega podjetja se je v preteklem letu bistveno izboljšalo saj ugotavljamo, da v 2. polletju glede tega nismo imeli težav. Kljub temu, da so nekatere tovarne poslovale brez lastnega izvoza na področje s konvertibilno valeto, smo v okviru ZP z medsebojnimi nakupi in prodajami deviznih sredstev uspeli V celoti pokriti devizne potrebe tudi tem tovarnam. Na tem -področju se je naša Prodajmo-servisna organizacija z aktivno prizadevnostjo angažirala in dosegla izredno lepe uspehe. Tudi v tekočem letu v tem smislu ne pričakujemo kakšnih posebnih težav, če primerjamo naš izvozni plan, ki v celoti pokriva potrebe po uvozu reprodukcijskih materialov. Direktor: NO ZP »ISKRA« Vlado Sodin, dipl. oec. dročje, upad na vzhodno klirinško področje in še večji upad na področje ostalega kliringa. Iz strukture izvoza je razvidno, da je bil največji izpad pri Turčiji, medtem ko je pri državah SEV prišlo do manjše prodaje povsod, razen pri Poljski, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. Seveda pa je kljub izpadu na ostalem kliringu ter stagniranju izvoza v države SEV pozitiven in odločujoč izvoz na konvertibilno področje. V regionalni usmeritvi je bila iani na prvem mestu Vzhodna Nemčija, takoj za njo ZDA, nato Zahodna Nemčija, Italija, Romunija, ter Anglija. Izredno je poskočil izvoz v Italijo, ki je lani prišla na četrto mesto. Padec Turčije pa je hudo spremenil strukturo izvoza, vendar je ta izpad posledica objektivnih težav, ki jih je imela jugoslovansko-turška plačilna bilanca. Poudariti je treba, da je tudi ta vrednost izvirala pravzaprav še iz kontingentov 1. 1967, ker se turško finančno leto konča vsakič meseca marca. Lani praktično ni bilo izdanih nobenih licenc vzlic izjemnim naporom, ki jih je vlagal izvoz PSO tako pri naših kot pri turških organih. Letos je pričakovati zboljašanja v tem pogledu. Pri državah SEV je bilo vse leto čutiti posledice pozitivne plačilne bilance, tako, da je PSO uspela obdržati lanskoletni nivo izvoza samo z izrednimi napori ih v okviru raznih aranžmajev z jugoslovanskimi podjetji. Iz statističnega pregleda po tovarnah je razviden upad izvoza pri kondenzatorjih ih USMERNIKIH tako v primerjavi s predhodnim letom kot z lanskoletno plansko zadolžitvijo. Relativno manjši izvoz je značilen tudi za tovarne SPREJEMNIKI, MIKRON, NAPRAVE in RIZ. Pri ostalih tovarnah je vrednost izvoza porastla, pa tudi planska zadolžitev je bila pretežno izpolnjena. Če povzamemo ‘‘izvoz po kontinentih, je opazen povečan izvoz v Ameriko, kjer prednjačijo ZDA in v azijske ter afriške dežele. Izvoz na evropsko področje je stagni-ran zaradi močnega upada na klirinško področje, vendar pri vseh zahodno-evrop-skih državah, ki so vključene v ekonomske grupacije EGS in EFTA, ugotavljamo povečan izvoz glede na predhodno leto. Vsekakor sta na prvem mestu Italija in Zahodna Nemčija, močnejši izvoz pa je opazen tudi pri Angliji, Avstriji, od skandinavskih držav pa posebno pri švedski in Norveški. Značilno je tudi, da je PSO dosegla v vseh državah, v katerih ima lastna predstavništva oz. sposobne agente, poleg povečane prodaje tudi razširitev asortimenta, kar prav gotovo nudi garancijo, da bo porast izvoža v letošnjem letu tudi ostal. Realizacija izvoza po tovarnah v lanskem letu Tovarna Realizacija R68 R68 1968 P 68 R67 j ELEKTROMEHANIKA 3.032.379 115 108 APARATI 1.207.436 411 151 ELEKTROMOTORJI 1.104.649 107 133 KONDENZATORJI 569.837 48 49 ELEKTRONIKA 182.508 83 150 SPREJEMNIKI 3.636 182 4 ELEMENTI 604.878 81 227 AVTOMATIKA 766.121 101 246 INSTRUMENTI 180.245 118 127 POLPREVODNIKI 517.663 84 144 AVTOIZDELKI 482.176 78 143 USMERNIKI 28.709 89 74 MIKRON 2.633 — 39 NAPRAVE 10.223 — RIŽ 1.625 ORODJARNA 606 ... . , OSTALI PROIZVAJALCI 61.851 — 413 PSO — BAZ 1.488.969 188 149 Skupaj 10.246.144 113 123 Struktura izvoza po valutnih območjih v letu 1968 Valutna območja Realizacija -1968 R68 P 68 R68 R67 Konvertibilno področje 7.238.532 165 174 Vzhodno področje 2.515.844 69 83 Ostali kliringi 491.768 46 44 Skupaj 10.246.144 113 123 ■: Marjan Kralj [EiBBaeaaiiiaBSEisssia&iiisasBasafln Služba'za kvaliteto ZP že pridno deluje Služba za kvaliteto pri generalnem direktorju ZP že aktivno dela, čeprav za delo še nima urejenih nekaterih osnovnih pogojev (delovni prostor, strokovne sodelavce za zasedbo sistemiziranih delovnih mest). Tov. France Mlakar, dipl. ing. ZZA se že nekaj mesecev aktivno ukvarja s problematiko organizacije te službe, in čeprav je še vedno v delovnem razmerju z ZZA, to »službo« tudi dejansko predstavlja in vodi. Pri vseh ukrepih in akcijah, ki zadevajo področje kvalitete (in v zadnjem času tudi zanesljivosti) pa ta služba tesno sodeluje s strokovnim odborom te službe, ki ga sestavljajo šefi kontrol nekaterih organizacij Iskre. V nemajhno pomoč i službi za kvaliteto i posameznim sini bam TKK v organizacijah predstavlja drugi organ službe za kvaliteto strokovni kolegij, ki pa ga sestavljajo vsi šefi TKK organizacij ZP. Do danes, ko to pišemo ja strokovni odbor zasedal že vrčkrat, dočim se je strokov-'! ni kolegij prvič sestal v torek, 4. februarja, na katerem je pretresel svoja stw> kovna vprašanja, kot tudi samo organizacijo službe za kvaliteto, ter se pogovarjal, kako v Iskri spraviti kvaliteto izdelkov v vseh organi- 1 zadjah na iskrški nivo (Znak Iskre mora postati v vseh j primerih tudi znak kvalitete!). I- S. Odmev na odločitev tovarne »Gorenje« (Nadaljevanje s 1. strani) črno-bele ali barvne tehnike na leto. Konstrukcijsko razvojni oddelki v Združenem podjetju ISKRA intenzivno pripravljajo proizvodnjo barvnih televizorjev,' hkrati pa vodimo razgovore s tujimi proizvajalci barvne televizije o mednarodni delitvi dela na tem področju na temelju dolgoročnega sodelovanja. Kar zadeva Odločitve o proizvodnji televizorjev V GORENJU je to stvar tovar- ne same in Združeno podjetje ISKRA nima prav nobenega vpliva na GORENJE. Sodelovanje ISKRA GORENffi pa je seveda možno, vendar le na komercialni bazi oz. natančneje, pri prodaji elektronskih sestavnih delov tako kot prodaja Združeno podjetje ISKRA elektronske elemente vsem proizvajalce^ televizorjev v državi in tudt v tujini, seveda na temelju; ' enakih komercialnih pol0-jev.« H Marjan.. Kraijall Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 15. SEJE UO (24. 2. 1969) $ UO je sprejel zaključni račun za leto 1968 z vsemi zaključki ter poročilo o poslovanju tovarniške okrepčevalnice v letu 1968 in predlaga DS, da o predlogih razpravlja in jih potrdi. ® Sprejel je kupoprodajno pogodbo med PSO in tovarno in predlaga DS, da jo po-trdi. © Po obravnavi predloga teama za racionalizacijo materialnega poslovanja je UO sklenil predlagati DS tovarne, da obravnava predlog teama in ga potrdi. Ker ta predlog ne pomena dokončne odločitve, je le orientacijski. Novo organizacijo mora team uvajati postopno, novo sistematizacijo pa mora obravnavati komisija za sistematizacijo delovnih mest v tovarni. © Prošnji za premestitev tov. Igorja Stiškovskega je UO ugodil in ga z datumom sklepa razrešil delovne dolžnosti vodje GTS. Z istim sklepom UO zadolžuje kadrovski oddelek tovarne, da za tov. Igorja Stiškovskega najde drugo"ustrezno delovno mesto. Obenem je UO na podlagi 21. člena Pravilnika o delovnih razmerjih imenoval razpisno komisijo za razpis delovnega mesta vodje GTS v naslednjem sestavu: 1. Juvan Stanko — predsednik - 2. Gianini Janez — član 3. Srečko Razpotnik dipl. ing. — član 14. Marko Jegič dipl. ing. — član. 5. Leopold Horvat — član UO zadolžuje komisijo za tehnično izvedbo razpisa in predlog UO za izbiro ustreznega kandidata. ® Prošnjo tovariša Jožeta štembergerja za celotno kritje stroškov šolanja na fakulteti I. stopnje je UO iz utemeljenih razlogov odklonil. SKLEPI 6. SEJE DS 19. 2. 1969) '® Delavski svet, odobrava uukup delovnih oblčk in halj. se naslednjim oddelkom; TV m°ntaža, montaža BA, ZP toontaža, GR montaža, teh-cni^ tisk; VF elementi in enmska kontrola, torej skup-.P.jta 319 oseb v vrednosti M«) N din. ® Delavski svet odobrava Kek 500 N din kot pri-speve'c v Sklad bratov Ribar, kd je ustanovljen pri Osnovni šob Franc Rozman — Stane, nad katero ima naša tovarna patronat. ® Potrdi se poročilo UO tovarne o poslovanju za leto 1968, kakor tudi inventurni elaborat, izvršen 31. 12. 1968. Po vsestranski obravnavi zaključnega računa — poslovnega poročila, je delavski svet ugotovil, da je v preteklem letu izhajalo največ težav in negativnih rezultatov zaradi slabe proizvodnje (zastoji zaradi pomanjkanja materiala), prevelikih zalog materiala, nekurantnega materiala, premajhnega obračanja sredstev in drugih nepredvidenih stroškov, zato upravni odbor in delavski svet žadolžujeta upravo tovarne, da dosledno izvaja sprejeti sanacijski načrt. Samoupravni organi tovarne ugotavljajo, da si je uprava tovarne v drugem polletju izredno prizadevala za čimbolj šo poslovno politiko — uspeh tovarne, kar je razvidno iz zaključnega računa (rezultata) drugega polletja, saj ji je uspelo kljub velikim izgubam prejšnjih let pokriti 144 milijonov S din skladov oz. izgube. Zmanjševale so se zaloge na vseh razredih, zasledovali stroški poslovanja in posvečala pozornost za 100 % izpolnjevanje planskih nalog. Zato daje strokovnemu te-amu (upravi) vse priznanje. ® Delavski svet je tudi obravnaval rezultate inventure v obratni menzi, kjer je bilo ugotovljenih din 187,63 negativne razlike pri materialu in din 61,40 pri drobnem inventarju, ki je. bilo že med letom odpisano. Pri popisu sredstev in virov v Obratni ambulanti je bilo ugotovljeno din 373,22 neuporabnih osnovnih sredstev (pregledna miza) in za 345,89 neuporabnega instru-mentarija, kar je bilo odpisano in je že obravnaval tudi DS Obratne ambulante. Potrjujejo se izredni izdatki v višini 1,997.191,00 din in izredni dohodki v višini 277 tisoč 090,52 din. SKLEPI 7. SEJE DS (25. 2. 1969) * ® Delavski svet odobrava tov. Škrbec Jožetu izplačilo nagrade v višini 2477 N din. Nagrada se izplača za izboljšavo OG-19, kateri se vgrajuje' v GK-49, 50, 53, 56 in 59. SMep je bil sprejet soglasno. Delavski svet potrjuje sklep upravnega odbora, da tovarna plača prispevek v višini 2.000 N din za izgradnjo vodovoda v Višnji gori. Sklep je bdi sprejet soglasno. 9 Sprejme se predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tovarne Avtomatika s popravki, ki jih predlaga upravni odbor tovarne. Popravek pravilnika stopi v veljavo s 1. marcem 1969. © Delavski svet zadolžuje upravo tovarne, da mesečno poroča samoupravnim organom o ukrepih, ki jih pod-vzema proti tistim osebam, oz. službam, katere so odgovorne, da plan, sprejet na delavskem svetu, ni bil izvršen. Sklep je bil sprejet soglasno. @ Delavski svet je sprejel sklep, da se norm ne more spreminjati po nobenih na- logih, razen po pravilniku o delovnih normah. Priprava dela je dolžna, da v skladu s pravilnikom reagira na pripombe prizadetih montaž oz. delavnic. Sklep je bil sprejet soglasno. SKLEPI 29. SEJE UO 22. 2. 1969) © V zvezi s povečanjem osebnih dohodkov strokovnim delavcem upravni odbor zadolžuje direktorja, da poskrbi, da se storilnost dela, odgovornost in disciplina na vseh nivojih še poveča. © Sprememba pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sto- pi v veljavo s 1. marcem 1969. © Upravni odbor pooblašča splošni sektor, da vse vloge, ki so v zvezi s prošnjami za denarno pomoč zavrne z obrazložitvijo, da delovna skupnost nima na razpolago sredstev v te namene. V kolikor pa gre za pomoč v materialu, se omenjene vloge odstopi gospodarskemu sektorju, da predloži upravnemu odboru primemo rešitev. @ Upravni odbor soglaša in predlaga delavskemu svetu v potrditev nabavo opreme za civilno zaščito v skupni vrednosti 17.620 N din. Predlog je priloga k tem sklepom. (Dalje na 8. strani) BBBBBBSBBUBBBUtlBIlBBBilBBBBBBBBBBaBBHBBBBaBBBBHBBBBBBBaBBaRBKBBaBBBaNaSSBBaaBBKBBBBBBBflSBBBSSEBSBaSSSBSSSSBB! Udobno zleknjen v svojem starem naslanjaču, si je Sherlock Holmes prižgal novo pipo. Očitno se je predal blagemu brezdelju. Nasproti njemu pa se je njegov prijatelj dr. Watson zatopil v branje znane in močno polemične revije »Spark«. Dr. Watson je nenadoma odložil branje in uprl oči v velikega detektiva. Iz obraza mu je sijalo začudenje. »Ne zameri, dragi Holmes, da motim tvoj počitek. Toda tule v »Sparku« berem čudno novico. Poročajo, da je izginil znani mister Marketing, o katerem se je ta revija svoje dni veliko razpisala. Kaj meniš, kaj je po sredi? Kidnapping, morda celo umor?« Holmes pred novo nalogo Sherlock se je zganil in priprl oči. »Mister Marketing? Da, spominjam se. Veliko grmenja za malo dežja! Sumim, da je misteriozni Mr. Marketing močno neoprijemljiva oseba. Že jutri ali pojutrišnjem ga bomo morda zagledali kje na Creina-Circusu v povsem novi obleki. Po mojem gre za določen psihoambulant-ni pojav. Nekaj podobnega kot pri Indu-sih, za selitev osebnosti.« »Že res, my friend*, toda kolikor se razumem na psihoanalizo vem, da se takšne osebe nagonsko ogibljejo javnosti. Odkod torej toliko pisanja o Mr. Marketingu v 'Sparku'?« Veliki mojster je malomarno puhnil iz pipe in se zazrl pod strop. »Dragi doc, problem tiči po mojem drugje. Kdo pa vam jamči, da je mister Marketing sploh fizično bitje?« Doktor Watson je debelo zazijal. »Neverjetno, na to sploh nisem pomislil. Vendar kaj ima pri tem 'Spark'? In kako naj izgine oseba ali nekaj, čemur manjka fizična podstat. Končno me zanima, kaj pravi na to Iskra-Yard? Kaže, da si s tem sploh ne beli glave.« »Iskra-Yard! Bežite no, dragi Watson, ta se kot vedno bori z večjimi problemi in za Mr Marketinga skoraj nima časa. če jih nihče ne podreza, se ne praskajo tam, kjer jih né skrbi. Ljubijo pač svoj mir.« »Toda navzlic temu se mi zdi primer Mr. Marketinga po svoje zanimiv, že iz čisto amaterskih nagibov. Kaj če bi napisala pismo uredništvu 'Sparka'. Morda ve ono kaj več o ...« »Ne pride v poštev, doc. Tam o problemih ne govore, posebno če zanje ni uradnih poročil ISKRA-YARDA. In odgovornih komentarjev... Pa tudi ni mi do tega, da bi se spuščal v nove primere. Utrujen sem še od zadnje akcije. Res, ne ljubi se mi ...« Zviti dr. Watson je — kot vedno — navidezno odnehal. Toda po načinu, kako je začel veliki detektiv spuščati debele oblake dima iz svoje pipe, je bistroumno uganil, da ga je začela zadeva Marketing zanimati. Če ne zaradi drugega že zato, da jo bo spet lahko zagodel Iskra-Yardu! Copyright by SPARK Piše: Connan Horwpold * my friend = prijatelj Opomba: Vsaka zveza med načrti o marketingu in njihovo realizacijo ter Sherlockovim problemom je zgolj slučajna. BBBB&BBBBSBBBBBSBBflüflBBRBBBBBBilBBB! Iz sklepov (Nadaljevanje s 7. strani) © Upravni odbor predlaga delavskemu svetu potrditev plana potreb osebnih zaščitnih sredstev za leto 1969 v skupni vrednosti 36.603 N din. @ Upravni odbor daje v potrditev delavskemu svetu specifikacijo sredstev za kadre v letu 1969 v skupnem znesku 193.810 N din. Plan sredstev za kadre je priloga tem sklepom. @ Upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da v najkrajšem času dokončno reši vprašanje popravila in prodaje gramofonov Skander-borg. SKLEPI 21. SEJE UO (27. 2. 1963) @ Upravni odbor je bil pri obravnavi sklepa prejšnje seje pod točko 1 2. a seznanjen da bo uprava izdelala organizacijski predpis, ki bo urejal izločanje materiala na skladišče nekurantnega materiala. Ko bo predpis izdelan bo upravni odbor o tem ponovno seznanjen. © Upravni odbor se je strinjal s poročilom komercialnega sektorja v zveži s sklepom 2. 2. Podrobnejše pismeno poročilo glede problematike nabave materiala bo podano na eni prihodnjih sej. © Upravni odbor odobrava posebni mesečni dodatek v višini 100.— N din kurirju za opravljanje dodatnih kurirskih uslug oz. nalog za tovarno orodja in RC, katere se je tovarna obvezala opravljati' na osnovi sklenjenih pogodb. Ta dodatek mu pripada in se izplačuje tako dolgo, dokler bo opravljal navedeno dodatno delo in bo za to delo tudi tovarna obvezana s pogodbo. © Posebni mesečni dodatek . v višini 100.— N din upravni odbor odobrava za Vratarja hi čuvaje, ker opravljajo dodatne naloge in dolžnosti za nekatere druge obrate na kompleksu Stegne, v skladu s sklenjenimi pogodbami med našo tovarno in njimi. Tudi vratarju in čuvajem pripada ta dodatek le do takrat ko bodo opravljali to delo in bo tovarna imela tozadevne pogodbene obveze. Navedeni dodatki se naj izplačujejo od 1. 3. 1969 dalje. © Upravni odbor je po obravnavi izvršitve proizvodnega plana in plana prodaje za mesec februar določil vrednost točke za obračun osebnih dohodkov za mesec februar v višini 0,13 N din. © Upravni odbor je sprejel gospodarski plan za leto 1969 in ga daje v potrditev delavskemu svetu. © Upravni odbor odobrava v splošnem sektorju za dobo 3 mesecev dodatno delovno mesto rervirke. samoupravnih organov 7. ZASEDANJA DS (25. 2. 1969.) ® Delavski svet je obravnaval poročilo o zaključnem računu tovarne za leto 1968 in v tej zvezi sprejel naslednje sklepe: 1. Na podlagi ugotovitev obračuna in poročila o poslovanju je bilo poslovanje tovarne Iskra Elektromehanika v letu 1968 uspešno. Zaradi povečanja terjatev do kupcev sicer ni bil v celoti dosežen plan celotnega dohodka, dosežena pa so bila bistveno boljša rajmerja v delitvi, kar nakazuje tudi izboljšanje ekonomičnosti in rentabilnosti. ® Delavski svet je potrdil GOSPODARSKI PLAN TOVARNE za leto 1969. © Delavski svet je potrdil predlog za uvedbo dodatka na osebne dohodke »za čas zaposlitve in osebno kvalifikacijo,« ki velja od 1. marca 1969 dalje. Zaradi tega se s 1. marcem 1959 ukine dodatek zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, ki so ga prejemali delavci po normi, na osnovi čl. 10 pravilnika o delitvii OD. Kadrovska služba je dolžna izdati prečiščeno besedilo 10. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. © Delavski svet je potrdil predlog za korekcijo pravilnika o stimuliranju za znižanje zalog in pravočasno nabavo materiala. Pozitivna stimulacija za znižanje zalog in pozitivna stimulacija za pravočasno nabavo materiala se izplača le v primeru, da je plan celotne proizvodne (eksterne, med-obratne in lastne storitve), izpolnjen 100 % ali več, in sicer: a) za delavce, ki so vezani na stimulacijo za znižanje zalog, v odvisnosti od izpolnitve plana obrata; b) za delavce v DE 81 (plan, nabava, prevoz), ki so vezani na znižanje zalog oziroma na plan nabave pa v odvisnosti od izpolnitve tovarniškega ; plana. Korekcija velja pri izplačilih od 1. 1. 1969 dalje. © Delavski svet je sprejel predlog upravnega odbora tovarne, po katerem se zaradi dobrega poslovanega uspeha tovarne v lanskem letu 15. marca izplača delovnim enotam poleg 4 %-ne rezerve OD delovnih enot še 2 % iz rezervnega sklada OD tovarne. Delovnima enotama kinoaku-stike in rotacijskih strojev, ki nimata lastne rezerve OD pa iz rezervnega sklada OD tovarne 12 %, in to predvsem zaradi solidarnosti delovnega kolektiva do obeh panog, ki •sta imeli v lanskem letu pri izpolnjevanju plana precejšnje ovire. © Delavski svet je odobril nakup poslovnega prostora (delavnice) na- cesti JLA št. 20 v Kranju od Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in obenem zamenjavo kupljene nepremičnine s poslovnim prostorom na Savski cesti (poleg obrata »Stikal«), Savska cesta 14. © Delavski svet je; sprejel na znanje poročila o rezultatih izvedenega razpisa o prodaji stanovanj v letih 1971— 1973'vsoseki Zlato polje. Delavski svet je potrdil naslednje predloge stanovanjske komisije: a) Da se vključi stanovanjska problematika delavcev Restavracije ISKRA v reševanje k tovarni Elektromehahi-ka, s tem, da Restavracija nakazuje 4 % prispevek iz BOD na račun SSP Iskra — Elektromehanika. b) Da se vsa prosta sredstva iz 4 %-nega prispevka OD v letu 1969 oročajo pri GICB Kranj, in sicer pod pogoji, ki jih določa pravilnik o posojilih za stanovanjsko izgradnjo pod najbolj ugodnimi pogoji. Postopek je isti kot pri prejšnjih oročanjih. c) Iz sredstev SSP . se v letošnjem letu nameni 1,300.000,00 din za posojila individualnim in zadružnim graditeljem. d) Delavski svet je potrdil osnutek razpisa za dodelitev posojila graditeljem stanovanj. Posojilo se daje za dobo 30 let in 2 %-no obrestno mero, rok vračanja je 1. 1. 1973. e) Delavski svet ni sprejel predloga komisije za znižanje obrestne mere pri posojilih od 2 na 1 %, ker predlog ni utemeljen in so za leto 1968 žc sklenjene pogodbe. © Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, s katerim imamo sklenjene pogodbe za nakup stanovanj, je v letu 1969 zvišalo cene stanovanj za okrog 8 odst., kar predstavlja za * tovarno 254.500.00 din dodatnih sredstev. Delavski svet je v tej zvezi sprejel naslednji sporazum: 1. Da se za oročena sredstva v mesecih od marca do vključno julija 1968 podaljša doba oročitve iz 14 na 18 mesecev, in da se odplačilna doba na tako pridobljeno posojilo zmanjša iz 10 ha 5 let. S tem se pridobijo manjkajoča sredstva za podražitev stanovanj. 2. Odobri se nakup 42 stanovanj za novo ’ ceno 4.326.900.00 din, ki bodo vseljiva v letu 1969. in 1970. Plačilo pogodbenih obveznosti pa se izvede tako, da zapade prvi obrok. v plačilo 15. 9. 1969 in nato vsak mesec skladno s pogodbo o oro-čitvi sredstev pri GKB in dodatnim aneksom z dne 12. februarja 1969, do vključno aprila 1970, tako kot je določeno s pogodbo o nakupu stanovanj pri SGP Projekt Kranj z dne 12. 2. 1969. 3. Podražitev stanovanj se. prenese kupcem tako, da se jim od nove cene stanovanja odbije vplačani delež, preostala vrednost stanovanja pa se jim- da kot kredit Za dobo 40 let z 2 %-no obrestno mero. IZLET V PLANICO Klub štipendistov ZP ISKRA prireja izlet — ogled ; smučarskih poletov v Planici, 23. 'marca "t. 1. za vse šti pendiste ZP ISKRA. Prijave za izlet sprejemm.Referat za štipendije, Ljub- -ljana, Trg Prekomorskih brigad 1, vključno do 18. t. m. i| Odbor kluba ii - OBVESTILO B B |i ® Preživite svoje počitnice v maternih udobnem turi-' 11 stičnem kraju Povljana na otoku Pagu © Tik ob obali 3 a je gostilna Šime Tičič © Ladijska zveza z Reko vsak || torek in petek, iz Paga vsak dan ob 12. © Z osebnimi 11 vozili potujete s trajektom iz Karlobaga na Pag ali čez i a novi most v smeri Zadra, direktno na obalo © Domače bb Specialitete: paški sir, pršut itd. © Ugodna klima in 11 toplo morje © Vsi pogoji za prijetne počitnice ® Cene bb ugodne: hrana in prenočišče dnevno 28 ND @ Za po- sl drobnejše informacije se obrnite 'na naslov: ŠIME H TIČIČ, gostinec. Povij ana, Pag © liniiéasi© sindikalno prvenstvo v šahu V. Ljubljani se je 5. t. m. končalo sindikalno moštveno šahovsko prvenstvo, v katerem, kot smo poročali, so sodelovale šahovske ekipe ZZA, tovarne »Avtomatika« in dve ekipi iz tovarne- električnih aparatov. V predzadnjem in zadnjem kolu so naši šahi-sti dosegli naslednje rezultate: I. liga: ZZA : Ljubljana-transport 5,5:0 5 in ZZA : Litostroj I 5:i. S tem je v 7 kolih ekipa ZZA zbrala skupaj 21,5 točk m se falcó uvrstila na 3. mesto ža ekipama PTT I s 36 in Izvršni svet SRS s'25,5 točkami; TI. liga: Avtomatika : Veletekstil 1:5 in Avtomatika : Litostroj II 2,5 3.5. Izkupiček te. ekipe je bil; 16,5 točk,;, s /čimer je v končnem vrstnem redu zasedla 6. mesto; III. liga: Aparati I : Gostinci .3,5:2,5 in Aparati I : Komet (Gluhi) 2,5:3,5. Zbranih" 21,5 točk je tej ekipi pomagalo do uvrstitve na 4. mesto; IV. liga: Aparati II : Karl Jeraj (Slepi) 6:0 in Aparati II : Avtomontaáá 0:6, s tem pa si je ta ekipa ob koncu tekmovanja nabrala skupno 17 točk in zasedla 6. mesto.; Družabno življenje v tovarni »Polprevodniki« Trbovlje Družabno življenje je v tovarni zelo razgibano. V domu »Rudarja« se vsak torek pomerijo kegljači, v četrtek v kopališču pa plavalci, nogometaši komaj čakajo, da skopni sneg. Z otvoritvijo temnice je zaživela tudi foto-sekcija in čedalje več se jih zbira okrog Emilovih kemikalij ter celuloida. Trboveljčani pa že sedaj kličejo vsem članom »Iskre« na svidenje 1. junija na občinski praznik Trbovelj na letnih športnih igrah ISKRE v Trbovljah! D. L. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža:in skrbnega očeta IVANA BURKELJCE se . - iskreno zahvaljujemo upravnemu : odboru, sindikalni podružnici in organižaciji ZB .'tovarne. »Elektromehani-ka« Kranj ter sindikalnemu odboru DE »Orodjarna« za izraze sožalja; Za'vso pomoč in darovano cvetje. Iskrena hvala njegovim Sodelavcem in prijateljem v DE »Orodjarna« ter Prodajno . servisni organizaciji v Ljubljani za sočustvovanje, darovane vence, finančno pomoč in vsem, ki so ga Spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahva'o ' smo dolžni tov. Francu Križnarju in Mihi Kramarju za izredno pozornost in skrb ter tolažilne besede ob odprtem grobu. še enkrat iskrena hvala vsem, ■ ki so nam kakorkoli nudili pomoč bb teh težkih trenutkih. Žena Vida, hčerki - Ivanka in Marija ter sin Bojah ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA ČARMANA se iskreno, zahvaljujem sodelavcem v. montaži'števcev za izraze sožalja iri poklonjeni venec. Sin Izidor ZAHVALA Ob smrti -moje dobre iha-me. MARIJE GABRIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem: TPD-Produkcije za izraženo sožalje, poklonjeni venec, kakor tudi vsem, ki so j o . spre mili na njeni zadnji poti. Hčerka Daniea ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko. muriikacije elektroniko ri avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk ih klišeji: »CP Gorenlski ttek» Kr*ni