DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
foMn ptaftM« v
V interesu vsega človeštva je, da narodi, ki so bi M nosjtelji agresije, pridejo do spoznanja, da se ne sme napadati brez zakonitega vzroka. Kakšno naj bi bilo boljše sredstvo za prevzgojo, kakor so reparacije? Mislim, da ga ni. Po zadnjih italijanskih volitvah in plebiscitu pač ne moremo reči, da preobrazba italijanskega naroda ni več potrebna	Dr. ALEŠ BEBLER, pom. min. za zunanje zadeve.
Leto H., štev. 25
Ljubljana, 21. junija 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—•
SzivCjenje tn deCo tov. Uti^e Mlatin&a
predhodnika vCctde Stjudsko tepudCike SCevcnijo
K vprašanju delovne discipline
TOMO BREJC:
Razvoj delavskega gibanja Slovenije in njegov boj za vodilno vlogo v slovenskem narodu je najtesneje povezan z delom in bojem novega predsednika vlade' Ljudske republike Slovenije — tovarišem Miho Marinkom.
Tovariš Marinko se je rodil L 1900. v Trbovljah kot sin revnih staršev. Ze s trinajstim letom je bil prisiljen poiskati si kruha v steklarni v Zagorju. S štirinajstim letom je ostal brez staršev, že s petnajstim letom pa je pričel trdo in naporno ‘življenje v zagorskem rudniku.
Leta 1917. se je pridružil delavskemu gibanju, kateremu je ostal zvest tudi v najtežjih prilikah vse svoje življenje. Leta 1920. je pričel delovati kot eden izmed organizatorjev SKOJ-a v rudarskih revirjih. Od tedaj je deloval stalno kot organizator delavskih, kulturnih in političnih društev ter dejavskih mezdnih gibanj in štraj-kov.
Vidno vlogo je igral pri odporu delavstva iz .revirjev in iz vse Slovenije proti napadom fašistične Orjume, ki je takrat po vzoru Mussolinijevega fašizma v. Italiji uvajala tudi pri nas fašistične metode in skušala uvesti fašistični režim. Ko so fašistični orjunaši
1.	junija 1924. leta organizirali svoj znani pohod na Trbovlje, na trdnjavo progresivnega delavskega gibanja, ki je tega dne napisalo s svojo krvjo eno izmed najlepših strani v zgodovini delavskega gibanja Slovenije.
Zaradi preganjanja in odpuščanja s posla je Miha Marinko emigriral v Francijo, kjer si je služil kruh po raznih rudnikih. Ves čas svojega bivanja v Franciji je .aktivno deloval pri vseh delavskih organizacijah.
Leta 1931. je odpotoval v Sovjetsko zvezo, odkoder se je vrnil že leta 1933., ker so tako zahtevale potrebe delavskega gibanja v Jugoslaviji.
V tistih letih je delavsko gibanje Jugoslavije vodilo in končno izbojevalo boj za svojo notranjo enotnost ter za enotnost in idejno političho trdnost njegove avantgarde — Komunistične partije. V težkem boju proti sovražnikom delavskega razreda v njegovih lastnih vrstah in pod najtežjimi okoliščinami vojnofašističnih in ptofa-šističnih režimov v stari Jugoslaviji je takrat delavski razred in Partija pripravljal in pripravil vse predpogoje, ki so bili potrebni za prevzem vodilne vloge v narodu v času težkih dni okupacije. Poleg tovarišev Tita, Kardelja in drugih je bil tovariš Miha Marinko med tistimi, ki so neumorno, z ogromno požrtvovalnosti in samoodreka-nja ter v neomajni veri v zmago delovnega ljudstva častno izvršili to veliko nalogo. Leta 1934. je bil izvoljen za člana ^Centralnega komiteta Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1937. je sodeloval na, ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije in bil izvoljen za člana njenega Centralnega komiteta. Bil je tudi viden funkcionar Centralnega iniciativnega odbora Enotne delavske stranke Jugoslavije ter Delavsko - kmečkega gibanja v Sloveniji.
Vršeč svoje organizacijske in politične dolžnosti pod najtežjimi okoliščinami -— neprestano preganjan, tri-
krat je prišel pred sodišče za zaščito države, trikrat je bil korifiniran, —
silno obogaten z izkušnjami delavskega gibanja v Franciji, v Sovjetski zvezi in drugod, neprestano osvajajoč nauk marksizma-leninizma, je tovariš Miha Marinko zrastel v resnično doslednega in prekaljenega borca s sovražniki delovnega ljudstva. Zdrav delavski duh, ki mu ga je dala že rana mladost v revirjih, se je združil z zavestjo revolucionarnega borca.
Po zlomu stare Jugoslavije je bil tovariš Marinko med organizatorji Osvobodilne fronte Slovenije, član Izvršnega odbora OF, član Glavnega štaba Partizanskih odredov Slovenije in delegat na prvi konferenci Vrhovnega štaba v Stolicah pri Krupnju. Sodeloval je pri organizaciji prvih Partizanskih odredov in vodil začetne akcije oborožene borbe.
Dne 9. decembra 1941. leta je bil ujet v Ljubljani od italijansko-nemške okupatorske. policije skupaj s tovarišem Tomšičem. Nemški in italijajiski okupatorji so ga predajali drug drugemu in ga strahovito mučili, ne da bi mogli izvleči iz njega kakršno koli priznanje ali izjavo. Tovariš Marinko je častno in dostojno prestal najtežjo preizkušnjo predanosti stvari delovnega ljudstva in slovenskega naroda, preizkušnjo okupatorskih mučilnic.
Pred italijanskim vojnim sodiščem v Ljubljani je bil nato obsojen na 30 let ječe. Tudi za rešetkami okupatorjeve
kaznilnice ni prenehala njegova delavnost: neumorno je deloval med političnimi kaznjenci, prevedel Sovjetski učbenik politične ekonomije itd.
Po kapitulaciji Italije se je pridružil političnemu in organizacijskemu delu v Narodno osvobodilni vojski in na terenu. Leta 1944. je bil poslan na politično organizacijsko delo v Beograd, kjer je tudi razvijal bogato publicistično delavnost, zlasti se je posvečal problemu izgradnje naših sindikatov, gospodarskim vprašanjem in drugim. Na njegovih člankih o sindikatih se učijo sindikalni funkcionarji Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Tovariš Marinko ni samo osvojil onih znanih borbenih odlik in organizacijskih sposobnosti delavskega razreda, temveč jih je tudi sam pri sebi, zavestno in z železno voljo neprestano razvijal. Tovariš Marinko pooseblja ono najboljše, kar je dal delavski razred od sebe v tem odločilnem razdobju naše zgodovine za boljšo bodočnost in srečo delovnega ljudstva in slovenskega naroda. Hkrati pa je pri vsem tem svojem napredku in razvoju stalno ohranjal globoko stremljenje po učenju in kulturnem izpopolnjevanju ter imel vedno največji čut za težnje, probleme in težave najširših ljudskih množic, svest si, da je naša moč v trdni in vedno trdnejši poveza-. nosti z najširšimi množicami delavcev, kmetov in delovne inteligence.
aoooooooooooooooooooooc*
vsebina
današnje številke:
L stran: življenje in delo tov. Mi-ke Marinka. — Nepoboljšljive!.
2.	stran.: Na procesu Draže Mi-hajlovida se je odkrila" vsa podlost četniških band. —. iz cotne A narti pišejo.
3.	stran: Odredba o delavskih zaupnikih. — Zasedanje KMS Ljubljana. — Ohraniti človekovo zdravje pomeni čuvati. najdragocenejši zaklad naše države.
4.	stran; Delavec je udarnik, ker je svoboden človek. — kz ortopedskega zavoda.
5.	stran: Maksim Gorki v’ filmu. •— Zakon o ljudskih odborih.
Gradi se mladinska proga točko—Banovin
Nepoboljšljive!
Se v teku narodno-osvobodjlnega boja smo pravilno predvidevali, da bo delavski razred po zmagi nad fašizmom, — osvobojen neznosnega pritiska izkoriščevalcev delovnega ljudstvu in njihove osovražene oblasti — z vse drugačno voljo šel na delo, vedoč, da bo ustvarjal in gradil za sebe, za svojo državo.
Praksa je vero v delavski razred tudi v tem pogledu popolnoma potrdila. Kaj vse so n. pr. naše partizanske delavnice na osvobojenem ozemlju izdelovale še v teku narodno-osvobodilne borbe. Razstava partizanskih delavnic marca lanskega leta v Črnomlju je bila pravo odkritje celo za nas. Predstavniki inozemskih vojaških misij, ki so razstavljene izdelke ogledovali, pa skoraj verjeti niso mogli, da so bile vse te tako lično in precizno izdelane stvari narejene v gozdovih ob slabi hrani in z najprimitivnejšinu tehničnimi sredstvi.
Rudarji v Kanižarici v Beli Krajini so V poletju 1944 pod najtežjimi delovnimi pogoji, ob hrani, ki je bila, več kot polovico slabša kot današnja, v rekordnem času obnovili poplavljeni premogovnik in nato skoraj z vsakim dnem poviševali produkcijo premoga.
Ko srno v maju lansko leto doživeli tako težko pričakovano osvohojenje, je bil zopet delavski razred tisti, ki je skupaj s pošteno delovno inteligenco z velikim razumevanjem prevzel na sebe eno najtežjih nalog: obnovo naše porušene dežele.
Kdo bi mogel pozabiti, kako so n. pr. kovinarji v Guštanju skoraj tri mesece po osvobojenju delali,' ne da bi prejeli plačo za svoje delo, podobnih primerov požrtvovalnosti in zavednosti je bilo več. Zavednosti delavskega razreda in naši ljudski oblasti, tema dvema se imamo zahvaliti, če so življenjski pogoji že danes pri nas boljši kakor v državah — razen Sovjetske zveze — ki so gospodarsko močnejše od nas in H so v tej vojni mnogo manj trpele, kakor naša dežela.
Nova ljudska oblast je temu požrtvovalnemu in ustvarjalnemu delu vedno dala vse priznanje. Posebno letos 1. maja zvečer — ob sprejemu udarnikov v vladni palači v Ljubljani — je takratni predsednik vlade tov. Kidrič to priznanje delavskemu razredu za njegovo delo izrekel na tako topel in iskren način, kakor more to storiti le predsednik take vlade kot je naša — vlade delovnega ljudstva.	'
Toda tudi v vrstah delavskega razreda so ljudje, ki ne zaslužijo priznanja, temveč upravičeno strogo kritiko, če ne še kaj hujšega.
Že kmalu po osvobojenju se je skoraj v a saki tovarni, oblatu, rudniku, iz skupin požrtvovalnih in zavednih delavcev izluščilo nekaj ljudi, ki niso kazali nobenega razumevanja za novi odnos do dela. Od osvobojenja do danes ti ljudje pogosto prihajajo na delo prepozno ali pa prav tako pogosto samovoljno izostajajo od dela. So taki, ki jih je dober zgled njihove delovne okolice pripravil do tega, da so se poboljšali in se danes pošteno trudijo, da bi v ustvarjalnem delu dosegli svoje zavednejše tovariše. Nekateri pa so ostali zakrknjeni vse do danes.
Če po tovarnah in obratih pregledujemo seznam tistih, ki z zamudo priha-
jajo ali pa sploh izostajajo od dala, bomo takoj videli, da so to stalno ene in iste osebe.
Le malo je primerov do sedaj, da bi se bilo proti tem ljudem kaj drugega pod-vzelo razen opominov in milejših denarnih kazni. Deloma- je to razumljivo: oblast kakor je naša, zna čakati in tistim, ki s svojim delom dokazujejo, da hočejo popraviti svoje napake, vedno daje možnost, da se poboljšajo. Za ljudi, ki jih tu omenjam, bi moralo biti eno celo leto po osvobojenju dovolj, da bi se bili spričo neštetih dobrih vzgledov lahko poboljšali. Tega pa niso storili in pred nekaj dnevi so mi zaupniki in predstavniki sindikatov v veliki tovarni na Gorenjskem potožili, da imajo v tovarni slabe, nedisciplinirane elemente, ki jim niti opomin, niti kazen nič ne zaleže. Podobne pritožbe dobivamo tudi iz nekaterih drugih obratov.
Smatramo, da je prišel čas, da se do teh nepobolj šljivcev zavzame jasno in odločno stališče.
Predvsem v interesu vsega delovnega ljudstva nikakor ni mogoče dovoliti, da bi posamezniki —? četudi v majhnem obsegu — ovirali požrtvovalne napore večine v izgradnji boljšega življenja.
Dalje. Nahajamo se v času neprekinjenega tekmovanja. Vsaka tovarna, vsak obrat ima svoj načrt, ki ga želi čim boljše izpolniti. Zakaj naj zaradi peščice nepoboljšljivcev trpi uresničenje načrta? Zakaj naj bi dobri in požrtvovalni delavci, ki že itak dajejo vse od sebe, garajo še za te sebične, nepoboljšljive elemente? Mi nimamo tako velike potrebe po delovni sili, da teh Lindi ne bi mogli nadomestiti z boljšimi delovnimi močmi. V delavskem razredu se bodo vedno našli tovariši, ki bodo dostojno predstavljali delavski razred na fronti dela.
Končno še nekaj: delovno ljudstvo dl je z zmago nad fašizmom priborilo tudi najširše svoboščine. Toda svoboda nima nič skupnega z anarhistično svojevoljnostjo posameznikov, ki je v škodo celoti. Nam je potrebna zavedna' disciplina, smisel za red in zakonitost. Kdor te tri stvari ruši in se kljub opominom ne popravlja, ta nima pravice do delovnega mesta v naših tovarnah.
Strožji ukrepi proti ljudem, H neprestano kršijo delovno disciplino so potrebni tudi zato, ker ti ljudje s svojim slabim zgledom moralno kvarijo svojo delovno okolico, posebno delovno mladino.
Dejstvo, da je iz vrst najzavednejših delavcev in delavk čedalje več pritožb proti rušilcem delovne discipline v obratih dokazuje, da je proti tem elementom treba nastopiti. Naši sindikati naj vse te ljudi še enkrat opozorijo na škodljivost njihovega ravnanja, Ako se kljub temu poslednjemu opominu ne bi popravili, tedaj je dolžnost sindikatov, da v interesu delovnega ljudstva in v interesu nadaljnega dviga naše produkcije odločno zahtevajo od vodstev podjetij: ven iz obratov z vsemi nepoboljšljivimi in nediscipliniranimi elementi! Delo pa naj dobijo tisti, ki bodo požrtvovalno zastavili vse sile za boljši jutrišnji dan vsega delovnega ljudstva!
Mladinska brigada »Janko Premrl« te Julijske Krajine na delu v Bjeloj — vzdolž
V	MOSKVI ZASEDA SVETOVNA
SINDIKALNA ZVEZA
Kakšne naloge rešuje Izvršni komi tet Svetovne sindikalne zveze na zasedanju v Moskvi, ki se je začelo 18. junija
Pred 17 meseci so se zbrali v Londonu predstavniki delavskega razreda iz več kot 40 držav v cilju ustvaritve Združenja svetovnih sindikatov. Neštevilni skeptiki in zlonamerni ljudje so prerokovali neizbežen polom te zamisli. Stvarnost pa je zavrnila zlobne »prerokbe« sovražnikov enotnosti delavskega razreda. Federacija je odločno pričela reševati naloge, ki so ji bile postavljene na pariškem kongresu.
Na zasedanju Izvršnega komiteta Federacije se bodo pretresala razna vprašanja:
Obisk Nemčiji od strani komisije Federacije, medsebojni odnosi Federacije z Zavezniškim kontrolnim svetom v Berlinu, medsebojni odnosi Svetovne sindikalne federacije z organizacijo Združenih narodov, v glavnem z Gospodarskim in socialnim svetom, obnova Generalne konfederacije dela v Grčiji, nato vprašanja o ukrepih za borbo proti Francovemu režimu v Španiji.
V	zvezi z vidno aktivnostjo reakcionarnih sil v svetu je še problem fašističnega režima v Španiji. Ob pričetku marca t. 1. je pozval Izvršni komttet Federacije vse sindikalne organizacije, ki pridejo v sestat vo Federacije, da protestirajo proti kaznovanju 10 funkcionarjev republikanskega gibanja v Španiji. Odgovor na ta poziv Federacije so bili množični mitingi in demon-etraetie ter neštevilne protestne resolucije.
Kmalu po kapitulaciji Nemčije se je pričelo v sovjetski okupacijski coni, nato pa v zapadnih conah obnavljanje svobodnega nemškega sindikalnega gibanja. Sindikalni delavci — antifašisti, — ki pripadajo raznim političnim strankam, • so se aktivno lotili ustvarjanja enotnih sindikalnih organizacij. V sovjetskem zasedbenem področju je ta težnja sindikalnih delavcev dobivala stalno podporo od Strahi okupacijskih oblasti, toda v zapadnih podiočjih je v mnogih primerih naletela na resne zapreke.
V britanski, ameriški In francoski coni ni organizacija sindikatov zaključena niti v mejah posameznih mest. Brez ozira na to, da je vsa industrija centralizirana v glavnem v zapadnih conah Nemčije, je v Vzhodni Nemčiji, v kateri v glavnem prevladuje poljedelstvo, 3 milijone članov sindikatov, t. j. mnogo več kakor v zapadnih conah. V .sovjetski coni so na demokratični način izvolili voditelje sindikatov. V zapadnih conah so bili izvoljeni samo krajevni sindikalni organL
Prav tako je izvedena agrarna reforma samo v sovjetski okupacijski coni. Brez dvoma je, da bi navedene naloge lahko hitreje rešili, če bi dobila Svetovna sindikalna federacija možnost, da bi imela svoja
(Nadaljevanje na 2.
Na procesu Draže Mihailoviča
se je odkrila vsa podlost ietniških band
Teden dni je trajalo zasliševanje Draže Mihajloviča. Proces je odkril vso podlost četniških band, čeprav so njihovi zločini — požiganje vasi, klanje nedolžnih ljudi, žena in otrok, sodelovanje z italijanskimi, nemškimi in bolgarskimi okupatorji ter ustaši — že dolgo znani našemu ljudstvu. Toda na tem procesu se je še bolj pokazala vsa pokvarjenost »gorskega carja« Draže in njegovih pajdašev. Draža Mihajlovič, ki je pod zaščito okupatorja izdajal odredbe, da so se požigale vasi in klali nedolžni ljudje, se je pred ljudsko pravico pokazal bednega strahopetneža. Svoje zločine skuša celo oporekati in izvleči se hoče na račun svojih sodelavcev in pajdašev ter svoje zločine zvaliti na druge.
V začetku tega tedna se je začelo zasliševanje njegovih dveh prvih sodelavcev Moljeviča in Viloviča, ki sta še izpopolnila sliko te breznačelne in izdajalske bande, ki je služila vsemu in vsakemu ter vršila največje zločine. Tudi ta dva skušata vso krivdo zvrniti na druge in se zapletata v lažeh in protislovjih. Ti ljudje — nasilniki in krvniki v okupatorjevi službi postajajo strahopetni pred kaznijo, katera bo sledila pravični sodbi ljudstva.
Mnogi angleški in ameriški novinarji, • ki v velikem številu prisostvujejo procesu, vidijo pred seboj povsem drugačno sliko Draže Mihajloviča kot pa jim jo je prikazoval reakcionarni tisk. Pred njimi se odkriva laž, katero je svetovna reakcija tako skrbno in sistematično gradila. Priznanja, katera so dali prvi trije obtoženci pod težo neovrgljivih dokazov, so strgala krinko ne samo z Mihajlovičevih zločinskih band, ampak tudi z obličja svetovne reakcije, katera je hotela izdajalca prikazati kot heroja.
Že v prvih dneh procesa je prišel na dan zločin, ki je zelo interesiral angleške in ameriške novinarje. Draža Mi-hajlpvič je priznal, da so'četniki ubili angleškega majorja Atertona in njegovega spremljevalca, a prav tako, da je bil izdan ukaz tudi za usmrtitev člana angleške misije Robertsona. Reakcionar-
(Nadaljevanje s L strani)
predstavništvo v Kontrolnem svetu za Nemčijo. Nadalje piše Tarasov: Pozornost delovnega ljudstva in vsega naprednega človeštva je že zdavnaj osredotočena na Grčijo. Grško ljudstvo se je herojsko borilo proti nemško-fašističnemu napadalcu, vendar ni dobilo po zmagi zaslužene svobode, temveč je padlo pod jarem reakcionarnih monarhističnih elementov. V februarju t. 1. je Izvršni biro Federacije poslal v Grčijo komisijo, sestavljeno iz predstavnikov sindikatov Anglije, ZSSR, Francije in grške Konfederacije dela. Komisija se je prepričala, kakšen divji teror besni ne samo proti delavskemu razredu, temveč tudi proti vsem antifašistom in patriotom. Upamo lahko, da se bo Izvršni komitet Federacije obrnil na organizacijo Združenih narodov z zahtevo, naj se v Varnostnem svetu prouči vprašanje izrednega položaja v Grčiji.
Prav tako bo tudi predmet proučevanja na zasedanju važno vprašanje o udeležbi Svetovne sindikalne federacije v delu organizacije Združenih narodov, med ostalim tudi o delu Gospodarskega in socialnega sveta. Pariški kongres si je z največ jo odločnostjo postavil vprašanje o predstavniku Federacije v organizaciji Združenih narodov. Svetovna sindikalna federacija, ki predstavlja več kot 60 milijonov organiziranih delavcev, kateri, so pretrpeli velike žrtve zaradi zmage nad fašizmom, mora dobiti pravico udeležbe pri delu organizacije, ki je poklicana, da čuva mir in varnost narodov.
ni ameriški in angleški tisk je takrat poročal, da so Atertona in njegovega spremljevalca ubili partizani. Četniki so takoj po usmrtitvi- javili preko Konstantina Fotiča, da so jih ubili partizani, a ameriška in angleška reakcija sta to laž zagrabili z obema rokama. Inozemski novinarji na tem procesu so lahko slišali, da so vse tiste bitke, katere je reakcionarni tisk pripisoval Draži Miha j loviču, v resnici vodili partizani, a da so četniške bande vodile samo bitke proti ljudstvu v službi fašističnega okupatorja.
Šef črnih trojk
Mihajlovič in njegovi pajdaši se izmikajo direktnim odgovorom, toda pod težo dokazov so prisiljeni, da mnoge stvari priznajo. Poslušajmo, kako Mihajlovič priznava, da je bil šef črnih trojk:
— Vi pravite: »Šef trojk v Jugoslaviji sporoča trojkam. Kdo je torej šef trojk?
— Mihajlovič: Misteriozna, izmišljena osebnost, a depeše sem sestavljal jaz, da sem strašil preko radia London.
— Predsednik: Ali je ta misteriozna, izmišljena oseba istovetna z osebo Draže Mihajloviča?
— Mihajlovič: Istovetna!
— Predsednik: Potem takem —- kdo je bil šef črnih trojk?
— Mihajlovič: Jaz. Toda dajal nisem nobenih povelj razen onih, ki s6m jih dajal radiu London, s katerimi bi morali preplašiti kvislinški element.
Na tisoče ubitih žena, otrok in starcev
V originalnih poročilih, katere so komandanti pošiljali Draži, govorijo o požganih vaseh, o tisočih ubitih žena, otrok in starcev.
Predsednik sodišča je čital poročilo, katero je Pavle Djurišič poslal obtoženemu Mihajloviču: »Vse muslimanske vasi so popolnoma požgane, tako da ni ostala cela niti ena hiša. Vsa imovina je uničena, razen živine, žita in sena. V času operacij smo pristopili k popolnemu uničevanju muslimanskega življa brez ozira na spol in starost... Naših žrtev je skupno 22,.od katerih sta dva primera nesreče, pri muslimanih pa 1200 borcev in do 8000 ostalih žrtev — žena, starcev in otrok. Vse ostalo prebivalstvo je uničeno. Morala pri naših enotah je bila na zelo visoki stopnji; nekatere edinice s svojimi starejšinami so se pokazale v vsaki situaciji in zaslužijo vsako pohvalo.«
Umor angleškega majorja Atertona
O uboju angleškega majorja Atertona in njegovega spremljevalca pravi Draža Mihajlovič: i»0 tem sem obvestil tudi angleške oblasti in tudi Hadsona, ki je prišel na lice mesta. Vodil sem široko preiskavo o tem. Po mojem je bil idejni morilec Ljuba Novakovič, a stvarno je bil morda Dakič. Preiskava tega ni mogla točno ugotoviti.«
Tudi Nedeljkovič in Dakič sta bila Mihajlovičeva komandanta. Za Dakiča pravi, da ga osebno ne pozna, čeprav ve, da je bil v formacijah Pavla Djurišiča.
— Predsednik: Ali se spominjate, da je bilo objavljeno preko inozemskih postaj, da so Atertona ubili partizani?
— Mihajlovič: Tega nisem jaz objavil
— Predsednik: Z Atertonom je bil tudi neki kaplar?
— Mihajlovič: Da, radiotelegrafist
— Predsednik: In on je bil prav tako ubit?
Iz cone A nam pišejo:
Tovariši, vi obnavljate svobodno, a mi pod nadzorstvom policije
Zgodnje nedeljsko jutro v Trstu.
Trumoma prihajajo na železniško postajo tržaški delavci in uradniki, nasmejani in z veselo pesmijo. Eni imajo oblečene delovne obleke, drugi so kot izletniki, ki odhajajo na najvišji vrh Julijskih alp, tretji so v partizanskih uniformah, dekleta v narodnih nošah, zdravniki v belih plaščih... torbice m nahrbtniki pa so polni, — po težkem delu se bo malica prilegla.
Mimo teh pisanih in živahnih trum se peljejo na bicikljih dekleta, fantje, staro m mlado, toplo se pozdravljajo s tovariši, ki odhajajo z vlakom, nekateri se še nikoli niso videli, pa se že poznajo, saj odhajajo na isti cilj, na prostovoljno delo za obnovo v vojni porušenih vasi.
V tramvajih je gneča in ljudje se pred železniško postajo vsipljejo iz njih kot čebele iz panjev. Vse hiti, da se pridruži množici, ki pozdravlja v slovenščini in italijanščini ter izgleda kot ena sama velika d.aižina, ki odhaja na prostovoljno nedeljsko delo. Rekel bi, da smo v Jugoslaviji, da živimo v svobodi, da je na oblasti delovno ljudstvo, da smo sami gospodarji svoje usode, da se je tudi nam izpolnila dolgoletna želja, da je prišel dan, težko pričakovan, poln sonca, tisti dan. za katerega sr primorski borci umirali z nasmehom na ustnicah.
To je delavski razred in delovno ljudstvo Julijske Krajine
Trst in njegova okolica takega dne ▼ svoji zgodovini še nista doživela, saj so se zbrali • delavci in nameščenci, ne da bi jih kdo poklical na delo, sami so se med seboj po-
menili in dogovorili, da bodo šli pospravljat ruševine v Mavkinje, Vizo vi j e in Cerovlje. Po objavi gradbenega odseka Zavezniške vojaške uprave bi se v teh vaseh moglo pričeti z obnovitvenimi deli pod pogojem, da prizadeti sami pospravijo vse ruševine. — Ali kako naj pogorele! obnovijo domove, pospravijo ruševine in navozijo gradivo, če pa nimajo s čim plačati materiala in delavcev. saj jim je zadnja vojna vzela vse... In zato naj bodo ubogi ljudje še eno zimo brez strehe, brez toplega kota?
Da si v Makinjah, Vizovljah in Cerovljah ljudje ne morejo popraviti in vsaj za silo urediti domov za zimo, so zvedeli tudi Tržačani, Tržičani, vest o tem je prodrla tudi v pddaijene furlanske vasi, zaorila je v delavnicah in uradih. Delavci in uradniki so se posvetovali, kam bodo šli pomagat, pomenili so se že vnaprej, kako bodo delali, da bodo čim več naredili. Prvi dogovori v ozkih krogih so dobili širok odmev. Vsak posameznik se je hotel potruditi, da po svojih močeh pripomore, pri obnovi, ne za plačilo v denarju, — ne, plačilo za trud bo zavest, da po svojih močeh nihče ni izostal pri naporu, da se premostijo povojne težave in da se zabrišejo sledovi, ki jih je vojna zapustila.	,
Delavci so poskrbeli tudi za zdravniško pomoč, skupno kuhinjo, pa tudi na godbo niso pozabili. Za vodje pri de-a so že doma določili inženirje in nadzornike, tako, da so na delo odhajali pripravljeni, z določenim načrtom, ne kar tako v tri dni.
Vlak, ki nas je vozil na cilj, k delu, je sopihal, kolesa so enakomerna udarjala, vendar Je bilo to enakomerno udarjanje
— Mihajlovič: Tudi on je nastradal, nismo ga našli in o njem ni sledu.
»Robertsona takoj likvidirajte!«
Javni tožilec je prečital dokument o ukazu za umor člana britanske misije Robertsona. To je depeša iz leta 1942, v kateri je rečeno: »Mi tega tvora ne moremo trpeti, zlasti ne v Srbiji. Pazite dobro, če ima vaš šef misije zvezo z Robertsonom.«
■— Kdo je Robertson?
— Mihajlovič: Robertson je Radojevič, Srb, ki je živel v Kanadi.
— Tožilec: Ali je bil v Španiji? Ali se je v španski revoluciji boril proti Francu?
— Mihajlovič: Da.
Tožilec: Pismo je v materialu, ki bo predložen sodišču. Nadaljevati hočem z vašo depešo 92. Pazite dalje. »Vaš šef misije ima zveze z Robertsonom. Če Robertsona ujamete, ga takoj likvidirajte.«
Pri zasliševanju o delu tako zvanega Kongresa ravnogorskega pokreta je prišlo na dan, da se je razpravljalo tudi o poskusu, da se ustvari nekakšno »ravno-gorsko delavsko gibanje«.
»Specialisti« gazda Živka in »ravno-gorski pokret«
— Tožilec: Da se povrnemo na vaš kongres. Ali je kongresu prisostvoval kdo od socialistov?
— Obtoženec: Da, Živko (Topalovič).
— Tožilec: In kdo še?
• — Obtoženec: Belič.
— Tožilec: Ali ste vedeli, kakšna organizacija je Jugoras?
— Obtoženec: Vedel sem.
— Tožilec Kateri predstavniki so bili pri vas?
— Obtoženec: Prihajal je Dragan Golob in Mitič.
— Tožilec: Ali je s tem v zvezi prišlo do protesta gotovih političnih skupin iz Beograda?
— Obtoženec: Ne. Takoj, ko sta prišla Mitič in Golob, ju je Moljevič, ki je zelo dobro poznal delavska vprašanja, najprej zaslišal o njunem delu v Jugoslaviji.
— Tožilec Ali Je prihajal Jovo
Jakšič?
— Obtoženec: Tudi on je prihajal.
— Tožilec: Ali je Jakšič vložil protest, ko ste sprejeli delegacijo Jugo-rasa?
Pomočnik tožilca (čita): »Gospodu Draži Mihajloviču, armijskemu generalu
— Spoštovani dragi gospod general, obračam se na vas osebno kot k prijatelju pri skupnem nacionalnem delu, ker smatram, da je to najboljši način za hitro in pravilno likvidiranje vprašanja, ki je nepričakovano vstalo pred nami, a katerega pomen je za nas prvorazredne politične in moralne važnosti za nas osebno kakor tudi, prepričan sem, za vso JDNZ. Razpravlja se o nacionalnem delavskem pokretu pod skrajšanim imenom NARAP pod vodstvom Ljubomira Mitiča in Andrije Miljkoviča.
Ob tej priliki sem prisiljen, da se obrnem na vas osebno in da vas kot dobro poučen o teh stvareh, opozorim na okolnosti, katere so vam bile, ko ste prišli na ta posel, neznane. Prvič, mislimo, da ni bilo potrebno izločiti delavcev in to samo delavcev iz kroga Centralnega nacionalnega pokreta in ustanoviti samo za njih posebno grupo, zlasti, ker se ni prej tako postopalo niti z enim, niti z drugim stanom, ki so zastopani v tem pokretu: z zemljoradniki, obrtniki, trgovci, industrij alei itd. Delavce bi morali kot vse druge dati v sestav JDNZ kot celoto, a ne cepiti te za-jednice vse do naše nacionalne osvoboditve in dokler JDNZ ne izvrši svoje naloge do kraja.
Tako bi se moralo postopati tudi iz razloga, ker so vsi samostojni pokreti in grupe na kongresu sklenili, da bodo v času obstoja te zajednice prostovoljno ustavili vsako poslovno dejavnost in da bo vsa njihova aktivnost usmerjena preko JDNZ kot predstavnika celote.
Drugo. Ko se je že šlo po poti, ki po našem mišljenju ni dobra in pravilna, je napravljena tudi druga napaka: delo se opravlja, ne da bi se dobro poznalo. Imamo možnost, da vam g. general, damo vsa potrebna pojasnila po prvem in po drugem. Smatrali za smo za dolžnost, da vas, g. general, opozorimo na te stvari, da boste lahko sami presodili, ali bo akcija z ravnogorskim delavskim po-kretom, kakor se je začela, koristna ali škodljiva za pokret in da precenite na temelju teh naših poročil, kako se bo odražala na vsem JDNZ, a zlasti, kako se bo odražala za naš socialiste, če v širšo javnost prodre vest, da je tudi Jugoras z Mitičem in vso garnituro preko vojnega nemškega liferanta dobil mesto v nekem častnem nacionalnem
Draža Mihajlovič na zaslišanju (Na levi strani je javni tožilec, v sredi sodni zbor, na desni zagovorniki, spredaj Draža)
pesem, zlita s pesmijo, ki so jo peli Tržačani, pesem naših teženj in resnična želja, da bi končno že zaživeli v Jugoslaviji. Ta pesem je glasno odmevala v naših srcih, ki težko čakajo dneva, ko bo pri nas spet ljudska oblast, ko se bomo smeli pogosteje udeleževati prostovljnega dela za obnovo naše primorske zemlje.
Sprejem na postaji Vizovljah
Ne bili bi v Julijski krajini, če nas ne bi na postaji pričakovali trije kamioni civilne policije in nekaj vojakov in oficirjev anglo-ameriške vojaške oblasti. Zakaj je prišla sem civilna policija? smo se vpraševali in končno ugotovili, da so dobili zapoved, naj nam ne dovolijo delat. In po daljšem razgovoru je anglo-ameriški oficir odšel, da preko telefona vpraša v Trst, kaj naj policija ukrene.
Prebivalci Vizovelj pa so nas pričakali z godbo na pihala, majhna pionirka nam je izrekla prisrčno dobrodošlico, v tem je prišel tudi vlak iz Tržiča in srečanje s trži-škimi delavci je bilo zelo prisrčno.
Morali smo čakati, kakšen odgovor bo dobila policija iz Trsta. Disciplinirano smo vsi izvrševali odredbe našega vodstva, katerega smo sami postavili za čas, dokler nam zavezniška vojaška oblast ne dovoli, da začnemo z delom. Nekateri tovariši so ob tem čakanju postajali nestrpni in so zabeli čistiti dvorišča in ruševine pogorelih hiš. Oboroženi policaji so hodili med nami in nas opominjali na red.
Prihajali so še novi delavci iz Pterrisa, Staranzana in Furlanije sploh. Povedali so, da so jih na pol poti civilni policisti zaustavili in jih zavrnili nazaj. Ko so hoteli zapustiti kamione in vozove, na katerih so se peljali na delo, ter nadrdjevati pot čez gmajne, so jim pretili s streljanjem. Eni so se morali vrniti, drugim pa se je posrečilo zbežati in prišli so na delo. — Trži-škl delavec, ki je prišel sam preko dobrav nam je povedal, da mu je civilna galici j a prepovedala oditi na delo, »ker vedo, da
gredo vsi na kopanje rovov«. Ta Izjava nam dovolj jasno priča, kako krivično sodijo nekateri krogi naše prostovoljno delo za obnovo v pomoč revnim in po vojni prizadetim kmetom.
Končno so nam le dovolili, da delamo, seveda ob navzočnosti policije.
Mlad angleški oficir se je med delom obrnil do nadzornega inženirja in ga vprašal, kdo bo plačal vse te delavce. Naš inženir mu je pojasnil, da delamo prostovoljno in zastonj, da za svoje delo ne pričakujemo denarja, kajti naše delo bo poplačano s tem, da bo od njega imela korist naša skupnost. Zdelo se je, da oficir tega pojasnila ni doumel —1 srečala sta se stari in novi svet in stari svet novega ni razumeL
V Mavhinjah in Cerovljah eo delan na skrivaj
in tudi domačini niso smeli prijeti za lopate. Nekateri delavci, ki so že ob treh zjutraj odšli z doma, samo, da bi kar največ napravili, so Mii slabe volje, saj so ruš- vine klicale, oni pa niso smeli prijeti za krampe in lopate ter se lotiti dela. Prišli so, da v nedeljo pomagajo tovarišem v sili, pa ne smejo. »Ne, to ni prav«, so odkimavali z glavami.
Končno je prišlo odobren je. Nastalo je veselje. Zapele so lopate in krampi so orali zemljo, delavci so nalagali na vozove kamenje, malto itd. Po vasi je v vsaki hiši odmevala pesem mladincev in mladink ter njihovega orodja. Bili so v delovnih oblekah, dekleta pa v kratkih hlačkah, ki so jim služile pri prvomajskem fizkulturnem zletu v Trsti
Ce si pogledal okoli sebe si videl, kako uradniki Ul voda nakladajo gramoz na vozičke, aktiv' A vozi material, delavec opravlja najtežja dela in na vsakem koraku pomaga manj veščemu intelektualnemu delavcu. Tudi uredniki »Primorskega dnevni ia« ne zaostajajo. Tov. Belčič je sicer bolj šibek, a dela kot pravi kmečki sin, tolminska grčri tov. K. vs ga sploh ne čuti
pokretu. To bo imelo toliko težje posledice, če se bo zvedelo, da v JDNZ niso sprejeti mnogi naši politični ljudje, ki so sodelovali z diktatorskimi režimi, čeprav oni niti zdaleka niso tako tangi-rani kot je primer z Mitičem in drugimi. Ves pokret JDNZ ne bo opral sramote z ustanov in ljudi, kateri so kompromitirani v naši najširši javnosti z .bivšimi Jugorasovci, ampak bodo na" žalost oni vsemu pokretu prinesli sramoto, katere ne bo oprala niti Sava, niti Donava, če se jih čim prej ne osvobodimo. Mi osebno, kakor tudi ves pokret smp v največji meri izpostavljeni kritiki in napadom iz vrst naših sovražnikov, kateri so zvedeli za to najnovejšo priključitev Jugorasa, zamerijo nam, ker smo v njegovi družbi. Z razlago vsega tega, vas prosimo, da s svojo avtoriteto vso to stvar hitro presekate pri vseh podrejenih vam komandantih, ki so 'tudi vas osebno angažirali v tem poslu, ker niso bili obveščeni, kako usodno je vključevati Jugoras v narodni pokret, ki mora biti čist in svetel kot sonce. Ce ne bomo ohranili našega ugleda in preprečili zbiranje elementov, ki so bili glavni nosilci fašizma v naši deželi in s katerimi je 27. marec radikalno počistil, okrog nas, bomo izgubili ljudsko zaupanje, katero je mnogo večje in pomembnejše kot ves denar vojnih life-rantov in uea vojska, ki bi se za ta denar lahko zbrala. Prosimo vas, g. general, da po tem vprašanju izdate čim prej svoj odlok, s katerim bi bilo nam omogočeno, da ostanemo v pokretu JDNZ, na ustanovitvi katerega smo tudi sodelovali in da preko njega, skupno z vami ter vsemi grupami in pokreti, kateri sestavljajo to zajednico, do konca izvedemo našo nacionalno nalogo itd.
V Beogradu, 1. septembra 1944.
«
— Tožilec: Ali se spomnite, kdo vam je to pisal?
— Obtoženec: To je moral biti nekdo iz grupe ORSA ali URŠA, odnosno socialistične stranke. Kakor sem že rekel, ne vem. URS in ORS sta imela predstavnike. Vem, da je prihajal Jovo Jakšič. Dr. Mtiljevič ve to morda bolje.
—: Tožilec: Vidite, Belič in Krekič, M sta bila zaslišana kot priči, sta priznala, da se spominjata.
•
Tako smo zvedeli, da je za »socialiste« kova Živka Topaloviča »Ravnogorski pokret« (čitaj: četniški koljaši) bil »časten nacionalni pokret«.
P O S ¥ E T S#
Tovariš Salaj In Božičevič odpotovala v Moskvo. Predsednik. Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije tov. D juro Salaj in sekretar Ivan Božičevič sta odpotovala v Moskvo, kjer bosta prisostvovala zasedanju Izvršnega komi teta Svetovne sindikalna zveze.
Odstranjen^ so ovire za polno gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Bolgarije.
15.	junija je bil v Beogradu podpisan sporazum med vlado DFDRJ in bolgarsko vlado o ureditvi spornih zahtev Jugoslavije do Bolgarije glede vprašanj iz časa, ko so bolgarske fašistične čete okupirale jugoslovansko ozemlje. Jugoslavija se je odrekla številnim materialnim dobrinam in nespornim finančnim terjatvam ter s tem dokazala, kako pravilno narodi Jugoslavije pojmujejo, da bolgarsko ljudstvo ni odgovorno za zločine bolgarskih fašistov. Ta gospodarski sporazum je tudi del in izraz celotne jugoslovanske politike, ki jo navdihuje duh mednarodne pravičnosti in sodelovanja na vseh področij družbenega in političnega življenja. Odstranjuje zadnje ostanke tistih nezdravih odnosov, ki so vladali včasih po zaslugi reakcionarjev med Bolgari in Jugoslovani, obenem pa daje Jugoslavija bolgarskemu narodu pomoč pri njegovih gospodarskih naporih.
teže napornega dela. Tudi tržaški odvetniki, uradniki, inženirji in uredniki »Lavoratore« so se dobro izkazali.
Sredi Mavhinj je bil na trgu »štab« zdravnikov. Bili so štirje z vsem pomožnim personalom. Ko so svoje delo končali, je tovarišica dr. Mašera takoj vzela v roke lopato in nadaljevala z delom. Zdravniki sami so napravili veliko delo. Pregledali so šolske otroke in bolne domačine in opravili skupaj nad 40 pregledov. Ugotovili so več primerov srbečice in slabokrvnosti, ki sta posledica težkega prehranbenega položaja in nehigienskih prilik, saj živijo ljudje po 3—4 družine v majhnih stanovanjih, ker je vsa vas porušena in preteklo leto niti skromnih pridelkov niso mogli pospraviti.
Ob dveh popoldne smo zaključili z delom. Grupe so se zbirale pred kuhinjo, kjer so delili toplo hrano. Vse križem so se tovariši in tovarišice pogovarjali o uspehih prostovoljnega nedeljskega dela.
Uspehi so res lepi, saj so v Mahinjah, kjer je delalo 427 delavcev in 35 voznikov odpeljali z vozovi 438 kub. metrov gramoza, sortirali 82.5 kub. metrov materiala in prečistili in pripravili za odvoz 144.5 kub. metrov materiala. Napravili so skupaj 2.922 delovnih ur, kar znese 174.100 lir.
V	Cerovljah je delalo 306 delavcev in 11 voznikov. Delali so 15-19 delovnih ur, kar da 87.350 lir.
V	Vizovljah je bilo 127 delovnih moči in 4 vozniki; sami delavci so napravili 508 delovnih ur in znaša skupna vrednost dela 30.800 lir.
V	Mavhinjah je popolnoma očiščenih 37 hiš, v Cerovljah 18, v Vizovljah so očistiti 9 hiš popolnoma, eno pa le delno.
Po kosilu so se delavci zbrali na trgu, kjer so se zastopniki zadruge, sindikalne organizacije in okrajnega odbora delavcem zahvalili in nakazali naše naloge v bodoče.
Tudi v bodoče se bomo prostovoljnega-dela pridno udeleževali in skrbeli, da bomo s skupnimi močmi obnovili požgane domosfl v' Slovenskem Primorju.
Odredba o delavskih zaupnikih
Na podlagi pooblastila iz 1. člena odredbe vlade Ljudske republike Slovenije z dne 6. junija 1946, Ur. list LRS št. 158/42. izdajam za izvajanje .zakona o delavskih zaupnikih z dne 23. julija 1945, Ur. list DFJ št. 499/54 oziroma z dne 26. oktobra 1945, Ur. list DFJ št. 814/85, naslednjo
odredbo:
1.	člen
Delavski zaupniki - in njihovi namestniki morajo priznati zakon o delavskih zaupnikih z dne 23. julija 1945, Ur. list DFJ št. 499/54, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delavskih zaupnikih z dne
26.	oktobra 1945,Ur. list DFJ št. 814/85, uredbo o volitvah delavskih zaupnikov z dne 31. julija 1945, Ur. list DFJ št. 532/56 in vse predpise o pravicah in dolžnostih delavcev, in nameščencev.
2.	člen
Delavski zaupniki so po zakonu izvoljeni predstavniki delavcev in nameščencev v podjetjih, uradih, ustanovah in organizacijah in1 morajo kot taki biti v stalni zvezi z ljudskimi oblastmi, upravo podjetij, uradov, ustanov oziroma organizacij ter strokovnimi zvezami delavcev in nameščencev.
3.	člen
Posamezni delavski zaupniki sprejemajo od delavcev in nameščencev predloge, prošnje in pritožbe, ki spadajo v področje delavskih zaupnikov, in jih sporoče starešini. Ta jih predloži na seji delavskih zaupnikov, da o njih razpravljajo, nato pa o tem obvesti predsednika in tajnika pristojne strokovne organizacije, se z njima posvetuje, sporazumno z njima zadevo preišče in jo nato s svojimi predlogi predloži delodajalcu v rešitev,.
4.	člen
' Starešina delavskih zaupnikov je predstavnik delavskih zaupnikov v podjetju. Starešina skrbi, da je delo delavskih zaupnikov povezano in skladno in neposredno občuje z upravo_ podjetja, pristojni ljudskimi oblastmi in sindikalnimi organizacijami. Starešina in tajnik delavskih zaupnikov podpisujeta v imenu delavcev in nameščencev podjetja ali ustanove vse vloge, ki. so naslovljene na pristojna ljudska oblalstva, sindikalne organizacije in upravo podjetja. Starešina m tajnik morata ravnati tako, kakor je bilo sklenjeno na sejah delavskih zaupnikov.
5.	člen
Ako starešina delavskih zaupnikov v svojem posredovanjem zaradi nepopustljivosti delodajalca ali delacev ,in nameščencev ne bi uspeli in bi zaradi tega grozila nevarnost za nadaljnji razvoj proizvodnje, mora o tem takoj obvestiti pristojni okrožni ljudski odbor (odsek za inšpekcijo dela) in strokovno organizacijo v podjetju ter od njih zahtevati naj posredujejo, da se nesporazum odstrani.
6.	člen
Delavski zaupniki morajo vsak primer nezgode pri delu nazkasneje v 24 urah javiti pristojnemu ljudskemu okrožnemu, odboru (odseku za inšpekcijo dela) in pristojni podružnici Federalnega zavoda za Socialno zavarovanje. Prijavi je treba priložiti zapisniške izjave očividcev nezgode, iz katerih morajo biti razvidne tudi oknl-nosti v katerih se je nesreča pripetila.
7,	člen
Starešina delavskih zaupnikov mora po-potrebi (če to zahtevajo interesi delavcev »li proizvodnje), najmanj pa enkrat na mesec sklicati vse delavske zaupnike na sejo.
Starešina mora sklicati delavske zaupnike »a sejo tudi tedaj, kadar to zahteva ob-lastvo, strokovna organizacija ali tretjina delavskih zaupnikov.
Starešina mora vsakega delavskega zaupnika posebej obvestiti, kdaj in kje se vrši seja.
8.	člen
Delavski zaupniki se morajo redno odzivati vabilom na seje; izostanek od seje morajo z utemeljenim razlogom opravičiti. Taki razlogi so neogibna potreba pri delu, bolezen ali podobno, kar zaupniku onemogoča, da bi prišel na sejo.
Ako se delavski zaupnik trikrat zaporedoma ne udeleži sej in svojih izostankov ne piore utemeljeno opravičiti ali ne opravlja redno zaupanih mu dolžnosti, smejo delavski zaupniki na svoji seji skleniti, da se o takem primeru razpravlja na sestanku delavcev ter predlagati, naj se temu delavskemu zaupniku odvzame mandat delavskega' zaupnika.
9.	člen
Reje se v samem podjetju, uradu ali ustanovi ter mora delodajalec v ta namen dati na razpolago potrebne prostore.
10 člen
Na sejah se razpravlja o vseh tekočih vprašanjih, ki so v zvezi z nalogami delavskih zaupnikov, določenih v zakonu o delavskih zaupnikih, kakor tudi o predlogih, prošnjah in pritožbah delavcev in nameščencev, ki jih stavi na dnevni red tisti, ki predlaga, naj se skliče seja.
11-. člen
Seja je sklepčna, ako sta navzoči vsaj dve tretjini izvoljenih zaupnikov. Ako prva seja ni sklepčna, je druga seja sklepčna, če je navzoča vsaj polovica zaupnikov.
Sklepi seje so veljavni, ako zanje glasuje več ko polovica navzočah zaupnikov. Ako sio glasovi enako porazdeljeni, je sprejet sklep, za katerega je glasoval starešina, ki vedno glasuje zadnji.
12.	člen
O sejah delavskih zaupnikov in n sklepih, sprejetih na, sejah, se piše zapisnik; vanj se vpisuje potejc seje in sklepi z izidom glasovanja.
Zapisnik podpišeta starešina in tajnik.
Overjen prepis tega zapisnika mora starešina na zahtevo poslati okrožnemu ljudskemu odboru (odseku za inšpekcijo dela) in strokovni organizaciji.
13.	člen
Ob zaključku vsakega leta mora starešina zaupnikov predložiti pristojnemu okrožnemu ljudskemu odboru (odseku za inšpekcijo dela) ter Glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev pismeno poročilo o delu delavskih zaupnikov.
V tem poročilu naj se po možnosti navedejo vsi važnejši dogodki, ki posegajo v področje delavskih zaupnikov, kakor tudi uspeh njihovega delovanja. V tem poročilu naj bodo čim izčrpneje navedeni podatki o številu in kvalifikaciji zaposlenih delavcev in nameščencev, o njihovi starosti, o njihovem spolu, o njihovem zakonskem etanu (poročen, samec, vdovec), o številu njihovih otrok o njihovi najvišji in najnižji plači oziroma mezdi, o stanju ustanov za pomoč delavcem in nameščencem, kakor o delavskih in naijieščenskih kuhinjah, potrošnih zadrugah, stanovanjskih razmerah, dečjih in otroških zavetiščih, čitalnicah, knjižnicah itd.
14.	člen
Ako delavski zaupniki sodelujejo v upravi delavskih humanitarnih ustanov v podjetjih, kakor n. pr. kuhinj, stanovanj,
zadrug in drugih delavskih in nameščen-skJ6h ustanov .itd., pošljejo delavski zaupniki v upravo takih ustanov svojega odposlanca.
Ako delavski zaupnik ugotovi ali izsledi kake nepravilnosti v poslovanju takih ustanov, mora o tem takoj poročati pristojnemu ljudskemu okrožnemu odboru (odseku za inšpekcijo dela) in strokovni organizacij i.
15.	člen
Delavski zaupniki ne prejmejo za izvrševanje svojih nalog nobene nagrade.
O tem. ali so delavski zaupniki primorani, da kake dolžnosti opravljajo ■ tudi med delovnim časom in da jim za ta čas gre redna mezda oziroma plača, odloči uprava podjetja sporazumno s podružnico strokovne organizacije v podjetju; v primeru spora določi o tem dokončno okrožni ljudski odbor (odsek za inskpekdjo dela).
16.	člen
Ako se izprazni mesto starešine ali tajnika delavskih zaupnikov, se delavski zaupniki zberejo, da izvolijo novega starešino ali tajnika.
Ako se izprazni mesta delavskega zaupnika, pozove starešina namestnika, da to mesto izpolni.
To se mora zgoditi najkasnejge v 14 dneh od dne. ko se je dotično mesto izpraznilo.
17.	člen
Delovanje delavskih zaupnikov nadzoruje okrožni ljudski odbor (odsek za inšpekcijo dela).
Inšpektorji dela se morajo pri pregledu podjetja ali ustanove poučiti o delu delavskih zaupnikov in. poslušati njihove predloge in želje. Inšpektorji dela jim morajo dati potrebna navodila in odredbe, da bodo lahko čim pravilneje opravljali svoje naloge, zaupniki pa se morajo držati danih navodil in odredb.
Če delavski zaupniki menijo, da so navodila in odredbe okrožnih inšpektorjev dela nesmotrne ali nepravilne, poročajo o tem pismeno ministrstvu za delo; dokler pa ne prejmejo drugačnih navodil in odredb od. ministrstva za delo, se morajo ravnati po navodilih in odredbah okrožnih inšpektorjev dela.
18.	člen
Spore, ki nastanejo med delavci podjetja samimi ali pa med delavci in delodajalci in se li spori tičejo- poslovanja delavskih zaupnikov, rešuje podružnica strokovne organizacije v podjetju sporazumno z upravo podjetja; ako do sporazuma ne pride. odloča o tem dokončno okrožni ljudski odbor (odsek za inšpekcijo dela).
O vsakem takem sporu in o tem, kako je bil rešen mora starešina poročati okrožnemu ljudskemu odboru (odseku za inšpekcijo dela), ki dalje o tem poroča ministrstvu za delio.
19.	člen
Delavski zaupniki morajo vse predpise, spise in zapisnike, ki se nanašajo na njihovo poslovanje, hraniti v svojem arhivu . in ta arhiv dalje izročati delavskim zaupnikom, ki pridejo na njih mesta.
20.	člen
Ta odredba velja za poslovanje delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov v podjetjih, uradih in. ustanovah, kjer je zaposleno nad 100 delavcev in nameščencev.
21.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana, dne 7. , junija 1946.
Minister za delo: Tomo Brejc s. r.
)ooococoooqqooooooooooooooooo<3ooooooooooooooc
Kongres zdravstvenih delavcev in nameščen cev Jugoslavije
Ohraniti človekovo, zdravje pomeni otuvati najdragocenejši kapital naše države
Dragi tovariši! Centralni komitet Sindikalne zveze zdravstvenih delavcev SSSR pošilja tople pozdrave vsem, ki so prisotni na Kongresu in vsem delavcem zdravstvenih in socialnih ustanov Jugoslavije. Zelo nam je žal, da naša delegacija ne more osebno prisostvovati na Kongresu, zaradi velikih in važnih nalog, ki jih jc postavil XV. Plenum VCSPS in IX. Plenum naše Sindikalne zveze. Prepričani smo, da bodo imeli v najkrajšem času predstavniki jugoslovenskih in sovjetskih sindikalnih zvez možnost, da še srečajo in izmenjajo svoje izkušnje v delu. Želimo yam mnogo uspeha v delu Kongresa in v vsakem drugem delu Vaše zveze. Naj živi tesno sodelovanje strokovnih zvez Jugoslavije in Sovjetske zveze!
Predsednik Zveze zdravstvenih delavcev —- Gustoj
. Dne 10. junija se je vršil v Zagrebu prvi Kongres Zveze zdravstvenih ln socialnih Ustanov Jugoslavije, na katerem je bilo udeleženih 200 delegatov iz vseh Ljudskih republik Jugoslavije.
Zdravstvena služba v stari Jugoslaviji
se je sestojala iz večjih in srednjih ustanov P1 nekaj tisoč privatnih zdravnikov, ni pa bilo široke mreže državnih ambulant in poliklinik, ki so osnova vse zdravstvene službe. 1'e ustanove in privatne ordinacije niso bile Povezane, bile so pod zaščito kapitalističnih Zakonov. Socialno zavarovanje je bilo pravo ropanje delavskega razreda. To ugotovitev potrjuje »zdravniški sindikat«, ki je bil osnovan icta 1934. zdravniki-reakcionarji
.. volfkl lizuni so s silo zahtevali vstop zdravnikov in zdravstvenega osebja v ta »sindikat«, ki je pil oporišče fašizma. Napredni zdravstveni delavci so ta sindikat ovrgli na kongresu v Novem Sadu in se povezali z delavskim sindikalnim pokretom, z Papredno mladino m v narodno osvobodilnem gibanju lahko ugotovimo, da je bilo tevilo zdravnikov, ki so delali za skupnost veliko, organizirali so vojno saniteto, poka-
*nli pa so se tudi kot dobri borci.
Danes ustvarjamo zdravstveno službo s pomočjo ljudstva,
^ sodelovanju z najširšimi ljudskimi množi-rinii. Ustvarjamo jo po vzgledu velike Sovjetske zveze, kjer ni bolnika za katerega ne 1 bilo nege, kjer ne umirajo od gladu, kjer fn najde za vsakega zdravilišče, okrevališče n drugo kar potrebuje.
Sindikati so najboljša in najtrdnejša podira zdravstvenih in socialnih ustanov.
Delavci v tovarnah in podjetjih in kmetje A- Polju so s tem, da polagajo ogromne na-p?.re v obnovo, v stalni nevarnosti, da izgube!0 zdravje in delovno sposobnost. Ohraniti °Vekovo zdravje pomeni ohraniti najdra-
goceuejšl kapital naše nove države, — to je naloga delavcev in nameščencev zdravstvenih ustanov. Zato je treba, da damo
vse zdravstvene moči v službo naroda,
V vojni smo izgubili veliko število najboljšega zdravstvenega kadra. Marsikatero zdravstveno ustanovo nam je okupator izravnal z zemljo, razbito in odneseno je bilo nešteto priprav, aparatov, zato so velike naloge, ki se postavljajo pred ohranjeni kader. Vsak zdravstveni delavec mora poznati situacijo v kateri se nahaja naše ljudstvo v pogledu zdravstvene službe. Celi okraji, okrožja in industrijske baze, kjer dela na tisoče in tisoče delavcev so brez zdravstvene zaščite. Vse zdravstvene sile je treba dati v službo ljudstva.
Zelo važna je tudi reorganizacija socialnega zavarovanja
Od osvoboditve naše dežele se ljudska oblast in sindikati trudijo, da bi socialno zavarovanje tako organizirali in reorganizirali, da lahko resnično služi potrebam delavskega razreda. V tem pogledu smo prišli do novega preokreta. Država, ki je pozvana, da vodi vprašanje socialne zaščite vseh prebivalcev naše dežele prav posebno skrbi za najproduktivnejše sloje. Zaradi tega bo država prevzela v svoje roke socialno zavarovanje in bo resnično zakonsko zaščitila vse delavce in nameščence preko ustanov tega zavarovanja. Ni več potrebno, da bi bila država eno, a socialno zavarovanje drugo. Samoupravami več potrebna, ker v naši državi obstoji samo ena uprava, ki si jo je izbralo ljudstvo.
Osvežiti iztrošeno delovno silo, ki se zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev s pospešenim tempom troši v obnovi in izgradnji dežele, je yažna naloga zdravstvenih delavcev.
Glavni odbor Enotnih sindikatov in Centralna uprava Zveze soglašajo, da se zdravniki in zdravstveno osebje posebej nagradijo. Dela se na tem, da se regulirajo in revidirajo nagrade, katere prejemajo zdravstveni uslužbenci in zdravniki.
Na kongresu se je razpravljalo tudi o uspehih in napakah tekmovanja. Posebno vidna se je pokazala napaka pri sestavljanju načrta za tekmovanje. Veliko je bilo primerov, da se je načrt sestavljal brez sodelovanja uprave. Tekmovanje ni bilo pravilno sprejeto in je imelo značaj kampanje, kar je vzrok, da so vsi sekretariati razen sekretariata Srbije prenehali s tekmovanjem 1. maja. Značilno je bilo prekourno delo, premalo je bilo pregleda in kontrole, napake pa so se pokazale tudi pri ocenjevanju in proglašanju udarnikov. Težiti moramo za tem, da se delovna sposobnost dvigne na znanstveno podlago.
Iz poročila o delu Centralne uprave se je ugotovilo, da je organizacija Zveze uspela v enem letu premagati mnoge težave in dosegla stalnost v svojem sestavu.
V zdravstvenih in socialnih ustanovah je zaposlenih 27.235 delavcev in nameščencev in od teh je organiziranih: 39% moških, 43% žensk in 18% mladine.
Znatno pa se je občutilo v delu premalo povezave s terenom. Iz vseh teh pozitivnih in negativnih ugotovitev so bile postavljene nove smernice za delo — postavili so si konkretne naloge: prilagoditev strokovnih kadrov novirh načinom dela; obnovitev poškodovanih ustanov in gradnja novih ambulant; izboljšanje kvalitete in kvalificiranosti dela v vseh zdravstvenih ustanovah, s čemer se bodo zmanjšali skupni izdatki naše države, delo bo lažje in boljše se bodo izkoriščala razpoložljiva sredstva; ustvaritev solidnega kadra — organizatorja higienske službe. Sindikalne organizacije nimajo samo nalogo pripravljati zdravnike na nove pogoje dela, ampak imajo tudi nalogo pri organiziranju strokovnih tečajev.
Kot ena zelo važnih nalog se je postavila tudi naloga, da se kulturno prosvetno delo razvije v pravilno smer, da bodo duša vsega kulturnega življenja sindikati in ne tako kot se je pokazalo do sedaj, da so sindikalne podružnice delo razvile, niso pa ustvarile sindikalnega vodstva. Kulturno delo, ki se je do sedaj razvijalo samo v obliki sten-časov, se mora dvigniti na vseh sektorjih kulturnega dela in med najširše ljudske množice.
Zasedanje Krajevnega
medstrokovnega sveta v Ljubljani
Konferenca Krajevnega medstrokovnega sveta, ki se je vršila 15. t. m. v frančiškanski dvorani, je pokazala na dosedanje delo KMS, Krajevnih odborov zvez in podružnic, pokazaal je na uspehe, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki se morajo v nadaljnjem delu izločiti.
Organizacija sindikatov v Ljubljani je
dosegla lepe uspehe tako v organizaciji, kakor na ostalih področijh dela. Danes obsega KMS že 19 kraj. odborov zvez ter 2 podružnici, t. j. tobačno in brivsko. Skupno je 352 podružnic in 29.072 članov. Da se kulturno-prosvetno delo kar najbolj poživi, je bil pri KMS-ti organiziran kulturno prosvetni odbor, ki je pomagal podružnicam pri proslavah in predavanjih s tem, da je imel lepo število predavateljev. Poleg tega je na željo članov sindikatov organiziral gledališki sindikalni abonma ter nekaj koncertov.
Volitvam delavskih zaupnikov je KMS posvetil vso pozornost. Imenovana je bila volilna komisija, ki je pomagala pri vo-litah od 15. januarja do 15. februarja. V Ljubljani je bilo izvoljenih 696 zaupnikov in prav toliko namestnikov. Za delavske zaupnike so bili v pretežni večini izvoljeni najboljši delavci in nameščenci. Svojo enotnost so delavci in nameščenci pri teh volitvah manifestirali na ta način, da so v vseh podjetjih vložili samo eno listo. — Po izvedenih volitvah pa se delavskim zaupnikom ni posvetilo dovolj pažnje, premalo se jih je seznanjalo z dolžnostmi in pravicami delavskih zaupnikov, zato zaupniki še danes ne vršijo svojih dolžnosti popolno. Delegati so na konferenci sklenili, da se bo v bodoče nudilo vso pomoč izobrazbi in vzgoji delavskih zaupnikov, da bodo ti pravilno razumeli in vršili svoje dolžnosti.
V	prvomajskem tekmovanju so sl pot. družniee med seboj napovedali tekomvanje.
Izdelale so si podrobne tekmovalne načrte in dosegle najlepše uspehe tam, kjer so pritegnile k delu zadnjega mladinca v podjetju.
V	prvih treh mesecih tekmovanja so se dosegli v Ljubljani naslednji rezultati: delavci in nameščenci so dvignili proizvodnjo povprečno za 12"/o, na železnici so dvignili proizvodnjo za 34«/», kemična stroka za 29«/», tekstilna za 25 o/, kovinarji za 200/». Skupaj so prištedili za 8.80/0 materiala in 5.27o/„ energije. V tem času se je vršilo po podjetjih 109 strokovnih tečajev. Konferenca je sklenila, da se bo v naprej posvečala največja pažnja strokovni vzgoji vajencev m slabše kvalificiranih delavcev, ker se bo z dvigom delavcev na višji strokovni nivo dvignila proizvodnja, izboljšala kvaliteta, prištedil se bo material in delo bo opravljeno v običajnem delovnem času. Poleg strokovnih tečajev bodo krajevni odbori zvez organizirali tudi sindikalne tečaje, ki bodo imeli nalogo, da izobrazijo kar največ sindikalnega kadra.
Skupno je bilo v prvomajskem tekmovanju opravljeno v Ljubljani 544.581 prostovoljnih delovnih ur, od tega so n. pr. samo delavci na Vevčah napravili nad 52.000 ur. Nekatere podružnice so bile mnenja, da je tekmovanje delo v prostovoljnih nadurah, ne pa v intenzivnem delu v rednem delovnem času. Konferenca je poudarila, da se bo temu vprašanju odslej posvetilo več pozornsti in da se bodo nedelje in prazniki izkoristili za' izlete in delo na podeželju.
Prvomajsko tekmovanje nam je dalo v Ljubljani 66 udarnikov, od katerih jih je biltf 38 predlaganih za odlikovanje. Toda. vse premalo pažnje se je posvečalo tem najboljšim delavcem, ki so visoko dvignili proizvodnje* * oziroma prihranili na materialu; vendar njihovi uspehi, niso vzbujali pri sodeilgvcih stremljenja po večjih rezultatih, ki bi jih tudi oni' lahko dosegli. Odslej se bodo ljubljanski udar.
niki sestajali z ostalimi delavci na lton-feerncah, kjer se bodo med seboj pomenili, na kakšen način so dosegli svoje uspehe in da se bodo z njihovimi izkušnjami in izboljšano metodo dela seznanili tudi drugi delavci.
V času tekmovanja sindikalne podružnice niso uspele, da bi zainteresirale članstvo za množične sestanke in politično vzgojno delo. Krivda je v tem, da so sestanki premalo pripravljeni, referati slabo in neizčrpno izdelani, mnogo pa tudi v tem, da nekateri sindikalni funkcionarji članstvu ne dovolijo, da bi v diskusijah izneslo težave in zahteve,’ da bi se skupaj reševali skupni problemi. Delegati so zato na konferenci sklenili, da bodo odslej sestanke in referate skrbno pripravljali in posvečali diskusijam vso pozornost. Na sestankih bodo sedaj obravnavali naše nove zakone, seznanjali se bodo z vlogo in nalogami sindikatov in delavskega razreda, organizirali bodo študijske krožke, v katerih bodo študirali marksizem-lenini-zem in vse najvažnejše današnje probleme.
Ljubljanski delavci in nameščenci so sodelovali pri številnih nabiralnih akcijah. Za socialne namene so nabrali 683.762 dinarjev, za obnovo 548.602 din, za Komunistično partijo 400.309 din, za tiskovni sklad za Primorsko in Koroško 320.762 dinarjev, za knjižnice, društva in razne druge namene pa 219.929 din. V nadaljnjem poteku je konferenca pokazala, ‘da podružnice s svojimi višjimi sindikalnimi forumi niso bile dovolj povezane in da je tudi v tem vzrok pomanjkljivosti v sindikalnem delu. Ni dovolj, da krajevni odbori zvez samo vodijo evidenco nad delom podružnice, biti morajo tudi voditelji in in-spiratorji dela v podružnicah.
Na konferenci se je ugotovilo, da večina sindikalnih podružnic ni prenehala s tekmovanjem, temveč da so si na podlagi dosedanjih izkušenj zadale nove naloge. Ljubljanski delavci in nameščenci bodo storili vse, da bo nadaljevanje tekmovanja čim uspešnejše, da bodo uspehi čim lepši tudi v tekmovanju, ki ga vadijo z Beogradom.
Na sestankih se bodo tudi pomenili o prevzemanju patronatov in o izvrševanju nalog, ki jih imajo podružnice do svojih domov. Poudariti je, da so že skoraj vse podružnice v območju ljubljanskega KMS-a prevzele patronate in vrše s tem plemenito delo, — skrbijo za onemogle m za naše najmlajše.
Da bodo kulturno-tunetniške skupine mogle zajeti čim več ljudi, so delegati na konferenci sklenili, da se bodo majhne kulturno-iumetniške skupine po podružnicah združile v okvir krajevnih odborov zvez. Tako bodo postale močne in delavne. Diskusija je dokazala, da delavci in nameščenci močno težijo k udejstvovanju na kultumo-prosvetnem in kulturno-umetni-škem in političnem polju dela.
Mnogo se je razpravljalo tudi o napaki, ki so jo napravile mnoge podružnice s tem, da v sindikalno delo niso pritegnile mladine. Temu je treba napraviti konec, zato bodo krajevni odbori zvez takoj pristopili k osnovanju mladinskih komisij. Na ta način bodo sindikalne podružnice dobile novega poleta, mladina se bo pri delu usposabljala in razvijala v sposobne sindikalne delavce, ki bodo znali naloge samostojno reševati.
Na konference naj prihajajo delegati pripravljeni! O tem se je že dosti pisalo, vse povsod se to poudarja, pa vendar tudi delegati na konferenco KMS niso prišli pripravljeni, niso iznesli tega, kar teži in zanima naše delavce, konferenca in diskusija nista prikazali položaja in življenja v podjetjih in ustanovah. Delegati so na dolgo govorili o problemih, vendar samo načelno, nič ali le malo konkretnih primerov so navedli, še manj pa so pri posameznih vprašanjih odgovbrili, kako pri njih rešujejo jn premagujejo težave, ki .se pojavljajo.
Obvestila:
VSEM KRAJEVNIM MEDSTROKOVNIM SVETOM!
Zaradi cim boljše povezave KMS-ov z Glavnim odborom ESZDNJ za Slovenijo, zaradi novih nalog sindikatov, h katerim spada tudi posredovanje dela, in zaradi razpravljanja o splošnih organizacijskih zadevah, bo izvršil Glavni odbor po svojih zastopnikih osebne obiske, kakor sledi:
I.	skupina.
23.	t. m. Šoštanj ob 5. url, Mežica ob 15. url, Prevalje ob 19. uri.
24.	t. m. Guštanj ob 5. url, Slovenjgra-dec ob 15. uri, Dravograd ob 19. uri.
25.	t. m. Marenberg ob 5. uri, Sv. Lovrenc na Poh. ob 15. uri, Ruše ob 20. uri.
26.	t. m. Rače ob 5. uri, Maribor ob 15. uri, Sv. Lenart ob 19. uri.
27.	t. m. Gor. Radgona ob 5. uri, M. Sobota oh 15. uri, Dol. Lendava ob 20. uri.
2g. t. m. Ljutomer ob 5. uri,. Ormož ob 15. uri, Ptuj ob 19. uri.
29.	t. m. Slov. Bistrica ob 5. url, Slov. Konjice ob 15. url, Poljčane ob 19. uri.
30.	t. m. Rog. Slatina ob 5. uri, Laško ob 15. uri, Celje ob 19. uri.
II.	skupina.
23.	t. m. Borovnica ob 5. uri, Vrhnika ob 15. uri, Dol. Logatec ob 19. uri.
24.	t. m. Rakek ob 5. uri, Cerknica ob 15. uri.
25.	t. m. Domžale ob 5. uri, Mengeš ob 15. uri, Kamnik ob 19. uri.
26.	t. m. Medvode ob 5. uri, Škofja Doka ob 15. uri, Kranj ob 19. uri.
27.	t. m. Tržič ob 5. uri, Radovljica ob 15. uri, Lesce ob 19. uri.
28.	t. m. Kranjska gora ob 5. uri, Jesenice ob 15. uri.
III.	skupina.
23.	t.' in. Grosuplje ob 5. uri, Ribnica ob 15. uri, Kočevje ob 19. uri.
24.	t. m. Trebnje ob 5. uri, Novo mesto ob 15. uri, Črnomelj ob 20. uri.
25.	t. m. Metlika ob 5. uri, Brežice ob 15. uri, Krško ob 19. uri.
26.	t. m. Senovo ob 5. uri, Sevnica ob 15. uri. Radeče ob 19. uri.
' 27. t. m. Trbovlje ob 5. uri, Zagorje ob 15. uri, Litija ob 19. uri.
Pozivamo člane Izvršnih odborov KMSov,
da bodo vs; točno zbrani ob zgoraj navedeni uri. Poštno obratno nam sporočite kraj, kjer se bo vršil sestanek. Kdor koli bo izostal, še mora p:smeno opravičiti, a razlog za izostanek je le izreden primer. Navzoča naj bo-tudj oseba, ki bo vodila posredovanje za delo v dotičnem kraju.
ESZDNJ Glavni odbor za Slovenijo.
Tajništvo Zveze, delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilno industrije za Slovenijo
sklicuje I. plenarno sejo, ki se bo vršila dne 29. junija 1946 točno ob 13. uri v Mariboru pri Krajevnem odboru zveze tekstilne in oblačilne industrije (v prostorih Borze dela).
Dnevni red: 1. Organizacijsko gospodarsko stanje tekstilne stroke Slovenije. 2. Tekmovanje — dosedanje izkušnje, rezultati. 3. Tarifna politika, nov tar fni sporazum. 4. Kulturno prosvetno delo v podružnicah. 5. Pregled bilance za leto 1945 in odobritev proračuna za leto 1946. 6. Volitve ožjega tajijištva in finančnega nadzorstva. 7. Razno.
Po vsaki točki bo sledila diskusija. Da bo diskusija čim krajša in učinkovitejša, prosimo delegate, da se na to nrimemo pripravijo.
Opozarjamo vsg delegate, da bomo pri-. celi točno ob določeni uri, zato odpotujte v Maribor pravočasno.
Tajništvo Zveze delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne indu-trije za Slovenijo.
PLENUM ZVEZE DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV TEKSTILNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE
Centralna uprava Zveze delavcev in nameščencev tekstilne industrije Jugoslavije sklicuje Plenum 39. junija 1946 ob 8. zjutraj v prostorih Krajevnega medtreteovnega sveta v Mariboru.
Dnevni red:
1.	Organizacijsko-gospodarski sektor;
2.	Tekmovanje tekstilne industrije;
3.	Tarifna politika;
4.	Kulturno prosvetno delo;
5.	Finančno poslovanje in predlog prora-
čuna za. 2. polletje 1946;
6.	Razno.	Centralna uprava
V organizaciji lanskoletnega in letošnjega tekmovanja so bistvene razlike. Na vprašanje, kako je pri nas organizirano tekmovanje, naj navedem kratek razgovor, katerega smo imeli v »Beogradskl tekstilni«. Govorili smo z upravo podjetja, delavskimi zaupniki, odborom sindikalne podružnice in celo s tekmovalno komisijo, toda nikjer nismo dobili jasnega odgovora na vprašanje: k a k o je organizirano tekmovanje.
Odgovor na to vprašanje nam je dala neka udarnica, starejša žena 50 let. Vprašal sem jo:
»Na kakšen način dvigate proizvodnjo? Kako ste postala udarnica?«
Delavka je izza svojega stroja za predenje odgovorila enostavno:
»Od novega leta manj govorimo, a več skačemo okrog stroja. «
Evo odgovora, kako je treba organizirati tekmovanje! Organizatorji tekmovanja morajo biti v tesni vezi z delavci. Delavci direktno iz proizvodnje dajejo popolnoma umestne predloge. Bilo je dosti kritike in pripomb, češ, da je organizacija tekmovanja slaba; zdaj se lahko pristavi še vprašanje: če je tako slaba organizacija tekmovanja, odkod torej tako velik dvig proizvodnje? Tudi tu je odgovor preprost in enostaven: delavci ne zabušava-jo, ampak stvarno delajo. Delavci štedijo material, čuvajo stroje, brigajo se za orodje kot za svojo lastnino. Nekoč smo imeli mnogo primerov tatvin in to velikih tatvin na železnici. Danes, tovariši, tega ni več. Vse to je plus v naši bilanci. Da pa organizacija ni boljša, kakor je, je pač zato, ker .je za vse nas nova. V državi, kjer delovno ljustvo ni imelo nobenih pravic, nismo organizirali tekmovanje, ampak štrajke. Toda zdaj moramo na-
brati Izkušenj na dele ▼ svojih tovarnah. Moramo se učiti.
Ako uspehe tekmovanja dosežem«! z boljšo organizacijo dela, a ne z izčrpaVanjem delovne, sile, se bo proizvodnja povečala in rezultati tekmovanja bodo mnogo večji. Naša naloga je, da delavec svojih osem ur v tovarni dela, a ne, da izgublja čas. Delati mora intenzivno. Toda tudi tu so meje in to je fizična moč tega delavca. Danes je osnovno — človek. Kaj nam hočemo stroji, če izgubimo človeka! Dvigniti moramo delo na višjo stopnjo, toda intenzivnost človekovega dela je omejena. Medtem pa tehnika nima mej. Z novo tehniko in novimi stroji bomo povečati normo desetkrat in dvajsetkrat, a s človeško delovno silo jo lahko, povečamo samo za pet do deset procentov.
Cezumo delo zmanjšuje delovno sposobnost človeka, a z druge strani povečuje režijske stroške, medetm ko je produktivnost na koncu koncev manjša. Znano je, da se povečanje proizvodnje gotove stopnje doseže tudi s podaljšanjem delovnega časa. V delavnicah, kjer človek dela brez stroja, podaljšanje delovnega časa lahko nekaj pomeni. Tudi podaljšanje delovnega časa na nekem drugem delu Izven tovarne, izven rednega dela, je lahko koristno, toda na istem poslu je v glavnem škodljivo.
Načelno je treba vzeti osemurni delovni čas, a podaljša se ta čas lahko samo v Izjemnih primerih. Zlasti brezsmiselno je forsirane podaljšanja delovnega časa na primer pri kovinarjih, ker ni dovolj siro-vin. Tu je treba bolj paziti na kvaliteto dela in štednjo materiala, a ne na povečanje proizvodnje za vsako ceno. Voditi moramo račune tudi o tem, ali ima neka industrijska panoga dovolj sirovin, dovolj
tehničnega materiala- premoga itd.; ponekod ima več strokovne delovne sile, drugod manj. V stavbi n ski stroki, na primer, imamo i material i delavce in vendar so rezultati v tej stroki slabi, ne zato, ker zveza in delavci niso dobri, ampak zato, ker ni načrtov. Kdo je kriv temu, je težko reči, ker poleg birokratizma obstojajo tudi objektivni razlogi. Dokler ne bomo Imeli planske proizvodnje in dokler ne bomo razpolagali s točnimi podatki, ne bomo točno vedeli, kdo nosi krivdo,
Tov. Špoljarič je govoril tudi o tem, da nekateri sindikalni funkcionarji] ne razumejo niti tekmovanja, niti akorda, niti delovne discipline in to opravičujejo s tem, češ, da se je delavski razred vedno boril proti temu. Takšni sindikalni funkcionarji, ki ne vidijo spremembe družbenih odnosov pri nas, so škodljivi in treba je začeti proti njim borbo. V zvezi s tem je tov. špoljarič govoril o realnih mezdah.
»Prej in zdaj — je dejal tov. Špoljarič — so imeti sindikati za cilj izboljšanje položaja delavskega razreda. Toda zdaj so se spremenile okoliščine, pod katerimi gremo k temu cilju. Prej, ko je delavski razred več delal — je delal za kapital. Zdaj, ko delavec več dela, dviga produkcijo, kar se neposredno nanaša na povišanje realne mezde. Od decembra lanskega leta do danes je realna plača pri nas povišana približno za 35"/g.«
Na koncu svojega govora je tov. Špoljarič opozoril na zlete udarnikov, katerih prvenstveni cilj mora biti izmenjava izkušenj v delu. Na zletu nam bodo udarniki pojasnili, kako so izpopolnili svoje delo in dosegli uspeh. Tu bomo občutili tudi to, da je delavec udarnik na delu samo zato, ker je svoboden človek, ker je on delavec, Id ima oblast.
Dobili so časten naslov „udavnik“
teSadfeBoS®
je eJektromonter v tiskarni »Slovenskega poročevalca«. — V strojni stavnici tiskarne rabijo za topljenje svinca posebne grelce. Kadar tak grelec pregori, se ne da več popraviti in treba ga je zavreči. Poleg tega je izmenjava pregorelega grelca vzela mnogo časa, tudi 5 do 6 ur — stroj je stal. Po osvoboditvi se je v strojni stavnici pojavil problem pomanjkanja nadomestnih grelcev in treba je bilo misliti na to, kako se bo vprašanje rešilo. — 6 mesecev je tov. Čeihak poizkušal,. preden se mu je posrečilo skonstruirati nov grelec. S težavo je dobil ves material, ki ga je potreboval za to napravo. Kadar ta grelec pregori, se v pol ure zamenja z drugim in na času in v proizvodnji se mnogo pridobi, če se vzame v obzir, da so stari grelci manj vzdržali, da jih je bilo treba pogostokrat izmenjavati, da se je za popravilo vedno potrebovalo po več dni, poleg tega pa so bili na stari način izdelani grelci neprimerno dražji od današnjih. Za to svoje «Ielo je tov. čehak Božo dobil časten naslov udarnika, saj je njegov izum tisti, ki omogoča strojni stavnici obratovanje.
Pirnat Mhdtn
časa v Opekami v Črnučah m neprestano zvesto sodelovala pni delu Osvobodilne fronte na svojem terenu, — Ko se je vojna zmagoslavno zaključila, je spet prišla v svojo. tovarno. Da pokaže svojo predanost in zvestobo delavskemu razredu in vsemu ljudstvu Jugoslavije, je tov. Pirnatova storila vse, da kar njabolj dvigne proizvodnjo v normalnem delovnem času; takole se je dvigala proizvodnja navijanja umetne svile pri njenih vretenih: v januarju je dosegla 18%, v februarju 45.6o/o, v marcu 27.9"/o, v aprilu 41.6% in v maju 33.2o/o nad normo. Vzrok, da je v mesecu februarju napravila za celih 17.7®/e več kot v marcu, je v tem, da je v marcu imela slab material in so se ji niti zame. šavale in trgale. Na vprašanje, kako je mogla tako visoko doseči proizvodnjo, pravi: »Preračunala sem, kako moram streči st.rojem-<vretenom, v prste sem dobila tehniko prijemov,. tako da nikoli'ne primem predmeta brez potrebe in brez uspeha, ne postajam in prav nič ne klepečem s tovarišicami v delovnem času, vidiš, zato sem dvignila proizvodnjo in s prav takim delom so sl tudi ostale to-varišice-delavke pridobile časten naslov udarnice:.
Kren Marffe
Dragar Frane
O »Gumici«, tako namreč Kranjčani imenujejo Jugoslovanske tvornice gume v Kranju, ve naša javnost prav malo.
Posebno je tovarna zaslovela z izdelavo rtajvečjega gumijastega predmeta, ki je bil kdaj koli izdelan v naši državi. Delavci so izdelali 320 metrov dolg transportni trak v težini 4400 kg. ki je bil 15. maja odprem-Ijen rudniku v Boru. Transportnih trakov ni do sedaj izdelovalo nobeno podjetje v
je navijalka v tekstilni tovarni pliša »Eif-ler < v Ljubljani. Doma je iz Črnuč. Že v ■tari Jugoslaviji je delala v tej tovarni; ko je prišlo leto 1941 in z njo nemška okupacija, ni več hodila v Eiflrejevo tovarno. Ostala je doma, sodelovala pri na_ rodn-o-ocvobodilnena pokretu, delata nekaj
tkallsM mojster, je odgovoren za pravilno delo v tkalnici in pripravljalnici ter ima nemajhne zasluge za visoko dvignjeno proizvodnjo celokupnega kolektiva tovarne »Eifler«. Tudi on je udarnik. Tega naslova si ni zaslužil samo z vestnim delom, temveč tudi zato, ker je pri delu še prav posebno Iznajdljiv in skuša dvigniti proizvodnjo s posameznimi izboljšanji tehničnih pripomočkov. — Tako je začel popravljati stare, že zavržene usnjene »piker je« ali »babke«, ki pri tkanju odbijajo čolniček; pri odbijanju vdolbe čolniček v »piker« vdolbino, ki postaja vse večja in kadar je že prevelika, »piker« ni več uporaben. Stari »pikerji« so precej časa vzdržali., dočim so sedanji manj odporni, ker pri predelovanju usnja še primanjkujejo nekatere kemikalije in zaradi tega kvaliteta usnja nekoliko trpi. ■—- Tovariš Dragar je sestavil zmes zdrobljenega usnja (drobi ga s pilo) in kleja. S to zmesjo zaliva vdolbino, M jih napravi čolniček pri tkanju — popravljeni stari »piker« je prav toliko vreden kot novi, še več, saj vzdrži za 30% časa več kot pa »pikerji«, ki se izdelujejo iz novega usnja. Na stiki vidimo tovariša Dragarja, kako popravlja. »jskepje*.
Jugoslaviji, ker so se te vrste predmeti vedno uvažali iz inozemstva- Kljub temu, da podjetje nima za takšno izdelovanje potrebnih naprav, se je lotilo dela z vso vnemo in delo izvršilo celih 15 dni pred določenim terminom. Največ zaslug za to imata tovariša Markovič Jože in Omam Tome, ki sta vztrajala pr,- delu po 12 in tudi več ur dnevn<x
StncRkaRst.
Ortopedski %m>©d ianje
v nadaljevanju iehm vedno večje uspehe
mja
je tudi lastnica rdeče zastavice z napisom »Udarnik«, ki jih je pripravila sindikalna podružnica Eiflerjeve tovarne svojim najbolj pridnim delavcem-udarnikom. Ona je dvigala proizvodnjo takole: v januarju je bila proizvodnja njenega dela — navijanje svile — še za 5.22<y0 pod normo, nato pa se je začela postopoma dvigati; v februarju je diagram že beležil 2.8o/0 nad normo, v marcu 21.4»/», v aprilu 20.6 %, v maju pa je zabeležena najvišja proizvodnja Krenove Marije — 28.4»/0 nad normo.
Na sliki vidimo udarnico pri delu — urejuje svilo na vretenih.
Košir Jožefa
je snovalka, spretna in natančna delavka. Vse od leta, 1941 je pridno nabirala prispevke, denar, hrano, obleko in drugo, v tovarni je razpečavala »Poročevalca« in drugo literaturo OF. Zaradi političnega dela so jo Nemci osumiti za aktivistko OF in kot nezanesljivo poslali v nemško taborišče Erpurt-Gera, kjer je bila 9 mesecev. Takoj po osvoboditvi se je vrnila nazaj v tovarno, na delo, v skupno borbo za izboljšanje gospodarskega položaja mlade
Dejstvo, da je Ortopedski zavod XV. Ar-mija JA v Ljubljani v prvih treh mesecih prvomajskega tekmovanja z vsemi ortopedskimi zavodi Jugoslavije dosegel prvo mesto, delavcev ni uspavalo. Obratno — s še večjim navdušenjem so se lotili dela s parolo: v najkrajšem času morajo vsi in-validi-partizani dobiti proteze — noge, roke, steznike, pasove itd., v najkrajšem času jim hočemo nadomestiti pravo nogo ali roko, ki so jo izgubili v težiti krvavi borbi, Izdelati jim bomo leseno, s pomočjo katere se bodo vsaj delno zmanjšale težave in trpljenje, k; jih prenašajo naši invalidi bodisi doma., v proizvodnji ali invalidskih domovih in okrevališčih.
V delavnicah Ortopedskega zavoda proizvodnja stalno narašča. Zakaj? Zato, ker se delavci do najvišje mere zavedajo važnosti svojega dela, zato, ker delajo z vso ljubeznijo, ki jo gojimo do onih, ki so nam s svojo krvjo priborili današnje svobodno življenje, svobodno ustvarjanje. Tudi za to beleži Ortopedski zavod IV. »rmije tako
lepe uspehe, ker je v njem. zaposlenih največ delavcev-invalidov, ki so skoraj vsi brez noge ati pa imajo kake druge poškodbe. Ti fielavd so -invalidi še iz prve svetovne vojne — za brezvescne kapitalistične interese so prelivali svojo kri, žrtvovali svoje zdrave ude. Sedaj hitijo z vsemi močmi, da pomagajo tistim, ki so zrušiti izkoriščevalski red in priborili delovnemu ljudstvu njegove pravice. Ortopedski delavci delajo z vso natančnostjo, da bodo njihovi proizvodi popolni in precizni, stremijo neprestano po izboljšanju, oblik,, tr-pežnnsti in kar najbolj popolni protezi, Iti se bo prilagodila sleherni mišici amputirane okončine.
Delovna disciplina
v delavnicah je na višku. Delavci prihajajo na delo brez zamud, neopravičenih izostankov ni, klepetanja in nepotrebnega postajanja delavci, ki stružijo, dolbejo in oblikujejo suh lipov les, sploh ne poznajo, kovaška kladiva tolčejo v pospešenem taktu, kovači vsak dan znova žanjejo nov 'uspeh •— vsak dan. je učinek dela večji zato, ker opravljajo svoje delo z vso intenzivnostjo. Poleg discipline pri delu je v pokticu ortopedskega delavca ena najznačilnejših odlik zavest odgovornosti, globoka ljubezen, s katero delavci izdelujejo predmete za invalide in notranje zadovoljstvo, ki navdaja človeka, kadar dovrši to ali ono delo v prepričanju, da bo s svojim trudom, znanjem in spretnostjo pomagal svojemu tovarišu, vse to je motor za vedno novo in izboljšano ustvarjanje, moč za uspešno premagovanje vseh težav v pomanjkanja materiala in surovin.
laike si pomagajo, ker primanjkuje sirovin
Zelo Občutno primanjkuje unSl .ortopedski delavnici suh lipov les za Izdelovanje protez vseh vrst- Sedaj so ga izbrali in nabaviti na Notranjskem; na dvorišču zavoda so postavljene prostorne lope za sušenje. Kadar bo ta les suh, vprašanje lipovega lesa ne bo več problem za naše ortopede.
Tudi pri vprašanju nabave Blmninijeve kovine so se hitro znašli- Kovine. ni. Kaj sedaj? »V Beli krajini so partizani v času narodno osvobodilne borbe sestreliti sovražno letalo. Tam Se bo dooll potreben material. Treba je samo še avto, dva ati tri dobre ključavničarje, ki bodo uporabno kovino in staro železo sortirali, aluminijeve dele naložiti na avto in pripeljati v Ljubljano, Problem bo rešen in kovine bo za nekaj časa dovolj in najnujnejšim potrebam bo zadoščeno, pojasnjujejo delavcu
Jugoslavije. Diagramska lestvica z njenim imenom je vzor vsem ostalim delavkam v snovalniei, saj nam vidno izpričuje njeno uspešno delo. V januarju je dvignila proizvodnjo za 12,7o/o, v februarju za 28»/o» v marcu za 28.1 %, v aprilu za 21.6%, v mesecu maju pa za 29.7% nad normo,
Z izboljšanjem tehničnih pripomočkov napravijo mnogo več
V kovačnici so dvfcmti proizvodnjo člen. škili gibal za 200 % in pocenili ceno proizvodom za 222.2 %. Isto je s koleščki za notranje vlečke, ki drže pravilno smer umetne noge; prej so te koleščke izdelovali na roko — surovo železo so opilili s pilami. Sedaj se je pokazala potreba po povečanju proizvodnje teti predmetov, zato so delavci iniciativno izdelati matrico, ki se pritrdi v stiskalnico, kjer nož izsekava model. Te sirove modele mehaniki še precizno obdelajo, tako da se posamezni deti lepo prilagodijo in da člensko gibalo gladko teči. Z norvint načinom dela so dvignili proizvod-
njo za 80 °/o in preskrbujejo s temi koleščki vse ortopedske zavode v Jugoslaviji.
Kovači doslej nikoli niso izdelovali doma tračnic za nadkolensko amputacijo z dolgim krnom. Sedaj so dobili večje naročile za ta izdelek in takoj so se lotili dela. M je zelo zamudno, ker je treba kovati točno po vzorcu; natančna debelina, širina ia višina. V začetku so samo kovati, nato pa je kovač tov. šček izdelal model, ki razbeljeno železo izsekuje in oblikuje v grobo obliko. Z novim načinom dela so naročilo mogli izvršiti mnogo prej, bi bilo sicer narejeno. Tudi to je lep neredek delavnice, saj se je v vseh ortopedskih zavodih vse doslej te predmete samo pililo in so prav v Ljubljani prvi pristopili k novemu načinu dela. Poleg kovača tov. ščeka delata tu še tov. čeme in Žigon. Tov. čeme je kovač iz Trsta, kjer je pred vojno delal v tovarni sv. Marka. Ko je klicala primorska zemlja svoje sinove v oboroženo borbo proti fašistom, je tudi on odšel v partizane, kjer je prijel za puško in se boril. Bil je ranjen in tov. dr. Pavla mu je
v pirimorskd. pa-rti%a.Tislci t>olnici
amputirala nogo; sedaj nosi protezo. Kljub napornemu kovaškemu delu je kot zaveden delavec spet pri svojem poklicu, čeprav je 80n/n invalid. »Ne, moje volje do dela mi izguba noge ni vzela. Kovač sem in koval bom!« pravi, ko na ognjišču segreva železo. Delovodja je tov. Černeta, prav tako tudi ostale kovače predstavil kot zelo pridne delavce, ki imajo velike zasluge za lepe uspehe celotnega kolektiva.
Napovedano je medsebojno tekmovanje
V mehanični delavnici, v strugami, v lesnem oddelku, prf mizi tov. Bafoška, ki izdeluje vložke za »plattfuss«, v bandaži, v majhnem prostoru, kjer tov. Dimnik in njegovi tovariši lepijo in lakirajo proteze, v kovačnici, povsod tekmujejo; skupina a skupino; delavci so ši med seboj napovedali tekmovanje, lq mora prinesti zaželene uspehe.
Pristopili so k postavljanja norm
kar je precej težko, saj se gotove protez* bolj poredko izdelujejo in bo treba precej časa, da se bo mogla določiti za take proteze pravilna norma; vsi delavci skupaj 8 delovodjem tov. Ježom pa so trdno prepričani, da se bodo s skupno pomočjo tudi v njihovem delu postavile norme in to pra-volne norme,
Partizani-invalidi naj postanejo ortopedski strokovnjaki
predlagajo v bandaži delavri-invatidi, trije po številu, ki dokončno izdelujejo proteze, jih podložijo in opremijo z vsemi potrebnimi oblogami, jermenčki in trakovi. Tovan, ši 'Breznikar Karol, Padar Janez m Nerai Jože, ki so v prejšnji vojni izgubili noge, opravljajo že 25—27 let ortopedska dela V ljubljanskem ortopedskem zavodu. Sedaj jim pomaga še partizan tov. Smodiš Albin. Bandažisti pravijo, da se prav pri njih močno čuti pomanjkanje strokovnega kadra in da je zelo želeti, da bi se tudi partizani invalidi oklenili tega poklica, Iti ga invalidi vršijo s še prav posebno ljubeznijo. Takole mi pravi star delavec: »Danes po 25 letih svojega strokovnega dela in izpol-njevanja sem bolj kot kdaj prepričan, da je to naše delo silno povezano s toplim odnosom do tistih tovarišev, za katere delamo. Ta misel mi neprestano kroži po možganih, še posebno, kadar sedim pri svoji delovni mizi in na videz šablonsko, brez sledu povezanosti z delom, opravljam svoje delo. Čutim, da ne opravljajo dela samo roke, prsti, mehanično premikanje prstnih členkov, ne svoje delo opravljam a mislijo na tiste ljudi, ki jim je namenjen moj izdelek, misel je tista gibalna silaki vse moje ustvarjalno prizadevanje usmerja tn pospešuje. Ali bi katera stroka sploh mogla sprožiti v človeku tako topli* no v neslutenem odnosu med tistim, ki ustvarja, in oblikuje protezne, ortopedičon izdelke ter med onimi, ki so jim ti izdelk* neogibno potrebni in ki. jim morajo s svojy brezhibno izdelavo pregnati občutek manj* vrednosti ki ga od časa do časa prinaša realnost življenja.« Tovariši, ki delajo delavnici, tem besedam nemo pritrdijo, še hitreje vbadajo v usnje, stroji enako-
merno ropotajo, kolo pospešenega dela v ortopedski delavnici ob veliki delovni ' sciplini, podprti z močno razredno 7S0dSre®X. jo vseh delavcev vedno hitreje vrti naša v nadaljevanju tekmovanja vse lep^ in lepše uspehe,
UAmriitov- te.»e=.
usPEinE obnove
Delavec ge udarnik %ato,
Uev je svoboden človek
Zaključna beseda tov. špoljariča v diskusiji o tekmovanju na Plenumu 'Glavnega
odbora ESfZDN Jugoslavije
Velik uspeh ..Gumice" v Kranja
Naša demokratična zakonodaja
ZAKON O LJUDSKIH ODBORIH
Zdravilišča v Sovjetski zvezi
L
(Nadaljevanje)
II.	Temeljne naloge ljudskih odborov. Zakon postavlja pred naše krajevne, okrajne, Okrožne in oblastne ljudske odbore temeljne naloge, da vzpodbujajo in organizirajo neposredno udeležbo ljuld kih množic pri državni upravi, da uresnlieajejio ljudsko po-l-titro z utrjevanjem bratstva in enotnosti enakopravnih narodov FLRJ; da zatirajo vzpostavljanje privilegijev po rojstvu. Položaju, premoženju jn stopnji izobrazbe in vsako širjenje narodnostnega .rasnega in verskega sovraštva in razdora; da izvajajo politiko zveze med delovnim ljudstvom mesta in dežele; da organizirajo široke ljud:ke množice za naloge obnove in nadaljne gospodarske izgraditve države ter za dosego boljših materialnih pogojev za življenje; da vodijo družbeno - gospodarsko življenje v svojem območju; da ščitijo in podpirajo siromašne in srednje kmete in sodelujejo pri izvajanju agrarne reforme; da prmagajo delovnemu ljudstvu pri združevanju in organiziranju zaradi zavarovanja pred gospodarskim izkoriščanjem In da ščitijo državljane v najemnem delovnem odnosu.
Temeljne naloge ljudskih odborov so še v tem, da dvigajo politično in kulturno višino množic, da skrbe za odpravo nepismenosti; da ščitijo ljudsko zdravje, da pomagajo vojnim invalidom iin onemoglim; da skrbe za pravilno tele.mo vzgojo ljudstva; da varujejo občeljudslko imovino, podpirajo zadružne organizacije in izvajajo splošnd kontrolo nad zasebnim gospodarskim sektorjem; da vodijo dela podrejenih ustanov, padjetij in organizacij.
Ljud:ki odbori naj skrbe, da so žene v resnici enakopravne na vseh področjih državnega, gospodarskega In političnega življenja," ščitijo naj matere in otncke z rjsta-navljanjem porodnišnic, dečjih domov, zavetišč, skrbe naj za uresničenje ustavnega načela o ločitvi cerkve od države, za svobodo verskih skupnosti pri opravljanju verskih poslov In obredov; skrbe naj, da državljani izpolnjujejo svoje dolžnosti do države, posebno vojaško -obveznost; varujejo in ščitijo naj državljanske svoboščine in demokratično ureditev države; izvaja,fo naj splošne predpise, navodila jn smernice višjih državnih organov in jim dajejo predloge, utemeljene z izkušnjami v delu na svojem območju.
III.	Pristojnost ljudskih odborov. Poleg opravljanja, temeljnih nalog je posebna pristojnost krajevnega ljudskega odbora v tem,
da uresniči kmetijski načrt, da ricrbi za materialni jn kulturni dvig kraja, vodi komunalne naloge, skrbi za napredek obrti in krajevne industrije in da posreduje pri pravilni izmenjavi dobrin med mestom »n deželo.
V 'ta namen opravlja krajevni ljudski odbor razne pOsle na področjih gospodarskega načrta? kmetijstva, komunalnega življenja, trgovine ah obrti, financ, delovnih odnosov, ljudskega izobraževanja, socialnega skrbstva in ljudtkega zdravja, ki jih zakon podrobno opredeljuje.
Mestni ljudski odbor mesta, ki je izvzeto
iz eteraja, ima kot organ državne oblasti •mesta pristojno:t .krajevnega, in okrajnega
ljudskega odbore. Mestni jludski odbor mora zlastj, skrbeti za okrepitev zveze delovnega ljudstva dežele in mesta in za, zaščito delovnega . ljudstva mesta pred izkoriščanjem za dvig komunalnega gospodarstva in Zboljšanja življenjskih pogojev državljanov, zlasti delovnega ljudstva, z gradnjo .stanovanjskih zgradb, z upravljanjem državnih Stanovanjskih zgradb, napeljavo razsvetljave, plina in drugih sredstev za razsvetljavo
in ogrevanje, z ureditvijo mestnega prometa, ustanavljanjem hotelov, menz, restavracij, z napravo Parkov, igrališč, zdravstvenih ustanov in bolnišnic, dečjih domov, zavetišč, kopališč, letovišč, kulturnih domov, knjižnic, gledališč, kinematografov in temu podobno.
Mestni ljudski odbor, ki je izvzet iz okrožja (n. pr. Ljubljana) opravlja v svojem območju tudi še posle iz pristojnosti okrožnega ljudskega odbora.
Okrajni ljudski odbor je poleg opravljanja temeljnih nalog pristojen zlasti za načrtno vodstvo kmetijstva v okraju, za podpiranje krajevnih ljudskih odborov pri opravljanju njihovih komunalnih zadev, za dviganje in razvijanje zadružništva, lokalne industrije, obrti in trgovine, za izvedbo ukrepov socialnega skrbstva, za okrepitev demokratskega reda jn varstvo. pravic državljanov kakor tudi za zagotovitev in nadzorstvo pravilne uporabe zakonov, predpisov in Politike višjih organov državne oblasti.
Za dosego teh nalog zakon podrobno opredeljuje mjrazl.čnejše posle, ki spadajo v pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
Okrožnj ljudski odbor je pristojen, poteg opravljanja temeijn.h nalog, zlasti za to, da neposredno skrbi za izvajale splošnih nalog državne uprave jn politike zveszne vjade in vlade reoubiiko v območju okrožja in to izvajanie nadzoruje; ,-krbl za pravilno uporabo, razdelitev in dvig uslužbenskih kadrov; uresničuje gospodarski načrt, vodi industrijo, gozdarstvo, gradnjo, trgovino in delovne odnose; sodeluje pri čuvanju državne varnosti; dviga splošno kulturo in nadzoruje srednje šolstvo; skrbi za izvedbo volitev in za sodelovanje ljudskih množic v državni upravi.
Zakon podrobno našteva vse Posle po raznih delovnih področjih, ki spadajo v pristojnost okrožnega ljudskega odbora.
Oblastni ljudski odbor ima isto pristojnost kakor okrožni ljudski odbor. Prezidij ljudske skupščine republike sme glede na gospodarski In kulturni pomen oblasti naložiti oblastnemu odboru vodstvo podjetij in usta" nov, ki imajo oblastni pomen in prenesti v njegovo pristojnost druge posle iz posameznih področij državne uprave.
IV.	Sestav ?n volilni red ljudskih odborov. Številčni sestav ljudskih odborov bo določil zakon republike na osnovi tega zakona, ki določa, da se v krajevni ljudski odbor voli od sedem do pete in trideset ljudskih odbornikov; v mestni in okrajni ljudski adlbor od pet jn štirideset do šestdeset ljudskih odbornikov; v okrožni in mestni ljudski odbor s stopnjo okrožja od osemdeset do stodvajet ljudskih odbornikov; v oblazini ljudski odbor pa od devetdeset do sto petdeset ljudskih odbornikov.
Splošni zakon o ljudskih odborih prepušča zakohu republike, da določi predpise o volitvah ljudskih odborov, o načelih kandidiranja In o razdelitvi področja ljudskega odbora v volilne enote. Volitve v okrajne jn višje ljud.ke odbore se. vršijo po volilnih enotah, tako da se v eni volilni enoti voli po pravilu en odbornik.
Odbornika smejo odpoklicati samo volilci volilne enote, v kateri je izvoljen. Odbornik sme biti odpoklican saldo tedaj, če se na zboru volilcev izjavi za odpoklic večine volilcev v vodilni enoti. Pa odpoklicu se izvedejo nove volitve v tej volilni enoti. Ponovne volitve za ves ljudrki odbor upravno teritorialne enoto pa se. smejo razpisati, če na zborih volilcev, glasuje za odpoklic večina vseh volilcev le upravno teritorialne enote.
Naši bratje iz Beograda na Jesenicah
Jesenice so center vsega kulturnega življenja na Gorenjskem. Nove pobude in razmah v kulturnem življenju pa so nam dali Haši tovariši iz herojskega Beograda, ki So nas obiskali s svojo kulturno skupino ^Bratstvo« in nam pokazali, kakšna mora biti in kaj vse mora zajemati delo na kulturnem polju.
V »Titovem domu« so nam priredili predstavo, ki je dosegla veliko večji uspeh kot smo ga pričakovali.
Po kratkih tovariških pozdravih in nagovorih, ki so izražali vso iskreno povezanost bratskih narodov Jugoslavije, " z Vročo željo, da to umetnost ponesemo tudi tja, kjer naši bratje še trpe krivice lažne demokracije, se je začel izvajati program, kj je žel burne aplavze in priznanja. Od točke do točke so tovariši z juga stopnjevali svojo umetniško zmogljivost, ki je nam kovinarjem kazala silno borbenost južnih bratov za dosego pravic vseh, ki mislijo pošteno.
Prav posebno pa se je njihova globina videla v aktualnih borbenih recitacijah, ki
so Izzvale spontane dolgotrajne ovacije našemu Primorju, Trstu in Korotanu. S pesmijo so pokazali vso lepoto njihovih in naših pesmi. Da pa je bilo zadovoljstvo še večje, so nas presenetili z narodnimi plesi v pestrih narodnih nošah. Želeli smo samo to, da b; še ponavljali in igrali kar naprej, tako globoko so nas popeljali dragi tovariši v lepoto kulture, ki jo pri nas poznamo še premalo.
Dragim tovarišem in tovarišicam te junaškega Beograda se iskreno zahvaljujemo za umetniški večer, še prav posebej pa se se jim zahvaljujemo za pobudo in pristo-pitev h kulturnemu sodelovanju med ilaro-di Jugdslavije,
Naša iskrena želja je, da ponesete te kovinarskih Jesenic, iz Slovenije v junaško Srbijo najlepše vtise z željo, da skoro skupno pohitimo tja preko k sinji Adriji, bistri Soči in koroškim jezerom oznanjat vsemu svetu bratstvo in enotnost svobodnih narodov Jugoslavije.
Jeseničani.
JV . ...	. .....
Pred otvoritvijo zdraviliške sezone v Pjatigorsku. Posjopje Puškinovih žveplenih
toplic
KRIM
Krim je ljudsko zdravilišče. Pred' vojno so na Krim vsako leto prihajale množice delavcev, da preživijo svoje počitnice pod južnim soncem. Samo skozi sanatorije in okrevališča sindikatov je šlo letno 130 tisoč ljudi.
Nemški fašistični barbari so za časa okupacije Krima prizadejali tamkajšnjim zdravstvenim ustanovam škodo, ki znaša 130 milijonov rubljev. Takoj, ko je bil sovražnik pregnan, smo začeli s popravili.
Za obnovo krimskih zdravilišč so se zelo zavzela mnoga mesta in republike SSSR. Ukrajinska podjetja so izdelala za 200 tisoč rubljev razne opreme. Sanatoriji so dobili po 3 komplete posteljnine. Ront-genski kabineti in 8 kliničnih laboratorijev je dobilo novo ureditev.
Koncem leta 1045 so odprli 8 sanatorijev, v katerih se vsaki mesec zdravi 1400 delavcev in nameščencev.
Letos se dovršu.ie obnova sanatorija »Krasnoje Krivorožje« v Al-uštu »Hobi-Tubo« v Alupku, »Krasan« v bližini Alu-šte, »Suphi« v Gaspri ter Instituta za fizične metode zdravljenje v Feodosiji. V kratkem bo odprt sanatorij »Dolosi«, a nato bodo v Jalti na razpolago še trije sanatoriji. Na ta način se bo na koncu prvega leta nove petletke v sanatorijih vsak mesec lahko zdravilo 2500 ljudi.
LITVANIJA
V	republiki se intenzivno dela na obnovi porušenih in na izgradnji novih sanatorijev in zdravstvenih ustanov.
Kmalu bosta dva nova sanatorija,^ katera so sezidali sindikati v zdravilišču Falanga, sprejela 500 delavcev. Prav tako bodo odprli sanatorije v Gerulja.ii. Dru-skenikih in Toriji ter v Lampediji, Vela-kumpi, Kaulautupiji.
KAVKASKE toplice
Polovica zdravstvenih ustanov na Kavkazu pripada sindikatom.
Nemci, ki so začasno okupirali te rajone so porušili in oropali izvanredne sanatorije. Odkar so Nemci zbežali od tu, so se že v sedemnajstih sanatorijih izvršila generalna popravila. V sanatoriju »Krepost«, ki še ni popolnoma obnovljen, gradijo na novo: kopališče z zdravilno vodo.rontgen-ski kabinet, klinične laboratorije, kabinet za zdravljenje s pomočjo gimnastike. Strokovnjaki za sanatorije se ponovno vzgajajo.
Lansko leto je bilo na razptolago v zdravstvenih ustanovah 2250 mest, a letos jih bo 1750 več. 30% mest je rezerviranih za invalide iz domovinske vojne.
Sanatoriji se urejajo, sadi se cvetje In pripravljajo se športni tereni.
V	času petletke bo zgrajen nov sanatorij v Piatigorsku.
LETONIJA
1. maja je bil odprt sanatorij za delsv-ce in nameščence V Saulstariju. Za otvoritev so pripravljeni sanatoriji za invalide iz domovinske vojne v Majoriju na Baltiškem morju, v Biriniju in drugje. Velika pažnja se posveča organizaciji sanatorijev za noseče žene v Mežepairku in sanatorijev za otroke. V znanem zdravilišču Kemeri hitro poteka obnova še nekaterih sanatorijev.
V teku zadnjih dveh let se je v Letoni-ji zdravilo v zdravstvenih ustanovah sindikatov 7 tisoč delavcev in nameščencev, med njima tudi invalidi iz domovinske vojne.
ukAL
Južni Ural ima izredne prirodne pogoje za zdravljenje in počitek delovnih ljudi. Borova gozdiči, ki se raztezajo na stotine kilometrov, veliko število jezer, ogromna stepa, — vse to daje možnost, da se postavijo zdravilišča in okrevališča, katera niso prav nič slabša od onih na jugu.
V Čeljabinski oblasti, so sindikati zgradili 3 sanatorije in 4 okrevališča za delavce in nameščence Magnitogorska, Zlatousta, Miasa in drugih mest. Med dvema jezeroma — Kisegača in Terenkula — stoji v borovi šumi sanatorij Kisegač, za živčna in srčna obolenja, ki.je poznan ne samo na Uralu.
Na bregu jezera Torgojak sta dve sindikalni okrevališči, a v bližini postaje Kristin sta prav tako dve. V zdravstvenih ustanovah sidikatov Čeljabinske oblasti se je lansko leto zdravilo in bilo poslanih na okrevanje preko 20 tisoč oseb.
Zla popravilo in ureditev' teh ustanov so izdali v letu 1945 preko 2 in pol rriliio-na rubljev.
GRUZIJA
Koncem lanskega leta so se začela generalna popravila sanatorijev od katerih so bili nekateri popolnoma porušeni. V kratkem času je polovica vseh zdravstveni ustanov spet dobila svoj stari videz. Spomladi so bili izročeni sanatoriji in okrevališča .sindikatov, katera bodo lahko sprejela letno preko 2500 delavcev in nameščencev.
Za popravila in ureditev prostorov in zdravniških kabinetov so dali preko 3 milijone rubljev.


U L T U
Fizkultumi dan delovnega ljudstva
Ako hočemo danes govoriti o fizkultur-nem dnevu, nas mora voditi načelo, da morajo vse prireditve tega dneva — in to naj bodo predvsem nastopi in parade — imeti zunanji izraz notranje vsebine nove fizkulture, da morata biti poudarjeni množičnost in vsestranost; manifestirati se mora povezanost vseh fizkultumih panog v nasprotju s staro razcepljenostjo. Predvsem pa je važno, da dobi ta dan vse delovno ljudstvo občutek, da je v Titovi Jugoslaviji fizkultura stvar vsega ljudstva, da je njen najvišji cilj: ljudstvu koristiti, utrjevati njegovo delovno in obrambno sposobnost, nuditi delovnemu ljudstvu zdravo in koristno razvedrilo — ltar je najboljša propaganda za fizkulturo.
če se ozremo na podobne prireditve pri nas pred vojno, moramo predvsem ugotoviti, da delavska fizkultuma društva niso imela možnosti sodelovanja, da smo na naših zletih in nastopih pogrešali slovenskega delavca.
Spremenjeni položaj, katerega Je našemu delavstvu tudi v fizkulturl prinesla narodno osvobodilna borba, bi se moral odražati prav na fizkultumi dan; ta dan mora fizkulturo približati delovnemu ljudstvu, mu jo prikazati kot njegovo neizogibno potrebo.
Ko pogledamo na dosedanje delo sindikatov v fizkulturl, lahko ugotovimo, da to delo ni doseglo zaželjenega uspeha, da so sindikati vse premalo izkoristili možnosti, katere jim daje fizkulturna organizacija in jo tudi od svoje strani premalo ■ podpirajo. Res je, da smo dosegli dovolj tesno sodelovanje med vodstvi obeh organizacij, toda glavnega — to je sodelovanja na terenu med sindikalnimi podružnicami na eni in fizkulturnimi društvi in aktivi na drugi strani, še nismo v zadostni meri razvili. Pojavili so se le posamezni primeri takega sodelovanja (n. pr." F. D. »Svoboda «v Ljubljani, podobni primeri v Trbovljah, Jesenicah, v Celju), ni pa postalo to sodelovanje splošno, čeprav bi morali biti naši sindikati tudi organizatorji in propagatorji fizkulture.
Največ krivde, pri tem, da se fizkultura med delavstvom še ni v dovoljni meri razmahnila, nosi prav gotovo stara miselnost, da je fizkultura stvar, ki se delavstva ne tiče, stvar, ki je delavstvu tuja in spada le v okvir fizkulturne organizacije same. Ta miselnost je danes zagrizena v širokih slojih, ker je bila v stari Jugoslaviji fizkulturk od delavca odtrgana, ker so bile zanjo potrebne materialne možnosti, katerih delavec ni imel, pa tudi stare fizkultume organizacije niso bile v rokah ljudstva*
Ali se zavedeš, da si bot delavec v prvi vrsti dolžan, da spoznaš demokratično zakonodajo svoje države in da pri izvajanju zakonov aktivno sodeluješ?,
Naši sindikati — vzgojitelji jn šola napredka delovnih množic bi si morali kot eno od osnovnih nalog za rešitev vprašanja fizkulture med delavstvom zastaviti nalogo, razbiti to staro gledanje na fizkulturo, in to potom prepričavanja in političnega dela. Naše delo je predvsem prepričevanje in propagiranje fizkulture med delavskim razredom in ne toliko strokovno in tehnično delo v fizkulturl sami.
V našem dosedanjem delu si je kultur-no-prosvetni oddelek pri glavnem odboru zadal predvsem nalogo, izdelati organizacijsko mrežo poverjenikov' preko krajevnih medstrokovnih svetov do krajevnih in podružničnih odborov. Navodila, ki so bila poslana v tem smislu, so že dosegla precejšen uspeh.
Glavni cilj postavljanja teh poverjenikov je organizacija fizkultumih aktivov, vsakodnevna propaganda za fizkulturo po stenčasih, s predavanji in poročili, na članskih sestankih. Razvili bi naj tudi tekmovanje med fizkultumlmi aktivi v posameznih oddelkih.
Tudi obveze v pogledu fizkulture so že postavljene, vendar so preveč enostranske in nekonkretne. Iz poročil je razvidno, da se naše osnovne organizacije v pogledu fizkulture izgovarjajo predvsem na materialne težkoče, kajtere pa so premostljive pri boljši volji in iniciativi. Vse preveč se govori o pomanjkanju igrišč, orodja, obleke, vaditeljskega kadra, v nobenem poročilu pa ni podana obveza, da se pri enem ali drugem obratu ali ustanovi organizira prostor za odbojko, košarko, vadbo na orodju ali kaj sličnega, — vse to manjšega obsega in primitivno — na dvoriščih, v neizrabljenih prostorih v tovarnah itd. Mogla bi se delati tudi orodja In obveze za izdelavo orodij, saj so združeni v podružnicah ■ kovači, mizarji, ključavničarji in drugi obrtniki. V tem, da ne postavljamo takih obvez, da nismo prožni in inioitativni, se kaže stara ko-modnost ln oportunizem. Saj za nekatere fizkultume panoge, kot so n. pr. lahkoatletska, gimnastika in ki so osnovno pri razvoju fizkulture, sploh niso potrebfla kaka posebna sredstva in oprema- Ali pa vzemimo n. pr. množične izlete v naravo na deželo, ki se vršijo danes večinoma neorganizirano, a bi organizirani in združeni z majhnimi nastopi na vaseh lahko služili kot najboljša propaganda za fizkulturo.
Kar se tiče pritožb glede pomanjkanja vaditeljskega kadra, je res, da nimamo strokovnjakov, katere pa. si prizadevamo zgraditi. Vendar ta vzrok ni opravičljiv za popolno ne-delo v podružnicah. Treba je Imeti le veselje in iniciativo in v vsaki podružnici se mora kovati ta kader v vsakdanjem praktičnem delu.
če danes ni pogojev za šolanje kvalificiranih vaditeljev, ne smemo zato še dopustiti, da iniciativa spi. Zadajmo si nalogo, vzgojiti svoje vaditelje.
Podoba M. Gorkega v filmu
Aleksej Maksimovič Pješkov se je ro-®1 1. 1868 v Nižjem Novgorodu na Volgi kot sin tapetnika. V nežni mladosti j.e ob-. čutil ln okusjl v5e težave, s katerimi se je morala boriti večina delovnega ljudstva gnile carske Rusije. Toda mladi Aleksej je šel — prežet od trdne vere in svetlega optimizma, ki je bil lasten njegovi naturi preko vseh težav. Po vzpodbudah, ki mu jih j6 dai0 sveže in pristno pripovedovanje babice Akuline Kaširine in Pozneje, ko je prepotoval in prekrižal Vso Rusijo — ob vzpodbudi prijatelja Ko-toleaka, naj vse, kar je videl in doživel, bapiše — se je Aleksej res lotil pisanja.
Ko je bil star 24 let, je Aleksej napili in objavil svoje prvo delo, legendo ^Makar Cudra«. V .delu popisuje zgodbo biladeniča Danka, ki je dvignil čez svet ®voje goreče srce, da bi razsvetljeval ljubem pot k svobodi. Romantična nota prvih v mladosti se počasi izgublja, ko Alkesej kot uporen mlad človek vedno razločneje čuti svoje sposobnosti in svoje b°slanstvo. Vsa mladost, ki jo je preživel, Vs1-aja pred Aleksejevimi očmi v drugačni luči, vse, kar vidi okrog sebe, očetje ostreje, nič več ni zbegan od proti-*iovij v družbi, temveč ve. da je edina britev borba* borba za uničenje teh pro-
tislovij. V tem času je dobival prve ostrejše oblike lik Maksima Gorkega, katerega dela je občudovala vsa Rusija in pozneje ves svet in se učil življenja iz njegovih knjig.
Ko se je Aleksej Maksimovič Pješkov zavedel sebe ln svoje naloge v družbi — se je rodil Maksim Gorki. Komaj tri leta po objavi svojega prvega dela je objavil še dingo povest »Čelkaš«, ki v njej s sirovo realistično doslednostjo prikazuje neusmiljeno kapitalistično izkoriščanje »pristaniških delavcev, nosačev, ki na svojih plečih prenašajo na tisoče pudov žita, da bi si prislužili za svoj želodec nekaj funtov tega žita«. Za to knjigo je objavljal dalje svoja dela, v katerih je razkrival krivice kapitalističnega reda, »• katerih je slikal ljudi »iz dna«, ljudi, katerih življenje in težave je Gorki sam dobro poznal Iz svoje poti, težave, zatiranje in izkoriščanje, ki ga je Gorki na lastni koži grenko občutil. Te knjige, katerih žgoči protesti in ostra kritika ter iskreno realistično prikazovanje snovi, pobarvano s toplim čustvom njegove pripovedne moči, te knjige so osvojile srca preprostih ljudi, te knjige so najširše množice osvojile. Knjige Gorkega so začeli tiskati v stoti, sočih Izvodih. Slava Gorkega je rasla tako kot se je sam Gorki kot pisatelj vedno
bolj vključevala v razredni boj, ki so ga pričele z vso ostrino tlačene množice carske Rusije pod vodstvom Leninove Partije.
Maksim Gorki je dal izraza svojim idejam in čustvom v kar najbolj pestrih oblikah. Pisal je pesmi, črtice, novele, povesti, romane, "drame. »Pesem o burjevest-niku«, ptiču, ki oznanja burjo in vihar, je napisal nekaj let pred rusko meščan-sko-demokratično revolucijo leta 1905. S tem umotvorom in še z mnogimi drugimi svojimi deli se je pokazal umetnika, resničnega ljudskega proletarskega revolucionarnega umetnika. Ko je Lenin govoril z Gorkim o pesmih ruskega pesnika Damjana Bednega, je z obžalovanjem dejal, da je škoda, ko pesnik v svojih delih, čeprav dobrih in umetniško izdelanih — hodi za. bralcem. »Treba pa je hoditi malce spredaj«. V revoluciji 1905 in tudi kasneje je vedno tesneje sodeloval v delu boljševiške Partije in se dosledno . boril proti vsem nasprotnikom revolucije, notranjim in zunanjim.
Kljub bolezni, ki je Maksima Gorkega večkrat ovirala in ga prisilila, da je zapustil Rusijo in se šel zdravit v inozemstvo m na Krim, je Gorkega genij neprestano snoval: nastala so mogočna umetniška dela, ki niso ponesla le slavo pisateljevega imena po vsem svetu, temveč, ki so predvsem imela direktni učinek na boreče se delovno ljudstvo Rusije in vsega sveta. Tako je francoski pisatelj Ana-tole France, ko je carska oblast Gor-
kega zaprla, vzkliknil v protest proti takšnemu postopanju: »Gorki ne pripada samo Rusiji, temveč vsemu svetu!« Najbolj znana dela roman »Mati«, drama »Na dnu« in avtobiografija »Moje detinstvo«, »Pri tujih ljudeh« in »Moja vseučilišča«, roman »Delo Artamonovih«, »Trije ljudje« ;n vrsta drugih go po proletarski revoluciji 1918. v Sovjetski zvezi dosegla milijonske naklade, morda izmed največjih, kar jih je doživel kateri avtor v svetu.
Maksim Gorki pa se v novi državi, v veliki Sovjetski zvezi ni zadovoljil s tem, da je le pisal, temveč je opravil ogromno delo kot kultumo-prosvetni organizator, vodnik in vzgojitelj mladega pisateljskega rodu. Mladim pisateljem in pesnikom je nudil vso pomoč ne le v idejnem pogledu, temveč tudi v gmotnem oziru. Sodeloval je v svetovni organizaciji naprednih pisateljev. Njegova pobuda je pognala navzgor rast gledališč, revij In filma.
Vse delo Gorkega izvira iz njegove globoke vere v človeka, in njegove velike ljubezni do človeka. To svojo vero je Izrazil v kratkih besedah: »Vse je v človeku, vse je za človeka!« življenjska sila Gorkega je blia gomilo, ki je dajalo toliko svetlobe in čara njegovim delom. Osnovo njegove osebnosti najdemo v lepih, besedah njega samega: »Dokler se ne bomo naučili veseliti se človeka kot najlopšega in najkrasnejšega pojava na našem planetu, tako dolgo se ne bomo osvobodili laži, ki vlada v našem življenju. S tem prepričanjem sem se rodil, z njbn bom
umrl — čvrsto verujoč, da bo nekoč v svetu priznana svetinja nad svetinjami —■ človek!«
Gorki se je prav v imenu tega prepričanja tako trdovratno in nepopustljivo boril v vrstah boljševiške Partije in je — malo pred svojo smrtjo opozarjal sovjetsko ljudstvo pred. nevarnostjo fašizma, ki je najostudneje popačilo obraz človeškega bitja.
l to 2.
Leta 1938, komaj dve leti po smrti Gorkega, je sovjetska filmska produkcija So-juzdetfilm izdelala film o Gorkem. Pomen Gorkega za sovjetsko ljudstvo je tako velik in pisateljevo življenje tako značilno In dogodkov polno, da je nedvomno mikavna snov za filmsko obdelavo.
Znani sovjetski režiser M. Donski je izbral najznačilnejše dogodke iz mladosti Maksima Gorkega in jih oblikoval v skladno celoto. Snov je prav gotovo črpal te del Maksima Gorkega samega, zlasti iz njegovega dela »Moje detinstvo«. Z ozirom na vso pisanost dogodkov v življenju mladega Gorkega je bilo potrebno izločiti one, ki so manj važni in osvetliti one doživljaje, ki razgrinjajo in prikazujejo ne samo trdote in protislovja družbe, v kateri je Gorki rastel, temveč, ki predvsem že v obrisih kažejo na poznejšega velikega pisatelja.
Film se zato prične s prvim usodno važnim dogodkom v mladosti Gorkega, s prihodom mladega Alekseja po smrti njegovega očeta na dom barvarja, deda KaS.
Glas naših delavcev in nameščencev
_______IZ ZAGORJA___________
RodnfSki okraj Zagorje začasno preskrbljen s pitno vodo
Žm prej, po:ehno pa med vojno, je bilo v našem kraju opažati vedno večje pomanjkanje pitne vode, katere je v zadnjem času že povsem zmanjkalo. Ker so pa po osvoboditvi tukajšnji* ljudski odbori najprej reševali nujnejša, vprašanja, je Mesenemu ljudskemu odboru v presikrbi kraja s pitno vodo priskočila na pomoč tukajšnja rudniška uprava s tem, da sj je zadala nalogo, vsaj rudniški kraj Toplice, fajer stanuje večina rudarjev, oskrbeti z dovoljen množino dobre vode.
Prvotno nameravano napeljavo vode iz vrelca pri Vinskem jašku se je moralo opustiti, ker se je ta voda s poglabljanjem tega jaška izgubila. Voda iz izvirka pri Ribniku je Po merodajnih zavodih za. preiskavo vode, neprimerna za pitne svrhe! Izvrstaa bi bila voda iz izvrka pri Šemniku, projekt pa je vsled precejšnje oddaljenost; in s tem v zvezi velikih Investicij sikih stroškov za enkrat neizvedljiv.
* Končno je odločil rudnišk; ravnatelj tov. ing. Malovrh, naj se pošlje v pr e k kavo voda toplih vrelcev na II. obzorju obrata Kdcredež. Bakteriološko - epidemiološki zavod ter kemični laboratorij ministrstva za socialno polvtiAco in narodno zdravje v Ljubljeni, sta to vodo priznala kot primemo in užitno ter jo karakterizirala k c/c trdo vodo, kar je v pitne svrhe zaželjeno, po-ebno dobra pa ni za pranje, ker ji je potrebno dodajati precej sode. Iz obeh vrelcev doteka 'v že prej obstoječi rezervar na II. obzorju 12601 vode na minuto ter znaša njena temperatura pri vrelcih 30° C. Po vsestranskem posvetovanju se je takoj pričelo s preuredbami pri obstoječih mestnih in rudniških cevovodih, katere so bile predhodno dobro premišljene tako, da bi bila njih izvrši tev kar naj cenejša, naljhitrejša in najpraktičnejša. Napravila =e je zveza med obstoječim rudniškim in mestnim cevovodom pod separacijskim mostom, podaljšal se je isti cevovod od separacije do križišča v koloniji, kjer se je zaprl glavni dovod mrzle vode od Grčarja tako, da doteka v rezervar nad kolonijo sedaj samo ta voda. Prekinil se je tudi drugi 'glavni dovod mestnega vodovoda v Toplice v križišču pri glavnih pisarnah. Pred obema zapornima točkama mestnega vodovoda sta ee pa izpeljali še dve izlivk; mrzle pitne vode ter obstojajo na ta način v Toplicah s studencem pri stari šoli v celoti 3 mesta, kjer je lahko dobiti mrzlo pitno vodo, če komu ne ugaja doma dotekajoča 18—24° C topla. voda. .Res z vnem-o im vso resnostjo so se oprijeli preureditvmih, del naši zunanji in jamski delavci ter delo v glavnem dokončali v 14 dneh.	_ ■
Kako veselih obrazov si videl n. pr. prvi dan dotoka vode v delavsko kolcniti o žene naših rudarjev, kj so hitele že iz navade z vsemj mogočimi posodami streči v odo, da bi jo ponesle v svoje kuhinje ter si tako zasigurale vsaj en dan zopet vodo, katero so pred tem dcnašale iz najnižjih točk doline, če je že kdaij pritekla za kakšne urice po mestnem vodovodu. 2e po prvih trenutkih dviga vode v 215 m višje ležeči rezervar so se pa pokazale prve hibe mestnega cevovoda. Cevi so Puščale kar na
pretek na raznih mestih ter je bilo prve dni dokaj dela, da so se preje prikrite bolne točke ca tem sektorju vodovoda odpravile.
Pa bo 'ta ali drug pobaral, pitna voda pa 18 ali celo 24° C? Naš rudar mu bo pa ocj-govOril; 2e dokaj let pijemo to vodo rudarji in to 30° C toplo pri vrelcu, ko prihajamo in odhajamo na delo v jami ter se z. njo prav dobro odžejamo. Znano je, da s j- potolažiš žejo tud; s toplim čajem, zakaj bi se je pa ne s toplo vodo? No, pa če je že to napaka te vode v poletju, si jo boš Pa kakšen vrček ha dan prinesel od omenjenih treh točk, kjer še teče mrzla. Ima pa zato drugo prednost. Natočiš si jo v posodo ter se v njej brez dodatka tople kar okopaš, če nisi preveč razvajen. Opaziti je, da naši kotredeškj rudarji, ki. se v njej kepajo že neikaj let, niso revmatični! Tudi to je velika prednost. Pozimi tudi najbrže ne bo veliko prehlada, ko voda le ne bo ledeno mrzla, ampak bo, po cenitvah, doma ob iztoku imela približno 10" .C.
Primerno pa je na tem mestu, da se Za-gorjani zahvalimo tudi Trboveljčanom, predvsem delavcem itn. vodstvu Osrednjih delavnic, ki so pristopili ju res udarniško v rekoddnem času popravili jn sestavili se-salko z motorjem, da smo lahko uresničili načrt direktnega dviga vode iz jame v mestni rezervar.
Pripomniti bi pa b-lo Pri tej priliki, da se z vodo kar najbolj štedi ,saj stane dvig vode 1.— din za m3 več s tem. da se to tlači na višje ležeči rezervar nnd koloni j o. Torej zapirajte ob vsaki priliki odprte pipe ter javite takoj vsako morebitno poškodbo vodovodnega omrežja!
Po pravkar končani napravi kontrole vodostaja v rezervarju je redni dotok vode sedaj odvisen od rudarjev pri sesaiki na II. obzorju oziroma strojnikov izvoznega jaška kotredeškega obrate.
Slavko Raspotnik.
Delo v apnenicah
/ Kakor v vseh obratih in podjetjih skrbijo tudi delavci v obratu apnenic za čim hitrejši dvig gospodarstva. Trudijo se, da k tej, za nas najvažnejši nalogi kar največ doprinesejo. V obratu vladata soglasje, red in disciplina. Delo, ki ga izvršujejo z vso resnostjo, dobro napreduje. Obnovili in popravili so vse peči, kakor tudi vse mostove, stanovanjske hiše in barake, katere jim je okupator porušil. Produkcijo so dvignili za 40'%. Od 1. januarja do danes so napravili 2136 prostovoljnih ur za obnovo, 888 ur za Komunistično partijo, 992 ur za porušeno vas Občine Polšnik, 256 delovnih ur za gradnjo proge Brčko—Banovini, za vdove in sirote so darovali 1920 din in za obnovo gospodarskega poslopja 2035 din.
V sindikalni organizaciji so 100 % kakor so tudi 100% naročeni na svoj list »Delavska enotnost«.
Načrt, ki so si ga postavili, izpolnjujejo vestno in vztrajno, za kar so nam dokaz tudi v tem dopisu navedeni rezultati.
Savšek Fr.
IZ ŠENT PAVLA
Tkalke in tiskarji v tekmovanju
Zete ma#o je čuti o nas, kakor da bi vse življenje v velikih tovarniških prostorih pod južnimi obronki Savinjske doline popolnoma zamrlo. Toda ni tako.
Če vstopiš v oddelek tkalnice, vidiš, kako hitijo tovarišice odpravljati zastoje na statvah, kako se debelijo valji s tkanino in produkcija raste. Če hočeš tovarišico motiti pri delu, ti z nasmeškom odvrne, da se ne utegne muditi im odhiti ob dolgi vrsti tekočih statev po svojem delu. Vse delia z vnemo, vse hiti, da se bo 'čim več im čim hitreje produciralo. Ni več podjetnikovih priganjačev, ampak zavest, da delajo za svojo ljudsko državo in aa sebe. Prisilno disciplino nadomešča zavestna discipVna, ki je zrasla iz izku--genij v teku narodno osvobodilne borbe in neumornega dela za obnovo.
V	ključavničarski delavnici se kujejo, gtružijo in varijo pokvarjeni in nadomestni deli statev. Marsikaj, kar je bilo treba včasih nabavljati iz inozemstva, se danes izdela doma.
V	tiskarni vidiš leteče pramene blaga, ki se kuha, beli, pere in suši. V tiskarskem oddelku pravkar vlagajo nove valje v stroje. ' Četrt ure kasneje bo že stekel nov vzorček, ki se bo nizal v tisoče metrov. V kuhinji najdemo za mizo starega
barvarskega veterana, ki razmišlja, koliko bi, se še dalo prištediti z barvami ali kemikalijami in katero porabljeno kemikalijo bi bilo mogoče nadomestiti z drugo, katere je še nekaj v zalogi in da pri tem kvaliteta tiska ne bo trpela. Tiskana ali barvana tkanina potem hiti skozi oddelke, kjer ji razni stroji spreminjajo strukturo in zunanji izgled, dokler ne pride v skladamo, kjer jo tovarišice izmerijo, pregledajo in opremijo z značkami, s katerimi gre v uporabo delovnemu ljudstvu.
Naše izdelke srečamo od južne do severne meje naše republike. Delavstvo se zaveda, da bo treba še velikih naporov, da bomo zadovoljili potrebe našega trga po tekstilijah. Da bi delo napredovalo še uspešnejše, smo se vključili v tekmovanje načrtno. Napravili smo si načrt, katerega glavne naloge srrto s skupnim delom v glavnem že izvršili. Doseženi uspehi nas ne motijo, da ne bi s tekmovanjem nadaljevali. Dvig produkcije v tkalnici in tiskarni ne sme biti samo začasen, ampak hočemo, da ga bomo dvignili še više in to ne na račun naših fizičnih sil, ampak s spretno in smotrno uporabo tehničnih sredstev. Tekmujemo tudi v tem, da naša produkcija ne bo dosegla samo količinske višine, ampak da bo tudi kvalitetna.
Dosedanji rezultati, ki smo jih dosegli V tekmovanju, naj bodo dokaz našega dela.
Tkalnica si je zadala nalogo, da bo prešla v akord in da bo dosegla učinek izkoriščanja 'strojev do 86 %. Ta postavka je bila dosežena in celo presežena. Naše tkalke so dosegle učinek 87.72 %. Povečala se je tudi štednja preje. V januarju je bilo odpadkov 1.07 •%, aprila pa samo še 0.7 %. Produkcija tkalnice se je dvignila na 192.44 %, ako vzamemo za 100 % produkcijo v letu 1945. V matvijlainici, ude-valnici, tkalnici in drugih oddelkih tekmujejo med seboj, kateri oddelek bo povečal storilnost.
V tiskarni je po osvoboditvi zavel nov duh delovnega poleta. Tovariši, ki so se vrnili iz partizanskih edinic, nemških taborišč nazaj k strojem, delajo samo z eno mislijo, da se rukoli več ne more in ne sme povrniti ono, kar smo preživeli v zadnjih letih. Krepko so prijeli za delo in produkcija sama nam kaže, da njihove želje postajajo dejstva. Obrat sam je bil po okupatorju silno zanemarjen. Preden je bilo možno redno obratovanje, smo morali izvesti generalno čiščenje in popravilo vseh strojev. V začetku sta bila za tisk sposobna samo dva stroja, dočim je bil tretji zaradi gabotaže med okupacijo pokvarjen. Vendar smo ga prav kmalu popravili čn produkcija se je dvigala iz dneva v dan. Produkcija tiskarne se je dvignila v tekmovanju za 22.17 %. Štednja z barvami in kemikalijami se je izvedla do največ je možnosti. Tekmovanje za količinsko produkcijo polagoma prehaja v tekmovanje za kakovostno.
Sindikalna podružnica je v čaisu tekmovanja organizirala vse člane 100 %. Tudi sindikalni tisk je dobro razširjen. V teku meseca maja se je naklada Delavske enotnosti dvignila za 200%. Delali smo dva prostovoljna dneva, kar je dalo. 7700 delovnih ur. Od tega smo dali Komunistični partiji 28.097 din, ostalo pa za izgradnjo oziroma opremo otroškega ‘dnevnega zavetišča v Sv. Pavlu.
Ne zaostajamo tudi na kulturnem polju. Naša. gledališka družina je vprizorila med drugimi tudi Cankarjevo delo »Kralj na Betajnovi«. Gostovala je v Litiji, Rimskih Toplicah in Limbušu pri Mariboru. Pevski odsek podružnice je priredil dva koncerta, ki .sta žela veliko priznanje.
Kulturno življenje v našem kraju se še ni razmahnilo tako, kakor bi bilo to želeti, toda vsi predpogoji za razmah so dani in z vestnim in. požrtvovalnim prizadevanjem bomo tudi to pomanjkljivost izpopolni h.
IZ LJUBLJANE
Okrajno sodišče nadaljuje s tekmovanjem
Uspehi prvomajskega tekmovanja in izkušnje, ki smo jih pridobili, so pam dale pobudo- za nadaijne . tekmovanje. Že v prvih tednih so se pokazali uspehi. Izkazale so se predvsem tovarišice. V nekaj dneh so poleg svojega dela izdelale preko 2400 -odpravkov v zaplembnem postopku. Najbolj aktivna pri , tem delu je bila tovarišica Lojzka Jeršetova, ki je že v svojem oddelku zelo zaposlena. S tem delom so tovarišice prihranile 25.5 delovnih dni. Poleg tega so v mesecu maju napravili sodniki, tajniki in drugi nameščenci 4000 nadur.
Lepo napreduje tudi igralska družina, ki se z ire.rl.nimi vajami in pogostimi nastopi vidno strokovno razvija. Ta skupina si je zadala nalogo, da bo skrbela za kulturno življenje podružnice in da bo pritegnila v to življenje prav vse člane podružnice. Na rednih sestankih obravnavajo tekoči politični, gospodarski in kulturni razvoj v naši državi, kakor tudi v svetu. S posebnim zanimanjem slede razvoju v Sovjetski zvezi. Svoje strokovno^ in politično znanje si dvigajo s pomočjo sindikalnih in drugih listov ter brošur. Zelo veliko pa so pridobili tudi na tečajih. Sedaj se vrši tečaj za sodnike, ki bo omogočil sodniškemu zboru, da bo lažje reševal posamezna vprašanja in da bo kos danim mu nalogam.	' c-
Prosvetni delavci na gimnaziji v Mostah v delu z mladino
Prosvetni delavci na nižji gimnaziji v Mostah nimajo lahkega dela. Mladina sl v vojnih letih ob nerednem pouku ni mogla pridobiti zadostnega znanja, predvsem pa ji manjka rednosti in discipline. Toda kljub tem težkim pogojem učenja so naši prosvetarji skupno z mladino dosegli že vidne uspehe. Dijaki se trudijo, da izboljšajo disciplino in učni uspeh, kar jim tudi
rina. Mlade žive oči Alekseja se morajo privajati novemu okolju, okolju življenja pomočnikov in vajencev ter živi in pisani družbi vaških otrok. Najmočnejši in naj-pretresljivejši so prizori, ko Aleksej okusi zlobo pomočnikov in stricev, hinavstvo vajencev in napadalnost vedno za pretep pripravljenih vaških pobalinov. Mladi Aleksej sreča dečka brez noge, ki se igra z belimi mišmi in ki ga nekateri dečki ljubeznivo odpeljejo v vozičku na polja in travnike. Ciganček, pomočnik pri dedu, edini dobri prijatelj in Aleksejev zaščit-•nik, mora žalostno propasti pod križem, ki mu ga naložijo zlobni pomočniki, da bi ga nesel na pokopališče. Aleksej okuša histerijo in trdosrčnost deda. Večkrat je strašno pretepen. In ko se potoži svoji materi, ki ga pride obiskat, ne najde prave tolažbe, kajti mati sama živi, znova poročena s pijancem, kaj žalostno življenje. Aleksej je nekaj časa pri njej, toda, ker hoče zaklati svojega očima, ki mater pretepa, se mora Aleksej spet vrniti k dedu.
Edina svetla luč v temnem življenju Alekseja je babica Jakulina Kaširina, ki s svojo živo pripovedjo nehote drami v mladem Alekseju domišljijo in s tem ustvarja v Alekseju prve osnove za poznejše pisateljsko delo. Drugi človek, s katerim se Aleksej sreča in ki naredi nanj globok vtis, je kemik »Lepa reč«. Mladi Gorki zasluti moč znanosti, zasluti pa tudi temne družbene sile, ki ne dajo bistremu Židu, da bi delal. »Lepo reč« nekega dne carska oblast zapre in Aleksej
se zadnjikrat sreča z Židom, preden ga odženejo na kazensko delo na Volgi.
Aleksejev ded pa zapravi v nekaj letih vse premoženje. Končno mu zgori bar vari j a, ki jo je zažgala zlobna roka. Pomočnik Grigorij pri požaru oslepi. Ded se mora preseliti in kmalu se začne zanj, za babico in za Alekseja še trše življenje. Aleksej nabira za babico cunje. Prve stike naveže z ljudmi in ko je star komaj deset let, prinese babici pokroviteljsko in. z zadoščenjem — prvo denarno pomoč. Poleg tega pa se Aleksej vneto uči čitati in pisati. Srečanje deda in slepega Grigorij a, ki ponuja na semnju dedu skorjo kruha, je za Alekseja zadnji opomin, da pri dedu ne bo mogel več živeti.
Mladi Aleksej vzame culo, se poslovi od svoje tovarišije in se napoti v sveti »V življenje ... v življenje, da v njem razžarimo vse, kar je v nas dobrega, kar je človeškega v našem umu in v naših srcih«.
Režiser M. Donski se ni strogo držal zgodovinskih in verodostojnih virov mladega Gorkega. Osnova so mu pač bili pravi izvirni podatki. Toda napravil je nekaj več: na osnovnih dogodkih življenja mladega Gorkega, na teh drobnih, toda močnih doživljajih, ki jih je po svoji umetniški zamisli vzročno in smiselno med seboj povezal in izpolnil, je že videti značilne poteze podobe tistega Gorkega, čigar dela so pozneje pretresala svet. V plahih, očeh mladega Alekseja, v očeh, ki se ob razočaranju in krivicah stemnijo in
premišljujoče zamaknejo, je lesk oči poznejšega strogega sodnika družbe, vendar pa dobrohotnega in ljubezai polnega Gorkega, ki najvišje ceni človeka in ki se bori za njegovo pravo in pravično mesto v stvarstvu.
Pri izvedbi te in takšne zamisli so režiserju pomagali dobri igralci, ki so svojim vlogam znali vdahniti čarobno in prepričljivo moč življenjske resničnosti in ki so se kot kolektiv v filmu zelo srečno znašli in ujeli skupni ritem igre. To velja zlasti za igralca Trojanovskega, ki je izvrstno izdelal lik histeričnega deda. Ma-salitinova je v vlogi babice Jakuline pokazala pristnega človeka, ki je, četudi stisnjen od trdot in protislovij tedanje družbe, vendar ohranil veder odnos do življenja in prežarjal Alekseja z ognjem dobrote svojega srca.
Čudovito podobo mladega Maksima Gorkega je pokazal talentirani otrok Aljoša Ljarski. Presenetljiva maska, skozi katero je neprestano čutiti nasmeh in pogled poz-najšega Gorkega, spretna in prikupna igra trme,. radovednosti, razočaranja in razigranosti, vse je to otrok Aljoša Ljarski z izredno močjo in gotovostjo izrazil.
Vse napore so vložili v film tudi teh, niki. Intimni prizori doživljajev Gorkega so posneti v takšni luči, da v kontrastih svetlega in temnega že dojemamo utripanje čustev plašne otroške duševnosti Gorkega. Montaža filma je ekonomična in vseskozi s srečno roko izvedena:	noben
prizor ni predolg,noben prekratek. Muzi-
uspeva. Vso pomoč pri učenju jim nudijo prosvetni delavci. V ta namen so Mi osnovani študijski krožki, v katerih dijaki pod vodstvom profesorjev predelavajo snov, podano v učni dobi, razčlenjujejo posamezna težja vprašanja in se pripravljajo za konične izpite. Kakor jim dajejo vso oporo v strokovnem, delu, pomagajo naši prosvetarji tudi v kulturnem življenju dijakom. Pevski zbor, ki šteje dvajset najsposobnejših dijakov, je poznan daleč naokoli. S svojim živahnim in tudi sicer dobro pripravljenim nastopom osvojijo ljudi povsod, kamor pridejo. Tako so želi izredne uspehe s svojim naporom v Zadvoiru in Beričevem, nič manjše pa tudi v tovarni »Štora«. Večkrat jih lahko slišimo tudi v radiu. S skupnim delom naših profesorjev in mltadme, s pravilnimi odnosi bomo tudi na tem polju, ki je še danes precej pereče, lahko ugotovili lep napredek.
Delovni kolektiv zadruge »Usnjeni izdelki«
Delavstvo v zadrugi Usnjeni izdelki v Ljubljani si je zadalo nalogo, da zviša produkcijo za 5 %. Ta procent pa se je v čaisu tekmovanja zvišal na 9.79%. Podjetje je s pažnjo pri prirezovanju doseglo skoraj 5 % prihranka na usnju, odpadke od usnja se je uporabilo za stranske proizvode. V pogledu strokovnega kadra je bil dosežen lep uspeh. Vajenci so poleg rednega obiska obrtno-Hadalje-vaJnega pouka pokazali pri delu veliko zanimanja, tako da veliko od njih dela že samostojno. Pri delu so poizkušali tudi z Izboljšanjem načina dela. Uspeli so izboljšati obrobljanje kovčkov s pločevino, pri čemer se je prihranilo na času 100'%. Podjetje ima toliko naročil, da je proizvodnja oddana za dva meseca v naprej.
V času tekmovanja so organizirali skoraj vse v sindikalno organizacijo, kakor tudi zvišali število naročnikov na list Delavska enotnost.
Delavski kolektiv v podjetju je izvršil 1418 prostovoljnih delovnih ur. Zaslužek teh prostovoljnih ur, v znesku 16.693 din, je bil delno namenjen za gradnjo proge Brčko—Banoivlči, delno pa četrti šiška v socialne namene.
Prav zadovoljive uspehe so dosegli tudi na kulturno-prosvetnem polju. Sten-časi so praiva slika podjetja in dela v njem. Na njih • obravnavajo gospodarska vprašanja, razne probleme, ki se pojavijo pri delu, seznanjajo se z nalogami sindikatov in razvojem istih v drugih državah. Na sten-čaisu najdeš imena najboljših delavcev, prav tako pa tudi »zabušantov«. Dopisi za sten-čas so se povišali za 200'%.
Knjižnica. ki so si jo ustanovili, vsebuje 100 knjig. Ustanovili so tudi pevski zbor, ki šteje- 20 članov. Uredili so a tudi lep namizni tenis, ki jim služi za razvedrilo v prostem času.
Tako delavci zadruge »Usnjeni izdelki« kolektivno izvršujejo vse naloge, ki se postavljajo pred njih.	Sindikalist.
IZ KRANJA
V tovarni »Iška« teče delo veselo naprej...
Podružnica v tovarni »Iška« je po številu zaposlenega delavstva majhna, vendar v delu ne zaostajamo za drugimi. Tekmujemo v delu sami med seboj in tako zvišujemo produkcijo naših izdelkov iz dneva v dan. V maju smo dvignili produkcijo od 75 % na 86 %. Prostovoljnemu delu v tednu obnove cest smo se odzvala 100'%.
Napravili smo si tudi načrt za nadaljnje tekmovanje. Kot glavne naloge smo si postavili:	čim bolj bomo dvignili produk-
cijo količinsko in kvalitetno, v kultumo-prosvetno delo moramo vključiti do poslednjega člana in dvignili bomo našo P°" Mitično izobrazbo z dobro pripravljenimi sestanki in predavanji. Prav tako pa smo si zadali nalogo, da s prostovoljnim delom pomagamo pri obnovitvi našega »Sindikalnega doma«, ki bo služil za kultur-no-prosvetni razvoj vsega delavstva mesta Kranja. Delo bomo izvrševali vestno m požrtvovalno.,
Zelo lepo se izkaže pri delu tudi naša mladina ki se aktivno udejstvuje na vseh sektorjih dela in je vedno med prvimi-Sedaj vlaga vse svoje sile, da doprinese kar največ za gradnjo proge Brčko—Ba-noviči.
Tako poteka naše. delo veselo naprej v lepšo in srečnejšo bodočnost.	F. F-
kalna spremljava komponista L. Švar ca prijetno izpolnjuje in podčrtava dogajanje v filmu, tako da je v muzikalnem prijemu, ki ga razodeva celotna režija, sko-ro zavestno ne dojamemo.
Takšna obdelava in skrbna režija sta pripomogli, da je film pristen in enakovreden izraz vsega, kar je Gorki v svoji težki mladosti doživljal. Ta film je kot sredstvo množične vzgoje in kot umetnina na višini in nedvomno predstavlja od strani umetnikov izraz' hvaležnosti, ki jo izkazuje Gorkemu vse sovjetsko ljudstvo.
»Nismo se rodili zato, da se pomirimo z ostudnostjo življenja, temveč zato, da se borimo proti njej in jo obvladamo,« je dejal Gorki. Tako je ravnal že v nežni mladosti, to nam kaže film, tako je ravnal tudi vse svoje življenje, pod vtisom njegovih del pa je v veliki meri tako ravnalo tudi delovno ljudstvo,’ katerega vodnik je bil, — in je v proletarski revoluciji ter V izgradnji socialističnega reda to ostudnost v nemajhni meri tudi resnično premagalo.
Enako vroča in žgoča je beseda Gorkega še danes, saj množice sveta, ki se prebujajo in stopajo v organizirano borbeno skupnost, čutijo Isto, kar je čutil v nežni mladosti Gorki in kar je veliki pisatelj iz globoke m neugasljive ljubezni do človeka — izrazil v svojih čudovitih delih; veselje do življenja, sovraštvo in boj vsemu temnemu, kar ovira zdravo in prosto rast svobodnega človeka.
Franca Kosmač
IZ CELJA
Finančni uslužbenci tekmujejo
V	ojtv.ru tekmovanja postavljene naloge smo zadovoljivo rešili. Kljub znatno zmanjšanemu številu osebja smo dosegli, da ni bilo niti enega zaostanka v poslovanju. To delo nam je bilo možno izvršiti le s pomočjo prostovoljnega dela. Do meseca maja smo napravili 9450 prostovoljnih delovnih ur. Posebno lepo so se izkazati .uslužbenci katastrskega oddelka, ki so pri izvedbi agrarne reforme delali do pozne noči. Dosegli smo, da se je članstvo v naši podružnici 100 % organiziralo. Člani so imeli na množičnih se .tankih po LO v Celju in okolici 22 referatov o novem zakonu o neposrednih davkih. Omenimo naj, cča je na področju okrajnega LO Celje do sedaj plačano 72.6 % od zneska odmerjenih akontacij na račun davka.
Zelo dobro smo uspeli tudi v nabiralnih akcijah, v katerih smo nabrati 21.456 din. Denar smo dati v razne - socialne svrhe. Tudi v štednji z materialom ne zaostajamo. Poleg Skednje s pisarniškim materialom smo oddali papirnici v predelavo 3700 kg starega nerabnega papirja, ki so ga člani podružnice nabrali. Ustanoviti smo si tudi podporni sklad, katerega dohodki so namenjeni najpotrebnejšim članom v primeru bolezni, nesreče ali smrti. Do sedaj imamo dohodkov 1050 din.
V	naši podružnici imamo tudi dramat-ski odsek, ki je prvič uspešno nastopil z enodejanko, ki jo je napisal naš član tovariš Alojz Zajc, »Vojni dobičkar«, lepo pia se razvija tudi muzikalni kvartet, Id. pridno vadi. Sten-čas je po tehnični izdelavi eden najlepših v Celju, toda tudi po vsebini ni zadnji.
Naše delo za skupnost in boljšo bodočnost v Titovi Jugoslaviji hočemo nadaljevati. Predvsem smo sklenili, da bomo v tem poletju z našim dramatskim odsekom in kvartetom večkrat obiskali naše kmeta v hribih, ki so zvesto sodelovati in podpirali mašo hrabro vojsko. Jože Mrevlje.
IZ MARIBORA
Uspehi v podjetju »Jelenec-Šlajmer«
Člani sindikalne podružnice pri gradbenem podjetju Jelenc-Šlajmer žanjejo V tekmovanju lepe uspehe. Število organiziranih članov so zvišali od 58 na 280 članov. Tudi število prostovoljnih ur mm kaže njihovo požrtvovalnost in razumevanje današnjega časa in nalog, ki stoje pred nami. Napravili so skupno 2276 prostovoljnih delovnih ur, katerih zaslužek so darovali: za gradnjo »Sindikalnega doma« v Mariboru 29.095 din, za tiskovni sklaid Ljudske pravice 500 din. za tiskovni sklad Primorske in Koroške 700 din, 400 dinarjev za ljudsko knjižnico in za osirotelo deco 1320 din.
Poleg tega so se obvezali, da bo delalo vse članstvo dve uri v korist »Mladinska proge Brčko—Banoviči«.
Kakor vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti pri fizičnem delu, tako tudi ne zanemarjajo kulturnega življenja. Pester sten-čas in dramatsiki krožek to najbolje potrjujeta. Delavstvo in niaimeščenstvo tega podjetja se je obvezalo, da bo tudi v bodoče neutrudljivo delalo za čim hitrejše uresničenje skupnega čHjia — za dosego popolne gospodarske zmage .
Z JESENIC
Skupščina Krajevnega medstrokovnega sveta na Jesenicah
Pred kratkim se je vršila na Jesenicah glavna skupščina KMS, katera si je za-dala nalogo, da skupno pregleda do sedaj izvršeno delo, da ugotovi napake, ki so bile storjene, ugotovi možnosti odstranitve istih in napravi sklep, ki naj bi bil tudi načrt za bodoče delo.
Skupščino, ki je bila zelo lepo obiskana, je vodil tovariš Celič. Zastopanih je bilo 21 podružnic, 5 pa se jih ni udeležilo.
Politični pregled doma, kakor tudi v svetu je zelo nazorno orisal tovariš Beguš, ki je za svoje pregledno poročilo žel tudi živahno odobravanje. V organizacijskem poročilu je tovariš predsednik dejati Uprava je imela v minulem poslovnem letu 20 rednih sej in. 3 konference. Organizacija šteje 26 podružnic in tri krajevne odbore — skupno je organiziranih okoli 6000 članov. Med letom sta bila ustanovljena KMS v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori.
Ljudska prosveta, ki .je pod okriljem KMS, ima razvite sledeče odseke:	slo-
vensko ljudsko gledališče, moški pevski zbor, godbo na pihala, mladinsko godbo na pihala, orkester, šahovski odsek in študijski krožek. Slovensko ljudsko gledališče šteje 216 članov in je priredilo 10 premier s 75 predstavami. Zadovoljivo je razvita tudi ljudska univerza, ki je napravila 17 predavanj, ki so bila zelo lepo obiskana. Telesno-vzgojno gibanje še ni doseglo pravega razvoja in to zaradi tega, ker je bil Dom telesne vzgoje vse leto zaseden.
Zelo lepi uspehi so bih doseženi v socialnem skrbstvu. Kovinarji plačujejo vsak mesec po 20 din prostovoljnega prispevka za socialne namene jeseniškega okraja. Velika večina podružnic je temu lepemu vzgledu sledila. Za okrajni socialni fond je bilo do sedaj izplačanih preko 400.000 din. Ta denar je bil razdeljen med sirote
m pogorelce.
Za obnovo je bilo napravljenih 150.000 prostovoljnih delovnih ur. Kovinarji so nakazah v Hipotekarno banko preko 2 milijona 200.000 din.
Razvila se je živahna diskusija, v kateri se je največ obravnavalo vprašanje kultumo-prosvetne in telesne vzgoje mladine.
V novi odbor so bih izvoljeni tudi kulturni delavci, ki bodo skrbeh, da se bo to vprašanje uspešno rešilo.
Sušnik Matija.
*
Gameljne. Sindikalna podružnica industrije platna v Jaršah pri Mengšu je p1^ spevala za obnovo Rašice 10.000 d h in tem pokazala, da pravilno razume nalog®; ki nam jih nalaga sedanjost. Prebiva1®1 prve požgane slovenske vasi Rašice se delavcem in nameščencem tov prisrčno zahvaljujejo za to
trne v •m1'.
razumevanj6-
Kašičaa*
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev In nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva Z2-H„ tel. št. 45-38. Odgovorna urednica: Baši« Boža. - Tiskam* »Slovenskega poročevalca«.