1-
z
l
1,
v
a,
la
if
ti
ia
i-
v
i-
r.
)-
)'
1-
;1
i-
;e
Jc
;1

i-
;a
!-
)'
.2
t-
ie
1,
i-
)-
ti
;a
P
n
*j
si
?!
li
14
časopis slovenskih delavcev
Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat
Odgovorni urednik: _________Ciril Brajer
Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 21. marca 1996 • letnik 55
Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je zaradi kršitev kolektivnih pogodb ter zaradi nepodpisa aneksa št. 2 in sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb, o katerih že leto dni potekajo pogajanja, napovedal in tudi razglasil dvanajsturno splošno opozorilno stavko 27. marca. Članice in člani sindikata so se o stavki odločali na zborih in s podpisovanjem. Za stavko se je izrekla večina organiziranega članstva, pridružujejo pa seji tudi drugi zaposleni. Naše zahteve so spoštovanje kolektivne pogodbe, kar je v demokratični družbi civilizacijska pravna norma, ter celovita in sistemska ureditev plač.
K stavki smo povabili tudi druge sindikate, organizirane v zdravstvu in socialnem varstvu, saj bi bili skupaj močnejši in verjetno še uspešnejši. Le skupna pot vodi k cilju.
Do dneva napovedane stavke bomo nadaljevali pogajanja.
Nevenka Lekše, generalna sekretarka
Groteskno »lastninjenje«
novomeškega podjetja
Pionir MKO d.d.
Pivovarn
Laško
Veseli
delničarji
stran 20
Dr. Konrad Kuštrin: Stavkali bomo do uresničitve našli zahtev!
lite izplačijejo celo
invalidnin
SKTAD BO TAMU SKUŠAL ZAGOTOVITL UM DELOVNIH MEST
Valter Nemec, direktor Sklada za razvoj, je Za normalizacijo poslovanja potrebuje Tam	Bistvo sanacije pa so kadri. Tam ne bo uspel,
na današnji seji izvršnega odbora Skei razgrnil	toliko nepovratnega denarja, kot ga je z zako-	če se bodo njegovi ljudje, zlasti razvojniki, razte-
možnosti za sanacijoTama. Politika ohranjanja	nom odobril državni zbor. Nekaj manjših pro-	pli; znajo namreč delati, imajo tudi primerne
delovnih mest je bila zgrešena, po novem bo	gramov je lahko rešljivih, treba jih je le čimprej	prostore in opremo. Sklad bo prav zaradi teh
Sklad delovna mesta zagotavljal. Gre za bistveno	privatizirati. Nekaj zelo rizičnih večjih progra-	razlogov podprl nadaljevanje dela v livarni, kjer
razliko, saj ohranjanje ni zagotavljalo delovnih	mov. bo Sklad podprl le po temeljitem premis-	ne gre le za podjetniški interes, ampak tudi za
mest, ampak le preveliko število zaposlenih, med	leku. Mercedes proizvaja 300.000 kamionov z	nacionalnega.
njimi tudi 500 zaščitenih delavcev in prav to-	izgubo, Tam torej 1000 kamionov ne more de-	Nemec se strinja s Skei, da je treba zaradi
liko invalidov. Nemec vidi možnost zagotovit-	lati z dobičkom. Podobno je z avtobusi. Rešitev	proizvodnje motorjev obnoviti stike z nemško
vele 1700 delovnih mest, kar pomeni 1300 pre-	za ta dva programa je le v povezavi z velikani	firmo KHD, ki jo je prejšnja uprava odgnala,
sežnih delavcev. Sklad nima denarja za finan-	iz tujine, ki bodo verjetno zainteresirani zlasti	Strinja se tudi s predlogom kooperativnega seciranje teh programov, zato računa na banke in	za nekatere dele ali agregate. Za specialna vo-	delovanja s Skei, saj lahko prispeva k medse-
tudi na nešpekulantski tuji kapital. Ta se je za	žila so obeti boljši, saj velikani zanje niso zain-	bojnemu zaupanju.
lokacijo že zanimal.	teresirani.	F k.
Piše: Ivo Kuljaj
V stvareh in dogodkih spoznavaj svoj lastni obraz.
Heinz G. Konsalik
tč)i m aelaj!
ZSSS ugotovi, da je pravna varnost delavcev na psu. Organizira okroglo mizo, na katero na čelu z ministrico za pravosodje povabi vse, ki so za to krivi. Poslušamo številne govorce, ki do najmanjših podrobnosti razgrinjajo posledice divjega klerolibe-ralizma. Govorijo debele tri ure. In rezultat? Konkretnega nič. Bila je vendar samo okrogla miza...
Ministrica kaže svojo zaskrbljenost. Očitno pričakuje težko mi-traljiranje. Namesto tega poči le nekaj strelov. (Ne)namemo merjenih mimo nje. Čeprav še vsa zelena v politiki, brž ugotovi, da je bil njen jutranji strah odveč. Posadi nekaj rožic, v resnici pokaže le svoj dekolte in očitno zadovoljna odide.
Kako tudi ne. Nihče ji ni pogledal v oči in ji jasno povedal, da je za tako stanje kriva država in ona osebno. In če je tako, sindikati pač ne bi smeli pristati na lamentiranje o tem, koliko so Že postorili na ministrstvu ali v posameznih državnih institucijah, temveč predvsem zahtevati jasne odgovore, kaj so naredili. Ker pa podatki prepričljivo govore o tem, da niso naredili nič, sindikalistom kvečjemu lahko ostanejo le še zahteve po odstopih. Najprej seveda odstopu ministrice.
Namesto tega v šestem nadstropju Dalmatinove 4 (večidel še vedno eni in isti ljudje) pristajajo na recidiv starih dobrih samoupravnih časov. Po načelu, da sistem ni slab, samo dograditi ga je treba in odpraviti številne pomanjkljivosti. Popolnoma enako kot v časih Marjana Orožna, ko sta bila, denimo, okrogla miza ali posvet o razlogih za premalo učinkovito samoupravno delavsko kontrolo. In so potem do neskončnosti dograjevali sistem in odpravljali napake. Dokler sistem ni šel vfranže.
Račun so seveda poravnali delavci. Zdaj plačujejo še obresti. Nova ustava ravno tako kot stara določa enakopravnost državljanov pred zakonom. V resnici je spet tako, da so tisti pri koritu bolj enakopravni. Primer: kriminalisti v novomeški Dolenjki odkrijejo milijonske kraje. Zoper direktorje spišejo ovadbe in jih pošljejo na tožilstvo. Na drugi strani ti direktorji vržejo na cesto poslo-vodkinjo, ki ne pristane na njihovo raboto. In rezultat? Medtem ko se ovadbe lepo hladijo na tožilstvu, ko so direktorji po zakonu »olastninili« podjetje, je delavka že tri leta brez vsakih dohodkov na cesti. Sindikalisti vmes na okroglih mizah poslušajo pravljice o pravnoporodnih krčih nove »demokracije«.
Medtem člani njihovih sindikatov na svoji koži občutijo vse blagodati novega »demokratičnega« sistema. Skladno z novo enakopravnostjo pred zakonom, ki je ena od osnovnih prvin nove »demokracije«, delavka toži Dolenjko, ker so jo njeni direktorji nezakonito vrgli na cesto. Kljub temu, da je spor na prvi stopnji že dvakrat dobila, je še vedno na cesti. Zataknilo se je na višjem delovnem in socialnem sodišču. Ko bo to, recimo po kakšnih štirih ali petih letih, razsodilo, se utegne zatakniti (novost!) še na vrhovnem sodišču. Ves ta čas mora delavka, ker pač ni bila v sindikatu, sama plačevati stroške odvetnika. Porabila je že vse prihranke in ostaja brez prebite pare. Druga stran se kajpak toži na račun podjetja. Res, lepa enakopravnost! Oblast je za deklarativnim leporečjem ustave o enakopravnosti državljanov pred zakonom v resnici skozi odvetniške tarife in sodne stroške uzakonila sistem neenakopravnosti. Vpoplavi ustavnih sporov ni bilo sindikata, ki bi o tem sprožil spor pred najvišjo sodno instanco v državi.
Sindikalisti razglabljajo o številnih primerih in podrobnostih te tragikomedije. Zraven pa ne spregledajo, da imajo opraviti Zgolj s posledico divjega kleroliberalizma, katerega glavni moto je: Mol(č)i in delaj! Ce boš pisnil, si na cesti, kjer ti živ bog ne bo mogel pomagati, niti sindikat.
Preprosto ne morem verjeti, da gre za porodne krče nove »demokracije«. Nasprotno, vse več dokazov je, da gre za načrtno in sistematično subverzijo aktualne oblasti. Ta oblast torej ne deluje samo proti delavcem, temveč tudi proti sami državi, kije zgolj priročno sredstvo za zagotovitev njenih dolgoročnih pritlehnih oblastniških ciljev. To pa je točka, kjer se neha njena temeljna legitimnost in avtoriteta, kar bi resne sindikate nujno moralo voditi v primerno artikulacijo besa ponižanih, razžaljenih in pavperiziranih.
V resnici se zdi, da je vodilna garnitura ZSSS povsem zadovoljna z drobtinami in vlogo partnerja, ki ji ga pri tej raboti priznava oblast. Ne glede na njeno jasno spoznanje, da je lakmus za demokracijo prav zaščita najšibkejših. Ministrica, ki je s sindikalne okrogle mize odnesla celo kožo in celo nedotaknjeni dekolte, takšno trditev najbolj zgovorno potrjuje. To pa seveda ni več problem oblasti niti sindikatov, temveč predvsem problem brezpravnega sindikalnega članstva, ki vse to plačuje.
......
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetj a ali ustanove:..............................
Naslov:....................................................
Podpis naročnika:
»Diktatura« nam je dala, »demokracija« bo vzela!
Vsake toliko časa sedanji oblastniki potegnejo »iz naftalina« predlog grozečega zakona o davkih na premoženje. Sedaj so to izrabili pod krinko, da bodo s temi davki »razbremenili« živo delo. Ja, gospodje, zakaj niste pošteni do svojih volivcev in nam ne poveste v obraz, da živo delo črkuje na vseh koncih in krajih! Vi pa bi radi imeli gosposko državo, ki bi rada, da bi vsi državljani crknili, razen tistih, ki ste pri koritu. Ker pa je »živo delo« že obrano »do kosti«, bi radi obrali državljane še tistih dobrin, do katerih so prišli v prejšnjem »sicer zločinskem režimu«, ki pa je državljanom omogočil, da so plačali državi davke in še nekaj prihranili. Toda prikrajšani so bili za »demokracijo«. Sedanja »demokracija« pa tudi nekaj stane, in da ne bi crknila, je potrebno obrati do kosti vse, ki so s poštenim in trdim delom nekaj ustvarili, kajti lopovi so svoje varno spravili na tuje. Skratka tistim, ki imajo kaj pokazati. Pri tem pa oblast kaj malo briga, kje bodo ti državljani nastrgali tolarčke za nenasitno državo, ki ni le nenasitna, ampak tudi razsipna in zapravljiva. Tako z davki osiromašeni bodo državljani lahek plen za tujce, željne slovenskih nepremičnin. To samo potrjuje dejstvo, da ta država skrbi le zase in ne za državljane. Mogoče pa strankam primanjkuje denarja za drage predvolilne kampanje, poslancem za nezaslužene plače in, za navadnega državljana, sanjske odpravnine.
Skratka, sedanja slovenska država ima enake apetite kot fašistična Italija z davki na premoženje. Kerni bilo dela, davkov niso imeli s čim plačati. Cene nepremičnin so padale, kmetije propadale, itd.
Gospodje iz vlade, kaj ste pa naredili, da bi državo pocenili? Kaj ste naredili, da bi polovili lopove, ki so lepe kupčke skupnega premoženja odnesli v tujino ? Nič! Kaj so naredile neskončno brezplodne parlamentarne preiskovalne komisije, ki goltajo denar davkoplačevalcev? Kaj ste naredili, da bi razne upravne postopke poenostavili. In nekatere, povsem nepotrebne odpravili ? Nič! Ta večglavi zmaj, ki mu pravimo birokracija, je neuničljiv. Če bo šlo tako naprej, bomo morali pisati prošnje še za povsem vsakdanje biološke potrebe. Samo ne vem, ali bomo dočakali milost
bimkrata, da lahko to opravimo, ali bomo prej crknili.
Kaj lahko napravimo v tem trenutku? Nič! Toda konec leta so volitve. Takrat pa lahko tej čmo-liberalni navezi pokažemo vrata. Morda se bodo v opoziciji, ali še tam ne, njihove glave ohladile. Kajti očitno je, da jim je oblast udarila v glavo. Torej, slovenski volivec, premisli, prej ko si boš na vrat nataknil zanko. Kajti zategnili jo bomo morda tisti, ki jim bo zaupal!
Ivo Leban, Ozeljan
Pisno poslansko vprašanje o državni meji na obrežju Mure v Hotizi
Sprašujem vlado Republike Slovenije, zlasti pa g. Zorana Thalerja, ministra za zunanje zadeve, in g. Andreja Štera, ministra za notranje zadeve, ali je reka Mura meja med Slovenijo in Hrvaško ali ne, oziroma kaj pomeni dejstvo, da je potek meje po Muri na območju med Hotizo in Kapco vrisan v topografski karti beograjskega Geografskega inštituta leta 1948na osnovi geografske karte iz leta 1930, ki jo je uporabljala nekdanja JLA na območju bivše SFRJ?
Sprašujem tudi, kdo je naložil slovenski policiji, da se je leta 1993 umaknila z obrežja Mure v notranjost države na mejo hrvaške katastrske občine Martin na Muri, ki sega na našo stran Mure in se na dveh mestih dotika krajev Hotiza in Kapca ter magistralne ceste med Lendavo in Mursko Soboto?
Še zlasti pa sprašujem predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, zakaj ne odgovoti županu in občinskemu svetu v Lendavi, kako bo z režimom na meji med Slovenijo in Hrvaško v zaselku Hotiza in zakaj hrvaški policisti na nesporno suverenem slovenskem ozemlju kontrolirajo slovenske državljane? Ali to pomeni, da g. Drnovšek dejansko želi konfederacijo s Hrvaško, kar kažejo njegova odstopanja slovenskega suverenega ozemlja Hrvaški tudi v Piranskem zalivu, v Sečovljah, v štirih zaselkih ob Dragonji, v Štrigovi, Razkrižju, Trdinovem vrhu ter drugje ?
Rafael Kužnik
Plače in volilno leto
Zakonu o najnižji in najvišji plači Miloša Pavlice se izteka »rok trajanja«, tako kot vsakemu užitnemu izdelku, zato socialni partnerji iščejo nov način urejanja plač. Vsak drugačen način urejanja plač pa nujno pomeni, da bo nekdo prizadet, če bo kdo drugi pridobil. V demokraciji pa ustvarimo in delimo manj, kot smo v socializmu, s tem da so popravljena razmerja med najnižjo in najvišjo plačo. Zaenkrat nam tržno gospodarstvo prinaša samo peščico
novih kapitalistov in zelo dobro plačanih delovnih mest. Velika večina mora biti zadovoljna s službo, ki jo ima, in s plačo, kakršno jim »oni pri koritu« odmerijo. Ker deluje tudi trg delovne sile (na zaposlitev čaka 125.000 brezposelnih), se slabo plačani morajo sprijazniti tudi z zamiki izplačil, ki so včasih tudi nekajmesečni. Dobro plačani strokovnjaki, ki rešujejo gospodarstvo predvsem z odpuščanji »odvečne delovni sile« in tako skrbijo za splošno družbeno blaginjo v (kateri?) prihodnosti, menijo, da zaslužijo veliko več, kot dobijo, zato najbrž ne preseneča podatek urada za gospodarsko kriminaliteto, da so najpogostejša kazniva dejanja, na podlagi katerih podajajo kazenske ovadbe: zlorabe položaja, zlorabe pooblastil, sklenitve šktidljivih pogodb, ponarejanje in uničevanje poslovnih listin, ter da so med najbolj značilnimi oblikami oškodovanj družbene lastnine ustanavljanje by pass podjetij, povzročitev stečaja, preveč ugodna posojila in prenizke najemnine.
Čeprav imamo(jo) ob Združenju Ma-nager še Združenje delodjalcev in čeprav so člani obeh združenj direktorji, v pogajanjih o socialnem sporazumu sodelujejo »delodajalci«, ki za razlik) od sindikatov menijo, da dogovora o merilih za individualne pogodbe menedžerjev ne potrebujemo, z obrazložitvijo, da lastniki na nadzornih odborih odločajo, ktlik) je kakšen menedžer pomemben za podjetje, ktliko in kak) je naredil ali ni naredil za podjetje in kilikšno plačo si je temu ustrezno zaslužil. Nič ne povedo, da po naključju v nadzornih odborih, honorarno, sedijo strokovnjaki, ki so po naključju direktorji v drugih podjetjih, v katerih prav tak) imajo nadzorne odbore sestavljene iz istega kroga ljudi. Za začimbo je v nadzornem odboru tudi kak neodvisen stroktvnjak, viso-ktšolski profesor, teoretik
Ker je v parlamentu bolj malo dela-vskt usmerjenih poslancev, samo volilno leto lahki prepreči namen »delodajalcev«, da ukinejo zgornjo omejitev plač. Volilno leto lahko pomaga tudi pri uresničitvi sindikalne zahteve za dvig minimalne plače na 55.000 tolarjev bruto, čemur »delodajalci« nasprotujejo.
Kaj pa bo z minimalno plačo in s plačami nasploh v povolilnem obdobju ? Se bo kaka stranka upala predlagati razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1:3, kit to ena že predlaga za pokojnine?
Jože Vuk, Polanškova 2, Ljubljana
Proti novodobnim vandalom
Spoštovanig. urednik in vaši sodelavci!
Pošiljamo vam naš skromen, iskren protest zoper odstranjevanje spomenikov NOB v Ljubljani in drugod.
Zavedamo se, da bi bilo taki početje le začetek širše grobe, nizkotne in za
Zgodovina...
...je veda, ki nas z matematično natančnostjo uči, kaj naj bi se točno nekoč in točno nekje ali pa tudi približno malo bolj desno od tam zelo lahko ali pa tudi ne zgodilo ali se kakor k>li posrečilo ali ponesrečilo in tako dalje. S to vedo se bolj ali manj nehote zelo resno ukvarja zelo velik) število slovenskih znanstvenikiv, ki so zadnje čase prišli do nekaterih zelo pozitivnih in niti ne preveč takih ugotovitev. Na nedavnem simpoziju, organiziranem v Hotelu Grand na Možjanci, ki mu je z velikim zanimanjem sledil ves svet in še tri vasi za njim, so objavili najnovejše izsledke iz zgodovine Slovencev, ki na osnovi teh ugotovitev niso ne Slovenci in ne Slovani, ampak Indijanci, ki so iz Amerike v naše kraje pripotovali na begu pred ameriškimi kavboji. In da bi zabrisali svoje indijansko poreklo, so se hitro in neopazno preimenovali v Venete, potem pa prav tako neopazno izginili. Po prvi svetovni vojni pa so se nenadoma in zelo nesramno ponovno pojavili na tem pomembnem prostoru in pobrali Italijanom, Avstrijcem, Vatikancem in celo Madžarom in drugim takim revežem ogromno strateško pomembnega prostora. Seveda so svojim bodočim sosedom s tem storili zelo veliko krivico, ki so jo po drugi svetovni vojni še povečali s svojo širitvijo po vsem svetu, celo doArgentine in Avstralije, da o Novi Gvineji niti ne govorimo.
»Potem pa je prišla pomlad, in Slovenci smo sklenili, da bomo nemudoma popravili vse krivice, ki smo jih v dosedanji naši napadalni zgodovini zagrešili nad nič hudega slutečimi sosednimi narodi,« je dejal v uvodnem govoru Dr. Janez Novšek, predsednik vlade RS, in nadaljeval:
»Dejal sem, da bomo nemudoma popravili vse krivice, storjene našim sosedom. In to mislim zelo resno, saj je to za nas strateško-taktično-usodnega pomena: če nam bo to uspelo, bomo ubili najmanj dve muhi na mah! Vendar o tem nekoliko kasneje. Najprej moram ostro kritizirati večino naših zgodovinarjev, ki si tako malo in skoraj nič ne prizadevajo razkriti veliko nasilje in grabežljivost naših prednikov, ki so tujcem in sosedom povzročili toliko gorja in jim pobrali za celo Slovenijo ozemlja, ki ga tvorijo gozdovi, polja, gore, morje, reke, jezera, vinske gorice, mesta, vasi, tovarne in modro nebo nad vsem tem. Zelo pa moram pohvaliti EDINEGA SLOVENSKEGA ZGODOVINARJA, ŽIVEČEGA V LJUBLJANI, TITOVA 123, GOSPODA PAOLA G. PAROV ELA, ki resnično razume vse te probleme in se zavzema za konkretne rešitve in ki v časopisu DELO že nekaj časa objavlja podlistek s tako tehtno in objektivno vsebino, a bi ga vsi Slovenci morali znati na pamet! To bi celo moral biti pogoj za dodelitev slovenskega državljanstva.«
Takoje govoril dr. Janez Novšek in prisotni so mu ploskali štiri minute in dvajset sekund. Kratek premor, kije pri tem nastal, so temeljito izkoristili vsi mnogoštevilni borci za vstop Slovenije v Evropo in vsi prav tako številni borci za čimbolj krivično denacionalizacijo. Vsi so hvalili gospoda
Paola G. Pamvela kot edinega slovenskega zgodovinarja, ki resnično zna zgodovino, kakor seje zgodila, popolnoma na pamet in jo zna tudi zagovarjati in pojasnjevati. Vsi drugi zgodovinarji pa o tem molčijo, kot da ne bi imeli pojma o tem šolskem predmetu.
Končno pa je tudi gospod dr. Janez Novšek spet prišel do besede in nadaljeval:
»Omenil sem dve muhi na mah. S tem sem mislil tole:
-	prva muha: popravljene bi bili zgodovinske krivice, ki smo jih storili sosedom in tujcem,
-	druga muha: ustvarili bi si pogoje za pohod v Evropo. Namreč: tisti, 'ki na tem že nekaj časa delamo - moja vlada in tudi predhodna vlada pod vodstvom sv. Peterleta - smo si izmislili zgodovinsko finto. Slovenija bo na svojem pohodu v Evropo ohranila popolnoma nedotaknjene vse tiste dele ozemlja, ki ležijo natančno na tanki črti meje med Slovenijo in sosednimi državami, ravno, tako pa tudi ves prostor na tanki meji med posameznimi deli Slovenije, ki jih bomo na osnovi popravljanja zgodovinskih krivic podarili Vatikanu, pa tudi avstrijskim, nemškim, madžarskim grofom, groficam, baronom, baronicam, če pa bo le mogoče, bomo pa našli tudi kakega njihovega služabnika ali kuharico, ki bi bila
gorice in podobno. Fmta je torej v lem, da so to vsi samo Evropejci in da bomo s podarjanjem posameznih koščkov in kosov (pa ne ptic s tem imenom!) Slovenije popolnoma neopazna in brez večjih problemovpmdrli v Evropo. Tukaj nam seveda preti velika nevarnost, kije v tem, da nas velikodušni tujci, ki so nam vedno pripravljeni pomagati pri reševanju naših težav, lahko pogruntajo in užaljeni zaradi prevare ne vzamejo ponujenih gozdov in drugih lepot Slovenije. Ta nevarnost je tako velika, posledice pa bi bile tako katastrofalne, da smo bili pred dnevi prisiljeni sprejeti moratorij, ki naj bi jih prepričal, da jim z naše strani ne preti nobena nevarnost, še najmanj pa ta, da bi morali vzeti sekire v roke in sekati v svojih gozdovih, ki so zdaj po krivici naši in se morajo naši ljudje v njih mučiti v nečloveških naporih drvarskega dela.«
Takoje govoril dr. Janez Novšek in potem so mu ploskali še sedem minut in sedem sekund. Potem so pa nehali.
Tud‘jaz-	Brane Praprotnik
P.S.: Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so na simpoziju zgodovinarjev na Možjanci vsi prisotni, posebno pa sv. Peter-le, toplo pozdravili zgodovinsko odločitev, da minister za kulturo postane dr. Janez Dular, ki sicer ni slovenskega, ampak vandalskega rodu, kar pa nikogar niti malo ne moti, tudi njegovega šefa dr. Janeza Novška ne. Ker je novi minister nemudoma izjavil, da ga ne bi nič motilo, če bi Kidričev spomenik in druge spomenike in cerkve takoj odstranili, se nam v kratkem obeta velik kulturni napredek, dostojen našega zgodovinskega pohoda v Evropo.
(Ni čudno, da se nas nekoliko bojijo...)
večino slovenskega naroda žaljive razji)' ralne »podjetnosti« nekaterih sil posameznikov. To borci, bivši aktivi' sti in svojci razumemo kot grobo vnašanje sovraštva med Slovence in je skregano z vsako logiko sprave.
Vljudno vas prosimo, če ob priliki ri v okviru vaših možnosti ta naš prod' sini zapis objavite v vašem časopisu.
S spoštovanjem in iskrenimi pozdravi!
Svetu mestne občine Ljubljana
Vaša namera in predlogi nekaterih svetnikov desničarskih strank za odstranitev spomenika Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču v Ljubljani niso 1 ničemer utemeljeni, ampak izrazit)1 politični, s čimer nekateri izražajo sovraštvo do vsega, kar je bilo ustvarjeno z narodnoosvobodilnim bojem-Zato je to tudi v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in pridobitvami slovenskega naroda v osvobodilnem boju, jt skrajno nizkoten in edinstven prime* v sodobni Evropi.
Naša brigada, v kateri se je štiri letu borilo prek3.000bork in borcev, je imela do znane osamosvojitve domicil v občini Ljubljana Center, kar smo do porabe lega akta oboji globoko spoštovali.
Ko smo 4. maja v bojih s sovražnikom osvobodili Kočevje, smo pred prihodom v Ljubljano zvedeli, da nastaja prva slovenska vlada, ki je 5. maja 1945 prisegla slovenskemu narodu v Ajdovščini, njen prvi predsednik pa je postal Boris Kidrič-
Znano je, da je vsa naša brigadi) sodelovala v hudih bojih za osvoboditev Ljubljane in imela na pragu svobode največ žrtev na Orlah. Domala vsa Ljubljana je nas borce Gubčeve in drugih partizanskih enot 9. maja 1945prisrčno pozdravila, ko smo korakali po Ljubljani, kot osvoboditelje. Tedaj so prebivalci Ljubljane in širše okolice skupaj z borci vihamo pozdravili prihod prve slovenske vlade v Ljubljano, ki sta jo vodila predsednik Boris Kidrič in Edvard Kardelj-
Zato tudi mi odločno protestiramo zoper taka vandalska početja nekaterih političnih strank in posameznikov, ki hočejo nasilno prikrajšati že znana zgodovinska dejstva po svoje in ki zanikajo boj in žrtve za svobodo Slovenije. Prepričani smo, da so spomeniki našegU naroda; zato nima prav nihče moralne in oblastniške pravice posegati za njihovo odstranjevanje in s tem ponižati tudi ugledne umetnike, ki so ustvarili spomenike-
Za skupnost borcev 4. SNOUB Matija Gubec Ivan Baj
Delegacija ZZB NOV RS na obisku pni Liberalni demokraciji Slovenije
Delegacija ZZB NOV Republike Slovenije, ki jo je vodil Ivan Dolničar. v njej pasta bila še Bojan Škrk in Tota Poljšak, je 11. marca obiskala Liberalno demokracijo Slovenije.
V razgovoru, v katerem so iz LD-> sodelovali Igor Bavčar, Vika Potočnik in Dimitrij Rupel, so predstavniki ZZB NOV izpostavili nekatera vprašanja, k) jih bo v kratkem obravnaval Državni zbor RS, pa tudi vprašanja, ki zadevaj)) zadnje iniciative nekaterih italijanskih krogov. LDS je sogovornike seznanile s svojimi stališči glede zakonskih besedil o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja in popravi krivic, ter ugotovila da v njih ni razlik s stališči ZZB N0<-Glede zadnjega postopanja nekaterih italijanskih krogov pa sta obe delegaciji ugotovili, da gre očitno za ne sanU> resne poskuse blatenja slovenskega odpora proti fašizmu, pač pa tudi & iskanje opravičil za neopravičljivo italijansko zaviranje slovenskega vstopanja v evropsko združevanje.
Služba za stike z javnostjo LD->
hjava
Z ogorčenjem in obžalovanjem sm<[ ugotovili, da se je v dvorani, v kateh je 13. 3. 1996 potekala volilno programska konferenca Združene list1 socialnih demokratov Ljubljane, medtem sešla skrajna politična desnica, znana pod imenom SDSS, in se šlajavm1 tribuno o ljubljanskih spomenikih. TA njimi sicer ni ostalo nič, kar bi naj. motilo pri našem delu, zato vsem, » jih je njihovo razgrajanje razburila sporočamo, da bo tako tudi v bodoče-
In vendar smo ogorčeni, ker se >) danes sredi Ljubljane oglašajo Ijudj1 z enakimi argumenti, kot so jih biu prisiljeni z enakim ogorčenjem štiri le111, poslušati Ljubljančanke in Ljubljančani najprej iz ust italijanskih in nato « nemških okupatorjev, in iz ust tistih, ki so okupatorjem prisegli zvestobo-
Naše ogorčenje je toliko večje, riso bili na tej javni tribuni dobesedni1 ponovljeni vsi tisti »argumenti«, ki s)! jih le nekaj dni prej Sloveniji naslovih stari in novi italijanski fašisti, ki P)’ petinpetdesetih letih ponovno steguje])1 kremplje po naši zemlji, zahtevajo sojen]1 borcem za osvoboditev Primorske m razglašajo narodnoosvobodilno borbo za totalitarno revolucijo, da bi razv«-. dnotili vse temelje, na katerih sloni samostojna in suverene Republika Slovenija. Naše obžalovanje pač velja tistim, ki po vsem tem še vedno misij]0' da je popolna uglašenost med italijah-. skimi fašisti in ljubljanskimi SDSS-ovC1 zgolj slučajna.	Uv Kreft,
predsednik MK ZLLjubljano
—--------- Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja CZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, U32-67l-92,^faks 3|M^
slovenskih	tj, Borjs RUge|j (Na tržnem prepihu)’, Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitni (Kultura, šolstvo),PBora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-
delavcev 255 . Marketing: 321-255,133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira VidečniK
Modeli industrijskih odnosov
STRATEGIJE IN POLITIKE SINDIKATOV
Na usodo sindikatov zelo močno in v določenih kontekstih tudi odločilno vplivajo sindikalne strate-8*je. Izbira sindikalne strategije ni nikoli rezultat arbitrarne odločitve vodstva sindikatov, saj je odvi-sna od mnogih dejavnikov ter percepcij in interpretacij teh dejavnikov pri članstvu in vodstvu sindikatov. Prav te percepcije in interpretacije, njihove medsebojne interakcije, iz katerih se na koncu ladi izpeljejo sindikalne strategije in politike, pa so odvisne predvsem od notranjih procesov moči v sindikalni organizaciji.
Sindikat je po svoji formalnoorganizacijski strukturi in tudi zaradi poudarjene odvisnosti od podpore skupin, kijih predstavlja, ter prostovoljnega včlanjevanja dokaj podoben politični stranki. Kljub tej formalni podobnosti sta politična stranka in sindikat bistveno različni organizaciji, saj ju opre-'kljujejo kakovostno različni cilji ali vsaj kakovostno različni poudarki znotraj podobnih, skupnih e*ljev njihovega delovanja. Za razliko od političnih strank so sindikati organizacije, ki so primarno Usmerjene na ekonomske cilje ali le-te vsaj močno poudarjajo. V tem pomenu lahko rečemo, da so sindikati (predvsem) organizacije ekonomskih interesov. Zaradi te razlike je upravičena poenostavitev (v analitične namene), ki ključne značilnosti sindikalne moči izpeljuje na podlagi primerjav z drugimi °rganizacijami ekonomskih interesov v moderni industrijski družbi.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Interesi
Primarna organizacija ekonomskega interesa v Moderni industrijski družbi, s katero je sindikat zgo-dovinsko in logično najbolj povezan, je podjetje. Podjetje je organizacija, določena s profitabilnimi cilji. Obrazec delovanja, ki ga ti cilji usmerjajo, je ciljno-racional-n', instrumentalno-monološki: podjetje se vključuje v menjalna razmerja s perspektive pričakovanih stroškov m dobičkov. Lahko rečemo, da je podjetje organi-Sacija čistega ekonomskega interesa. Sindikat je organizacija interesov, ki so le v eni od svojih raz-s®žnosti čisto ekonomski. Brez upoštevanja teh interesov sindikat sicer ni mogoč, izključno omejevanje na te interese pa ga tudi onemogoča.
Ko sindikati skušajo doseči “ustrezno ceno” ozi-r°ma ustrezno denarno nadomestilo za delovne vložke zaposlenih, kijih zastopajo, so v polju ciljno-racio-nalnega, instrumentalno-monološkega diskurza. Ker teražajo kvantitativne zahteve (plače in delovni čas), m se nanašajo na pogoje tržne menjave med delavci m delodajalci, govorijo v jeziku, ki ga delodajalci razumejo.Tovrstne zahteve so kalkulabilne in omogočajo številne gradacije, na podlagi katerih je mogoče doseči kompromis ter, kar je najpomembnejše, avtoritete menedžmenta ne ogrožajo, ob določenih koncesijah Pa tudi utrjujejo avtoriteto sindikalnih predstavnikov.
Težave z interesi delojemalcev, ki se lahko izražajo ^ kvantitativnih zahtevah, so številne. Ključni problem izhaja iz narave delovne sile oziroma njenega kvazi blagovnega značaja. Ker je ponudnik delovne sile fizično neločljiv od predmeta svoje prodaje, je sam izpostavljen kvantifikacijam, ki preprosto ne morejo “predelati” in nadomestiti kakovostnih zahtev. Ko se ponudnik delovne sile prelevi v (vlogo) delala, je zainteresiran tudi za delovne razmere in kakovost delovnega življenja, ki neposredno in posredno vplivajo na druge razsežnosti njegovega življenja. S temi interesi presega polje instrumentalne racionalnosti. Lahko tečemo, daje za delojemalce značilen nekakšen “pretežek” interesov, ki ga ni mogoče denarno kvantifi-c>rati: ob varni zaposlitvi in dobrih delovnih razme-rah so še posebej interes za zdravje, prosti čas ali zadovoljstvo z delom tisti interesi, ki preprosto prese-8ajo logiko denarne kalkulacije. Denar ni samoume-vm skupni imenovalec tega širokega spektra intere-s°v. Artikulacija in uveljavljanje takih interesov sta Zunaj logike čistih ekonomskih kalkulacij; sta inte-tekcija, ki omogoča oblikovanje kakovostnih zahtev; utemeljena sta na dialoškem obrazcu delovanja.
. Težava čisto ekonomskih (ekonomističnih) sindikalnih mteresov je tudi kontekstualne narave. Uspešno uvelja-v'janje interesov, ki se izražajo v obliki kvantitativnih ■tedtev, je verjetno v razmerah gospodarske konjunktu-te. ko račun kapitala lahko prenese rast plač. Ob rece-SlJ> je taka rast zunaj racionalne podjetniške kalkulacije, tej ogroža temeljne cilje podjetja, namreč profitabilnost, k> je prednostna naloga vsake organizacije čistega eko-Uomskega interesa. V takšnih razmerah so koncesije kvantitativnim sindikalnim zahtevam malo verjetne, kar teveda sindikatom, ki tudi v spremenjenih okoliščinah lzpostavljajo tovrstne zahteve, manjša avtoriteto in ve-tedostojnost. Zato sindikati v obdobjih recesij, ne da bi te odpovedali kvantitativnim zahtevam, tudi bolj poudarjajo kakovostne zahteve ter iščejo tudi druga “nadomestila” za čisto ekonomistično integracijo članstva.
Procesi moči
Elementarna predpostavka obstoja vsake organizacije
bo negativnih sankcij, lahko rečemo, da (tudi) večjim razlikam v distribuciji moči ustreza večja verjetnost uporabe negativnih sankcij. V znotrajorganizacijskih in medorganizacijskih razmerjih, ki jih označuje prevladujoča uporaba negativnih sankcij, negativne sankcije niso le izraz monopolizacije resursov v rokah ene strani (skupine ali organizacije), temveč so tudi način reprodukcije tega razmerja oziroma strukture moči. Čim pomembnejši je resurs za “odvisnika”, toliko višja je tudi intenziteta (mogoče) negativne sankcije.
Ugotovitev o pozitivni korelaciji (stopnje) monopoliziranja resursov in (stopnje) uporabe negativnih sankcij sugerira tezo, po kateri bolj izenačenim strukturam moči bolj ustreza pozitivno sankcioniranje socialnih norm. V terminih koncepta monopoliziranja resursov imajo lahko bolj izenačene strukture moči dve temeljni različici. V prvi močnejša stran sicer skuša monopolizirati vire, zaradi podedovanih razmerij in kontekstualnih dejavnikov pa stopnja te monopolizacije ne zadostuje. V drugi različici močnejša stran dosega visoko stopnjo monopolizacije resursov, deprivirana stran pa se na to monopolizacije odziva z defenzivno “protimonopolizacijo” resursov, ki so pomembni za močnejšo stran. V obeh primerih je uporaba negativnih sankcij neracionalna izbira, saj ne more zagotoviti regulativnosti socialnih norm. V prvem primeru je namreč negativni sankcijski potencial močnejše strani preprosto prenizek. V drugem primeru je sicer
V primerjavi s to sankcijo so sankcije, ki jih lahko uporabi posamezni delavec proti delodajalcu, na primer zamujanja, izostanki ali pa drobne prevare, ki so osredotočene na omejevanje delovnega vložka, nepomembne; življenjskega interesa delodajalca te sankcije ne morejo prizadeti.
V primerjavi z vodstvom podjetja vodstvo sindikatov sploh ne razpolaga z negativnimi sankcijami, s katerimi bi zagotavljalo podjetniško disciplino svojega članstva. Nobena skupina znotraj sindikatov dejansko ne razpolaga z odločilnimi resursi, na katerih bi temeljilo negativno sankcioniranje “ostanka” organizacije. Rečemo celo lahko, daje v terminih negativnih sankcij znotraj sindikatov na boljšem članstvo, saj na primer z izstopi iz organizacije lahko močno prizadene vodstvo.
Podjetje in sindikat torej označujeta dva tipa (ali vsaj značilni poudarki na dveh različnih tipih) moči. Podjetje je utemeljeno na moči, ki se v osnovi reproducira s pomočjo negativnih sankcij. Utemeljitev sindikata na taki moči ni mogoča. Sindikat je namreč organizacija, v kateri odsotnost monopoliziranja virov s-strani ožjih skupin onemogoča negativno indukcijo moči. Zato so v sindikatih le pozitivne sankcije elementarna predpostavka delovanja organizacije. Pozitivne sankcije so spodbude, nagrade, koristi, kijih člani organizacije imajo in jih lahko pričakujejo od (spoštovanja norm) svoje organizacije. Spodbude, nagrade, koristi “zadevajo” ob protislovno naravo interesov sindikaliziranih delavcev: so lahko zelo ekonomistične, lahko pa imajo poudatjeno kakovostno, tudi širšo socialno, politično in etično razsežnost. Pozitivno sankcioniranje je proces iskanja, permanentnega redefiniranja spodbud; je (le) ena od razsežnosti širšega procesa pozitivne indukcije moči, kije lahko utemeljen le na dialoškem obrazcu socialnega delovanja. Da bi definiralo optimalne spodbude, ki lahko vežejo članstvo z organizacijo, mora vodstvo organizacije kazati interes za interese članstva. Da bi se sploh ohranil kot organizacija, mora sindikat zagotavljati mehanizme za ugotavljanje, usklajevanje ter uveljavljanje teh interesov. V tem pomenu je sindikat organizacija, kije nadpovprečno odvisna od notranje demokratizacije.
Kaznovalna moč sindikata je množičnost
Znotrajorganizacijska sindikalna moč, je v zunajor-ganizacijskem razmerju (do delodajalcev) izrazito
zadosten, sooča pa se z nevarnostjo sprožanja obrambni h negativnih sankcij deprivirane strani. Zato so organizacijska in medorganizacijska razmerja, ki jih označujejo bolj poliarhične strukture moči, tudi bolj nagnjena k pozitivnemu sankcioniranju svojih socialnih norm. Poliarhične organizacije (in koalicije po moči izenačenih organizacij) so preprosto “obsojene” na pozitivno sankcioniranje delovanja svojih članov. Če za negativno sankcioniranje depriviranih članov lahko rečemo, da je v funkciji ohranjanja monopo-
negativno inducirana moč. Notranja pozitivna indukcija moči je namreč oblika tendenčne monopolizacije delovne sile, vira, ki je nedvoumno bistven za delodajalce. S pomočjo združevanja v sindikat kot organizacijo, ki primarno nadzoruje pogoje prodaje in porabe delovne sile, nabirajo delojemalci negativni sankcijski potencial, ki ga lahko s pomočjo svoje organizacije tudi “prevedejo” v negativno sankcijo. Taka sankcija, ki lahko prizadene življenjske interese delodajalcev,
Dr. MIROSLAV STANOJEVIČ je napisal študijo, ki jo bodo gotovo Z zanimanjem prebirali tako delodajalci, stebri državne oblasti, kot tudi delojemalci.
IVAN SVETLIK jo je pospremil takole: »Besedilo prinaša sistematični pregled problematike industrijskih odnosov in je v tem pogledu prav gotovo prvo delo te vrste pri nas. Glede na novi kontekst družbene in ekonomske ureditve ima splošno informativno vrednost, neposredno vpletenim stranem pa daje tudi povsem uporabna izhodišča za regulacijo industrijskih odnosov v slovenskem prostoru...
Izvirna je avtorjeva interpretacija samoupravljanja kot najvišje stopnje industrijskih odnosov. Pri tem se oddalji od avtorjev, ki so samoupravljanje interpretirali bodisi kot politično in ideološko prevaro bodisi kot obliko, ki se ne more razviti zaradi ureditve, ki je temeljila na institucijah realsocializma.
To je po molku o samoupravljanju, ki je sledil spremembi sistema, prva razprava, ki ta pojem zelo realno umesti in ga na neki način postavi v okvir zgodovinske neponovljivosti...
Študiji lahko brez oklevanja pripišemo ne le splošno izobraževalno, ampak tudi regulativno oziroma razvojno vrednost.
POLEG ŠTUDENTOV BI JO MORALI BRATI PREDSTAVNIKI SINDIKATOV, DELAVSKI ZAUPNIKI, MENEDŽERJI IN VSI, KI SE S TEMI VPRAŠANJI UKVARJAJO NA NACIONALNI RAVNI!«
Knjigi, ki bo izšla pri naši založbi, bo v popotnico tudi Delavska enotnost v nadaljevanjih objavila nekaj zanimivih odlomkov.
jestavka. Njen izvajalski vrh so delavci.To je najvidnejša in najbolj razpoznavna metoda sindikalnega delovanja: monopolizacija delovne sile - vira, od katerega je odvisen delodajalec, ter mobiliziranje negativnega sankcijskega potenciala, ki se lahko aplicira v obliki stavke. Manj vidna predpostavka te metode je znotrajorganizacijska pozitivna indukcija moči: delavci, ki so pripravljeni na izvajanje zunanje negativne sankcije, so delavci, ki so predhodno znotrajorganizacijsko pozitivno sankcionirani. Z jasno določenimi skupnimi interesi in koristmi, ki so tem interesom primerni, se vključujejo v izvajanje zunanje negativne sankcije (negativna indukcija), če konsenzualno (demokracija) sklenejo, da bo kolektivno negativno sankcioniranje delodajalcev promoviralo njihove skupne interese in koristi.
Po logiki monopolizacije bi lahko sklepali, da je učinkovitost stavke premo sorazmerna stopnji sindikalne monopolizacije delovnih resursov: čim večje je število sindikaliziranih delavcev, tem večji del delovnih resursov nadzoruje sindikat, s tem pa je tudi njegov sankcijski potencial večji! Te povezave sugerirajo, da je uspešnost sindikatov premo sorazmerna rasti sindikalnega članstva; daje število članov oziroma stopnja sindikaliziranosti najzanesljivejši pokazatelj učinkovitosti in moči sindikatov.
Moč in uspešnost sindikatov, ki se v končni instanci manifestirata in preverjata z učinkovitostjo stavke, pa je le v določeni meri v pozitivni korelaciji z rastjo števila članov. Večanje članstva namreč povzroča tudi večjo heterogenost interesnih pozicij znotraj sindikata, kar otežuje interesno homogeni-zacijo in vpliva na zniževanje pripravljenosti članstva za kolektivno delovanje. Kompleksnejša interesna struktura obenem inducira birokratizacijo organizacije, saj je dodatna notranja koordinacija pogoj za interesno homogenizacijo in kolektivno delovanje. Birokratizacija pa sproža nove interesne cepitve med vodstvom in članstvom, kar s svoje strani omejuje možnost učinkovitega kolektivnega delovanja (oziroma sankcioniranje delodajalcev)
Zaradi teh omejitev, ki so povezane z rastjo članstva, se sindikati stalno soočajo s problemom (ugotavljanja) neke optimalne velikosti organizacije oziroma točke, do katere maksimalizacija velikosti ne zmanjšuje pripravljenosti članstva za kolektivno delovanje. Če abstrahiramo kontekstualne dejavnike (struktura gospodarstva, velikost podjetij, konjunkture in recesije in podobno), potem je optimalna velikost sindikata rezultat kočljivega ravnovesja med demokratizacijo in birokratizacijo organizacije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
te socialne norme, saj prav norme v obliki implicit-	lov (neenake distribucije moči) ter doseganja koristi
n,h ali eksplicitnih pravil določajo delovanje članov	za monopolista, potem je pozitivno sankcioniranje članov
0rganizacije v skladu z njenimi cilji. Regulativnost tecialnih norm se zagotavlja z negativnimi (kazni) in Pozitivnimi (nagrade) sankcijami. Prevladujoči tip sankcij v organizaciji je v korelaciji s stopnjo monopoliziranja resursov s strani ožjih skupin ali koalicij teh (ožjih) skupin v organizaciji. Na splošno lahko rečemo, oa negativno sankcijo lahko uporabi le subjekt, ki teonopolizira določene resurse, uporabi pa jo seveda “teko le proti tistim subjektom, ki so od teh resursov ?ovisni: možnost apliciranja negativnih sankcij izhaja jz odnosa odvisnosti. Monopolizacija resursov zago-avlja monopolistu učinkovito aplikacijo negativnega sankcijskega potenciala na “odvisnike” ter zato tudi
Jteožnost vpliva na odločitve in obnašanja “odvisnikov”.	ne iz. icga laimcija, jc i^ji-iiuia. > u/.uuj u
teer je monopolizacija resursov s strani neke ožje sku-	(negativnih in pozitivnih) sankcij je dokončna ne-
Plne v organizaciji pokazatelj in dejavnik neenake di- gativna sankcija odpusta, izključitve iz organizacije, shibucije moči v organizaciji, povezana paje z upora- ki delavcu prepreči dostop do sredstev za življenje.
v funkciji reprodukcije poliarhične strukture moči ter doseganja neke skupne koristi.
V sindikatih lahko kaznuje le članstvo
V podjetju vodstvo nadzoruje resurse, ki so vitalnega pomena za zaposlene: če ne prihajajo v stik s produkcijskimi sredstvi, ostanejo delavci brez dohodka. Produkcijska sredstva, ki jih nadzoruje vodstvo, so resurs, kije življenjsko pomemben za delavce. In ker ta resurs nadzoruje vodstvo, so delavci življenjsko odvisni tudi od vodstva. Intenziteta sankcij, ki so izpeljane iz tega razmerja, je izjemna. V ozadju vseh mogočih
Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, bo v aprilu izšla knjiga Miroslava Stanojeviča: SOCIALNO PARTNERSTVO, s podnaslovom: Modeli industrijskih odnosov.
Prednaročniška cena knjige je 5.300 SIT in 5-% prometni davek. Po izidu bo njena prodajna cena 7.000 SIT in 5-% prometni davek.
Naročilnica - PriČZPEnotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročamo ......... izvodov knjige
Miroslava Stanojeviča: SOCIALNO PARTNERSTVO
Naročeno pošljite na naslov: ......................................................................
Ime in priimek: ...................................................................................
(Račun bomo plačali v zakonitem roku, po prednaročniški ceni)
Žig
Podpis
Naročeno dne
I
Prednaročila sprejemamo tudi po telefonu (061) 321 255 in 133 52 55 ali po faksu 311 956.
SOGUSJE LE O NADALJEVANJU POGAJANJ
Ekonomsko-socialni svet je na zasedanju prejšnji teden pooblastil razšiijeno pogajalsko ekipo za nadaljevanje pogajanj o socialnem sporazumu za letošnje leto. Njeni člani: Dušan Semolič, FranceTo-mšič, Dušan Rebolj, Boris Ma-zalin, Miran Goslar, Valter Drozg, Anton Rop in Igor Klinar, so se 19. marca sestali kar dvakrat. Kot nam je povedal Dušan Semolič, so bili enotni le glede nadaljevanja pogajanj, na vse drugo pa so imeli dokaj različne poglede. Pogajanja bodo nadaljevali v torek, takrat bo verjetno že jasno, ali bo socialni sporazum za letošnje leto mogoče podpisati še pravočasno.
Najnižje plače. Medtem ko ZSSS, podobno pa tudi drugi sindikati, zahteva najmanj 55.000 tolarjev bruto plače, bi delodajalci zaenkrat pristali le na 49.500 tolarjev. Pravijo, da na več ne smejo, saj bi sicer zelo prizadeli tekstil-
no in usnjarsko industrijo. Če bi pristali na 55.000, bi tekstilna podjetja po njihovih navedbah za plače potrebovala 26 odstotkov več denarja, usnjarska pa celo 32.
Regres. ZSSS je najprej predlagala 107.000 tolarjev in vsem enako. Delodajalci po novem za-
govarjajo 85 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu, s tem da se o delitvi odločajo v podjetjih. Lahko vsem enako, lahko pa tudi bistveno drugače.
Nadzor nad plačno maso. Sindikati zahtevajo, naj veljajo le kolektvne pogodbe deja-
vnosti, delodajalci pa vztrajajo pri ohranitvi razmerij med najnižjimi in naj višjimi plačami, kot jih določa splošna kolektivna pogodba. Delodajalci bi bili pripravljeni sprejeti sindikalno stališče, vendar le ob predpisu in obrazcih, ki bi izgubarjem preprečevali povečevanje plač. Sindikati se njihovega predloga bojijo, saj bi lahko skozi stranska vrata uvedel nepriljubljeno administriranje. Po njihovem mnenju naj bi bilo tudi izgubarjem dovoljeno usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov. Delodajalci bi želeli doseči največ dvoodstotno zaostajanje rasti plač za rastjo bruto domačega proizvoda.
Direktorske plače. Sindikati še naprej enotno zahtevajo ločeno vodenje in izkazovanje plač po individualnih pogodbah, delodajalci temu še vedno nasprotujejo.
Na teh pogajanjih so bili sindikalisti dokaj enotni, pravi Semolič. Enotno so nasprotovali predlogom delodajalcev, ki so se pravzaprav izkazali za njihovega glavnega in skoraj edinega nasprotnika. Predstavniki vlade so se zavzemali le za ohranitev razmerij med najnižjimi in naj višjimi plačami, kot so zapisana v veljavnih kolektivnih pogodbah.
Dušan Semolič pravi, da sta obe strani še zelo vsaksebi. Ker se pogajajo, so sindikati pripravljeni popustiti še pri čem. Zavedajo se, da popuščanje pri eni točki, daje možnosti pri drugi, gre za nekakšno vezano trgovino. Prav zato bodo sindikalni pogajalci skušali biti čimbolj prožni.
Kamen spotike
Med pogajanji pa je Semolič načel tudi vprašanje zakona o skupnem upravljanju sindikalnega premoženja, ki ga je vlada že spravila v državnozborsko proceduro. Menil je, da ta zakon med partnerji ne ustvarja zaupanja, potrebnega za podpis socialnega sporazuma, saj ni v duhu pravega socialnega parmerstva. Vladni koaliciji je očital, da je ta zakon uvrstila na dnevni red državnega zbora, medtem ko čaka na vrsto skoraj 100 za gospodarstvo in državo pomembnejših zakonov. Predlog omenjenega zakona, ki gaje pripravila poslanska skupina SDSS, je za nameček še zelo vprašljiv, saj je podoben rešitvam, ki jih je v Evropi uporabila le Romunija. Semolič je zato vladinim pogajalcem predlagal, naj se vlada obveže, da bo pri delitvi sindikalnega premoženja upoštevala dogovore med reprezentativni sindikati na republiški ravni, kijih bodo skušali skleniti še v tem tednu.
Seja ekonomsko-socialnega sveta
PARTNERJI PRESTAVILI SVOJE ZAHTEVE
Seja ekonomsko-socialnega sveta, ki je bila pred tednom dni namenjena socialnemu sporazumu, je znova opozorila na velik prepad med delodajalci in tistimi, ki zastopajo interese delavcev. Prvi vidijo, kot pravijo, predvsem »interese gospodarstva«, drugi pa socialno bedo, krut boj za preživetje in množico brezposlenih. Prvi bi najraje imeli zaposlene, ki ne potrebujejo plač, drugi pa bi radi poleg dela tudi kruh in človeka vredno življenje.
Predstavniki najmočnejših slovenskih sindikatov so bili vsi po vrsti zelo nezadovoljni s predlogom socialnega sporazuma in pripombami Združenja delodajalcev. Poudarili so, da »tega papirja ne nameravajo podpisati«, če pogajalska skupina ne bo upoštevalanjihovih pripomb.
Problem številka ena so seveda plače, tiste najnižje, ki človeku ne omogočajo dostojno življenje, obenem pa mu tudi ne puste umreti. Delodajalci zagovarjajo stališče, naj bi do nadaljnega oziroma do sprejetja posebnega zakona znašale minimalne plače47.147 tolarjev bruto, povečane za 80-odstotno rast drobnoprodajnih cen v prvih treh mesecih.
Seveda se predstavniki sindikatov ne strinjajo s tem predlogom. Po prepričanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bi morala biti najnižja plača 55.000 tolarjev. KNSS-Neodvisnost pa zagovarja minimalno plačo v odstotkih - 50 odstotkov bruto povprečne plače. Ob tem kresanju mnenj so nekateri delodajalci namignili, da so že sedanje najnižje plače prevelike, češ da bo potrebno sedanje cene na svetovnih trgih prav kmalu znižati za 10 do 15 odstotkov.
Glede regresa za letni dopust so predstavniki delodajalcev predlagali, naj bi znašal v bruto znesku 70 odstotkov zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Dušan Semolič je ob tem poudaril, da predlog delodajalcev ni v redu, saj bi prizadel 270.000 delavcev, ki imajo že tako najnižje plače. Menil je, naj bi bil letni regres enak povprečni plači v gospodarstvu.
Ker se pogajalci na seji ekonomsko-socialnega sveta niso sporazumeli niti o najbolj ključnih točkah predlaganega socialnega sporazuma, so sprejeli predlog ministra za delo o okrepitvi pogajalske skupine in novem sestanku.
V v
Sindikalna kronika DELOVNEM SODIŠČU V MARIBORU JE LANI
OSTALO 5835 NEREŠENIH DELOVNIH SPOROV
Preganjanje stavkajočih
Direktor ljubljanskega podjetja MC, informacijski inženiring Vekoslav Šket je člana Svobodnega sindikata Marka Rodeta začasno odstranil z dela, češ da je med stavko huje kršil delovne dolžnosti'. Rode naj bi namreč dopustil izklop računalnika, kar naj bi po direktorjevem mnenju povzročilo motnje v delovnem procesu in onemogočilo delo drugih delavcev. Po direktorjevem mnenju bi delavčeva prisotnost na delu ogrožala nemoten potek delovnega procesa. S tem disciplinskim ukrepom je.direktor objektivno negiral pravico sindikata in delavcev do stavke, čeprav sojo napovedali po vseh pravilih. Rode seje na odločbo že pritožil. Če v podjetju ne bo mogel uveljaviti svoje pravice, ga bo ZSSS zastopala tudi na sodišču, nam je povedal sekretar območne organizacije ZSSS za ljubljansko območje Miro Podbevšek. O pritožbi bo odločal nadzorni svet, v katerem Rode zastopa delavce. Njegovo članstvo v tem organu je za vodstvo podjetja očitno sporno, saj so ga skušali razrešiti s potvorbo zapisnika zbora delavcev.
V	zvezi s stavko v tem računalniškem podjetju je zanimivo tudi pismo, ki ga je sindikalni zaupnik Svobodnega sindikata podjetjaTomo Heybal poslal regijskemu odboru KNSS-Neodvisnosti. Konkurenčni sindikat opozarja, da njihov sindikalni zaupnik ni podprl opozorilne stavke, ki je bila 12. marca, čeprav so bile kršene osnovne pravice zaposlenih po kolektivni pogodbi in so se plače zniževale, izjema so bili le direktorjevi izbranci. Heydal jih še opozarja, da ima podjetje namesto statuta le neustrezen akt o lastninskem preoblikovanju. Zaradi vsega tega so nekateri člani KNSS izgubili zaupanje v svojega sindikalnega zaupnika. Stavki, ki jo je organiziral Svobodni sindikat, pa se vseeno niso upali pridružiti.
Za koga dela Tomšič
Poročali smo o sporu med obalno sindikalno organizacijo in njihovim sindikatom kovinarjev (OSKEI). Čeprav je Oskei razglasil začasno prekinitev stikov s svojo centralo. Obalna sindikalna organizacija, po besedah njenega predsednika Borisa Mazalina, še naprej išče kompromisno rešitve. Medtem ko so se obalni sindikalisti neuspešno pogovarjali o zgladitvi spora, je France Tomšič skušal kovinarje pridobiti za prebeg v njegovo sindikalno centralo. Najprej je organizacijo ustanovil v Cimosu iz Senožeč, kasneje pa jo je razširil na celotno podjetje, ki je prav v tem času zašlo v likvidnostne težave. Zaradi zamude plač so najprej stavkali proizvodni delavci tega podjetja, kasneje pa so se jim pridružili še drugi. Po izplačilu zamujenih plač so se delavci vmili na delo. Prodor v to podjetje je France Tomšič izkoristil za opozorilo lastnikom iz Francije, ki menda hočejo postati Cimosov edini lastnik. Stavka naj bi bila v njihovem interesu, saj bi lahko povzročila stečaj, z njim pa bi Francozi dobili možnost, da Cimos kupijo zelo poceni.
Početje KNSS-Neodvisnost je nedvomno povezano s predvolilnimi napori in šiijenjem teritorialne mreže stranke SDSS, ki jo je ustanovil sedanji predsednik KNSS. Vse kaže, da bo skušala prodreti med delavce tudi tam, kjer je dozdaj niso sprejemali. Mogoče ji bo Tomšič dal tisto, česar stranka njemu ne more. Volivce namreč. Upamo, da ga bodo delavci spregledali, saj jim v njihovem pravičnem boju za plače ne more veliko pomagati.	^ ^
Izstopi iz Kvikovega sindikata
V	mariborskem Kviku je bila prejšnji teden seja izvršnega odbora sindikata delavcev v trgovini v tem podjetju. Na njej so sodelovali tudi direktor Štefan Jambrošič, predsednik skupščine Marjan Ropič, predsednica upravnega odbora podjetja Dragica Škulj, sekretar republiškega odbora Sindikata delavcev v trgovini Slovenije Sandi Bartol in sekretar območnega odbora tega sindikata v Podravju Jože Murko.
Na dnevnem redu je bilo reševanje gospodarskih in drugih problemov, ki pestijo tudi druga trgovska podjetja v Mariboru. Zaradi izvajanja sanacijskega programa imajo delavci v Kviku za 5 odstotkov manjše plače, kot določa kolektivna pogodba. Z zmanjšanjem plač od novembra do konca aprila je soglašal tudi sindikat podjetja.
Prejšnji teden so se sindikalisti z vodstvom dogovorili, da bodo konec aprila ponovno preverili, ali je 5-odstotno zmanjšanje plač še vedno potrebno. Če ni, naj bi prešli na izplačevanje plač po kolektivni pogodbi.
Govorili so tudi o vzrokih za izstop 58 članov iz sindikata. Največ članov, ki so izstopili, je iz skupnih služb. Med njimi je kar nekaj delavcev, ki so bili včasih zelo aktivni in uspešni sindikalisti, pa tudi takih, ki jim je sindikat že velikokrat pomagal, ko so se znašli v stiski. Člani izvršnega odbora, ki ga vodi Kurt Verdnik, so samokritično ugotovili, da so morda delavce premalo informirali o razmerah v podjetju in aktivnostih sindikata. “Če bi imeli člani, ki so izstopili, celovite informacije, se morda za tak korak ne bi odločili,” je prepričan Verdnik. “Sicer pa bomo pripravili o našem delu in razmerah v podjetju celovito informacijo in z njo seznanili vse člane in delavce. Upam, da bodo vsi, ki so izstopili, na podlagi celovitih informacij še enkrat pretehtali svojo odločitev in se nam ponovno pridružili.”	f ^
To je na tiskovni konferenci v začetku tega tedna povedal vršilec dolžnosti predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanko Omerzu. Na tem sodišču že od 1991 leta izjemno raste število delovnih sporov. Samo lani je bilo sproženih 3445 novih ali 1234 več kot leto poprej. Najbolj se število delovnih sporov povečuje na odelku v Murski Soboti, kjer so lani zabeležili kar 1730 novih sporov, leto prej pa 722.
Od 1711 delovnih sporov, kijih je lani rešilo Delovno sodišče v Mariboru (108 spisov več kot 1994 leta), so jih 1110 rešili na sedežu sodišča, 580 na oddelku v Murski Soboti in 21 na oddelku v Slovenj Gradcu, ki deluje šele od konca lanskega leta. Prej namreč vodstvu sodišča za oddelek v Slovenj Gradcu ni uspelo najti sodnika. Še vedno pa ne deluje oddelek mariborskega delovnega sodišča na Ptuju, ker pristojni kljub velikemu prizadevanju že skoraj dve leti zaman iščejo sodnika. Delovno sodišče v Mariboru ima na vseh oddelkih skupaj sistematiziranih 13 sodniških mest, vendar so tri nezasedena. Sedaj delata na oddelku v Murski Soboti dva sodnika, v Slovenj Gradcu eden, na sedežu sodišča v Mariboru pa sedem, vendar ne vsi s polnim delovnim časom. Poleg sodnikov ima sodišče še 307 sodnikov porotnikov.
Zaradi velikega porasta sporov so najbolj zaskrbljujoče razmere v Murski Soboti. Na tem oddelku je bilo konec lanskega leta 1828 nerešenih spisov, leto poprej pa 678. Na mariborskem delovnem sodišču imajo še 324 nerešenih spisov iz 1991 leta, 459 iz leta 1992 in 700 iz leta 1993. Pri reševanju sporov sodišče upošteva prioriteto, tako da hitreje rešuje tiste spore, ki so za tožečo stranko življenjskega pomena. Gre za tožbe v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, za kolektivne spore, za . ponovne obravnave in podobno. Zaradi tega morajo zlasti tisti spori, ki se nanašajo na denarne terjatve, nekoliko dalj počakati v predalih.
Analize kažejo, da je največ delovnih sporov povezanih s kršitvijo premoženjskih pravic delavcev, sledijo pa spori s področja prenehanja delovnega razmerja.
Neustrezne zakonske rešitve
Po besedah Stanka Omerzujaje veliko število nerešenih zadev tudi posledica neustreznih zakonskih rešitev. Zato bi morali pristojni pri pripravi zakonov bolj upoštevati predloge strokovnjakov iz prakse. “Sodniki morajo soditi na podlagi zakonov, ki pa večkrat onemogočajo sprejem hitre sodne odločitve. V takšnih primerih so očitki sodnikom, da delajo počasi, neutemeljeni, pač pa jih je treba nasloviti na zakonodajalca,” je dejal Omerzu.
Vzrokov za naraščanje delovnih sporov je več. “Eden izmed njihje prav gotovo nespoštovanje kolektivnih pogodb, še posebej tarifnih delov. V ta sklop sodijo tu di spori zaradi nespoštovanja izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah in spori zaradi zamude pri izplačilih plač,” je pojasnil Omerzu.
Nekateri stečajni upravitelji prerekajo delavske terjatve
“Prav tako so na povečano število individualnih sporov vplivali številni stečaji gospodarskih organizacij. Splošno je znano, da je bilo na območju Delovnega sodišča v Mariboru največ stečajev, posledice za zaposlene pa najhujše. Ker so stečajni upravitelji velikokrat priglašene terjatve delavcev prerekali, so bili delavci prisiljeni uveljavljati denarne terjatve zoper podjetja v stečaju na sodišču, da bi lahko participirali pri delitvi stečajne mase skupaj z drugimi upniki.”
Na Delovnem sodišču v Mariboru je veliko sporov povezanih z odpuščanjem trajno presežnih delavcev. Mnoge gospodarske organizacije so v minulih letih množično odpuščale trajno presežne delavce, ki pa se velikokrat niso strinjali s kriteriji za ugotavljanje trajno presežnih delavcev in njihovo uporabo. Največ sporov se nanaša na uporabo kriterija delovne uspešnosti, saj večina podjetij v svojih aktih nima urejenega ocenjevanja uspešnosti. Zato je ocenjevanje uspešnosti pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev velikokrat zelo subjektivno.
Nekateri delodajalci zavestno kršijo delavske pravice
“Dejstvo, da sodni postopki trajajo več let, večkrat stimulira
odgovorne delavce delodajalca, da zavestno sprejemajo nezakonite odločitve in zanje prevzemajo tudi riziko.To velja še zlasti na področju odpuščanjadelavcev,” je dejal v. d. predsednika Delovnega sodišča v Mariboru. “Ker mnogi delodajalci po nezakoniti odpustitvi delavcev izvedejo statusne spremembe v podjetju, se uspejo na ta način izogniti odgovornosti do nezakonito odpuščenih delavcev.”
Po besedah Stanka Omerzujaje delovno sodišče obremenjeno tudi s številnimi spori, ki bi jih lahko učinkovito razrešili že inšpektorji za delo, če bi ukrepali skladno s svojimi pooblastili. Nasploh bi bilo potrebno sodišča razbremeniti vseh zadev, ki se dajo hitro, ceneje in bolj učinkovito urejati po drugi poti.
Problem je tudi izvršljivost sodb
VeliK problem pa je tudi izvršljivost sodb delovnih sodišč. Če delodajalec sam ne izvrši odločbe sodišča, mora prizadeti delavec
predlagati izvršbo, ki pa potek® preko rednih sodišč. Problem je, ker so ravno ti oddelki na mnogih sodiščih ozko grlo.Tako delavci praviloma zelo dolgo čakajo na izvršbo. Delodajalci pa se izvršbi marsikdaj izognejo tudi s stečajem podjetja in ustanovitvijo novega, s poslovanjem preko drugega žiroračuna in z drugimi zvijačami.
Analiza delovnih sporov na mariborskem delovnem sodišču je pokazala, da je bilo lani tri petine delovnih sporov rešenih v korist tožeče stranke. To so običajno delavci, ki so jim delodajalci kršili temeljne pravice.
“Delo in zaposlitev sta dobrini, ki ju mora civilizirana država skrbno varovati, saj gre za eno temeljnih človekovih pravic. Pravice delavcev so pri nas sicer zavarovane, vendar pa zaradi velikih zaostankov pri reševanju delovnih sporov varovanje pravic delavcev ni tako učinkovito, kot bi moralo biti,” je na tiskovni konferenci poudaril Stanko Omerzu-Tomaž Kšela
V spomin
Albertu Velerju
V deželo prihaja pomlad. Prvi pomladni klici narave po prebujanju in začetku nečesa novega ti niso dali dovolj novih moči, da bi zmagal v bitki z boleznijo.
Kako dojeti in obvladati tudi to plat obstoja, ko je bolezen močnejša od življenja in smo pred njo vsi nemočni! Zate smo bili prepričani, da boš zmogel. Volja do življenja in optimizem, ki siju rad prenašal v naša življenja in nam vedno znova dopovedoval, da je vsak dan nov začetek, ti nista bili naklonjeni.
V Tamu si preživel celih 24 let svojega dela, posebej smo se zbližali in spoznali prek sindikalnega dela. Rad si se odzval izzivom, ki so zahtevali dodatno delo in razdajanje za druge. Obdobje, ko si predsedoval konferenci sindikata TAM, je bilo obdobje, ki je bilo še kako pomembno za prihodnost delavskega gibanja. Tvoja požrtvovalnost in angažiranost v boju za delavske pravice pa bo zmeraj zgled nam, ki skušamo nadaljevati tvoje delo.
Za teboj ne bo ostal le spomin, ampak nas bodo nate spominjala tudi dejanja, ki so ostala plod tvojega dela.
Pogrešali te bomo, posebej sedaj, ko smo upanja in optimizma še kako potrebni.
SKEI - Sindikat družbe TAM
'S P 'H =
[ Sl
TE
21. marca 1996
SKIM1 DNI V SINDIKATIH
PERUTNINA - SVETLA ZVEZDA NA PTUJSKEM NEBU
Pohorju. Na predlog sindikata podjetje daje tudi enkratne pomoči delavcem, ki jih je prizadela nesreča, bodisi požar, elementarna nesreča, smrt v družini ali daljša bolezen. Lani je podjetje tako pomagalo 18 delavcem.”
Po besedah sindikalnega predsednika posveča Perutnina še posebno skrb invalidom, ki jih je v
“Fizični obseg proizvodnje in storitev v Perutnini Ptuj seje lani v Primerjavi s predlanskim letom Povečal za 4,3 odstotka, produk-hvnost dela seje povečala za 4,1 0(lstotka, prihodek iz prodaje pa Celo za 15 odstotkov. Tako uspešno delo in poslovanje podjetja je v yeliki meri tudi rezultat zavzetega 'n odgovornega dela vseh zaposlenih v Perutnini,” pravi predsednik sindikata delavcev kmetijsko zivilske in predelovalne industrije ^ tem podjetjui Franc Krajnc. ‘Delavci Perutnine čutimo veliko Pripadnost podjetju, kar se kaže na vsakem koraku - tudi pri delu rinidikata. Od 1382 zaposlenih lije v sindikatu 1259. Organizi-rani so v osem sindikalnih podružnic in konferenco sindikata jta ravni podjetja. Sindikalna konferenca se sestaja vsak mesec. Na seji evidentiramo probleme, ki pestijo delavce bodisi v posameznih profitnih centrih ali v celotnem podjetju. Probleme nato rešujemo v pogajanjih z vodstvom Podjetja, s katerim se sindikalni župniki redno mesečno sestaja-tro. Doslej nam je uspelo s pametnimi kompromisi sproti reševati vse probleme.”
^ letu dni seje povprečna Plača povečala za 32 °dstotkov
Zavzeto delo in uspešno poslovanje pa dajeta tudi rezultate, ki jih delavci občutijo v lastnem žepu. Lani je v Perutnini čisti prihodek
od prodaje proizvodov in storitev skupaj s prihodki od obresti in z izrednimi prihodki znašal nekaj več kot 10 milijard tolarjev oziroma 115 milijonov mark. Za plače in regres so lani v Perutnini namenili nekaj več kot 1,8 milijarde tolarjev oziroma za 24 odstotkov več kot leta 1994. Povprečna izplačana bruto plača na zaposlenega je lani brez regresa znašala 106.968 tolarjev, povprečna neto plača pa je bila 70.241 tolarjev. Povprečna plača v Perutnini je bila lani kar za 32 odstotkov večja kot leto poprej. Povprečna bruto izplačana plača v lanskem decembru je znašala 113.489 tolarjev.
Čeprav so v Perutnini lani v primerjavi s predlanskim letom popravili plače, je podjetje po zaključnem računu izkazalo okoli 233 milijonov dobička. Lani so tudi veliko investirali. V modernizacijo proizvodnje so vložili 230 milijonov tolarjev, za investicijsko in tekoče vzdrževanje pa so porabili 306 milijonov tolarjev. Skupno so za ohranjanje in povečanje premoženja podjetja lani porabili 536 milijonov tolarjev.
Vsak delovni dan zakoljejo preko 58.600 piščancev
V Perutnini imajo tudi za letošnje leto ambiciozne načrte. Proizvesti nameravajo 23.329 ton perutninskega mesa, 15.376 ton razrezanega piščančjega mesa, 1.319 ton filejev in belega mesa, 8.830 ton perutninskih in puranjih
klobas in več ton različnih drugih gotovih prehrambenih proizvodov iz piščančjega mesa. Zato bodo morali vsak teden zaklati več kot293 tisoč piščancev.
Če bo šlo v vse po načrtih, bo podjetje letos ustvarilo 11,6 milijarde tolarjev celotnega prihodka. Od tega bodo v podjetju 2,9 milijarde tolarjev namenili za stroške dela, računajo pa tudi na 394 milijonov tolarjev dobička.
Izvoz se zopet povečuje
Perutnina veliko piščančjega mesa, še zlasti proizvodov iz perutninskega mesa, tudi izvozi. Lani je v države južne Evrope (zlasti v Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško) izvozila za 28 milijonov mark mesa in mesnih izdelkov, 1.515 Jon pa v Veliko Britanijo, Italijo, Švedsko, Nemčijo in še nekatere države. Perutnina dosega pri izvozu čedalje boljše rezultate, čeprav Slovenija še ni članica mednarodne skupine držav, ki jim v zahodno-in vzhodnoevropskih državah ni treba plačevati visokih zaščitnih carin čeprav se na tujih trgih srečuje s ceneno konkurenco iz JužneAmerike, Francije in sosednje Madžarske.
Perutnina je lani zaposlila 115 novih delavcev
“Perutninaje eno redkih podjetij na Ptuju, ki na novo zaposluje. Lanije v podjetju dobilo delo 115 novih delavcev, letos do maja pa
DELAVCI BODO VEČINSKI LASTNIKI KEME IZ PUCONCEV
“Če bo vse po sreči, bomo delavci kmalu večinski lastniki Kerne,” Pravi predsednik sindikata delavcev kemične, nekovinske in gumarske ■ndustrije v podjetju Kerna iz Pu-c°ncev Jože Gomboši. “Za to si Prizadevamo tako sindikati kot v°dsto podjetja.”
Tako je tudi prav, saj so delavci v minulih desetletjih Kemo, ki je danes eno najbolj uspešnih podjetij v svoji panogi v Pomurju, tudi Postavili na noge.
Lastninjenje v Kerni pa ni pomakalo brez problemov. Podjetje, ki Je velik proizvajalec kremenčevega Paska (letno proizvede 20 tisoč ton Paskov) in gradbenega materiala na osnovi kremenčevega peska, je v Preteklosti od kmetov odkupova-lo zemljišča za deponije in različne Proizvodne postopke. Tako je imela Nema 31. 12. 1992 v lasti tudi 35 dektaijev kmetijskih zemljišč, kijih P° lastninski zakonodaji ni mogla Pmprosto privatizirati. Program Privatizacije so zato v Kerni lahko Popravili šele, ko jimje 25 hektarjev Zemljišg uspelo prenesti na sklad kmetijskih zemljišč.
delavci varčujejo za Notranji odkup delnic
Po našem privatizacijskem pro-jpatnu, za katerega v kratkem pri-
. dKUiemn Hmon cnolncip A opnriip
ZaPosleni, upokojenci in bivši za-Posleni s certifikati prišli do 20 °dstotkov delnic Kerne, 31 odstotkov delnic bomo pridobili z ijotranjim odkupom, 40 odstotkov delnic bomo prenesli na sklade, 9 °dstotkov pa jih bo v javni prodaji,” Pojasnjuje Gomboši. “Vsi zaposleni mo v podjetju že deponirali cer-itikate, prav tako pa na posebnem 'ro računu že zbiramo sredstva za otranji odkup. Za nakup delnic sakdo oddvaja od plače toliko sre-Jdev> kolikor želi, podjetje pa jih Orestuje z obrestno mero R+8. Kdor a ta način ne bo zbral dovolj sre-stev, pa bo lahko za nakup delnic
Jože Gomboši, predsednik sindikata Kerne iz Puconcev.
najel kredit. V procese lastninjenja se bodo vključili domala vsi delavci Kerne, saj čutijo pripadnost podjetju, ki so ga sami zgradili.”
Produktivnost dela se povečuje hitreje kot plače
Sicer pa delavci, sedaj jih je 98, svojo pripadnost podjetju izpričujejo tudi z izjemno zavzetim delom. Lani seje v Kerni fizični obseg proizvodnje ob istem številu zaposlenih povečal za 26 odstotkov, kar pomeni, da seje zelo povečala produktivnost dela.
“Plače pa se temu primemo niso dvignile, saj je imelo podjetje zaradi zakona, kije omejil rast plač, zavezane roke. Kot uspešno podjetje smo plače lahko povečali samo za 10 odstoktov,” pravi Jože Gomboši. Delavci so zaradi navedenega nezadovoljni, čeprav plače v Kerni niso slabe in celo nekoliko presegajo višino, določeno v kolektivni pogodbi. “Vodstvo podjetja si prizadeva, da bi našlo možnosti za povečanje plač, saj za to Kerna ustvaija dovolj dohodka.”
“Decembra je znašala povprečna bruto plača v podjetju 95 tisoč tolarjev oziroma 65 tisoč tolarjev neto. Zaposleni smo po kolektivi pogodbi
Franc Krajnc: Perutnina bo od delavcev in zadružnikov
naj bi jih sprejeli še 50,” pravi Franc Krajnc.
Zaposlitev v Perutnini ta čas na Ptuju velja kar za nekakšen privilegij, saj v tem podjetju - tudi po zaslugi sindikata - spoštujejo pravice delavcev.
“Plače delavcev v Perutnini se blizu povprečne plače v slovenskem gospodarstvu in nekoliko večje od določenih v panožni kolektivni pogodbi. Če zakon ne bi omejeval povečevanja plač, bi bile glede na ustvarjene rezultate lahko še nekoliko višje. Delavci dobivamo plače redno in v dveh delih, 40 odstotkov 1. v mesecu in 60 odstotkov 15. v mesecu. Izplačilo plač nikoli ne zakasni niti za en dan,” pojasnjuje Franc Krajnc. “Regres smo lani prejeli skladno s kolektivno pogodbo do julija, bb koncu leta pa smo delavci dobili še 20 tisoč tolarjev posebne nagrade. Delavci imamo še druge ugodnosti. Lani, ob 90 letnici podjetja, smo vsi zaposleni dobili paket piščančjega mesa ter bon za jedačo in pijačo na dneyyjemamo jubilejne nagrade, imamo pa tudi nekaj sezonskih kart za zimski oddih na
podjetju 93. Pred časom so želeli v Perutnini ustanoviti invalidsko podjetje, vendar za to niso dobili ustreznih soglasij in podpore, zato so invalide razporedili na delovna mesta, na katerih so kos delovnim nalogam.
Delavci bodo večinski lastniki Perutnine
Kako pa poteka privatizacija? ‘ ‘Lastninjenje Perutnine je zapleten proces. Pri pripravi privatizacijskega programa smo morali upoštevati zakon o zadrugah, zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakon o denacionalizaciji in zakon o gospodarskih družbah. Zato je podjetje za soglasje k privatizacijskemu programu zaprosilo šele konec lanskega leta. Res pa je, da je dokončno pripravo programa zadržala tudi revizija. Delavci Perutnine pred leti namreč nismo prejemali plač po kolektivni pogodbi. Za premalo izplačane plače je podjetje po tedanji zakonodaji vsem delavcem razdelilo delnice. Revizija je zneske, ki smo jih delavci dobili, sedaj za pol zmanjšala. Problem nastaja pri tistih, ki so se
zaposlili drugje ali odšli v pokoj. Ti zahtevajo izplačilo premalo izplačanih plač v celoti. Zato so nekateri že tožili podjetje. Več o tem bo mogoče reči, ko bo postopek na sodišču končan.”
Kljub temu pa delavci v Perutnini upajo, da bodo večinski lastniki podjetja. Če bo uresničen sedanji privatizacijski program, bodo imeli delavci 51 odstotkov delnic, zadruge 45 odstotkov, skladi pa 4 odstotke. “Vodstvo podjetja je sindikat obveščalo o pripravah privatizacijskega programa, ki gaje sindikat tudi potrdil,” pravi Franc Krajnc. “Sicer pa so delavci v Perutnini dobro informirani o dogajanju v podjetju. Veliko informacij dobijo od svojih sindikalnih zaupnikov, ki se o reševanju odprtih vprašanj vsak mesec pogajajo z vodstvom. Poleg tega v podjetju izhajata tudi Informator in glasilo Perutninar. V podjetju še vedno deluje tudi delavski svet, tako da lahko delavci dobijo informacije tudi pri njegovih članih. Naj mimogrede povem še to, da na sejah delavskega sveta sodeluje tudi sindikat.”
Ključ do uspeha je privrženost kolektivu
Kje je pravzaprav skrivnost uspeha Perutnine? “Poleg dobrega poslovanja in prizadevnega dela vseh, z direktoijem dr. Romanom Glaserjem na čelu, prispeva k uspešnosti podjetja tudi nekakšen kolektivni duh, ki vlada v podjetju. Tako vodstvo kot sindikat si nam-Dreč prizadevata, da bi vsak delavec in zadružnik rekel: Perutninaje moje podjetje!, pravi predsednik sindikata Franc Krajnc.
Tomaž Kšela
dobili tudi regres, kije bil izplačan v dveh delih - v maju in juniju, in je znašal bruto 103.000tolaijev. Plače prejemamo delavci redno do 20. v mesecu. Tudi razlike med plačami pri nas niso tako velike kot v nekaterih dragih podjetjih, saj je razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 : 4,8. Sicer pa prejemajo v Kerni samo 4 vodilni delavci plače po individualni pogodbi.”
Sindikat v Kerni je enakopraven partner vodstvu podjetja. “Pri nas ni jezu, ki bi ločeval delavce in vodilne, pač pa vlada v podjetju kolektivni duh. Med sindikatom in vodstvom podjetja vlada partnerski odnos. Pogajanja o reševanju problemov med vodstvom in sindikatom potekajo na enakopravni osnovi.”
Mladi se za delo v sindikatu ne zanimajo
Kljub temu pa imajo sindikalisti v Kerni velik problem. “Naš največji problem je, da se mladi za delo v sindikatu ne zanimajo. Tako je od 98 zaposlenih v sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije včlanjenih le 36 delavcev, preostali pa niso člani nobenega sindikata in se za sindikalno delo bolj malo zanimajo. Število članov sindikata v Kerni se je zelo zmanjšalo, ko je odšla v pokoj starejša generacija delavcev,” pravi zaskrbljeno Jože Gomboši. “Zelo si prizadevamo, da bi mlade pritegnili v sindikat, saj se zavedamo, da se bomo delavci lahko za svoje temeljne pravice uspešno borili samo, če bomo enotni in zadosti številčni. Zato da bi povečali število članov, smo organizirali že več akcij in srečanj, od resnih do družabnih in zabavnih. Upam, da nam bo v naslednjih dneh uspelo v sindikat pridobiti pet ali šest mla-. dih.”
Morda pa gre delavcem v Kerni ta trenutek tako dobro, da o sindikatu, ki se bori za njihove pravice, niti ne razmišljajo. Je že tako, da se mnogi na sindikat spomnijo šele v hudih časih, vendar pa je takrat običajno že prepozno...
Tomaž Kšela
DELAVCE NESOLVENTNIH PODJETIJ NAJ VARUJE ŠE POSEBEN SKLAD
Ker delavci nesolventnih podjetij niso dovolj zaščiteni, naj bi tudi naša država ustanovila poseben sklad. Denar za njegovo delo naj bi prispevali delodajalci. Za začetek naj bi nekaj primaknil tudi državni proračun. Podobni skladi, ustanovljeni na priporočilo Mednarod-ne organizacije dela, že delujejo v Nemčiji, Avstriji in Švici, sta na redni tiskovni konferenci vodstva ZSSS ta teden povedala Dušan Semolič in Brane Mišič. Poseben solidarnostni sklad je nujen tudi zaradi pomanjkljivosti stečajnega zakona, saj državni zbor še ni uredil pravic delavcev, ki jim v primeru prisilne poravnave preneha delo.
Sklad naj bi veljal le za nesol-ventna, ne pa za nelikvidna podjetja, kot je večkrat predlagala KNSS-Ne-odvisnost. Podjetja so nesolvent-na, če so dolgovi v bilanci večji od aktive, torej tudi od vrednosti premoženja. Nelikvidnost pa pomeni le kratkotrajno plačilno nesposobnost podjetij. Če bi sklad pomagal vsem delavcem v nelikvidnih podjetij, bi po Mišičevem mnenju preveč podpiral poslovno nesposobne podjetnike.
Ustavno sodišče je nedavno prepovedalo uporabo 51. člena zakona o stečajih, prisilni poravnavi in likvidacijah. Stečajni zakon je zaradi tega postal za delodajalce še bolj liberalen. Posledica je večje število stečajev, ki so za delavce zelo neugodni.
Ker je stečajna masa podjetij pogosto premajhna, naj bi delavci svoje pravice uveljavljali prek posebnega sklada, meni vodstvo ZSSS. Njegovo ustanovitev bi lahko določal kar dopolnjen zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti. Denar za delovanje sklada naj bi odvajali le delodajalci, zavod za
zaposlovanje pa bi ga vodil na posebnem računu. Zavod naj bi za sklad opravljal tudi administrativno in strokovno delo. Upravljanje sklada naj bi bilo tripartitno. Predlog vodstva ZSSS ima s predlogom KNSS-Neodvisnost torej precej stičnih točk. Za njegov uspeh bodo sindikati mogoče združili moči, je na vprašanje Jelene Gačeša (Delo) odgovoril Dušan Semolič.
Ustanovitev sklada za pomoč delavcem temelji na konvenciji št. 173 o zaščiti pravic delavcev v primera nesolventnosti pri delodajalcih, ki jo je Mednarodna organizacija dela sprejela leta 1992.To konvencijo naj bi naša država čimprej ratificirala, saj zahteva zlasti zaščito podjetij in delovnih mest. Pravicam iz zaposlitve daje konvencija prednost pred terjatvami drugih upnikov.
Brane Mišič pravi, da nemška zakonodaja v primeru stečaja ne določa avtomatičnega prenehanja dela vseh zaposlenih. V tej državi so stečajni upravitelji dolžni upoštevati zakonsko določene odpovedne roke, ne pa pogodb o zaposlitvi.
Neizplačane plače v zadnjem letu imajo v stečajnem postopku prednost. Če stečajna masa ne zadošča, imajo delavci pravico do nadomestila prek urada za delo. Zelo podobno so v primeru stečaja zaščiteni delavci v Avstriji. Tudi v Angliji stečajni upravitelji delavcev ne odpuščajo avtomatično, ampak upoštevajo zakonsko določene odpovedne roke. Neizplačane plače za zadnje štiri mesece imajo v stečajih prednost pred drugimi terjatvami, vendar le do višine 800 funtov. Če stečajna masa ne zadošča, imajo delavci pravico neizplačane plače za zadnjih osem tednov uveljaviti na ustreznem ministrstvu.
Kot je povedal Brane Mišič, v nekaterih evropskih deželah posebni skladi že delujejo. V Avstriji je ustanovitev takšnega sklada določena z zakonom o zagotovitvi nadomestil delavcem v primeru nesolventnosti. Sklad deluje po zavarovalniških načelih, denar vanj pa plačujejo le delodajalci. Sklad lahko najema tudi kredite. Njegov ustanovitelj je ministrstvo za socialo, ki ga tudi zastopa. Podoben sklad v Švici deluje na podlagi zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Delodajalci in delavci vanj vplačujejo enako, lani oktobra so plačevali 0,3-odstoten prispevek. Sklad upravlja paritetno sestavljena komisija delodajalcev in delojemalcev, v kateri so tudi predstavniki vlade, kantonov in znanosti.
Franček Kavčič
21. marca 1996
Sindikalna lista
Prvi del	marec 1996
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 1.3. 96 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	42.422,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.040,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 70.741 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let	35.370,00
-	za 20 let	53.056,00
-za 30 let	70.741,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	212.223,00
3.	Solidarnostne pomoči	70.741,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
KAJ DELAJO
¥ republiških odborih
SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije
Ženske se bodo znale uveljavljati
V	SIC Radovljica je od 11. do 15. t. m. potekal tretji seminar iz programa Phare z naslovom »Program za uveljavljanje žensk v Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije«, na katerem je sodelovalo 13 slušateljic ter tri gostje iz tujine: Barbara Gerstenberger (Evropska federacija kovinarjev), Konstanze Plett (Center za evropsko pravno politiko) in Inge Hor-stkatter (odvetnica iz Bremna).
»Tema: priprava akcijskega programa, ki bo podlaga za izboljšanje položaja žensk v SKEI; cilj: ohranitev pravic žensk, kijih v primerjavi z zahodno Evropo v Sloveniji še imamo, in boljše delovanje žensk v sindikatu,« nam je bistvo seminarja v »telegrafskem« slogu razložila Lidija Jerkič.
Udeleženke so podale poročila o izvedenih podjetniških seminarjih, ki so februatja letos potekali v 12 podjetjih po Sloveniji in ki so jih vodile same. Vse so bile enotnega mnenja, da so bili uspešni, da ženske v podjetjih potrebujejo takšen način komuniciranja in da bodo zatorej takšne seminarje še pripravile.
»Akcijski program bo dopolnjen na naslednjem seminarju, ki bo maja in na katerem bodo pripravljene tudi strategije za njegovo uveljavitev,« je zaokrožila Lidija Jerkič. »Hkrati je bil sprejet tudi dogovor, da se z delom v okviru programa Phare ne zaključi. Zato bo SKEI v sodelovanju z EME vložil predlog za izvedbo še enega programa, ki naj bi potekal v prihodnjem letu.«
D. K.
Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti
V klopeh tudi učitelji
V	Rogaški Slatini je bil 15. in 16. t. m. dvodnevni seminar za sindikalne zaupnike v vzgojni izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije. Udeleženci so vzeli pod lupo novo šolsko zakonodajo, ki so jim jo predstavili zastopniki ministrstva za šolstvo in šport z generalnim sekretarjem Romanom Lavtarjem na čelu, seznanili pa so se tudi z novostmi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vizijo pokojninskega sistema, s predlogom zakona o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju zavodov in aktualnimi nalogami sindikata.
Udeležencem je uvodoma spregovoril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič, ki je predstavil odnos ZSSS do socialnega partnerstva in predlog socialnega sporazuma za leto 1996.
D. K.
Sindikat delavcev trgovine
Srečno, Marija Lukman!
Prejšnji teden smo se najbližji sodelavci in nekateri člani vodstva Sindikata delavcev trgovine Slovenije zbrali na skromni slovesnosti, na kateri smo se nekdanji sekretarki Sindikata delavcev trgovine Slovenije Mariji Lukman (na sliki sedi v sredini) zahvalili za ves trud. Predana mu je bila z vsemi močmi, tudi v zadnjem času, ko ji jih je jemala bolezen. Zaradi nje seje morala L februarja letos upokojiti.
Sodelavci in člani vodstva Sindikata delavcev trgovine Slovenije se Mariji tudi po tej poti zahvaljujemo za njen velik prispevek v sindikalnem gibanju. Želimo ji, da bi jesen življenja preživela bolj zdravo, da bi bila ta dolga in srečna...
Sandi Bartol, sekretar
KONEC NATEGOVANJ
»Bitka je dobljena, vojna pa še ne!« S temi besedami je predsednica stavkovnega odbora sindikata novinarjev RTV Slo-venijaAlenka Terlep 5. februarja komentirala izid pogajanj z vodstvom RTVS, ki so pripeljali do odložitve napovedane stavke. Odkod takšna črnogledost, je završalo med prisotnimi na tiskovni konferenci, saj sta predsednik SNS Venčeslav Japelj in generalni direktor RTVS Žarko Petan dogovor navsezadnje overila tudi pri notarju? »Dokler ne vidimo novih plačilnih list, imamo pač pravico dvomiti,« je pojasnilaTerlepova, zraven pa dodala, da so bili že prevečkrat »nategnjeni«.
Bojazen je bila upravičena. Kot seje izkazalo na plačilni dan (15. marca), vodstvo RTVS do roka ni izpolnilo nobene od štirih točk dogovora, podpisanega 5. februarja. Pri obračunu plač za februar ni upoštevalo izhodiščne plače iz kolektivne pogodbe za poklicne novinatje, zmanjšane za dogovorjena dva odstotka (54.797 SIT), niti ni prilagodilo »svojih« indeksnih razmerij s tistimi po KR Še več: vodstvo RTVS je začelo govoriti o prerazporejanju namesto o prilagajanju indeksov, s čimer je še za nadaljnji korak odstopilo od dogovora. Kar se tiče tretje točke dogovora, novih pogodb za samostojne novinarje, jih je ponudilo šele po preteku roka, zapisanega v dogovoru, zato je vprašanje, če sojih vsi prizadeti novinarji že dobili. So pa po mnenju pravne službe SNS skladne z dogovorom, tako da jih posamezniki lahko podpisujejo, če le soglašajo s pogoji. Neuresničena je ostala tudi četrta zahteva -norme. Ker pripombe SNS na predlagani normativni sistem niso bile upoštevane v »zadostni meri«, sta partnerja na pobudo SNS rok za izvedbo te stavkovne zahteve podaljšala za mesec dni, pri čemer sta tudi soglašala, da se sistem ponovno preveri po trimesečnem poskusnem obdobju.
Ker je bila (kljub zamudi) torej uresničena samo tretja stavkov-
KONEC DOBER, VSE DOBRO? - »Upajmo,« so po napornih pogajanjih v en glas izjavljali (v ozadji '_ proti desni) Venčeslav Japelj, predsednik SNS, Alenka Terlep, predsednica stavkovnega odbora, in * Šumenjak, član stavkovnega odbora iz Kopra.
na zahteva (pogodbe za svobodne novinarje), rok za izpolnitev četrte (normiranje) pa podaljšan, so novinarji RTVS v ponedeljek, 18. t. m. ob 00.00, začeli stavko, ki ste jo tako ali drugače gotovo občutili tudi vi. Prek svojih medijev so posredovali samo najnujnejše informacije, v sporočilih za javnost pa nenehno ponavljali, da ne stavkajo za višje plače, temveč samo za uresničitev kolektivne pogodbe, ki velja za poklicne novinarje v Sloveniji že od pomladi 1992.
Po dveh dneh trdih pogajanj sta pogajalski skupini sindikata in vodstva RTVS v torek ponoči le podpisali dogovor o reševanju spornih vprašanj, s katerim je prišel stavkovni odbor v sredo zjutraj pred svoje članstvo. Ker pa je bilo zaradi njihove razpršenosti (od Kopra prek Ljubljane in Maribora do Lendave) komuniciranje z njim dokaj težavno opravilo, sta lahko predsednica stavkovnega odboraAlenkaTerlep in generalni direktor RTVS Žarko Petan podpisala »dodatek dogovora o izvajanju nekaterih določil kolektivne pogodbe za poklicne novinarje« šele ob pol petih po-
poldne. Stavka je bila tako prekinjena, ne pa tudi odpovedana. Ce vodstvo RTVS 15. aprila ne
bo izplačalo plač po novetft novinarji 16. aprila nafflf^ stavkali...
b
NE IZPLAČUJEJO CELO INVALIDNIN
.
Znani so številni primeri, ko delavcem ne izplačujejo r , drugih prejemkov, ki jim gredo iz dela in so opredeljeni l''J' tivni pogodbi dejavnosti trgovine. Razlogi so različni, 0“ da so podjetja plačilno nesposobna, do tega, da si delod°\ sami izbirajo vrstni red plačil iz tekočih prilivov. V takih P' rih je izplačilo plač praviloma vedno na zadnjem mestu.
Nerazumno in neodgovorno ter do delavcev - invalidov no cinično pa je, da jim nekateri delodajalci ne obračt izplačajo celo invalidnine. Pozabljajo, da jih je zakon ort ninsko invalidskem zavarovanju zavezal, da morajo delavd'^ validom mesečno obračunati in izplačati nadomestiloP^ti validnine, ki jim jo nato povrne Zavod za pokojninsko inVl>“ zavarovanje.
Kje je morala takih delodajalcev! Sandl Bartoi, sA
___________________________________________'
h P
1 j
ovH
um
of.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE UrUBLlšU ODBOR
61000 Ljubljana, Dalmatinova 4
061/310-827, 13 361/13-27-094
ALINEA 5
Po uveljavitvi sprememb »Pravilnika o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije« je državna sekretarka Marija Janc 12. februarja poslala predstojnikom organizacijskih enot dopis »o odrejanju delavcev na službeno pot in postopke v zvezi s tem«, ki v peti alineji predstojnikom prepoveduje odrejati službene poti in podpisovati naloge za službena potovanja na območju in področju dela temeljne organizacijske enote. Kot nam je sporočil izvršni sekretar Policijskega sindikata Slovenije Zdravko Melanšek, so pomožni odredbodajalci hkrati začeli odklanjati izplačevanje že odrejenih in opravljenih službenih potovanj, zato se je število neizplačanih dnevnic v zadnjem mesecu povzpelo že na nekaj sto primerov. PSS je (27.2.) seveda zahteval, naj državna sekretarka do 8. marca razveljavi sporno peto alinejo in odobri izplačilo dnevnic in potnih stroškov, vendar - zaman. Zato je 11. marca poslal ministru Štern »protest zaradi kršenja pravic delavcu«. Odziva (še) ni bilo...
Kaj lahko po Melanškovem mnenju povzroči omejevanje službenih potovanj? »Najmanj to, da bo precejšnje število policistov in kriminalistov posedalo po pisarnah svojih enot, namesto da bi opravljalo svoje delo na območju uprave ali države, ker jih pač nihče ne bo nikamor poslal,« odgovarja in se sprašuje; »Je to cilj nekoga v ministrstvu ali pa je odločitev o omejitvi službenih potovanj zgolj plod nevednosti in oblastnosti?«
Na odgovor še čaka...
D. K.
Datum: 11.3.1996 štev.: 29/96
ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE KOLODVORSKA UL.15 1000 LJUBLJANA
sd
stopnje 0"
Zadeva: Izplačila nadomestil delovnim invalidom II. stopnje.
Na Sindikat delavcev trgovine Slovenije se v zadnjem obdobju pogosto obračajo člani sindikata, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, s prošnjo, da posredi izplačevanju tistega dela prejemka, ki ga kot delavcem invalidom druge stopnje vaša institucija delodajalcu.
Dejstvo je, da zaradi nesolventnosti posameznih delodajalcev, teh sreds1** obračunavajo in izplačujejo delavcem, temveč se jih uporablja za tekoče poslovanj*
Da bi se takim primerom izognili, predalgamo, da proučite možnost izpl^ nadomestil invalidom druge stopnje direktno na njihove naslove.
Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem in vas pozdravljam!
Sekretar
Sandtteartol
Takole je SDT reagiral na »cinizem brez primere«...

/
I
/i'1
J
M
s
■/
k
de«';
iH


VSAKA STRANKA MA SVOJ FAKTOR
uIz meseca v mesec, iz dneva v dan smo doživljali škandale, afere, civilne iniciative, januarske, februarske, majniške, jesenske, poletne itd. deklaracije, memorandume itd. itd. In tako je teklo vse do takrat, ko ga je Drnovšek »nagnal« iz vlade, in tako teče vse do danes, ko smo stopili v volilno leto. Hočem povedati, da smo spet listali tam, kjer smo startali. V zanikrni balkanski državi, ki državljane drži v šahu z sejami, špekulacijami, mitingi... Gre samo za
Franc Hočevar, direktor Inštituta Republike Slovenije za
rehabilitacijo:
ZA SLOVENSKE ZAVAROVANCE OPRAVIMO VEČ DELA, KOT SE ZAVEŽEMO S
PODPISOM PUbUDBE Z ZAVAROVALNICO
uImamo dvesto bolniških postelj, letno obravnavamo okoli 1.800 hospitaliziranih pacientov in okoli devet do deset tisoč ambulantno obravnavanih pacientov. Skupna značilnostjo, da imajo probleme v zvezi zgibanjem kot posledico poškodbe ali bolezni, v zadnjem času je vedno več poškodb. To je razumljivo, bolj k? se razvija medicina in je uspešna pri ohranjanju življenja po poškodbi, večje težjih prizadetosti, ki jih je treba odpraviti v procesu rehabilitacije, če gre za telesne
prizadetosti seveda.”
Slovenska nacionalna varnost
OD UDBE DO SOVE
Jasno je bilo, daje takšne intervjuje zahteval Bavčar. Kakšen diletantizem! V kateri državi dajejo šefi varnostnih ali obveščevalnih služb intervjuje? Nova oblast je popolnoma zbrkljala stvari.
Transparentnost V/O sistema nikakor ne pomeni, da državni uradniki, ki so pristojni za izvajanje najzaup-nejših državnih nalog, dajejo intervjuje časopisom. To napako so ponavljali vsi nadaljnji šefi takšnih služb.
France Križanič: PRODI TKCT.IA BO MOČNO NIHALA
Že konec lanskega leta je bilo jasno, da bo gospodarska dejavnost in zlasti v izvoz močno usmerjena industrijska produkcija v leto 1996 vstopila na precej nizki ravni. Do lanskega juntfa je sicer nih^in, £ v povprečju hitro (po skoraj 8% letno) naraščala, nato pa od avgusta dalje, z manjšo prekinitvijo v novembru, še precej hitreje (po 13% letno) upadala. Tako seje v celem lanskem letu zmanjševala povprečno po dobre 3% letno.
Po vsem svetu so poročanja insiderjev o transakcijah za lasten račun in transakcije njihovih ožjih družinskih
članov pod drobnogledom nadzornih institucij. V Sloveniji pa smo priča, da ena nadzorna institucija preko javnih medijev poziva druge, naj začnejo opravljati svoje delo.
Sramota!
8
Vi
21. marca 1996
Prodorne, pametni in
-	sebične
—	..... »
V državnem zboru je propadel predlog Združene liste in skupine poslancev Slovenske ljudske stranke, po katerem naj bi z zakonom določili, da morajo politične stranke na svoje kandidatne liste za volitve v državni zbor uvrstiti vsaj tretjino žensk. Lev Kreft je v imenu predlagateljev in predlagateljic dejal, da so se za tako radikalno rešitev odločili, »ker so tudi razmere radikalne«. Vsi podatki in raziskave kažejo, daje žensk v politiki mali in da njihovo število v zadnjih desetih letih celo upada. Tako je bilo ob zadnjih lokalnih volitvah med kandidati za svetnike in svetnice samo 2.921 žensk ali 17,6 odstotka in med 635 kandidati za župane in županje samo 31 žensk ali 4,8 odstotka. Izvoljen je bil približno vsak peti kandidat m samo vsaka deveta kandidatka za svetnika ali svetnico. Izvoljeni sta bili samo dve županji. Po volitvah v 22 občinskih svetih ni bilo nobene svetnice...
»Kreft je poudaril, da bi s spremembo zakona motivirali stranke, da bi bolje poskrbele ne samo za enake možnosti kandidiranja, ampak tudi za enake možnosti izvolitve svojih kandidatov in kandidatk. Poslancem je celo očital, da so proti enakopravnosti žensk, če bodo zakon zavrnili. Dodal pa je, da danes ne velja več tradicionalni demokratični red, po katerem je en človek pomenil en glas. Zdaj velja reprezentativnost: Spolno enostranska zastopanost ni le nekaj neuglednega, je tudi manj reprezentativna in zato manj demokratična.« (Slovenec, 13. marca 1996)
Seveda je moč razpravljati o tem, ali je takšen predlog najboljša pot za dosego večje enakopravnosti žensk in večje demokratičnosti v družbi. Vendar pa je nenavadno, da je bilo med tistimi, ki so najbolj ugovarjali »radikalni rešitvi« za prodor žensk v slovenski parlament, ravno največ žensk - sedanjih poslank. Tako s predlogom obvezne kvote ni soglašala Vika Potočnik (LDS),češ da mora biti to prepuščeno programski odločitvi vsake stranke posebej. Krščanski demokrati so prepričani, da gre za naravno delitev dela (ženska v kuhinjo, moški v parlament?), njihova poslanka Jana Primožič pa je celo menila, da bi bilo žaljivo, da bi stranke na račun več žensk v parlamentu služite, ker je bilo predvideno, da bi tiste stranke, ki bi imele v parlamentu več žensk, za svojo dejavnost dobile nekaj več denarja iz proračuna. Druga poslanka SKD Nada Skuk je predlagateljem očitala, da žensk tudi v komunističnih režimih ni bilo v politiki, medtem ko je bila v konservativni Angliji ženska celo predsednica vlade.
Ljerka Bizilj je poudarila, da bi moral prodor žensk v politiko temeljiti na »njihovi pameti in prodornosti in ne na zakonski prisili, ki bi iz žensk v politiki napravila le okrasek.«
Kaj pa, če so nas »bojevite« in »načelne« poslanke hotele prepričati, da v Sloveniji razen njih ni »pametnih in prodornih« žensk’ Ali pa so morda s svojo razpravo dokazovale, da se bojijo ženske) konkurence?
Razhod
Janševih fantov -somlie MS SLS
Slovenec piše, daje Bojan Peče, dosedanji predsednik mestnega odbora Socialdemokratske stranke Maribor, sicer mariborski podžupan, osvetlil ozadje nedavnega prehoda desetih vodilnih članov te stranke, med njimi je tudi sam in kar osem članov predsedstva, v vrste Slovenske ljudske stranke.
Po Pečetovih besedah je bilo več vzrokov za takšno odločitev. Statutarne določbe Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) ne predvidevajo pravične zastopanosti območij in tako tudi ne mariborskega. Ljubljanski strankarski lobi je prevzel večino funkcij v organih stranke... Maribor je za marsikatero stranko le baza za zbiranje volilnih glasov, z nacionalnimi listami pa vstopajo v parlament samo nekateri strankarski izbranci. To nas v Mariboru hudo moti, je poudaril Bojan Peče. V Slovenski ljudski stranki (SLS) so te zadeve zasnovane drugače, saj želi prisluhniti vsem stanovom, prizadeva pa si za enakomerno zastopanost vseh slovenskih območij, je še dodal Bojan Peče.
Tiskovna predstavnica Socialdemokratske stranke Nika Dolinar je sporočila, da so v »SDSS zelo veseli, da so omenjeni nekdanji člani sklenili sami zapustiti naše vrste. Poleg povečanega ugleda SDSS bo to zagotovo vplivalo na še večji porast članstva v Mariboru, ki se v letošnjih mesecih po nekajletnem sta-
gniranju občutno povečuje... Tiskovna predstavnica SDSS ne odgovarja na konkretne očitek o »nepravični zastopanosti območij« in kritične pripombe nekdanjega mariborskega predsednika SDSS, daje »ljubljanski strankarski lobi prevzel večino funkcij v organih stranke«. Pač pa govori o škodljivi vlogi, ki naj bi jo Peče igral v stranki in njegovi odgovornosti za »skromen uspeh na volitvah«.
»Gospodu Pečetu se zahvaljujemo, ker je sam javno povedal, da ni več v naši stranki. Žal pa nam je, da bo svoje poslanstvo nadaljeval v Slovenski ljudski stranki in ji ob tem dogodki izrekamo iskreno sožalje,« piše tiskovna predstavnica SDSS.
Predsednik Slovenske ljudske stranke v Mariboru Janko Razgoršek pa je odločitev Bojana Pečeta in desetih nekdanjih vodilnih članov mariborske socialdemokratske stranke označil »kot pomembno okrepitev SLS«.
Poslanci prepovedali bosanski jezik
Prejšnji teden so časopisi poročali, da so v slovenskem parlamentu »zaradi nejasnosti, kaj je bosanski jezik,« za nekaj dni ratifikacijo sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino.
Dnevnik je zapisal, daje »vso stvar pravzaprav zakuhal Tone Peršak (Demokratska stranka). Ni prav, da državni zbor nonšalantno prezre opozorila in na neki način uzakoni nekaj, česar po strokovnih merilih ni. Spoštujem kurtoaznost naše strani, toda vprašljivo se mi zdi sprejemati meddržavni sporazum, v katerem piše, da obstaja bosanski oziroma bošnjaški narod in s tem tudi jezik. Vsaj malomarnost pogajalcev je, da ne vedo, kako izraz narod v slovenskem, hrvaškem in pogojno tudi v bošnjaškem jeziku ne pomeni istega! Zmago Jelinčič (Slovenska nacionalna stranka) je takoj pristavil svoj lonček: 'Bosanski oziroma bošnjaški jezik ne obstaja, v najboljšem primeru šele nastaja. To je tako, kot bi sporazum s Švico zapisali v švicarskem jeziku,, lepo prosim! Sporazumi ne temeljijo na fikciji, ampak na pravnih dejstvih, ne na nečem, kar nekoč bo, če bo. Kdo pa pravi, da ta jezik bo? Franc Černelič (Slovenska krščanska demokracija): ’Ni naša stvar, da v tej smeri presojamo. Vsaka država mora zase ugotavljati in seveda dokazati, kaj obstaja in kaj ne. Tudi Slovenci smo bili hvaležni za vsako drobno priznanje! Izidor Rejc (Slovenska krščanska demokracija) ’Ne smemo izhajati iz prejšnje navajenosti, ko smo govorili, da je obvezni jezik v Jugoslaviji srbohrvaški. Zdaj je to nova politična scena in jih ne kaže dražiti na tem področju. Naj oni sami odločijo o tem, preveč časa so bili v klavnici; da ne bi imeli te pravice.’ Tone Partljič (Liberlana demokracija Slovenije): 'Podobni problemi nas še čakajo, kajti navsezadnje se jeziki razvijajo in politika je zadnja, ki lahko tu daje odgovore. Kadarkoli * jih je dajala, gaje lomila, ker je to prekrasna stvar za politične strasti!’ Dr. Lev Kreft (Združena tista socialnih demokratov): 'Vsaka država mora predvsem skrbeti za svoje lastne interese. Ta razprava pa je v interesu tistih, ki si želijo, da Slovenija z nikomer na tem svetu ne bi mogla vzpostaviti normalnih odnosov. Postavlja nas v položaj, daje državni zbor pristojen razsojati, kdo kje živi in s kakšnim jezikom sme govoriti in kako se ta jezik imenuje! Obstajajo 'stroke’, ki še vedno trdijo, da slovenskega naroda in slovenskega jezika ni... Tako nevarno petelinjenje o stvari, ki se nas ne tiče, lahko resnično škodi našim državnim interesom,’je dejal Kreft.«
Ob tem je dopisnik sarajevskega Oslo-bodjenja lahko samo ugotovil, da je »nepriznavanje pravice narodu, da v svoji državi govori jezik, ki mu je sam dal ime, znamenje negiranja tega naroda (narodov) in te države... V ustavi Republike BiH je zapisano, da je uradni jezik v BiH bosanski (bošnjaški), tako kot je to zapisano za slovenski jezik v ustavi Republike Slovenije. Nespoštovanje, negiranje ali nepoznavanje, toda vrednotenje in ocenjevanje, sprejemanje ali nesprejemanje tistega, kar je zapisano v ustavi druge države in izključno velja za pravice narodov v tej državi in se ne dotika pravic nikogar drugega, je začetek nelojalnosti do tistega, kar je zapisano v ustavi lastne države.
Če predpostavimo, da je vzrok polemike o jeziku med parlamentarno razpravo o sporazumu o znanstveno-tehničnem sodelovanju med Slovenijo in BiH neznanje dela poslancev o ustavnopravni ureditvi BiH in nepoznavanje njene zgodovine, je škoda, da se za prvo niso pozanimati na zunanjem ministrstvu, za drugo pa vsaj v srednješolskem učbeniku zgodovine. Tako pa so si dovolili
privilegij, da svoje neznanje postavijo za kriterij znanja nasploh...«
Sicer pa je pred kratkim Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani izdal knjigo Bosanska identiteta med preteklostjo in prihodnostjo. V njej je med drugim zapisano: »Jezik, ki se govori v Bosni, ni bil ne v Bosni ne izven nje glede izvirnosti nikoli sporen. Z imenom bosanski so ga uporabljali kot uradni jezik na Porti v Istambulu... Leta 1907 je bilaAvstro-Ogrska prisiljena ukiniti v Bosni in Hercegovini ime bosanski jezik... Rezultat tega popisa je postal podlaga uradnemu preimenovanju Muslimanov v Bošnjake...«(Stran 82.)
Pa še to: Leta 1890 so izdali Gramatiko bosanskega jezika, leta 1995 pa je izšla četrta, dopolnjena izdaja bosansko-angleškega slovaija...
Drnovšek -
»krščanski demokrat«
Slovenec piše, da je »francoski časnik Le Figaro v času, ko sta Pariz obiskala tako Lojze Peterle kot Janez Drnovšek, objavil zanimiv članek o Sloveniji. V njem med drugim piše: 'Dejansko so vse ugledne politične osebnosti, vključno z Janezom Drnovškom, biti veljaki nekdanje komunistične partije. Danes pa Drnovšek, ki je bil zadnji predsednik jugoslovanske federacije, nosi etiketo krščanske demokracije kot Helmut Kohl... Ni čudno, da seje Peterle spraševal, atije Drnovšek prestopil k SDK. ’Mi se ne zanesemo na Le Figaro. Počakati bomo na formalno pristopno izjavo,’ seje pošalil na Drnovškov račun.«
Vsekakor pa je res, daje pred tem vodja Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič v Dnevniku objavil komentar pod naslovom Ali bo dr. Drnovšek kandidiral za SKD, v katerem piše, daje »izglasovanje zakona, s katerim je Liberalna demokracija Slovenije potisnila v osnovne šole verouk, nedvoumen znak nagiba Drnovškove stranke h klerikalnemu taboru«. Jelinčič meni, da ima »izguba identitete LDS pravzaprav daljšo zgodovino, saj seje začela s prihodom dr. Drnovška na mesto predsednika stranke, izbruhnila pa je v zadnjem času, ko seje začel dr. Drnovšek nagibati vedno bolj na stran Slovenskih krščanskih demokratov...« Jelinčič piše, da je Drnovšek poklonil SKD obe ministrstvi, ki se »ukvarjata z dušo in razumom naroda in skrbita zanju, torej ministrstvi za kulturo in znanost... Logičen je razmislek, da bo sedanja Liberalna demokracija Slovenije zaradi polne izgube lastne identitete morala nekaj storiti. Ena od možnih variant je tudi ta, da se bo vsaj Drnovškova struja priključila, morda zaenkrat le potihoma, krščanskim demokratom. Imena poslancev, pa tudi ministrov, ki bi sledili, so znana in le malo jih ne bi bilo ob njem. Kaj pa, če si Drnovšek želi na naslednjih volitvah kandidirati na tisti SKD? Vendar pa iskreno dvomim, da bi ga krščanski demokrati tam želeti videti.«
Slabi učenci -dobre šok?
RGL je poroča, da lani okoli 4800 slovenskih dijakov, ki so imeti popravne izpite, ni izdelalo letnika. Od teh jih je imelo kakšnih 1200 en popravni izpit, 1500 dva, več kot 1300 dijakov pa tri popravne izpite.
Komentator v Dnevniku, ki je hkrati višji svetovalec republiškega zavoda za šolstvo ugotavlja, daje leta 1995 skoraj vsak četrti dijak ob koncu pouka namesto spričevala domov odnesel obvestilo o tem, da ima enega dva ati tri popravne izpite.To je absolutno preveč, pravi komentator. Kaj se dogaja v naših srednjih šolah? Ati šele popravni izpit prebudi dijaka in ga prisili, da se do roka nauči neko snov. Če je tako, je popravnega izpita potrebna šola, ker ne zadovoljuje niti dijake po kakovostnem izobraževanju niti ne izpolnjuje svojega motivacijskega poslanstva. Morda pa je vzrok za porazno stanje tistih 30 odstotkov balasta in nepotrebnih podatkov, s katerimi so prenatrpani naši učni načrti?
Tako se sprašuje človek, kije sestavni del obsežnega šolskega mehanizma, predstavnik šolske inštitucije, ki bi že morala imeta vsaj nekaj možnih in otipljivih odgovorov na poglavitno vprašanje, kako je mogoče, daje bilo lani skoraj štiri odstotke več dijakov s popravnimi izpiti kot pred dvema letoma? Ali ni vse večje število tistih s popravnimi izpiti alarmantno opozorilo, da je s slovensko šolsko doktrino, predvsem s šolsko prakso, nekaj hudo narobe. Je res dobra šola, dober profesor tisti, ki se lahko 'pohvali’ z velikim številom negativnih ocen in s kriteriji, ki učence spreminjajo v učeče se robote, v enostranske
PANOGAMA E
in psihično načete osebnosti? So za slabe ocene krivi zgolj učenci? Ati ni soodgovomos! vsaj deljena s profesorji in s šolskimi oblastmi? Če nek učitelj ati neka šola kar naprej izkazujeta slab uspeh, bi se morali začeti spraševati in ugotavljati ne le, kaj je narobe z učenci, ampak tudi s šolo in učitelji, z učnim1 programi.
Ati ni paradoksalno, da se strokovna ii> politična javnost že več let ukvarjata s čisto ideološkimi šolskimi vprašanji, denimo s term ali bo v šolah verouk ati ne, medtem pa generacije šolarjev z različnimi šolskimi eksperimenti in zablodami doživljajo očitno vse več travm in stresov, vsekakor več kot bi bilo potrebno in kot je zdravo.
So sedanje obremenitve učencev normalne in nujne? Je prav, da so osnovnošolci in srednješolci marsikdaj ati pa kar praviloma bolj obremenjeni kot pa odrasti? Je normalno, da se tudi vikendi in počitnice spreminjajo v eno samo učenje in da o vsem tem sploh ne razpravljamo?
Kako je mogoče, da ostajajo brez kakršnegakoli odmeva in pojasnila tako dramatično ugotovitve in opozorila, kot je nedavna izjava ene izmed ravnateljic ljubljanskih osnovnih šol, ’da so učenci ubogi in da seji smilijo, ker so preobremenjeni’ in daje učni program najmanj za 40 odstotkov prenatrpan z učno snovjo. Ta ravnateljica trdi, da otroci živijo pod stalnim pritiskom 'Osnovna šola naj bi naiD dala veselega otroka, zadovoljnega mladostnika. V resnici pa je žal drugače.’«
Kako naj si ob vsem tem razlagamo molk?
Pahor -
sai nisem Traven...
Zdaj je postalo že kar tradicionalno, da funkcionar in poslanec Združene tiste socialnih demokratov Borut Pahor javnosti posebej pojasnjuje in »izvzema« svoje mnenje v zvezi s posameznimi stališči njegove stranke. To je seveda lahko dobro, ker kaže na »pluralizem znotraj stranke« in na njeno demokratično širino, slabo pa, če stranka hkrati ne zna taisti javnosti dovolj natančno pojasniti in utemeljiti svojih » večinskih« stališč, s katerimi Pahof očitno noče imeti zveze. Še zlasti tedaj, ko je Pahor zaprošen za »komentar« v imenu stranke, pa pove in natančno pojasni le svoje stališče’
Zadnjič je Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke na svoji tiskovni konferenci dejal, »da je Združena lista edina pomembnejša stranka v državi, ki se zavzema za oboroženo nevtralnost, ne pa za članstvo v Nam, kije korak k približevanju EU’. Zato naj bi po Janševem mnenju v ZLSD ne želeti videti Slovenije v Evropski uniji (Republika, 16-marca 1996).
Republika je »za komentar te Janševe izjave zaprosila Boruta Pahorja iz ZSLDS«. In kaj je povedal? »Pahorje dejal, da seje za takšno stališče opredelila večina članov stranke na kongresu novembra lani v Slovenj Gradcu, čeprav se sam osebno ne strinja s to možnostjo, ampak je še vedno prepričan, da je približevanje Slovenije zvezi Nato in Zahodnoevropski uniji nujno in bo v tej smeri deloval tudi v bodoče.« (Republika, 16. marca 1996).
Pripravil: J. S-
E
di
I

Po več stoletjih ponovno
PROTESTANTSKI
KATEKIZEM
na Slovenskem.
Knjjga s 500 stranmi kot
-	dialog med posameznikom in religijo,
-	med teologijo in humanistično znanostjo in
-	med Cerkvijo in družbo.
Dodatek v Protestantskem katekizmu
prinaša:
-	vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej),
-	fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki.
Založnika sta ČZP Enotnost in Evange-
kih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji mesec.
lahko tudi po telefonu 061/321 -255,061/ 1310-033 in po faksu 311-956.

5 Hune Hočevar.
Osrednja nacionalna ustanova za kompleksno rehabilitacijo telesno prizadetih pacientov • Letno okoli 1.800 hospitalnih in deset tisoč ambulantnih pacientov • V ospredje stopa nevrološka rehabilitacija • Tuii bolniki niso vzrok čakalnih vrst za domače * Inovativni sindikati bi morali ščititi tudi interese razvoja • Plače v zdravstvu so prenizke, dejavnost ie vodceniena
U
i-
e
1)
o
a
i,
1
Panorama: Gospod Hočevar, nam lahko za začetek v kratkih besedah predstavite ustanovo, ki jo vodite?
Hočevar:Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, je osrednja nacionalna ustanova za ^vajarje kompleksne rehabilitacije telesno pri-^detih pacientov. To pomeni, da se pri nas izvajajo tisti programi, ki zahtevajo veliko več visoko tokovno usposobljenih ljudi, sodobno tehnološko opremo in tudi druge pogoje za tiste patologije, jih ne morejo obvladovati v bolnišnicah. Drugi slement izhaja iz funkcije osrednje ustanove: Sre za raziskovalno dejavnost, skrb za doktrino, razvoj novih rehabilitacijskih metod, uspo-sabUanje Dudi, opravDarje različnih evalvacDskih nnlog, kot preverjanje uspešnosti, izvajanje nadzora in podobno. Večino teh naših dejavno-8w imennjemo terciarne, ker ni še do konca Pojasnjen pojem in tudi dokončno urejen položaj osrednje ustanove, zlasti z vidika financiranja. ^ svojo osrednjo funkcDo preprosto uresničnjemo v okviru obveznosti, ki jih imamo do slovenskih zavarovancev preko zavarovalnice, in s Pomočijo virov, kijih zaslužimo na prostem trgu. Panorama: Kolikšen pa je delež sredstev, ki Jih za dejavnost zaslužite na trgu, mimo zavarovalnice?
Hočevar: Ti ta trenutek predstavDajo dvajset odstotkov virov, in če teh virov prostega trga Pa bi imeli, ne bi mogli opravDati funkcD osre-dAje ustanove, zlasti tistih, ki so povezane z ^■zvojem, doktrino, raziskovanjem, izobraževanjem dPoglh Dudi. Moram poudariti, da je naša usta-Pova resnično odprta za vse, ki želDo obnoviti ®v°je znanje, tako iz osnovnega zdravstvenega v&rstva, zdravstvenih domov kot tudi bolnišnic. Panorama: Znano je, da ste s svojo pojavnostjo uveljavljeni tudi v tujini. Hočevar: Svoje terciarne funkcD e ponujamo Pidi v tnjini. Imamo nekaj mednarodnih raziskovalnih kontaktov, seveda tudi ambicD- Usposa-DDamo tudi tuje strokovnjake, naši delavci pišejo skupne članke s tnjimi, teh mednarodnih prepletov in povezav imamo dosti. Smatramo namreč, da se lahko standard in kriterDi postavDajo le / mednarodnih okvirih ne pa v lokalnih. To je tudi tista osnovna dispozicDa, da bi se lahko -Po bo to tudi formalno vedno boD aktualno - vključili V standarde, ki jih na področju zdravstva po-stavDa Evropska skupnost. Pravzaprav smo s temi ambicDami zelo obremenjeni.
Panorama: 8Kliničnim centrom in univerzo formalno niste povezani? Hočevar: Formalno nismo povezani, seveda Pa ogromno sodelnjemo tako s Kliničnim centrom kot Univerzo. Imamo tudi štiri univerzitetne učiteDe, ki so predavateDi na Medicinski iakuiteti in Visoki zdravstveni šoli in nekate-rm drugih šolah in fakultetah. Sodelovanje z
medicinsko in elektrotehniško fakulteto in visoko šolo za zdravstvene delavce je zelo obsežno, in to ne le na področju izobraževanja, marveč tudi pri raziskovalnem delu. Klinični center pa preprosto potrebujemo, da lahko svoj program v celoti izvajamo, saj smo rehabilitacDska ustanova. Panorama: Ste pravzaprav pogosto zadnja postaja v rehabilitacijskem procesu... Hočevar: V tem procesu in v procesu kompleksne rehabilitacDe je potrebno znanje in zmožnosti kliničnega centra, da lahko to delo kakovostno opravimo.
Panorama: Kaj pa proizvodna dejavnost, izdelava rehabilitacijskih pripomočkov? Hočevar: Mi proizvodne dejavnosti nimamo, organizirali sojo v samostojnem podjetju, kije v naši lasti, se pravi v državni lasti in popolnoma samostojno nastopa na trgu. Komparativna prednost tega podjetja je, da je v neposredni lokacijski in informacDski povezavi z našim inštitutom in lahko od nas črpa kakovostne informacDe za razvoj.
Del dejavnosti v okviru našega inštituta ima tudi značaj proizvodne dejavnosti. Gre za individualno izdelavo zahtevnih ortopedskih pripomočkov, ki poteka v okviru programa aplikacDe in kompleksne rehabilitacDe telesno prizadetih pacientov. To pa sodi v okvir naše dejavnosti. Panorama: Omenili ste sodelovanje z elektrotehniško fakulteto. Najbrž gre za sodelovanje na tem področju?
Hočevar: S to fakulteto in z Institutom Jožef Stefan pa sodelujemo največ na področju razvoja elektrostimulacDe ohromelih mišic.
Panorama: Poleg ambulantnih storitev imate tudi posteljne zmogljivosti za stacionarne paciente.
Hočevar: Imamo dvesto bolniških posteD, letno obravnavamo okoli 1.800 hospitaliziranih pacientov in okoli devet do deset tisoč ambulantno obravnavanih pacientov. Skupna značilnost
“Letno imamo v obravnavi več kot sto tujih pacientov, seveda najzahtevnejših, ravno z nevrološkega področja. Imamo konstanten priliv tujih pacientov, in končno je to za nas dvakrat pomembno: prvič zato, ker so ti kriteriji obravnave tujcev, ki plačajo, zahtevni in jih apliciramo na celotno vzdušje in pogoje funkcioniranja, drugič pa scenami, ki so za tujce še zmeraj konkurenčne, pravzaprav zagotovimo pomemben vir sredstev za lasten razvoj.”
je, da imajo probleme v zvezi z gibanjem kot posledico poškodbe ali bolezni, v zadnjem času je vedno več poškodb. To je razumljivo, boD ko se razvja medicina in je uspešna pri ohrarjarju živDenja po poškodbi, več je težjih prizadetosti, ki jih je treba odpraviti v procesu rehabilitacDe, če gre za telesne prizadetosti seveda. Pojavljajo pa se tudi paradoksi: denimo množična uvedba čelad ne zmanjšuje števila potreb po rehabilitaciji, ne obsega specifičnih poškodb. Povečuje pa število preživelih, pogosto hudo poškodovanih, ki jih je treba rehabilitirati. Podobno je tudi z drugimi množičnimi preventivnimi ukrepi. Seveda, to je cRj teh preventivnih ukrepov, rehabilitacija pa mora ta dejstva upoštevati in se takim okoliščinam sproti prilagajati.
Naša značilnost je, da znotraj našega strukturalnega prilagajanja zahtevnejši programi izrivajo enostavnejše in vedno boD stopa v ospredje tako imenovana nevrološka rehabilitacja, kije vezana na ukvarjanje z možgani in z živci. Tu je tudi največ možnosti razvoja, saj so druge oblike rehabilitacje boD obvladjive na drugačen način, tudi z zdraviliškim zdravDerjem.
Panorama: Gre torej za bolj rutinsko tacjjo
zdravUenje in rehabilitacijo?
Hočevar: No, težko bi jih tako označil, ampak za izvajatje tega programa ni potrebna tako visoka kritična masa znaiDa in tehnologDe. Če hočeš kompleksno obdelati pacienta, ki ima poškodovane možgane, moraš vkjučiti vrsto elementov, več vrst zdravniškega znanja, od fiziatra, nevrologa, internista, pri fizioterapDi različne tipe, kot nevrofizioterapevte, delovne terapevte, inženirje ortopedske tehnike, nujna je psihološka obravnava in profesionalna priprava na živjerje. Zato je ta fenomen kritične mase znarja zelo zanimiv, saj se z notrarjim prestrukturiranjem programa pojavja vedno večja potreba po znanju razhčnih strok, ki mora po načelu interdisciplinarnosti in multifunkcionalnosti z vseh aspektov obdelati človeka. Kjub temu, da za to zelo skrbimo, nam še vedno zmarjkuje ustreznega znarja. Zato se moramo povezovati z drugimi klinikami in ustanovami.
Panorama: Včasih ste bili znani po tem, da ste imeli na rehabilitaciji veliko pacientov iz tujine.
Hočevar: Smo še zmeraj. Letno imamo v obravnavi več kot sto tujih pacientov, seveda najzahtevnejših, ravno z nevrološkega področja. Imamo konstanten priliv tujih pacientov
in končno je to za nas dvakrat pomembno: prvič zato, ker so ti kriterDi obravnave tujcev, ki plačajo, zahtevni in jih apliciramo na celotno vzdušje in pogoje funkcionirarja, drugič pa s cenami, ki so za tujce še zmeraj konkurenčne, pravzaprav zagotovimo pomemben vir sredstev za lasten razvoj. Kdo bo v tem videl vzrok čakalnih vrst za domače bolnike. Moram povedati, da to nima, nobene zveze s tem. Mi za slovenske zavarovance opravimo več dela, kot ga podpišemo s pogodbo. Vse, kar delamo več, bi delali v svojo lastno izgubo in bi posegali v substanco. Če bi sprejeli vse paciente, ki se željo zdraviti pri nas, bi se uničili, saj stroški preprosto ne bi bili pokriti. Ker končno tudi nismo urgentna bolnišnica, dogovorjeni obseg le malo presegamo. Res pa sredstva, kijih dobimo s trgom, usmerjamo nazaj v svoje paciente. Za tujce imamo angažiranih zelo malo zmogjivosti, vendar je iztržek še enkrat večji. Za trg namenimo sedem, osem odstotkov zmogjivosti, to pa ustvarja velik ekonomski učinek, kar ni nepomembno.
Panorama: Ko ste že omenili čakalno dobo za vaše paciente, kolikšna pa je?
Hočevar: Različno, odvisno od tega, ah smo edina ustanova v Slovenji za tak primer. Če je treba reagirati sproti, je ni. Pri spinalnih poškodbah, pretrgarju hrbteijače, paraplegji, je tudi ni, tudi na področju kraniocerebralnih poškodb ali pa amputacj se zelo približujemo optimalnim rokom. Izredno dolga čakalna doba je pa pri kapeh, ker jih je veliko, in kronično degenerativnih oboleijih. S čim krajšim čakalnim rokom poskušamo obravnavati otroke. Žal smo prisijeni postavjati določene kriterje in na področjih, kjer so dolgi čakalni roki, imajo prednost tisti, ki so motivirani za obravnavo in od katerih se pričakuje večja živjeijska vitalnost In vkjučitev v delo. Tudi v tem kontekstu imajo prednost otroci.
Panorama: V zadnjem času se o vaši dejavnosti sliši nekaj več posredno, z akcijo slovenskega nedeljskega časnika in avkcijami slik v korist prizadetih. Gre večinoma za vaše paciente.
Hočevar: Za novinarje smo popolnoma odprti, lahko od zdravnikov pridobivajo potrebne infor-macje. Jasno, da je ta akeja vse pohvale vredna. Posebne reklame ne potrebujemo, mislim pa, da so članki dobro in kakovostno napisani in so za nas izredno pomembni. Zlasti kot promocja z vidika zauparja v delo, ki ga opravjamo. Panorama: Ukvarjate pa se z zelo zahtevnimi primeri?
Hočevar: Jasno je, da se ukvarjamo z zelo težkimi stvarmi, smo pač na koncu procesa medicinske obravnave in pričakovanja so ve-
Nadaljevanje na naslednji strani


Nadaljevanje a prejšnje strani
lika. Večkrat je večji problem rehabilitacija svojcev, staršev, če gre za otroka. Morajo se aktivno vključiti v proces in nekaj sprejeti kot definitivno dejstvo, od koder je treba ponovno starta-ti, od koder se življenje pod drugačnimi pogoji znova začenja. Nejteže je, da večina sega v spomin, kako je bilo včasih. Po tako hudih poškodbah ali obolenjih je težko restavrirati prejšnje stanje. Seveda pa je vendarle mogoče veliko doseči.
Panorama: Najbrž enako kot pozitivno promocijo doživljate tudi kritiko?
Kočevar: Kritiki se nihče ne more izogniti. Zdravstvena ustanova je zelo Izpostavljena in je pod nenehno kontrolo. Kontrolirajo jo pacienti, še boj) svojci, pa različni državni in zavarovalniški mehanizmi. Ti slednji predvsem z vidika pojmovanja našega dela kot porabe, generatorja slabega ekonomskega položaja države. Seveda Je moj pogled popolnoma drugačen. Mislim, da gre za “cost benefits”, in uspešno delovanje tega področja veliko vrača nazaj v krepitev ekonomskega položaja države.
Panorama: 8 tem ste že posegli na komercialno, poslovno, menedžersko področje, kije pravzaprav vaše področje. Hočevar: Večji del življenja se ukvarjam z menedžmentom javnega sektoija, zlasti zdravstvenega, tudi s podiplomskim specialističnim študijem na ekonomski fakulteti sem se usposobil na tem področju. Napisal kaj veliko nisem, čeprav imam tudi to v načrtu. Veliko izkušenj ob hkratnem poznavanju teorije Je mogoče posredovati v zapisani obliki tudi drugim. O menedžmentu v zdravstvu in tudi v javnem sektorju pa že nekaj let predavam ob različnih priložnostih. Občutek imam, da mi ljucDe kar verjamejo, saj združnjem maksimalno teoretično znanje, ki ga nenehno pridobivam, in dnevni pragmatizem.
“Večkratje večji problem rehabilitacija svojcev, staršev, če gre za otroka. Morajo se aktivno vključiti v proces in nekaj sprejeti kot definitivno dejstvo, odkoder je treba ponovno startati, od koder se Mvljeuje pod drugačnimi pogoji znova začenja. Najteže je, da večina sega v spomin, kako je bilo včasih. Po tako hudih poškodbah ali obolenjih je težko restavrirati prejšnje stanje. Seveda pa je vendarle mogoče veliko doseči.”
Panorama: Sts eden redkih vodilnih ljudi v slovenskih zdravstvenih ustanovah, ki ima obe plati strokovne izobrazbe -zdravstveno in menedžersko.
Hočevar: No, na zdravstvenem imam srednjo zdravstveno šolo, kasneje sem se izobraževal na sociološko-psihološkem področju, končal sem fakulteto za defektološke znanosti v Zagrebu. Tam je bilo veliko vsebin, ki so povezane s kompleksno rehabilitacijo. Nisem pa več - in to z veseljem ugotavljam - eden redkih, ki bi imel tudi menedžersko kvalifikacijo. Res pa sem bil prvi. Sedaj Gea College skupaj z ministrstvom in medicinsko fakulteto pripravlja dovolj obsežen in kakovosten program, in mislim, da ga je absolviralo že okoli sto slušateljev z različnih področij zdravstva. Te stvari spremljam od vsega začetka in že na samih srečanjih direktorjev vidim bistveno razliko v primerjavi z leti nazaj, ko tega znanja ni bilo nič.
Panorama: Očitno ste pravi človek, da mu zastavimo vprašanje, ki se pri nas nenehno pojavlja. Ali naj bo direktor Kliničnega centra zdravnik ali ekonomist? Podobno velja za direktorje zdravstvenih domovin drugih ustanov.
Hočevar: Ko že omenjate direktorja Kliničnega centra, tudi on se je usposobil v tem programu in pridobil menedžerska znanja. Vsak, ki se misli s tem delom resno ukvarjati, slej ko prej ugotovi, da mu primanjknje znanja, zlasti s področja organizacije, planiranja, vodenja, kontrole. To so osnovne funkcije menežmen-ta, od tod naprej se začne strategija glede na poslanstvo in cilje ustanove. Predvsem gre za to, da bi resurse, s katerimi razpolagaš, postavil na pravo mesto. V zdravstvu so to najprej Ijuejje z njihovim znanjem. Če rečem malo grobo, menedžment mora poskrbeti, da od njih dobi optimalne efekte v skladu s cilji in poslanstvom ustanove. Poslovanje zdravstvenih zavodov vedno bolj prihaja do izraza, čeprav ga spremlja večna dilema: strokovnost ali poslovnost. Mislim, da gre za neobstoječo dilemo; če zdravstveni zavod ne posluje poslovno stabilno, riima nobenih možnosti za ustrezen strokovni razvoj. Druga resnica pa je, da ne moreš biti poslovno uspešen, če nimaš ustrezno razvite stroke. Modrost vodenja je, da vzpostaviš pravo ravnotežje. Ta, kot pravim, umetna dilema pa povzroča, da se stališča glede kvalifikacijske strukture za menedžment v zdravstvu spreminjajo. Do nedavnega so bili prepričani, da je to lahko edinole zdravnik. Zdaj je jasno, da moraš imeti ogromno organizacijskih, upravljal-skih, vodstvenih in drugih znanj, če hočeš krmiliti, preprosto povedano, milijarde tolarje ah še več. Jasno je, da Je ta denar nečemu namenjen in da gre za stroške, investicije, poslovne situacije, ki jih je treba ustrezno krmiliti. Tega z znanjem samo s področja zdravstva ni mogoče. To spoznanje prodira, čeprav po drugi strani žal izgube v zdravstvu kažejo drugače. Vendar so to drugi problemi, obseg ali način uresničevanja pravic, organiziranost celotnega zdravstvenega segmenta v državi, funkcija
"Imamo dvesto bolniških postelj, letno obravnavamo okoli 1.800 hospitaliziranih pacientov in okoli devet do deset tisoč ambulantno obravnavanih pacientov. Skupna značilnost je, da imajo probleme v zvezi z gibanjem kot posledico poškodbe ali bolezni, v zadnjem času je vedno vec poškodb. To je razumljivo, bolj ko se razvaja medicina inf-------*-----* J—*---------------------
P1	.	- -
za telesne prizadetosti seveda.”
zavoda za zavarovanje itd. Skratka, makrozdra-vstvene odločitve, zanje morajo poskrbeti drugi. Panorama: Teje pa že politika zdravstvenega varstva, ki ni v vaši pristojnosti, jo pa vsak dan doživljate. Hočevar: Da, na svoji koži in trpko. Za zdravstveno pohtiko je težko reči, ali je ustrezna ali ne. Dejstvo je, da so se zadeve bliskovito spremenile in daje Slovenija ena redkih držav, ki ni na področju zdravstva doživela zloma. V kontekstu držav v tranziciji bi morali biti zadovoljni. Z vidika zavarovanca, ki naj bi imel vedno prav, pa seveda ne. Takole bom rekel: z resursi, kijih imamo na razpolago, bi lahko dosegli večje učinke, počasi bi se morah zavedati, da je naša kritična masa dva milijona ljudi. Ta objektivni okvir sam po sebi narekuje tempo. Marsikaj bi se dalo narediti na organizacijskem področju, pri strategiji in denarju.
Panorama: To pomeni, da vas politika sili k racionalnemu ravnanju, sama pa se ne obnaša tako?
Hočevar: Pri nas bi bilo mogoče odreagirati tudi tako, da bi opustili nekatere programe in seveda odpustili Dudi. Druga možnost je, da poiščeš priložnost na trgu in zapolniš zmogDivosti. Prvo bi bili najboD dramatični ukrepi, ki so na videz najboD preprosti z vidika izvedbe, drugo pa je aktiven pristop, da poiščeš delo, ki ga lahko prodaš in je plačano.
Panorama: Pravijo, daje nagrajevanje v zdravstvu vedno problematično, tudi napovedana stavka kaže, da gre za pereč problem. Kako poskušate vendarle zadovoljiti zahteve zavarovalnice na eni strani in delavcev?
Hočevar: Plače v zdravstvu so nizke, o tem sploh ne razpravDam. Pri nas imamo nekaj oblik stimulacDe in skrbim, da je v obliki plače ah na drugačen način tisto, kar je določeno z zakoni in pogodbami, vsaj za dvajset odstotkov preseženo. Panorama: Kako to uspete? Vam to omogočajo storitve za trg?
Hočevar: Samo to. Znotraj sistema bi lahko plačevah samo kot drugi, slabo. No, saj je tudi to slabo, saj četudi dodajamo dvajset odstotkov, še ni dobro. Vendar to v masi vseh plač pomeni dvanajst odstotkov. To obračunavamo na izhodiščno plačo. Od države imamo dovoljeno stimulacijo do petnajst odstotkov na izhodišče mase za plače. Imamo pravilnik za stimulativno nagrajevanje, izpeDanje na zelo preprostih načelih. V skladu s pogodbami ima neposredno nadrejeni, kije odgovoren za rezultate dela, vsake tri mesece - lahko tudi vmes - možnost, da nagradi delavce v okviru razpoložDivih sredstev. Zgodi se, da za tri mesece nekateri do-bDo do petdeset odstotkov svoje plače, kar letno lahko pomeni za najboD uspešne dve dodatni plači na račun stimulacDe. Nemalo vlagamo tudi v druge spodbude, izdelal sem posebne pravilnike, s katerimi spodbujam Dudi k razisko-varju, predavanjem, pisanju člankov. Vsaka taka stvar je tudi finančno ovrednotena in spodbujana. Panorama: Ali imate za vse to izdelane kriterije? Ne mislimo samo tega, kar ste navajali nazadnje, gre tudi za delovno uspesnost.
Hočevar: Tale načela so: ocenjuje - imamo ocenjevanje, ne merjenje, meriti ne moremo -približno trideset Dudi, vsi ki vodDo in so odgovorni za organizacDo dela, na prvem in drugem hierarhičnem nivoju. Ocena je osebni podatek, ni javna. Ocenjeni ima vsak trenutek pravico izvedeti, zakaj je bil tako ocenjen. Sam trimesečno ugotovim finančne možnosti, določim maso denarja za obdobje in ga z logiko strategDe, alociranja namenim za stimulacDo. Poleg tega tisti, ki neposredno delajo v skladu s ciDl hiše, denimo da je to trg, in žeDo, da ga obdržimo, dobDo še nekaj dodatka. Oddelek, ki je imel največ tujcev oziroma samoplačnikov, dobi dodatek, ker je neposredno uresničeval ta ciD- Princip je seveda, daje ta ciD uresničevala cela hiša, od vratarja, računovodstva naprej. Zato je tudi deležna stimulacDe, kije možna zgoD zaradi trga. Terciarne funkcDe še posebej stimuliram s pravilniki, na ta način poskušam Dudi spodbujati. Panorama: Z izpolnjevanjem kolektivnih
pogodb nimate težav? Hočevar:''
: Vse zadeve, ki jih določajo kolektivne pogodbe, normalno izpolrjujemo. Nemajhna sredstva vlagamo v socialo, enako veD& za solidarnostne pomoči in podobno. Nimamo neplačanih ur, kot jih imajo drugi, nekaj ur imajo Du<De vedno v rezervi, da lahko normalno funkcionirajo, sicer štirideset ur, ki jih lahko opravDo na mesec, v celoti plačujemo. Dosti vlagamo tudi v počitniško in socialno infrastrukturo, pa skrb za otroke. Skrbimo za vse tisto, zaradi katerega DutDe sicer nič več ne delajo, so pa zadovoDni. Panorama: Kako sodelujete s sindikati v inštitutu ? Koliko jih pravzaprav deluje pri vas?
Hočevar: Štirje. Znotraj hiše posebnih nesporazumov med sindikati in upravo ni. Vsi minimalni pogoji so zagotovDeni, nesporazumi so pač taki kot povsod. Sindikati vedno opozajjajo na to in ono, česar je vedno premalo ah bi moralo biti več, jaz pa na drugi strani mize pravim, da je tega veliko in več kot drugje in da možnosti ni več. Denimo, pritiski na dopuste, ki so pogosti, pa pritiski za dodatke. Vse je sicer določeno s pravih, sam pa imam pooblastila. Če smo na račun računalnika razdelili sedemdeset dni do-
pusta, Je to zame veliko. Vsak dan ne pomeni samo, da človeka ni, vsak dan ima svojo ceno. To je pač obračunski strošek. Pritiski na dopuste so naj večji problem v zdravstvu. Imaš visokokvalificirane Dudi, ki so relativno pogosto odsotni; z vidika racionalnosti vlaganj v rjihovo znanje je to drago, če niso v delovnem procesu. Po mojih kriterjj ih so dopusti kar zadovoDivi, čeprav z vidika moči tega potenciala neracionalni. Odsotnega z vidika znanja nikoli ne moreš ustrezno nadomestiti. Z vidika poslovnosti je preveč dopusta popoln nesmisel. Seveda je to precej mehanheistično razumevanje in težko je doseči razumevanje na drugi strani. Toda v mojem položaju moram na to gledati natančno tako in nič drugače. Panorama: Kako pa se potem sporazumevate s sindikati, oni najbrž stojijo na nasprotnem bregu ?
Hočevar: To bi sicer morah povedati oni, toda sodim, da se z ijimi kar ustrezno sporazumevam. 0 zadevah, ki so določene z zakonom ah kolektivno pogodbo, z njimi sploh ne polemiziram. To je stvar presoje, kdo ima boj prav, sindikati ah direktor. Če ima nekdo pooblastilo, da uredi določeno zadevo, ga pač ima. Ob tem so arbitražne možnosti in zunarji orgami, ki razsojajo pravičnost odločitve in standarda. Ko se po protokolu vsa pot zasuče, veja tisto, kar je zadrje mnenje. Pri nas še zdaj tečejo pravde na sodišču, o tem bo razsodilo sodišče, in ko ne bom več imel elementov za pritožbo, bom to realiziral. Mnenja pa so razhčna.
Panorama: Naravno bi bilo, da imate na dejavnost sindikatov svoje poglede. Hočevar: Načeloma me moti, da niso inovativni v tem smislu, da bi ustvarih, izpostavih drug standard in izpostavih judi z večjo storilnostjo in z višjim delovnim standardom. Moje izkušnje so, da gre večina naporov v linearnost, izravnavo, v neko enakost, kar ne spodbija novih kriterjev za delovanje. Če hočete primer, bitka za dopuste na delovnih mestih, ki so izposta-vjena sevanju, se mi zdi neokusna. Postaviti je treba drugačen standard: sevanja ne sme biti. Vse narediti ah zagotoviti, da ne bi bilo razlogov za bonitete zaradi nevarnosti pri delu. Nevarnost je pač treba odpraviti. Pri nas nenehno usposabjamo judi, delo je težko, zlasti negovalnega osebja v rehabilitacji. Teh težav ne bi smelo biti, če bi se držali protokola dela, na razpolago so vsa tehnična sredstva, vsaj tista, ki sojih zahtevah. Sindikat bi moral preprečevati škodjivo delovanje, ne pa spodbijati članstvo k prizadevanjem za plačevanje teh okoliščin, z dopusti na primer, dodatki in podobno. Ne razumem sistematične evforje dopustov v tej smeri. Ko izdamo odločbe o dopustih, to bo zdaj enkrat, imamo po petdeset, šestdeset pritožb. Normalno, da vse zavrnem, z argumenti, za katere mislim, da so pravi. Večino jih razreši svet zavoda kot drugostopenjski organ, nekaj jih gre na sodišče, vedno znova pa se to pojavja kot Jara kača. Ni moje, da bi sodil o potrebnosti in primernosti sindikata, mislim pa, da se bomo morali oboji, menedžment in sindikati marsikaj naučiti, da bomo razumeh vsak svojo poziejo. Najboj pa me moti, primere poznam samo iz časopisov, sam jih ne doživjam, če si sindikat poskuša prisvojiti vodenje. Pri stavkah ah pripravah nanje, na primer. Vodenje ustanove in odločanje o strokovnih zadevah je stvar menedžmenta. Odgovornosti mu ne more nihče vzeti. Kaj se bo delalo v primeru stavke? Tisto, kar bo odredil direktor. Standard je znan, ne smemo ogrožati živjerj, obravnavati moramo vse mjne primere. Panorama: Prav zdaj je napovedana stavka v zdravstvu. Vas skrbi?
Hočevar: Močno se ukvarjam s tem problemom. Kakšni bodo higienski standardi, za terap jo me ne skrbi, je pač ne bo, kakšni bodo prehrambeni standardi, kako bo z varovanjem. Nekatere stvari so določene in jih ne moreš reducirati. Hiše z dvesto pacienti ne moreš izprazniti, kaj bo z ambulantami, judi je težko obvestiti.
Panorama: Bi bila stavka pri vas samo solidarnostna ali imajo sindikati kake svoje posebne zahteve?
Hočevar: Mislim, da zaenkrat ne. Vendar ima stavka svoj protokol, napoved, pravilnik, razloge, potek, infonnlranje, za posledico pa ima tudi moje ukrepe, kijih moram predpisati, ah delegirati judi, ki znajo naloge izvajati. Stavko je lahko napovedati, ko pa moraš v teh pogojih krmiliti delo v zdravstvenem zavodu, je pa drugače.
tega; če bi si delal opomnik svojih nalog, bi delal lahko samo to. Direktonja pa zavezijejo §e zakoni, tu je moje ministrstvo, pa zavaroval' niča. Pred seboj moram imeti funkejo ustano; ve, tu so pacienti, določena zaporeeja nalog s' moram zastaviti.
Ko to govorim, sploh ne želim, da sindikati v svojih stavkovnih prizadevarjih ne bi uspe'
h.	Ne bi bilo dobro, če bi se uprava in sindikat v ustanovi zlizala, mora biti neka minimalni stalna nestrpnost. Ne sme pa je biti preveč, kef bi s tem blokirali funkcionirarje uprave. Stal' ni nesporazumi ne vodjo nikamor, vzdušje postane neproduktivno.
Panorama: Uporabili ste izraz inovativni sindikat. Kuj to pomeni?
Hočevar: Ta izraz rad uporabjam, ni moj, prebral sem ga že pred leti v kijigi, kije govorila o vlogi sindikatov, starih še. Mislim, daj® to korak naprej. Ne gre za to, daje sindikat 1® v funkc ji zaščite delavca, ampak ščiti tudi interese razvoja pogojev dela. Gre za generalno produkejsko in storitveno infrastrukturo, ki jo ustvarjajo jucje in nihče drug. Če bi šel resno evalvirati nekatere štrajke, bi ugotovil, d® so te pogoje poruših.
Panorama: Ali s tem mislite, da se delavci > stavko zavzemajo za kratkoročne, otipljivi interese, pogoji dela na daljši rok pa jih ne zanimajo?
Hočevar: Tudi viz ja mora biti. Sam bi vse sil® vložil v spremembe izhodišča plač v zdravstvu, ne pa za skromne dodatke.
Panorama: Pri tem pa bi nujno naleteli na vrednotenje zdravstva v razmerju z drugimi družbenimi dejavnostmi.
Hočevar: Tu pa moram biti povsem Jasen' Opraviti imamo s precej demagogje. Zdravstvo je v primerjavi z drugimi dejavnostmi na neki način zahtevnejTe. Ne na neki način, bom kaJ povedal na kakšen način. Okoliščine štiriindvajseturnega funkcionirarja, razreševanja izredno dramatičnih situac j in judi v stiski, ki so v neposrednem odnosu z delavci in vsemi problemi, kijih prinesejo v ta delovni proces v zdravstvu. Tega ni mogoče enačiti z isto stopijo odzivnosti in pripravjenostl na drugih področjih družben® dejavnosti. Te stiske judi, ki potrebijejo zdravstvo, se prenašajo in generlrajo tudi pri ju-deh, ki vse živjerje opravjajo to delo. Proce® usposabjarja in dodatnega usposabjarja je na področju zdravstva dosti boj intenziven kot n» vseh drugih področjih. Ta osebna pripravjenost in motiviranost mora biti na veliko višji stop-rji in boj osebna. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih bi zdravstvo moralo biti izvzeto ® teh povprečj. Gre za specifične okoliščine, ki jih je treba priznati in ne prenesejo kompara-cj z drugimi področji delovanja. Takih tenz j ul ne v šoli ne v kulturi, so specifične prav z« zdravstvo. Kje imaš štiriindvajseturno pripravjenost, kje mora biti človek organiziran, sposoben funkcionirati, pripravjen posredovati iT različnih dnevnih situacjah? Zato so zahtev® po generalnem izbojšarju položaja zdravstvi utemejene in se z ijimi striljam.
Panorama: V takih razmerah je tudi delo direktorja take ustanove specifično? Hočevar: Delo direktorja je tako samotno, temelj1 na odločaiju, odločarje pa nikakor ni lahko. Z» nikogar se ne moreš skriti, za vsako odločitev si osebno odgovoren. Ko si imel še druge vmesne člene in organe, delavski svet in podobno, si se lahko skrival za kolektivnostjo odločitve-To je nesmisel. Seveda uporabiš timski pristop, upoštevaš mneija in stališča drugih, literaturo, številke, odločiti pa se moraš sam. Posebnost odločarja v zdravstvu je še ekstremnost odločaija z vidika terapevtskega procesa. Odločitve so lahko usodne in ta odgovornost bi se morala razlikovati od drugih. In biti plačana na vseb ravneh odločaija - zdravnika, sester, fizioterapevta, delovnega terapevta. Kakorkoli pogledal
te poklice v zdravstvu, so razlike od drugih poklicev
z enako izobrazbeno stopijo.
Panorama: Gospod Kočevar, hvala lepa za pogovor.
Igor Žitnik
Panorama: Veliko stvari je ivniml
določenih s kolektiv pogodbami. Tudi vaše zadolžitve.
Hočevar: Na moje delo se nanašajo tri kolektivne pogodbe. V ijih je z vidika obveznosti in pristojnosti direktor omeijen šestdesetkrat. Če bi samo to delal, bi bilo preveč. Kolektivne pogodbe v prevelikem obsegu vplivajo na protokol ve-derj a menedžmenta. Preveč j e
★★★★★
PULSAR
d.m.o.
POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN INVESTICIJSKIH DRUŽB
CETRIFIKATE ZBIRAMO do 31.3.1996
Vlagateljem nudimo del provizije v višini 0,8 % v gotovini.
Informacije:
061/13 13 325 ali 062/224 756 ali 066/38 401
tri
Ljubljana/ Dalmatinova 2
q.q.&.n o-B-o .ot« t> ot« f? & » Ve s sr®- ss < s-arg-fcjgs s
21. marca 1996
bide-3jo še 'oval' tano-
log si
likati jspe’ likat ralns i, ker Stal-e poni
moj, ;ovo-daj® at le li in--alno
0,	ki 1 re-
1,	da
'ds
jive
ne
i sile tvu,
ut
sen.
3tV0
ieki
kar
vaj-
[*ed-
30 v
3inl,
;vU'
mo-
snik
ira-
Iju-
ices
i na
; na
iost
op-
ira-
) tt
, ki
,ra-
jni
Z£
ra-po-J v jve
elji
Za
ie-
10,
re-
>p,
;u-
)t)-
)gt
ve
•a-
eb
-&
aš
ev
Piše: Martin Ivanič
PA KAJ SMO RES IDIOTI?
Ste Ogorčeni nad predrznostjo šefa crenutne uprave Tama J. Laha? Llovek hoče borih 900.000 tolarjev teesečne neto plače. Torej so šte-£Uhi drugi menedžerji sila poceni, fvojjo našega sindikalističnega ko-zodakapja na rovaš pjihovih plač 'gsejim skorajda morah opravičiti, številni med pjimi zanesljivo uspešno 'Poslovodjjo* delovne organizacije, nekateri že prav dolga leta, in so v veliki meri zaslužni za to, da ima Poletje delo, delavci pa razmeroma redno, četudi mršavo plačo.
Lah je mesija, odrešenik. Prišel J® rešit Tam potem, ko so njegovo magajno dodobra počistile razne Roparske ptloe (te seveda sedpj sedijo Oa drugih, bolj polnih vejah) in ko ja zaradi pjega (malo pa zaradi svoje adolescence in zaradi strankarske izravnave) odletel gospodarski minister. Kdor pospravlja za ministrom, ni mala živina/ Takšen •P&5 ima ceno. Pospravljanje za ministrom sicer ni bilo tako zahtevno, kakor bi morda sodih na prvi Pogled. Delavci Tama so v resnl-°i dobili svoje božjake, toda Lah Pni tem ni dobil posebno velikega možganskega žujja. Denar so dale °anke, za pjim pa stojijo banke in za pjimi država s svojimi jamstvi.
za vsem skupaj čisto na koncu nolge vrste prisklednikov stojimo nnžavijani s svojimi davki.
Torej imamo opravka samo še
z eno zgodbo o uspehu, ki pa je zelo enostavna. Lah ve in vidi, da je takšna igra v sedanjem pohtičnem položaju možna. Država (vsekakor najprej koalicija oziroma vlada) je v tej igri nekaj zastavila in mish, da mora blefirati do konca in ne glede na ceno. Pri tem milijon gor ali dol res ne sme igrati vloge. Temu se reče posluh za velike teme. In kadar gre za milijone ah celo milijarde, res ne smete pričakovati, da se bo nekdo ubadal z drobižem. No, ko seštejete veliko drobižev, dobite lahko že kar kakšno Lahovo plačo. Se pravi, da drobiža za delavske plače le ni mogoče kar tako razmetavati.
Pri Delavski enotnosti neki novinar takšnemu Razmišljanju domnevno duhovito reče “skrb za malega človeka”. Pa še resje. Le da sije v tem stališču, bolj kot bi sam verjel, podoben s samim očetom one glavne zgodbe o uspehu.
Zdi se mi vredno pogledati, kje je kovačnica teh rnovih {judl*, ljudi iz zgodbe o uspehu - in seveda za zgodbo o uspehu. Del odgovora boste dobih, če spremljate dogajanje v študentskem parlamentu in vladi. Sam sem na to ložo postal pozoren šele potem, ko mi je neka znanka pripovedovala, da ima sina študenta, ki da se kar dobro znajde - pa ne toliko pri samem študiju (nekako-že rine/) kolikor
v organih študentske organizacije. Potem je prišlo še do znamenitih študentskh ‘demonstracij polnih želodcev in praznih glavi, po zaslugi katerih je vzdrževanje parlamenta davkoplačevalce stalo še nekaj milijonov. Tam smo slišali, da sit lačnemu ne veijame. Seveda/Sit meče hrano v državnozborsko fasado, lačen pa skuša pobirati drobtinice preko študentskega servisa.
Pod vtisom vseh teh zgodb pride človeku na misel nekdanja “teza ” o nasprotjih in antipatijah med delavci in študenti. Verjamem, da je svojčas to nasprotje koreninilo v zaostalosti in neukosti delavstva, pravzaprav v njegovem nezaupanju v učene jjudi, skoraj bi rekel v njegovem intelektualnem kompleksu. Del tega nezaupanja je med delavstvo vnašala konservativna politika, malce pa mu je botrovala stanovska narcisoidnost študentov in njihov vse prevečkrat posmehljiv odnos do zgaranih ter za duhovna obzorja nezainteresiranih delavcev.
Danes je delavstvo (tudi na Slovenskem) povsem drugačno. Med njim najdemo veliko srednje, višje in visoko izobraženih strokovnjakov. Pa tudi nižje izšolani delavci niso več tisti ‘‘telebani”, ki zaradi umske lenobe niso mogli končati drugje kot pri težkem manualnem delu, kjer so naprej pogrevali svojo anti-intelektualnost. Izhajajoč iz te organske spremembe delavstva, bi lahko trdih, da seje nekdanje nezaupanje med delavstvom in študenti “raztopilo ” in da ni več značilen sopotnik časa. Kolikor to drži, in verjamem, da gre za določeno realnost, je človek lahko samo vesel. Ni pa zanesljivo, da se ne bo v teh povsem anarhičnih razmerah nasprotje spet prebudilo, vendar na drugačni podlagi.
O položaju slovenskega delavstva v sedanjem času je dovolj znane-
ga in teh dejstev ne kaže pogrevati. Resnica je sicer takšna, da slaba prede tudi velikemu delu študentov. Tu seveda ne mislim srečnežev, ki v vse številnejših slovenskih univerzitetnih mestih živjo pri starših, ki celo v težkih gmotnih razmerah nekako poskrbijo za to, “da bi se le otrok lahko normalno šolal”. Tudi nekaj revnih in nadarjenih ima upanje, da se bodo lažje prebijali, če uspejo preko kakšne fundacije za podporo... Veliko pa jih bo v vsnj ostrini skusilo kapitalistični hberalizem. In kljub temu bo na študente upravičeno letel tudi srd delavcev, ko bodo leti sčasoma dojeh, kako v študentski organizaciji (in - kot že rečeno - zlasti v študentskem parlamentu in vladi) dobesedno mesarijo z denarjem (od plač in sejnin, ob katerih bi se marsikateremu delavcu zavrtelo, pa do pohtizacje študentskih medijev, kjer je važen le strankarsko-pohtični cilj, denar pa je tako ah tako umazana podrobnost, ki ga bodo v glavnem nevede zagotovih zarobljeni delavci). Da ne bi bilo to pisarje videti kot običajno novinarsko meditirarje in da ne bi potratil še več prostora, obračam pozornost na članek “Kolikšne so študentske finance?” v dnevniku Delo 9. marca letos.
Kolikor mi Je znano, navedbe v članku niso bile izpodbjane in še maij izpodbite. Ko boste k vsemu skupaj prišteh še cinično in uspešno zavračanje študentskih oblasti, da bi glede študentskih financ opra-vih pošteno revizijo, boste najbrž še malce boj žolčni na svojo državno oblast, a tudi na študente kot naše bodoče rešiteje (lahko rečemo -Lahel) boste nemara gledali malce marj romantično. Seveda boste pri tem številnim spodobnim študentom delali krivico, rekoč, da naj vendar nehajo tudi oni delavce obravnavati kot idiote.
________Piše: Jože Smole
RAZPRODAJA
NACIONALNEGA
BOGASTVA
Prodija naše velike tovarne celuloze in papirja Ujcem meje močno Prizadela. Predvidevam, daje šokirala vse zavedne Slovence. Gre za razprodajo našega nacionalnega bo-Szstva. Če se temu ne bomo odločno kpnli, se zna zgoditi, da bodo ve-rk del slovenske industrije enostavno Prodali tijim firmam. In kgj bo potem ostalo od slovenske suverenosti? rforazumno je in hkrati sila neod-Sovorno, da vlada ni odločno ukre-Ma. Ona bi bila dolžna pri javni uražbi Videm-Krškega storiti vse Potrebno, da bi to veliko industrjsko Podjetje ostalo v slovenski lasti. Morali bi se določiti in postaviti takšni Pogoji javne dražbe, ki bi v največji uiožni meri varovali naše nacionalna gospodarske interese.
Veliko pocjelje celuloze, papirja in papirnih izdelkov je bilo zgrajeno s sredstvi naše družbe. Nekaj let je poslovalo zelo uspešno. Bilo je med najpropulzivnejšimi industrijskimi vejami. Imelo je veliko akumulacijo in je s svojimi sredstvi obilno pomagalo pri razvoju celotne infrastrukture v širši regiji. Ko pa je iz nekaterih razlogov, ki očitno niso bili v prvi vrsti posledice slabega upravljanja, zašlo v težave in nato v krizo, bi mu naša država morala pomagati, da bi se ponovno postavilo na noge.
Nasploh je velika napaka, da se pri težavah mnogih naših velikih industrijskih podjetij brzopleto pristopa k stečaju kot edini rešitvi. Najprej bi se morale docela izko-
ristiti vse druge možnosti sanacije. V razvitem svetu je že zdavnaj presežena koncepcija »lais-sez faire, laissez passer* (pustiti naj stvari tečejo po svoje) v gospodarski politiki sedarje liberalno-klerikalne vlade pa se v zadnjem času vse bolj uveljavlja. To se še posebej kaže v izjavah, da bo vlada podpirala samo dobra podjetja. To pa pomeni, da se s podjetji, ki so v trenutnih velikih težavah, ne misli resno ukvarjati. In ji ni mar za usodo delavcev, ki ostajajo na cesti.
Nikakor ne nasprotujem vsej podpori propulzivnih industrjskih podjetjetij, saj so ta lokomotive gospodarskega razvoja. Toda to ne bi smelo imeti za posledico, da se hitro naredi križ čez podjetja, ki so danes v težavah. Ob aktivni vladni gospodarski podpori bi ta podjetja lahko prebrodila krizo in ponovno postala še kako propulzivna.
Kje pa Je popolna garanc ja, da do sedaj zelo uspešno podjetje farmacevtskih proizvodov, kot je na primer »Lek*, ne bo jutri zabredlo v hude težave in v krizo? Ne zaradi slabega upravjanja, ampak zaradi sprememb na mednarodnih trgih. Ali bomo v takšnem primeru pristali na Ilkvida-cjo tega podjetja ali pa ga na ja-
vni dražbi prodali tujim firmam, našim konkurentom? Ali se bomo tedaj odpovedali svoji slovenski farmacevtski industrji?
Sedarja prodaja Vidma tujcem pomeni, da bi Slovenja praktično ostala brez svoje proizvodnje celuloze in papirja.
Ob tej razprodaji našega nacionalnega bogastva se človek sprašuje, ali bo Slovenja v prihodnje ostala brez svoje velike industri/e in bodo pri nas delovala samo majhna podjetja in obrtne delavnice? V razvitih državah ne ravnajo tako. Na Japonskem, na primer, so industrjski giganti osnova, narjo pa se veže na tisoče sredijih in majhnih industrjskih podjetj in obrtnih delavnic. Zelo zgrešena je gospodarska politika, ki vodi v likvidacjo velikega dela naših močnih industrjskih podjetj ali pa v rjihovo prodajo tijim firmam, ki vsekakor ne bodo upoštevala naših interesov. Če se takšnemu početju ne bomo odločno postavili po robu, bomo izgubili gmotno substanco naše suverenosti.
Naša država bi morala razve javiti pogodbo o prodaji tovarne Vldem-Krško tujcem. V državnem zboru pa bi se prav ob tem primeru morali resno razprav jati o gospodarski politiki vlade.
ii

-________Piše: Branko Ziherl
RAZUMNIMA PLODNOST AU ME UDEGE ŠIMENCEV
—- čilega narodnega pol ^ smo Slovenci že po p<
visnm razumnikov, te ^novači slovenske držav
^tfefcno, da gre sa
Aaao naj si sicei sedanje sprenevedal genske ustave, kakoi kak?1 *eti Diso uiatanči
tyr mmovo paragran k?*?’ da besedno Ust
uKe Sloveris'' ---— -
zobno proiz “Mtitucj?
smo si Slovenci enkrat za vselej zaprli dostop do genotipske države, o kakršni so menda sanjah naši krščanski očetje pred več kot tisoč leti. Zakaj skupina žeh povedati, da ni zadovojna s svojim deležem pri lastninskem preoblikovaiju, vphvom na občinsko samoupravo in nadzorovarje javnih financ, da je ostala nepotešena spričo reor ganizacje državne uprave, zaradi česar pripravja nove mehanizme za deregulacjo, s pomočjo katere bi še' boj utrdila svojo nedejivo oblast. Tudi zato je potrebno sonarodnjake prepričati, kako nimajo nobenega pojma o tem, kaj početi s samostojno slovensko državo, da ne bo postala tako zajedalska kot vse države, ki so doslej izvajale svojo oblast nad Slovenci.
Se več, nehote postajamo orodje maloštevilnih politično in finančno privilegiranih judi, zagovedne elite brez vsake morale, pred katero nas lahko obvaruje samo skupina karizmatičnih, nesebičnih in skrajno poštenih politikov. Da Slovenci premoremo tudi takšno skupino, menda obstaja vrsta dokazov, čeprav jih še niso predstavili javnosti. In že smo pri plačevanju računov, kjer
se večina stvari zatakne-zlasti tistih, ki imajo samo ideološko podlago. Kam merjo podpisniki, ko logično izpejejo pomaijkaije, recimo, t.i. ustrezne suverene drže slovenske države? Ali to pomeni, da slovenska država ne izvaja svoje suverenosti na vseh področjih svqje državnosti? Kako se potrošniško zasnovana država lahko zavaruje pred grozečo entropjo in ohrani sposobnosti za razvoj, ne da bi pred tem temejito spodkopala vse bistvene sestavine svoje zasnove? Vsa zadeva je videti še toliko boj dramatična, ker so jo podpisan tudi ustavni sodniki. Kajti rjihovih podpisov nikakor ne moremo šteti za parafirarje razumnikov, zgojj-zaskr bjenih nad usodo izvojenega ju-dstva, saj imajo natančno določene svoje uradne dolžnosti.
Seveda niti Evropa kot zveza ni črpala svoje moči iz kulturne raznolikosti evropskih narodov, kakor nam zagotavljajo pisd pobude, ampak je zaživela svojo t.i. Gemeinschaft šele na premogu in jeklu, utrujena od najrazličnejših kulturnih projektov, kakršni so se udejanjali od Cezarja do Hitlerja, če tukaj odmislimo ne-zahodne civilizacije. Prihodnosti Evrope torej ne bodo krojili spirituali panevropskih gibanj, pač pa demokratične različice liberalnega korporativizma, če jim bo le uspelo zagotoviti trajnejše oblike socialnega miru. Podpisnikom pobude je zelo dobro znano, da predstavnikov Evropske unje ne zanimajo posebnosti slovenske etnokulture. Se marj so se pripravljeni ukvarjati s problemi naše istovetnosti ali državnega genotipa, fosilne inačice ideologje t. i. Blut umd Boden na Slovenskem, ali s kakimi podobnimi
sofizmi. Pripravljeni so na strukturne pogovore o tem, koliko so za nas sprejemjivi standardi evropske državne zveze, kaj smo pripra-vjeni storiti na institucionalni ravni, da bi se lahko čim prqj približali njihovim standardom, vkjučno s prostim prometom z nepremičninami za tujce. Nobenega dvoma namreč ni o tem, da je zemja po liberalnem pojmovanju zgoj gospodarska dobrina, razen za tiste drobne t. i. Bodenbesitzerje, ki niso pripravljeni na nobeno tveganje. Ali nista ravno pripravljenost na tveganje in tveganje samo poglavitni prvini hbe-ralnega gospostva, ki so ga na slovenskem oženju ponovno obudili prav podpisniki pobude za presojo položaja slovenskega naroda.
Nekako bi morali požeti tisto, kar so pred leti posejali, a tega očitno ne željo storiti, ker nočejo tvegati izgube političnega pridelka, če bi se pokazalo, da je kdo spretnejši pri mešetarjenju z narodnimi hotenji m slovensko gospodarsko, dokaj potrošniško realnostjo, Iger nam bodo evropski sobratje verjetno še nekaj časa jemali mero, ne glede na to, kaj rnish o tem 'gentilistično-obla-stižejna skupina politikov. Tudi t. i. mehčanje takšnih politikov je del strategije bnusejskih ustanov Evropske unje. Kot vohvci bomo morali proti koncu leta presoditi, katera politična struktura nas lahko obvaruje pred neprijetnimi ukrepi sicer dobre matere Evrope. Tisti namreč, ki si niti po nekgj letih ne upajo povedati, kqj so med desetdnevno vojno obljubili svojim avstrijskim gostite jem in nemškim partnšjem, nemorjjo uživali kakega posebnega zaupanja, sploh pa njihova skrb za narodove koristi vzbuja resne pomisleke.
arena
Piše: Boža Gloda
Tone Peršak
Če bi, denimo, z Mongolijo sklepali sporazum o kortfer^ji, kar bi bilo za nas lahko zelo poučno, in bi v velikem narodnem huralu, kakor tam pravijo parlamentu, morali vso zadevo ratificirati, bi L poslanci pisano gledali, I kakšen jezik je ta slo- f venščina. Slovenija je v nastala iz dela prijateljske	*	^
socialistične Jugoslavije,	Jt' /
bi razmišijali, in ko je bil	Jr s
___	V
NERODNEZ
pri nas v Ulan Batorju heroj Tito, so v Jugoslaviji govorili srbohrvaščino. Sedaj pa se Slovenci naenkrat postavijajo z nekakšnim svojim narežem, ki se mu reče slovenščina. To je vse skupaj skrajno sumljivo, zato bi bilo najbo}je, če tega sporazuma ne bi ratificirali, če pa ga že, naj bo napisan poleg mongolščine še v ruščini ali kitaj ščirii, da se ve, kaj na tem svetu veija in kaj ne.
če bi se torej to zgodilo, bi se pod Alpami podrl svet. Nacionalisti bi rekli, da so Mongoli navadni barbari, ki naj raje pasejo kamele, kot pa da se grejo jezikoslovje. Liberali bi zagnali vik in krik, češ da gre za komunistično svinjarijo nekakšnih azijskih konjskih tatov, ki še brati ne znajo, upajo pa si dvomiti
^	^ ^a,xia.uxvcijva. JJU	UUU Ul.'U£t?Eye S CITIUCO
in srbohrvaščino čista zgodovinska pomota, ki je
. y	JJi CbVCL lilctltJIUcvUDu. ill ČISLO
nič nismo krivi, če Džingiskan ni zašel tudi do Save, Rjer bi lahko slišal slovenščino.
V huralu se kaj takega seveda še ni pripetilo, se je pa v slovenskem parlamentu. Slovenskemu pisateljskemu poslancu Tonetu Peršaku seje namreč zdelo nadvse dvomljivo, če bi neki sporazum z Bosno in hercegovino ratificirali tudi v bosanskem jeziku. Lepo vas prosim, kakšen pa je ta bosanski jezik, ki so si ga izmislili v Sarajevu. Gospodu Peršaku so pritegnili tudi nekateri drugi poslanci, in malo je manjkalo, da bi BiH odtegnili pravico do njenega jezika. K sreči je bilo dvoy pametnih, ki so to preprečili.
Izidor Meje
Med pametnimi je bil tudi Izidor Rejc iz krščanske demokracije. Urno je povedal, da moramo pač pozabiti, da je v prejšnji Jugi bil državni jezik ® srbohrvaščina m da imajo
co odločati o svojem jeziku. Dr. Lev Kreft je dodal, da se nam tako nevarno petelinjenje o zadevah, ki se nas prav nič ne tičejo,
OKRETNEZ
■tiilllk
lahko še kdaj vrne kot bumerang.
Preden seje gospod Peršak oglasil v parlamentu, bi lahko prebral ustavo Bosne in Hercegovine in zelo preprosto ugotovil, da je v njej za uradni ter mednarodno priznane države in članice OZN razglašen bosanski oz. bošnjaški jezik. Olajševalna okoliščina za gospoda Peršaka je, da v parlamentu tega podatka ni vedel nihče oz. ga ni povedal in da tudi vlada poslancem in poslankam tega ni znala pojasniti. To seveda pomeni, da so se naši poslanci zopet na pamet lotili zadeve, ne da bi ji bili kos.
Gospod Peršak pa bi lahko vedel, da edini Nobelovec s tega dela Balkana Ivo Andrični pisal niti v srbščini niti v hrvaščini, še marj v nekakšni izmišljeni srbohrvaščini, ampak kot je dejal Krleža, v jeziku bo-sansko-hercegovskih Muslimanov. Gospod Peršak bi svoje dvome glede bosanskega jezika razblinil tudi če bi stopil v univerzitetno krjižnico, v kateri bi -med drugim — našel tudi angleškobosanski slovar, c*a/^na'*)*sai1* s*ovnici tega jezika sploh ne govorimo.
Ob podatku, daje bil bosanski jezik uradno priznan v Istambulu že v času otomanskega cesarstva, potem pa se ga neki drugi cesarji z Dunaja zatrli, bi se gospod Peršak lahko zamislil o stoletnih bitkah slovenskega naroda za lasten jezik. Potem bi mor-okusu	da j® državi jezik po svojem
V BiH bo z bosanščino verjetno res še veliko problemov, saj tam živjo ob Bošrjakih še Hrvati in Srbi. Vendar pa bodo samo ti imeli pravico odločati o uradnem jeziku. Sedaj je to bosanski, in razprava o rjem v slovenskem parlamentu je prav neokusno smrdela po prilizovaiju Srb ji in Hrvaški, ki jima bošm&ški uradni jezik prav gotovo gre v nos, a nai to uredita z BiH, ne pa s Slovenjo.

Rahlo sklorgena glava, pokrita z značilno častniško čepico avstro-ogrske vojske, nekoliko podolgovat, vendar pravilen obraz, brezhi-dno oblikovanibrki, ki segajo do konca zgornje ustnice, pri krajcih pa so nekoliko zavihani navzgor, odločen, vendar miren in zaupjiv pogled, visoka sloka postava, roki prekrižani pod prsmi, desna noga nekoliko upognjena in pomaknjena naprej, uniforma, ki jo krasijo najvišja odlikovanja za hrabrost v avstro-ogrski vojski, ramena pa ognjena z dolgim plaščem, ki poudarja trdnost, vztrajnost in hrabrost podobe, ki jo pre-dstavja - Andreja barona Čehovina.
Kako je kmečki fant iz Dolancev v Gonji Branici postal baron in si na prsi med drugim obesil najvišja odlikovarja avstro-ogrske vojske?
Premagovanje prvih ovir
Pot mladega Andreja Čehovina, ki sije vedno želel postati vojak, ni bila lahka. Potem ko je končal judsko šolo v Postojni in gimnazijo v Gorici in Novem mestu, je moral najprej očeta in mater prepričati, da bo za-dovojen, le če bo oprav j al vojaški poklic. Mati si je srčno želela, da bi postal
duhovnik, oče pa gaje hotel privezati na domač jo. Andrej je vztrajal pri svojem in si na vse kripje prizadeval, da bi uresničil otroški sen. Prvo razočararje je doživel, takoj ko se je po končanem šolarju pr javil na naborni komis ji in prosil za sprejem v pehoto. Zaradi telesne šibkosti so ga zavrnili. Kjub razočaraiju je vztrajal in bil končno sprejet med topničarje. Prepričanje bil, da bo dosegel čin častnika, čeprav je bila v 30-ih letih prejšnjega stoletja to skoraj utopična misel. Častniški naslovi so bili namreč rezervirani za plemiške sinove.
Andrej Čehovin, rojen 26. avgusta 1810 v Dolancih v Gonji Branici, seje odločil, da bo prelomil tudi to tra-dicjo. Najprej se je izkazal kot podtopničar in so ga zato poslali v stotnjsko šolo. Napredoval je hitro; najprej je bil povišan v bom-bardirja, zatem v ogrjaija in leta 1847 v nadogrjarja. To so seveda bili topničarski podčastniški čini.
Priložnost za nadajrje napredovanje je dobil v avstro-ogrsko-italjanski vojni. V obdobju italjanske-ga preporoda in boja za zedinjeno Italjo C1831 -1857) je avstroogrsM vojski v Italiji povejeval feldmaršal Joseph Radetzky. Grof je bil ugleden in sposoben vojak,
Mogočni spomenik Andreju baronu Čehovinu, kot da bi branil dostop do domače vasi in domače hiše. Stoji na podstavku is kraškega kamna samozavesten in odmaknjen, povzdignjen med večno slavne, med nesmrtnike. (Sonja Žitko)
zato mu je tudi nekronani kraj dunajskega valčka Johann Strauss posvetil eno svojih najlepših koračnic. In prav pod njegovim poveljstvom je služil tudi mladi topničarski podčasnik Andrej Čehovin.
Štiri bitke za nesmrtno slavo
Na pot v svet izjemno hrabrih in nesmrtnih junakov je Andrej Čehovin stopil29. mgja 1848. VbitM pri Mortarije samo z dve-
ma havbicama, s katerima pa je streljal nenavadno natančno, zmedel močnejšega nasprotnika iD onesposobil rjegovo topništvo.
V bitki pri Somma Gam-pagni (25. juljj 1848) je S
BO MOČNO NIHALA
Močan nihaj navzdol po juliju 1995 - So-razmerno ugodnejši rezultati produkcije februarja in aprila, slabši pa marca in januarski podatki.
O slovenski industrijski produkciji, konjunkturi, dejavnosti turizma in zaposlenosti imamo podatke le do decembra. Letošnje januarske še zbirajo in urejajo v Statističnem uradu Republike Slovenije. V posebni informaciji nas je sodelavka tega urada gospa Ida Repovž Grabnar seznanila, da na začetku vsakega leta analizirajo vsa industrijska podjetja, zajeta v raziskavo, in pripravijo korigiran ponde-racijski sistem, ki upošteva strukturne spremembe med panogami v preteklem letu. Zaradi dodatnih tehničnih težav bodo letošnji podatki o industrijski produkciji za januar objavljeni še kasneje kot lani.
Ze konec lanskega leta je bilo jasno, da bo gospodarska dejavnost in zlasti v izvoz močno usmerjena industrijska produkcija v leto 1996 vstopila na precej nizki ravni. Do lanskega junija je sicer nihala, a v povprečju hitro (po skoraj 5% letno) naraščala, nato pa od avgusta daije, z manjšo prekinitvijo v novembru, še precej hitreje (po 13% letno) upadala. Tako seje v celem lanskem letu zmanjševala povprečno po dobre 3% letno. Če upoštevamo, daje lam januarja naraščala, bi bila letos že v primeru stagnacije (izboljšanja dinamike glede na hitro decembrsko upadanje) dobre 4% manjša kot januarja lani.
Vpliv prestopnega leta
Letošnje leto je prestopno tako, da je bil februarja delovni dan (četrtek 29. februar) več kot običajno. To pa je povzročilo precejšnje premike v razporedu dela prostih koncev tedna po mesecih. V letošnjem marcu bomo imeli dva delovna dneva manj kot v lanskem, v aprilu pa nato kar tri delovne dneve več (poleg premika enega dela prostega konca tedna v ta mesec bo letos 27. april - “dan upora proti okupatorju” na že sicer dela prosto soboto, lani paje bil na četrtek, kije bil tako dela prost dan). Takšen razpored delovnih dni bo vplival na sorazmerno ugodnejši medletni rezultat produkcije v februaiju in zlasti aprilu ter na zelo slab rezultat v marcu. V primeru sta-gnacge bo letošnja februarska produkcija približno enaka primerijivi lanski. Na medletni rezul-
tat bo negativno vplivala nizka raven na kateri gospodarska dejavnost vstopa v leto 1996, pozitivno pa približno 5% več delovnega časa v tem mesecu letos kot lani. Rezultat lahko dodatno poslabša povezovanje praznovanja “slovenskega kulturnega praznika” na četr-tek,8. februarja s prostim koncem tedna v soboto, 10. in nedeljo 11. februarja, in sicer uradno delovnega dne na petek 9. februarja. Podobno uvajanje dodatnih počitnic na siceršnji delavnik je, na primer, nekoliko poslabšalo gospodarsko dejavnost v oktobru lani.
Marca letos se bo, ob dveh delovnih dnevih, ali 996 delovnega časa, manj kot v istem mesecu lani, produkcija spustila precej pod lansko, tudi če bi se gospodarska rast že povrnila, nasprotno pa bo aprilski rezultat zelo verjetno pozitiven tudi v primeru nadaljevanja recesije, saj je v tem mesecu kar 17% več delovnega časa kot aprila lani.
Nova ranljivost slovenskega gospodarstva
Glede na to, da bosta lanska povečana konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zaradi realne rasti deviznega tečaja, in letošnje znižanje prispevnih stopenj vplivala na gospodarsko dejavnost ugodno, je odprto zlasti vprašanje, kakšna bo konjunktura oziroma recesija v Zahodni Evropi ter kako močan bo njen vpliv na našo produkcijo ter zaposlenost. V lanskem drugem polletju je na nihaj navzdol pri Slovenki gospodarski dejavnosti poleg prvih znakov recesje v Nemčiji verjetno vplival zlasti negativen začetni učinek rasti deviznega tečaja (ob povečanih stroških). Po zakonitosti, ki jo opisujejo z J-krivuljo, naj bi pozitiven vpliv okrepljene konkurenčnosti deloval šele čez čas, ko bo gospodarstvu uspelo skleniti nove izvozne posle (pri nas je to obdobje približno osem mesecev). Ker je začel devizni tečaj naraščati lani aprila, bi letos že lahko pričakovali ugoden vpliv na gospodarko rast.
Če se bo recesija v Nemčiji in drugih zahodnoevropskih državah, kamor se je na koncu lanskega leta že razširila iz Nemčije, nadaljevala, lansko izboijšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva z rastjo deviznega tečaja ne bo v celoti nadomestilo negativnega vpliva te recesije na našo produkcijo. Leta 1994, ko se je devizni tečaj pri nas re-
alno zmanjševal, tolar pa krepil, seje namreč potrdila ocena (izračunana za celotno jugoslovansko gospodartvo), da je dohodkovna prožnost v naši trgovini z zahodnoevropskimi gospodarstvi dosti večja od cenovne. Takrat je namreč konjunktura v Zahodni Evropi močneje vplivala na rast prodaje in slovenske produkcije od negativnega učinka poslabšane konkurenčnosti. Letos bo verjetno ravno obratno. Če se bo recesija v Zahodni Evropi nadaljevala, se bo krčenje gospodarske dejavnosti poglobilo tudi pri nas. V tem primeru ne bomo govorili o nihaju navzdol zaradi vpliva rasti deviznega tečaja po zakonitosti J-kri-vulje, pač pa o novi ranljivosti slovenskega gospodarstva, ki seje z 68% svojega blagovnega izvoza (31% kosmatega domačega pro-dukta, če upoštevamo še izvoz storitev in predpostavljamo enak delež usmerjenosti po državah, pa kar 40% kosmatega domačega produkta) vezala na zahodnoevropski trg. Ugodnega vpliva uspešne lanske slovenske tečajne pohtike na gospodarsko dejavnost v naši državi vendalne ne kaže zanemariti. Zaradi rje in zaradi znižanih prispevnih stopenj bo vsaj deloma nadomeščen negativni vpliv recesije v Zahodni Evropi na našo produkcijo in zaposlenost.
Poslabšanje gospodarskih tendenc v Zahodni Evropi
Do sedanjega krčenja produkcije v Nemčiji, nato pa tudi v Italiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji in Španiji je prišlo zaradi končanega pozitivnega vpliva razmaha gradnje v nekdanji Vzhodni Nemčiji (po oceni analitikov londonske revije The Economist, 13. I. 1996, str. 29, seje ta -vpliv nehal v lanskem tretjem četrtletju) in znižane konkurenčnosti na svetovnem trgu ob lanskem zmanjšanju vrednosti ameriškega dolarja in nanj vezanih valut. Slovenija je v tem okviru delila usodo zahodnoevropskih držav. Po podatkih revije The Economist (2. m. 1996, str. 108) je lani decembra nemška industrijska produkcija upadala po 4% letno in bila 3% manjša kot pred letom, francoska industrijska produkcija je v tem mesecu upadala po 11% letno in bila 2% pod primerljivo predlansko ravnjo, italijanska produkcija je upadala po 5% letno ter bila skoraj 3% manjša kot pred letom, španska
produkcija je upadala po dotire 4% letno m bila za 5% ni^ja kot decembra 1994. Tudi dansks industrijska produkcija je bila decembra lan precej (6%) manjša kot v enakem mesecu predlani. Produkcija v Avstriji je novembra lani (decembrskega podatka še ni) upadala po 11 % letno ter bila še odstotek nad primerljivo predlansko. Produkcija v Veliki Britaniji je po teh podatkih devembra lani stagnirala (upadala po 0.4% letno) in bila za 2% večja kot v decembru 1994. Kriza oziroma krčenje dejavnosti do lanskega decembra še ni zajelo Švedske, Nizozemske, Belgije in Švice.
Družbeni proizvodv omenjenih državah ne upada tako hitro kot industrijska produkcija ah pa, po podatkih revije The Economist, še raste. Deloma zato, ker podatki kasnijo in so objavljeni šele za lansko tretje četrtletje, deloma pa zato, ker je tu močan vpliv državnih storitev pri katerih ciklična nihanja gospodarstva učinknjejo v obratni smeri. Te storitve, na primer socialno zavarovanje, delujejo kot t. i. avtomatični stabilizator. Poleg tega stabilizatorja bodo na ublažitev recesje vplivali tudi ekonomsko-pohtični ukrepi prizadetih držav. Pričakovati je zniževanje obrestnih mer, morebitno sterilizacijsko operacijo centralnih bank, ki bi okrepila dolar na svetovnem deviznem trgu, in zniževanje davčnih stopenj-To bo, zaradi velikega javnega dolga v Zahodni Evropi, verjetno povezano z zniževanjem socialnih izdatkov. Razmere bodo podobne kot pri nas. Po oceni analitikov revje The Economist (27. L 1996, str. 25-26) jih bodo, vsaj v Nemčiji, kjer je socialno partnerstvo že tradicja, izvajali s smislom za mero.
Na krčenje povpraševanja in poslabševaij6 zaposhtvenih možnosti so se odzvala tudi podjetja. Ta, na primer Volkswagen in Opel (The Economist 2. m. 1996, str. 66), skušata ohranjati delovna mesta tako, da prekinjajo kooperantske pogodbe in prevzemajo večji del opravil v lastno dejavnost (“insourcing”). To bo dodatno negativno vplivalo tudi na izvozno povpraševanje po slovenskem blagu, če bo postala okrepljena zaščitna politika prevladujoč odgovor na recesijo, utegne ta prerasti v pravo gospodarko depresijo. Po tej poti se je namreč začela širiti in poglabljati ameriška recesija, povezana z borznim zlomom leta 1929. Glede na drugačno vlogo sedanji!1 centralnih bank in povezanost vrhov ekonomske pohtike najbolj razvitih držav pa tako neugodnega razpleta vendarle ni pričakovati.
Januarska okrepitev prodaje v trgovini na drobno
Poleg izvoznega vpliva na gospodarsko dejavnost tudi domače povpraševanje. To je bilo lani v povprečju leta še sorazmerno ugodno, na koncu pa se je njegova rast že ohladila-Sodeč po podatkih o realnem obsegu prodaje v trgovini na drobno, seje povpraševanje pri nas na začetku letošnjega, leta zopet okrepilo. Januarja je bil namreč obseg te prodaje realno 8% nad primerljivim lanskim. Zaloge
V ° & F Z S ZV	Č &
I	topovi prišel na pomoč
likajoči se avstro-ogrski Vojs3sl. Najprej je zamergal častnika in na rjego-vepi korju povedel bežeče " vojake v nov napad. Ker Pa so mu pobili topničarje, }|g J® razjahal in začel sam stresati. Spet seje izkazalo 1 Piegovo natančno oko in 1 čitka je bila dobljena.
Izkazal se je tudi v bitki M Mortari 21. marca 1849.
; T° pot ne kot topničar. Po i bakjjučju je namreč sple-1 ^al na neko drevo, pod katero so prišli italijanski lastniki in se pogovarjali 0 bojnih načrtih. To kar je Nedelje uporabil v spopadu,
izdelavi spomenika je bil *>Par Anton Bitežnik Posebno posorpn na avtentičnost Cebovinove Podobe.
in svoji vojski zagotovil zmago.
Kot topničar se je znova izkazal v bitki pri Livornu 11. maja 1849.
Zadrga bitka, ki gaje popeljala med nesmrtne junake je bila bitka pri No-vari od 21. do 23. marca 1849. Po ukazu za umik avtro-ogrske vojske, je Čehovin ostal na bojišču, da bi zavaroval umik. Premočnemu sovražniku seje upiral do zadnjega topa.
Vsaka bitka seje za Čehovina končala z novo medaljo za hrabrost. Tako da je imel leta 1849 že zgledno zbirko najvišjih cesarskih odlikovanj za hrabrost -papeževo svetirjo, viteški vojaški red tretje stopnje, častniški zaslužni križec, srebrno in zlato hrabro-
stno svetinjo, 13. junya 1849 pa gaje Manga Te-rezga odlikovala še z najvišjim vojaškim odlikovanjem, redom Marge Te-rezge. Temuje sledilo napredovanje v nadporočnika, povišarge v baronski stan in zatem še povišanje v stotnika.
Tako je kmečki fant v vojaškem poklicu dosegel največ, torej tudi tisto, kar je bilo dano le plemiškim sinovom.
Junakov posmrtni boj
Andrej baron Čehovin ni umrl v kakšni bitki, ampak v bolniški postelji. Po vojni je namreč začel bolehati in je odšel na zdravljenje v Baden pri Dunaju.
Cesar mu je poslal celo svojega osebnega zdravnika, vendar je bilo vse zaman. Umrlje 10. septembra 1855 star komaj 45 let. Pokopali so ga z najvišjimi vojaškimi častmi na badenskem poko-pahšču.
Dobrih 10 let po njegovi smrti je stotnik Anton Ja-cobi iz Gorice, predsednik vojaško-veteranskega društva za Gorico in Gradiščansko, začel zbirati denar za postavitev spomenika “naj-hrabrejšemu med hrabrimi v vojski Radetzkega 1848-49”. Denar za posta-vitevje prispeval celo sam cesar. Morebiti so spomenik Čehovinu prav zato odkrili ob 50. obletnici vladarja cesraja Franca Jožefa, 14. avgusta 1898. Načrt za spomenik je naredil ugle-
dni arhitekt Maks Fabiani, Čehovinov rojak iz Kob-dija, izklesala pa sta ga kamnosek Blaž Bitežnik in njegov sin Anton, ki se je kiparstva učil na milanski umetnostni akademji. Poznavalci menjo, da je to najbojši kip, ki gaje izklesal Anton Bitežnik. Kip je posebnega pomena tudi z umetniškega vidika, saj veja za največji figuralni spomenik na Primorskem (meri nekaj več kot 5 metrov v višino), je pa tudi prvi vojaški figuralni spomenik na Slovenskem.
Spomenik, ki stoji ob vstopu v Čehovinovo domačo vas Spodnja Branica in pred njegovo rojstno hišo, Ita-Ijane tudi danes spominja na poraze v italjansko-avstro-ogrski vojni leta
Ob vznožju kipa je bronasti topič, na njem pa lovorova vejica. Simbolika ni dvomljiva.
1848/49. Še najbojje motil fašiste, ki so ga po zasedbi Primorske poškodovali. K sreči pa ga niso uničili. Domačini, ponosni na svojega jnmaškega rojaka, so ga leta 1926 namreč razstavili in zakopah ter ga tako umaknili pred italjan-skim maščevanjem nad pokojnim jnmakom. Varovali so ga do leta 1987, ko so ga s pomočjo strokovnjakov novogoriškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine znova postavili na isto mesto.
Besedilo in fotografije Jurij Popov
g	^neprodanega bla^a so decembra lani (Januarskega
i,	Podatka še ni) pri industrijskih proizvajalcih j Poraščale po 5% letno in bile skoraj 7%, na 3 enoto produkcije pa celo 13% večje kot pred j	Qtoni. Po anketi Statističnega urada Republike
j	Slovence so se decembra lam naročila poslabšala
3 t&ko na domačem trgu in trgu nekdanjih ju-j Soslovanskih republik kot in še zlasti močno i Pa svetovnem trgu. V tem mesecu je imelo 3 zaradi premajhnih naročil večje ali maijše 3	Probleme na svetovnem trgu 35%, na domačem
trgu 48% in na trgu nekdaijih jugoslovanskih ,	republik 69% anketiranih pocjetj. Poslabšaije
i '■J0 lanskega decembra še ni bilo tako močno, 3 da bi v celoti izničilo predhodno krepitev i Povpraševanja. Decembra lani so bili ti odgo-, v°ri vendarle ugodnejši kot leto poprej.
Vedno boljša preskrbljenost gospodarstva z reprodukcijskim ^d&terialom
renca pa bo tudi na trgu polizdelkov in jhn vse močnejša. Decembra lani je imelo, Po odgovorih na anketo, težave zaradi dne dobave reprodukcijskega materiala,
Dolžniška kriza se počasi umirji
Anketa Statističnega urada Republi
Sniie kažfi da. Hocomhvfl dnlžnišk*
zneska blokacg je bil letos enak kot lani), v gospodarstvu Izven industrije (zlasti v cestnem prometu, trgovini na debelo, turističnem posredovanju in stanovanski dejavnosti) pa tako močno, daje bil povprečni znesek blokacje žiro računov nad pet dni v celotnem gospodarstvu januarja letos realno 11% nad primerljivim lanskim. Ker seje dolžniška kriza poglabljala v panogah z marg zaposlenimi in blažila v panogah z več zaposlenimi, je bilo v poctjetjih, ki so imela januarja letos za več kot pet dni blokiran žiro račun ,11% marg zaposlenih kot v enakem mesecu lani.
Eden od kazalcev pritiska dolžniške krize na gospodarsko dejavnost je razmerje med obsegom nepravočasno poravnanih računov (te kaže povprečni znesek blokacjje žiro računov, ki ga objavlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje) in denarjem v obtoku. Lanijanuarjaje povprečni znesek blokacij žiro računov nad pet dni zajemal 32%, v letošnjem januarju pa 31% skupne vsote denarja v obtoku - Ml (po ožji definiciji). Podobno kot ankete Statističnega urada Republike Slovenije torej tudi podatki o blokacjah žiro računov kažejo, da se dolžniška kriza na Slovenskem počasi umirja.
Še najbolje gre produkciji življenjskih potrebščin
V lanskem decembru (zadnji mesec, za katerega imamo podatke) seje zmanjševala in bila pod primerljivo predlansko produkcija vseh treh industrijskih sektorjev, ki plasirajo svoje blago za zadovoljitev različnih vrst povpraševarja (reprodukcijskega, investicijskega in osebnega). V lanskem decembru je najhitreje upadala produkcija opreme, približno tako hitro kot skupna Industrijska produkcija se je zmanjševala dejavnost producentov reprodukcijskega materiala, medtem ko je bilo krčerge produkcije življenjskih potrebščin nekoliko počasnejše. Decembra lani je bila skupna industrijska produkcija za 6%, produkcija repromateriala za 11%, opreme 4% in življenjskih potrebščin 2% pod primerljivo predlansko ravtgo, medtem ko je bil obseg celoletne dejavnosti lani povsod večji kot leto poprej. Skupna produkcija je bila leta 1995 za 2%, produkcija opreme 7%, repromateriala 2% In življenjskih potrebščin 0.3% nad svojo ravrjo lani. Sodeč po upadanju v povprečju vseh dvanajstih mesecev, sta se lani globne od skupne industrijske dejavnosti spustila produkcija repromateriala in opreme (lani sta upadala povprečno po 5% letno), medtem ko je produkcija življenjskih potrebščin upadala nekoliko počasneje (povprečno po 2% letno). To bo verjetno opaziti tudi v letošnjih januarskih medletnih rezultatih.
Upadanje gradbene dejavnosti in prometa
0 gospodarski dejavnosti izven industrije so za letošnji januar objavljeni podatki o gradbeni
dejavnosti in prometu, medtem ko jih za turistično dejavnost oziroma število prenočitev še ni.
Potem ko se je gradbena dejavnost v zadnjih lanskih mesecih In zlasti decembra okrepila, je januarja letos (sodeč po številu opravljenih delovnih ur) spustila navzdol. V tem mesecu je upadala po dobre 4% letno in bila za tak odstotek (torej 4%) tudi manjša kot v enakem obdobju lani. Ge se bo recesija v Zahodni Evropi poglabljala in s tem vedno bolj negativno vplivala tudi na gospodarske razmere pri nas, bo zelo pomembno, kako bo naši državi uspelo izkoristiti in usmerini načrtovane gradnje v čim večjo zaposlenost domačih produkcijskih faktoijev. Vprašanje ni samo v tem, katera pocijetja bodo dobila delo, pač pa tudi, kako bodo investicije v gradnjo novih cest in morebitnih stanovanjskih naselij (če bi začel stanovanjski sklad delovati tako, da bi pospeševal novo gradnjo in izboljšal možnosti za rast zaposlenosti na Slovenskem), pač pa tudi, kako bodo te Investicije finansirane. Če bodo z uvozom kapitala, ki bo vplival na upadanje deviznega tečaja oziroma rast cene tolarja na deviznem trgu, bomo Slovenci zopet enkrat (podobno kot v drugi polovici sedemdsetih), kot “lokomotiva”, spodbujali gospodarsko dejavnost in zaposlenost v tujini, zlasti v državah naših najpomembnejših trgovinskih partnericami.
Dejavnost prometa je upadala že decembra, januarja pa se je krčenje te dejavnosti nadaljevalo. V tem mesecu seje zmaigševala po 19% letno ter bila 8% manjša kot pred letom. Za razliko od lanskih razmer, ko je bila uspešnost, sodeč po dejavnosti posameznih prometnih panog, zelo različna (najbolje so uspevali pristaniški, železniški in letalski promet, najslabše pa cestni transport), seje januarja poslabševala dejavnost vseh panog tega sektorja. Verjeten vzrok so še nekoliko slabše vremenske razmere kot v januarjih prejšnjih let. V prvem letošnjem mesecu se je pomorski transport zmanjševal po 34% letno, cestni, pristaniški in železniški pa po 26 do 27% letno. Dejavnost je bila povsod precej pod primerljivo lansko: pri prevozu blaga po cestah za 20%, pri pristaniškem transportu za 18%, pomorskem za 11%, železniškem za 5% In letalskem za 3%. Slednji je bil na začetku tega leta še najbolj uspešen med prometnimi panogami.
Sezonsko zmanjševanje stopnje brezposelnosti v januarju
V letošnjem januarjuje bilo na Republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 125.653 iskalcev zaposlitve - 1106 manj kot decembra In 2748 več kot januarja lani. Januarsko manjše število brezposelnih kot decembra je bilo posledica običajnega sezonskega znižanj, saj seje tudi na začetku letošnjega leta nezaposlenost trendno povečevala - po 6% letno. Visoko raven brezposelnosti kaže tudi medletna primerjava: januarja letos je
bilo pri Repubbškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih za dobra 2% več iskalcev zapo-slitve kot pred letom. Ob siceršnji trendnl rasti je dober znak vsaj to, da se od lanskega decembra naprej naraščanje števila brezposelnih umirja oziroma daje povečevanje tega števila iz meseca v mesec počasnejše. Zaradi sezonske umiritve se je januarja letos zmanjšala tudi stopnja nezaposlenosti. Decembra je bila še 14.5%, januarja pa 14.4% (lanskega januarja je bila 14.1% in v sezonsko najbolj ugodnem mesecu juniju - 13.4%).
Kriza zmanjševanja števila delovnih mest izvira iz industrije
Podatke o številu zaposlenih imamo do decembra, ko je imelo na Slovenskem delo 746.365 Dudi ali 1537 (0.2%) manj kot leto prej. Med decembrom 1994 In 1995 seje število ljudi, ki Imajo delo, zmanjšalo v industrgi (za 12851 delavcev ali dobre 5%) in preostalem delu gospodarstva družbenega sektorja (za 4235 ljudi ali 2%), povečalo pa v privatnem sektorju (za 8699 delavcev ali 21%), negospodarstvu (za 2487 ljudi ab slaba 2%) in lastni režiji (za 4363 ali 4%). Znotraj gospodarstva okrepitev zaposlitve v privatnem sektorju ni v oeloti odtehtala krčenja v družbenem sektorju, tako da je bilo število zaposlenih za 8387 ali slaba 2% manjše kot pred letom. Povečanje števila ljudi, ki so imeli delo v lastni režgi in negospodarstvu, je krizo brezposelnosti še nekoliko bolj ublažilo a tudi to ni zadostovalo, da bi se v zadrgem letu število ljudi, ki Imajo delo, na Slovenskem vsaj simbolično okrepilo.
Decembra lani je število zaposlenih v delovnem razmerju (torej brez samozaposlenih) upadalo po 0.8% letno, v gospodarstvu (privatni in družbeni sektor skupaj) po slaba 2% letno, v gospodarstvu družbenega sektorja po dobre 3% letno in v industrgi po skoraj 7% letno. V privatnem sektorju in negospodarstvu je število zaposlenih še naprej naraščalo. V prvem po skoraj 6% letno, v drugem pa po dobre 3% letno. Tendence v zadrgem mesecu, za katerega še imamo podatke, so bile torej podobne rezultatom, ki so jih kazale medletne primerjave. Kriza zmarjševarga števila delovnih mest slej ko prej izvira iz slovenske industrge.
Število prostih delovnih mest močno niha
Število prostih delovnih mest, ki kaže obete za zaposlovarje v bodoče, močno niha. V lanskem decembruje bilo razpisano 9848 prostih delovnih mest - 4008 ali 29% marg kot pred letom. Njihovo število je upadalo po 41% letno. Januarja je sledilo izboijšarge z rastjo števila prostih delovnih mest po 59% letno. V tem mesecu je bilo razpisano 12911 delovnih mest - 886 ab dobrih 7% več kot pred letom. *
* France Križaničje sodelavec Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ijubjjanl
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Demokracija je prinesla nekompetentne ljudi na oblast.
SDV je pričakala novoizvoljeno oblast s strahom. Spomladi leta 1990 so bile stvari videti zelo neobetgjoče. Demos je na ministrske položaje postavil Dudi, ki bi se lahko zgolj maščevali nosilcem dotedanje oblasti. Sekretar za notranje zadeve Igor Bavčarje poznal na V/O stroko le toliko, kolikor so ga naučili v srednji kadetski šoli v Tacnu, in ni imel niti vozniškega izpita. Sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je bil bivši obde-lovanec SDV, z vojaškim činom desetarja ah vodnika. Predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle, predsednik krščanskih demokratov, je imel nekaj izkušenj v državni upravi, vendar se baje ni posebno izkazal. Dr. Dimitrij Rupel, sekretar za zunanje zadeve, ni imel nikakršnih izkušenj v državni upravi. Kolikor je bilo znano, je imel edine kontakte s tijo pohtično javnosljo, ko je pisal pisma bralcev v nekatere ameriške revje. Predsednik republiške skupščine dr. France Bučar je bil ugleden pravni strokovnjak, sicer pa takrat zagrizen antikomunist. Takšno je bilo oko^e, ki gaje postavil Demos po prvih demokratičnih volitvah.
Pričakovati je bilo, da bo prišlo do hitrih kadrovskih zamenjav v vodstvu SDV. Pa ni bilo tako. Tudi nova oblast je bila prestrašena. Igor Bavčarje baje postavil oboroženo stražo pred svojo pisarno, kije začela opravljati svoje delo, ko je zapustil službene prostore. Kmalu je opavil vozniški izpit in bil udeležen v prometni nesreči, v katerije nedolžen udeleženec dobil hude telesne poškodbe. Po nekaj mesecih novega vodstva sekretariata je postalo jasno, da Demos ni sposoben napraviti večjih strokovnih premikov na V/O področju. Nekateri ključni kadri SDV so se poskrili v Beogradu, tako, da je bil takrat predstojnik te službe Štefan Tepeš, človek, kije vodil analitsko raziskavo “Ozacjje’’. Bavčar je napolnil Slavijo z novinarji Mladine in drugih medijev, ki so bili v preteklem obdobju nosilci novih pohtičnih jeder. Spomnim se intervjuja, ki ga je Mladina napravila s Tepešem. Tam je trdil, da SDV ni bila nikoli politična policija. Jasno je bilo, daje takšne intervjiije zahteval Bavčar. Kakšen diletantizem! V kateri državi dajejo šefi varnostnih ah obveščevalnih služb intervjuje? Nova oblast je popolnoma zbrkjjala stvari. Transparentnost V/O sistema nikakor ne pomeni, da državni uradniki, ki so pristojni za izvajanje najzaupnejših državnih nalog, dajejo intervjuje časopisom. To napako so ponavljali vsi nadajjrji šefi takšnih služb. Takrat smo bili prepričani, da nam Bavčar prisluškuje in zbira informacije o posameznikih. To domnevo mi je kasneje potrdila tudi ena izmed poslank LDS v državnem zboru.
Nove oblasti ne zanima stroka
Postalo je jasno, da ne bi prišlo do nikakršnih dejanskih sprememb. Pomembnejše naloge na V/O področju so začeli opravljati subjekti, ki so delovah izven organiziranega sistema. Obstoječe subjekte V/O sistema je Demos v glavnem nadziral in jih napravil
neučinkovite. Bavčar je takrat začel pripravljati predlog spremembe zakona o notranjih zadevah po normalnem postopku. Kakšna ironija! Takrat, ko bi morala Slovenja čimhitreje uikini-ti SDV, pred tem pa izoblikovati novi V/O sistem, notranji minister piše zakon o spremembah zakona o notranjih zadevah, ki gaje parlament sprejel spomladi leta 1991. Ironya je še veqja, da ta zakon še vedno velja. Torej zakon o notranjih zadevah iz leta 1980! Takšno stanje ni ostalo brez posledic. SDV je “delovala” brez kakršne koli zakonske podlage, načeloma je delovala na podlagi pravil SDV, ki so bila objav jena v tajnem Uradnem listu. Menda še vedno ne obstaja
noben veljaven predpis, ki bi določal, kako deluje SOVA. Deluje pač tako, kot so se jučje naučili!
V tistem obdobju lahko zasledimo ser jo protestov, ki sem jih objavil v Sobotni prilogi Dela. Mile Šetinc je zelo pogumno objavjal moje prispevke. Zgodaj poleti leta 1990je postalo dokončno jasno, da Slovenja še dolgo ne bo dobila pametnega V/O sistema in da bo tedaija SDV životarila kot spomenik stalinizmu. Zaradi številnih objavjenih člankov, ki so zahtevali ukinitev SDV, meje nekoliko spremerjeno vodstvo te službe povabilo k sodelovanju pri oblikovarju novega V/O sistema. Vodstvo SDV je prevzel Danilo Zorn, kije prišel iz Gorice. Nastalje predlog V/O sistema, ki pa ga žal nisem mogel oddati Zornu. V tistem času, novembra 1990, je vodstvo SDV prevzel dr. Miha Brejc. Svoj predlog reorganizac je sem oddal Janezu Pibru, ki je bil med drugim zadolžen za koordinacjo vseh predlogov sprememb V/O sistema. Predlogje vseboval de-finicjo subjektov V/O sistema. Kjučna sprememba, ki sem jo predlagal, je bila ločitev varnostnega in obveščevalnega segmenta. Slovenja bi morala imeti svojo obveščevalno službo, ki bi bila v pristojnosti predsednika vlade, in kontra-obveščevalno službo, ki bi bila organizirana v enem izmed obstoječih vladnih resorjev (notraije zadeve ali pravosodje). Predvideval sem tudi možnost varnostne službe slovenske vojske. Bistvo mojega predloga pa je bil svet za nacionalno varnost z lastnimi inšpektorji, ki bi dejansko usklajevali celotni V/O sistem. V polemiki s Pibrom, ki seje v tistem času ukvarjal s spremembami zakona o notranjih zadevah, nisem uspel doseči nobenega napredka. Njegov glavni argument je bil, da je Slovenja premajhna, da bi imela dve službi. Boj ko sem ga prepričeval, da na stroške vpliva predvsem velikost službe in da gre za organizacijsko delitev in prekinitev s staro SDV, boj se je oklepal svoje zamish o nekakšni spremeijeni SDV. Uradnega odziva na moje predloge nisem dočakal. Ker sem ostal brez delovnih zadolžitev, sem nadajeval objavjanje svojih komentarjev na predlog sprememb
zakona o notrarjih zadevah. Še vedno sem pisal v Delo, vendar je takrat prevzel urednikovarje Sobotne priloge Janko Lorenci. Zame ni bilo več prostora. Poskušal sem tudi v Naših razgledih. Slavko Fras je bil mnogo bolj zvit. Poskusil sem objaviti celotni tekst mojega predloga. Fras je ob jubil nekakšno skrajšano objavo, vendar se je po “posvetovanju” (Mislil sem, daje sam odločal o obajvi tekstov!) odločil, da teksta ne bo objavil. Spoznal sem, da so medji pod kontrolo politike, zato nisem več poskušal.
Celo zimo 1991/92 sem bil v službi brez dela. Končno je parlament sprejel spremembe zakona o notrarjih zadevah. Nastala je nova V/O
služba - VIS. Brejc je zadevo pospremil z mogočno me-djsko podporo. Ampak spremenilo se ni nič. Reorgani-zacjo so izvedli že nekoliko prej in razporedili so me v kontraobveščevalni oddelek. Približevala se je tudi osamosvojitev Slovenje. Orga-nizacjske enote SDV so še vedno vodih isti jucje kot v času aretacje četverice. Imel sem vsega dovoj in novemu šefu sem dejal, da je moja premestitev neko-
Slaba opozicja je resna ovira na poti v demokracjo. Pri nas ta ni le razde jena, temveč vsaj del nje ni za resnejšo politiko.
Demokrati zadovoljivo vozjo. Jelinčičeve! kjub nekaterim kiksom tudi. Kako uspešna bo ZL, se bo videlo ko bo med projekte vkjučila mladino (vzgoja, šolstvo, priprave na poklic in zapo-slovarje, stanovaija in mlade družine). SLS se premalo ukvarja s perspektivnimi vprašaiji prihodnosti kmetov in po jedelstva, sodobnejšega pridelovarja hrane in policentričnega razvoja. Zgubja se v vprašanjih, ki jih ne obvlada (referendum za dodatne certifikate, odpla-čevatje dolgov, nedržavniško anacionalno odkrivarje tople vode v manjšiijskem zamejskem gospodarstvu). Po anketah da že prehiteva SDSS, a izgublja zaradi oportunizma, recimo, pri vprašanjih uporabe pesticidov, volilnega sistema itn. SDSS s predlogom za večinski volilni sistem seka mimo naših in evropskih mer (podobno kot Finjevi neofašisti).
Scenarij o zastojnkarskem zlorabljanju nacionalnih medijev za lastno volilno pro-pagando in porivanje tekmecev v obrambo je preveč prozoren (spomirja na Gradišnikov opis Janševega »fintiraija« v študentski nogometni tekmi). Neprimerenje tudi za homo-genizacijo pomladnih strank. Predvsem SKD, tudi SLS, se ne more striijati s takim po-sijevaijem. Tiste prednosti (personalizacja, neodvisni kandidati, enakomerna zastopanost volilnih okrajev) so navidezne. Pesek v očije še posebej ponujanje odpoklica ter mešanje reprezentativnega
rektna, in letel sem iz službe. Zadeva je potekala tako, da meje tedanji šef Peter Prebil poklical, ker sem bil tisti dan dežuren. Naročil mi je, naj grem v Slavijo po neko pošto. V glavni pisarni so me poslali v Brejčevo pisarno, Iger je imela tajnica na svoji mizi pripravljene sklepe o mojem suspenzu. Lahko si predstavljate, kako sem se počutil! Počakati sem moral, da jih je pred mano spravila v kuverto, jih odnesti nazaj k Prebilu, kjer mi jih je uradno izročil. Takšnaje pač udba! Suspenza ni podpisal Brejc, temveč Janez Piber, predlog za suspenz pa Peter Prebil. Kasneje se je izkazalo, da so bili vsi disciplinski postopki v ministrstvu za notranje
zadeve nezakoniti. Zato sem po dveh letih in pol postopek dobil na tedargem sodišču združenega dela in se vrnil v službo. Takrat se je že imenovala SOVA. Vendar o tem kasneje.
VIS je pod Brejčevim vodstvom preživel osamosvojitev Slovenge. V tem času je nastala manevrska struktura narodne zaščite, kasneje pa seje začela formirati varnostna služba pri ministrstvu za obrambo. Nastalje
in imperativnega mandata (stranke ostajajo nsgpomemb-' nejši dejavnik, in večno vpra-šarge, kdo bo čuval čuvaje, tudi če bi jih bilo manj, ostaja nerešeno)! Proporcionalni sistem je trenutno sprejemljivejši, ker širše zadovoljuje pluralne interese marginalnih, manjšinskih skupin in civilne družbe (v naših majhnih razmerah, ko smo brez izkušenj in demokratične tradicjje). Aktivno vključuje (ne izloča!) v demokratični proces več volilcev, ohranja vpetost državljanov v politično delovanje (soodločanje) za urejanje skupnih zadev, možnost dogovora več strank o nacionalnem interesu. Ohranja relativno visoko volilno udeležbo (silent majority, nemo večino, ki se ne udeležuje volitev, poznamo predvsem v državah z večinskim sistemom), karje posebno pomembno za kvaliteto demokracije konsenza, dogovarjanja, iskanja boljših odgovorov z dialogom, ne s konfrontacijo ali večinskim “boljševističnim” preglasovanjem, prevladovanjem in diktatom (“Večina enega”, Jože Poglajen). Ravno ta opozicija nenehno očita
novi V/O sistem, kije bil brez vsake koordinacije. V obdobju, ko sem bil brez službe, sem se intenzivno ukvarjal s študjem V/O sistemov po svetu. Pri tem mi je bil v veliko pomoč profesor Ste-van Dedjjer, kije bil takrat še redni profesor na ekonomskem inštitutu v Lun-du, kjer se je ukvarjal s proučevanjem obveščevalnih služb. Obilno meje oskrboval z literaturo, kije pri nas ni bilo, in predvsem s tekočimi informacjami o dogajanjih v obveščevalnem svetu (re-organizacje, usmeritve, privatizacija obveščevalnih dejavnosti, business intel-ligence...). Mojim predlogom iz leta 1990 je bilo potrebno dodati marsikaj.
Redefinicija nacionalne varnosti
V obdobju 1992/93 sem objavil ser jo člankov, ki so obravnavali, problematiko nacionalne varnosti. Prostor pod soncem mi je ponudila Republika. Milan Medenje takrat pripravjal prilogo, ki na žalost ni nikoli zaživela. Morda je to eden izmed razlogov, da Republika nikakor ni uspela tako, kot bi lahko. V tistem obdobju je slovenska oblast začela pripravjati resolu-cjo o izhodiščih nacionalne varnosti. Prva verzja je nastala v obrambnem ministrstvu, ki gaje takrat vodil Janez Janša. Ravno na podlagi mojih ocen je prvi predlog padel, in državni zbor jo je skoraj v celoti zavrnil. Tudi sedarja varianta je popolnoma neuporabna. Resolucji o nacional-
vladni koaliciji, dajo izključuje iz procesa so/odločaija. Večinski sistem bi to še kon-sekventneje nadajeval. Kar bi ob ponovjeni polarizacji na dva antagonistična bloka -ta bi se ob tako zastav jenih volitvah gotovo oblikovala-Slovence preveč vračalo v enostrankarski diktat kake zmagovite stranke. Ker MAG meni, da so volivci naivni in lahkoverni - nasedajo napačnim informacijam? -, se zdi, da SDSS gradi na takšni “analizi” . Niti v sami stranki niso prepričani o ustreznosti predlaganega zakona, sicer ne bi že tretjič spremiijali pogledov na volilni sistem. To kaže boj na predvolilni hazard, poker, »einc«, marj na pošten namen. Predlagajoča stranka si od tega obeta korist, saj ne predlaga referenduma iz čiste jubezni do ubogih, od strankarskih oli-garhj zlorabljanih državja-nov. (Vsak referendum pa je menda lahko zavitek čokolade ah brca v zadnjico, posebno ko naj se izogne demokratično izvojenemu parlamentu in naj zlorabi volivce.) Utnjarje javnosti in članov stranke z neutemejenim vz-
ni varnosti pa bi moral slediti zakon o nacionalni varnosti, ki bi definiral svet o nacionalni varnosti in vse subjekte V/O sistema.
V tistem času je javnost lahko občutila izredno ško-djive posledice razpada V/ 0 sistema. SDV, kije uničila ves papirni del dokumentacije nekdanje politične polieje je s seboj odnesla mikrofilmane dokumente. Nekaj jih je ostalo tudi v uradnih prostorih, vendar posamezniki niso vedeli, kaj bi z njimi. Predali so jih novemu vodstvu. Gre za seznam nekdanjih sodelavcev SDV. Originalni dokumenti so začeli prihajati v javnost. Ugledni časniki so začeli objavjati kopje do-kumentacje, kije bila najboj varovana državna skrivnost. Na takšen način so si nekateri posamezniki, ki so bili najbo j vdani prejšrjemu režimu, kupovali privilegirane položaje pri novem vodstvu. Gre za obdobje, ko je VIS vodil dr. Miha Brejc. Samovojno odtujevarje do-kumentac je, ki predstav ja največjo državno skrivnost, pri nas morda ni kaznivo dejanje, v čast pa nam nikakor ni.
Slovenska oblast je morda zadiji trenutek spoznala, v kakšni nevarnosti je slovenska država, in preprečila neznosne zlorabe V/O sistema za politične obračune-Odstranitev vseh kjučnih funkcionarjev, ki so izpe jali slovensko osamosvojitev, ni naključje. Nekateri med rjimi so začeli uporab jati položaje v V/O sistemu predvsem za uve javitev lastne pohtične opoje in ne za utrditev slovenske nacionalne varnosti. Za seboj so pustih opusto-šerje na V/O področju, ki traja še danes.
nemiijarjem, skhcevarjem tiskovnih konferenc, pisarjem pisem in reagiratjem na vsako konjsko figo so pač pasje bombice svojevrstnega lajave jstva, ki še za ustvarjarje vtisa aktivnosti in angažiranosti ne zaležejo več. Tak predvolilni perpetuum mobile je boj podoben reklamam za varaije potrošnikov. Ah bo res Janša Evropi dokazal, da je večinski sistem najbojši? Težko si je kaj ustreznega izmisliti, ko se greš ves čas le afere, zmeijarje, smešerje, norčevanje iz drugih in mu-čeništvo.Ta zvrst opozicionar-stva je za trezne Slovence premalo realistična, preveč »fintaška* (tej vse bi šele počeli, če bibih oblasti). Preproščina volilne “inovacje”, ki da jo lahko vsakemu obrazložiš v 10 minutah, veijetno ne more odriniti odgovornosti strank na vohvce, prekucniško zagotoviti oblasti, pa če si še tako trmasto prepričan in ve-rrjoč vase. Pa naj gre za daydreaming, sanjanje z odprtimi očmi ah preračunane finte, za neznanje ali po-dcerjevaije »smešnih« tekmecev in “naivnih” volilcev. Zato ni tako pomembno ah “Je Janša vedel?” (Dejan Pušerjak). Če je vedel, lahko govorimo o “zahrbtnosti, nepoštenju, škodjivosti, izkoriščarju vseh možnosti zunaj zakonov, kot delajo kriminalci, premiš jenem norčevanju, o tem, ah gre na vse ah nič”. Če ni vedel, lahko govorimo o zaletavem neznanju, podcenjevanju javnosti, nekompetentnosti, neresnosti ipd. Papotrebrjemo politike in oblast prve ah druge baže? V obeh primerih “si zasluži, da na voh-tvali pade”!
Milan Šamec
“Težko si je kaj ustreznega izmisliti, ko se greš ves cas le afere, zmerjanje, smešenje, norčevanje iz drugih in mučeništvo. Ta zvrst opozidonarstvaje za trezne Slovence premalo realistična, preveč »fintaška« (kaj vse bi šele počeli, če bi bili oblast!). Preproščina volilne ’inovadjef, ki dajo lahko vsakemu obrazložiš v 10 minutah, verjetno ne more odriniti odgovornosti strank na volivce, prekucniško zagotoviti oblasti, pa če si še tako trmasto prepričan in verujoč vase.”
“V tistem času je javnost lahko občutila izredno škodljive posledice razpada V/O sistema. SDV, kije uničila ves papirni del dokumentacije nekdanje politične policije je s seboj odnesla mikrofilmane dokumente. Nekaj jih je ostalo tudi v uradnih prostorih, vendar posamezniki niso vedeli, hoj bi z rjimi. Predali so jih novemu vodstvu. Gre za seznam nekdanjih sodelavcev SDV. Originalni dokumenti so začeli prihajati v javnost. ”
(Nadaljevalce v naslednji števil&J

21. marca 1996
Šola in cerkev morata živeta vsaka na svojem (jvorišču
Slovenci smo si s svojo državo, s samostojnostjo, z ^strankarstvom, s pluralizmom skorajda na vseh Področjih družbenega živ-Uenja nakopali na glavo mnoge nove in drugačne naloge, ki jih moramo reševati zgojj sami zase. Pred jmmi so neodložljive zahteve, ki same po sebi naročajo celovito odgovarjanje na številna vprašanja, katera so med drugim tudi rezultat samospraševarja in sa-moodgovarjanja vsakega Posameznika kot človeka individuuma, naroda kot občestva, nacije kot družbe s svojo lastno državnostjo. Postavljeni smo pred skrivnostno skritost, ki že sama Pa, sebi in iz sebe zahteva Posebne sorte čudežno čudo, vendar ne kot transcendenco, smpak kot prostorsko in časovno ter sploh bivanjsko izkustvo, torej specifično z9msko stvarno reahteto, eksistirajočo le v življenju tu in zdaj. Danes se moramo pokazati, ali smo spo-aobni odgovorno ravnati z Vsemi problemi in ali je naša slovenska modra pamet tako svetovljansko modrostna, da ha bomo zašli v skrajni egoi-2em, ki bi nas kazal nesposobneže in zapečkarje, pravzaprav posebneže z negativističnim tradicionalizmom.
Področje šolstva od vrtca, osnovne šole, pokhene šole,
sredrje šole pa vse do fakultet oziroma univerze in akademskega študija zahteva globalne spremembe, temeljite novosti in trezno pamet. Slovensko šolstvo ni samo strokovno vprašanje, ampak tudi, če ne predvsem, na žalost, politično vprašarje, oziroma kar pohtikantsko napenjanje strankarskih in drugih ideoloških mišic, a vse v škodo znanja, izo-braževanja in vzgoje.
Gotovo je šola tista civilna injavna institucija, ki kliče po vsestrani reformi, ki prosi vsebinsko, oblikovno, idejno, organizacjsko.kadro-vsko, učno-vzgojno in še kako prenovo, prosvetlitev in razsvethtev. Šolski urniki, predmetniki in načrti za posamezna učno-vzgojna
področja so vsebinsko in programsko prenatrpani, cilji in smotri pa nedorečeni, celo neživljerijski. Striiyati se moramo z zahtevami po odpisu nekaterih predmetov in s hotenjem po novih izobraževalno-vzgojnih vsebinah in oblikah, nikakor pa ne delajmo tega v škodo človeka in celega naroda, ker bo cena popravnega izpita previsoka.
Že kar predolgo nas mori nova šolska zakonodaja, ki pa je vseeno v svojih prvih korakih bila v parlamentu sprejeta. In prav se je zgodilo, čeprav se je nad Slovence dvignilo veliko preveč prahu in gosta megla nam zastira jasen pogled v prihodnost in celovitost šolskega sistema. Mnenja o tem,
ah šola predvsem izobražuje ali predvsem vzgaja, so deljena, so si zelo nasprotna in celo izključujoča, saj so interesi predvsem ideološki in ne toliko strokovni. V slovenski šoli se ponavlja stara zgodovinska napaka, da namreč ima stroka manj besede, kot bi je morala imeti, veliko preveč pa je imajo politika - politikantstvo in razni ideolo-gizmi in razhčni institucio-nalizmi. Otroku in mladostniku, pa tudi odraslemu posamezniku kopljemo izo-braževalno-vzgojni grob, saj Slovence vsepovprek preprosto posijujemo s preživetosljo in s takimi neologotipi, ki nimajo skorajda nič skupnega s sedanj ostnimi trendi modernega, naprednega
in strokovno premišljenega evropskega in svetovnega šolstva. Zbogom, pamet, nekomu zvonil
Osnovna šola je gotovo najobčutljivejša ocopnica vsakega izobraževalno-vz-gojnega sistema, saj se v tej institucji človek prvič odgovorneje seznanja z dolžnostmi in pravicami, z zahtevami in nalogami, z delom in pohvalo, pravzaprav sam s sabo in s sočlovekom, z učite jem in vzgojite jem, na žalost boj z avtoriteto kot prijate jem. N£jve$jainn£jboj nepremišjena novost vse-strano prenavjajoče se osnovne šole je uvedba predmeta VERSTVA IN ETIKA. Stroka je popolnoma zatajila, padla je na izpitu in šele čez več generacj bo morala oprav jati popravni izpit, ki pa bo glede na storjeno izo-braževalnovzgoj no škodo v eni sapi pretežek in prevelik zalogaj, pa če se bo stroka še tako globalno zavedala svojih nalog in svojega poslanstva.
Res je, da Slovenci živimo že veke in veke v krščanskem svetu, vendar pa moramo priznati, da ni vse dobro, kar se sveti; še posebej ne, če tisto, kar se sveti, hoče kot edina luč samo in nič drugega - oblast; torej vladati za vsako ceno, pa če je to večini ali maijšini prav ali ne. Človek kot svo-
boden in avtonomen ter ustvarjalen individuum pa tako ali tako teh povzpetnikov ne zanima, saj bi jih s svojo lastno osebnostjo ogrožal, predvsem pa bi podiral ijihovo institucionalno hierarhičnost, ki ni nič drugega kot totalitarnost naj slabše sorte.
Današije krščanstvo je daleč od tistega izvornega, prvotnega in pravega krščanstva oziroma prakš-čanstva. Je čisto pravi izrodek, sektaš in politikant, grabež jivež in razvratnež, izkoriščevalec in tiran, pravzaprav prisvajalec ponižanega, odvisnega in ne-bogjenega človeka. Avtohtono in avtonomno krščanstvo je bilo s silo in močjo, z bojem in nasijem, pravzaprav z vojno na vseh področjih bi-varja spremerjeno v rimo-katolištvo kot krščansko večinskost, ki je poveli-čevarje kvazi-veso jne nez-motjivosti, poleg tega pa še absolutno prilaščaije svetopisemskega in bibličnega krščanstva, kar pa je groba poneverba resnice in posijevanje s koristojub-no naravnano neresnico.
Državna, civilna - javna šola in cerkev morata živeti vsaka na svojem lastnem dvorišču. Zakaj VERSTVA IN ETIKA?
Drago Kuhar
STIKA. Stroka je popolnoma zatajila, padla je na izpitu in šele čez več generacij bo morala opravljati popravni izpit, kipa bo glede na storjeno izobraževalnovzgojno škodo v eni sapi pretežek in prevelik zalogaj, pa če se bo stroka še tako globalno zavedala svojih ruedog m svojega poslanstva. ”_______________________
BITKA ZA KAPITALSKI TRG
Borzna gibanja
Agencja za plačilni promet, nadzirarje in informiranje seje odločila napravi-|lred na kapitalskem trgu. "eko revizij postopkov lastninskega preoblikovanja
Poletij ruši ustaljena razmerja med privatnim in lastninjenim, družbenim kapitalom. V primerih, kjer gre 2a podjetja, katerih delnice Kotirajo na borzi, gre za zelo občutljiv problem razkritja vseh tistih informacij, ki bistveno vplivajo na ceno Vrednostnih papirjev. Roma-oa Logar, direktorica APP-NI, seje odločila, pisno opozoriti vse pristojne državne ibstitucje, katerih pristojnost Je nadzor nad kapitalskim trgom, naj ukrepajo. Logarjeva namreč utemeljeno sumi, da Mladinska knjiga m Salus ne bosta sposobna vzpostaviti takšne lastnin-stestrukture, kot jo je določila ^PPNI z odločbo po opravljeni reviziji, v takšnem prime-vu so privilegirani tisti investitorji, ki imajo (ali razumejo) informacije o dejanskih Poslovnih zmožnostih prizadetih izdajateljev. Če insiderji ho teh dveh izdajateljev vre-hnostnih papirjev izkoristijo
takšne javnosti še nerazkrite informacije za nakup ali prodajo delnic, gre za zlorabo notranjih informacij. To pa je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora. V tem primeru sta pristojni instituciji ljubljanska borza d. d. in Agencja za trg vrednostnih papirjev. Odbor za sprgem vrednostnih papirjev v kotacjjo ljubljanske borze bi nedvomno moral zahtevati od Mladinske krjige, naj razkrije vse potrebne podatke, ki bodo vplivali na vrednost njihove delnice.
Agencija pa je dolžna nadzorovati poslovanje borze in je odgovorna za stabilnost trga vrednostnih papirjev. Poleg tega je dolžna nadzorovati trgovanje insiderjev, ase ji zaenkrat to še ne zdi potrebno. Delniški trg je odvisen od peščice investitorjev in izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so dejansko povezani samo z enim samim mogočnim pocljetjem, pristojni na ageneji pa tiščijo glavo v pesek.
V Sloveniji nihče ne izvaja niti najosnovnejših preven-
tivnih ukrepov za preprečevanje tega hudega finančnega zla. Seveda je takšno starje idealno za potek lastninjenja. Transakcij z vrednostnimi papirji oseb, ki imajo vse ključne podatke in možnost poslovnega odločanja v svojih rokah, nihče ne nadzira. Po vsem svetu so poročanja insiderjev o transakcijah za lasten račun in transakcije njihovih ogih družinskih članov pod drobnogledom nadzornih institucij. V Sloveniji pa smo priča, da ena nadzorna institucija preko javnih medijev poziva druge, naj začnejo opravljati svoje delo. Sramota! To je dokaz, kako se državne institucije in institucije, pooblaščene za organiziranje trga vrednostnih papirjev lahko zlorabljajo, za zavajanje investitorjev. Na začetku procesa lastninskega preoblikovanja podjetij so novinarji zastavljali pristojnim na teh institucijah številna vprašanja o regulaciji trgovanja insiderjev. Vsi po vrsti so zagotavljali, da bodo delovali v smeri preprečevanja tega škodljivega pojava. Očitno ni bilo tako. Izjave pristojnih v
državnih institucijah jim niso ravno v ponos, kakor tudi ne tistim, ki sojih imenovali na njihove funkcije. Sedaj ko prihaja do očitnega zloma delniškega trga, bodo takšni “grehi” vsekakor dokaz, da pristojni niso opravih niti nzjnujngšihukrepov za zaščito delničarjev. Izjave pristojnih na ljubljanski borzi, da izvajajo tovrstne ukrepe, pa so znaki storitve kaznivega dejanja goljufije, saj so zavestno zavajali investitorje z izjavami.
Kljub temuje trgovanje na ljubljanski borzi minuli teden potekalo živahno. V začetku tedna so tečaji delnicam rasth, v zadnjih dveh dnevih pa so začeli padati, kar je nedvomno znak, da nekdo grozi trgu vrednostnih papirjev. Menjalniški tečaji za nemško marko so še naprej stabilni in so zelo blizu drug drugemu. Nekateri slovenski makroekonomisti napovedujejo celo ponovno apre-ciacjo slovenskega tolarja, kar bo nedvomno škodilo slovenskim izvoznikom.
Posebno poglavje pa je sramota, ki si jo država privošči s pocjjetjem Tam. Nedavno smo
lahko prebrali izjave direktorja sklada za razvoj, da se bo sklad zavzemal za stečaj tega poejetja, sedaj pa drugi predstavnik iste institucije zagotavlja, da se kaj takega ne bo zgodilo. Usoda Tama bo znana prihodnji mesec. Za svojevrstno burko pa je poskrbel njegov direktor Lalr, kije spravil sklad za razvoj in ministra za ekonomske odnose v zelo neprijeten položaj. Takšni so pač slovenski ministri in slovenski menedžerji. Verjetno bi bilo zares najbolje, da bi država predlagala stečajni postopek za sklad za razvoj. Računsko sodišče namreč ugotavlja, da je marsikaj narobe tudi s poslovanjem te institucije. Finančna sredstva, kijih je država namenila za dokapitalizacijo sklada, je le-ta uporabil za nekatere svoje naloge v slovenskem gospodarstvu, terjatve do teh podjetij pa je enostavno odpisal. Mislimo si lahko, daje ta kapital v olastnirjenih podjetjih že našel znane lastnike. Tako sklad ni več močna finančna institucija, temveč postaja zgolj sredstvo za pretok denarja davkoplačevalcev v privatne roke novih lastnikov slovenskih poletij, ki imajo verjetno tudi posamezne politične zadolžitve. Natančna preiskava ne bi škodila!
B. Krznar
InMal: Jernej Horvat
SLOVENSKI BORZNI INDEKS-SBI
Vrednost 3.1.1994=1000
1600
1580
1560
1540
1520
1500
1480
1460
1440
1.2. 5.2. 7.2. 12.2.14.2.16.2.20.2.22.2.26.2.28.2. 1.3. 5.3. 7.3. 11.3.13.3.15.3.
Vir: Ljubljanska borza
Izdelal: Jernej Horvat
NEMŠKA MARKA V SLOVENIJI
12.3.	16.3.
Menjalniški NLB — NLB podjetniški Srednji tečaj BS
Računalniški šah (1)

Šahovski turnir, ki ga je svetovni prvak Kasparov, odigral z računalnikom korporacije IBM, imenovanim Globoko moder (Deep Blue), napovedne skorajšnji konec intelektualne premoči človeka nad strojem, vsaj kar zadeva to starodavno poduhovljeno igro. Turnir je potekal, kot so poročali množični mediji, od 10. do 18. februarja v Philadelphiji.
Dnevni tisk, strokovne revije, radio in televizija so namreč po vsem svetu zelo pozorno spremljali vse podrobnosti turnirja, ki gaje Kasparov odigral z večprocesorskim paralelnim strojem, ki so ga razvili v Watsono-vem raziskovalnem centru korporacije IBM. Vendar je le malokdo med poročevalci natančneje in analitično preučil naravo oziroma bistvo tega nenavadnega merjenja sil, čeprav je bilo neizmerno pomembno za znanost in tehnologijo. Srečanje 32-letnega velemojstra iz Azerbajdžana in specializiranega računalnika iz Yorktown Heightsa v zvezni držam New York je potekalo v slovitem philadelphijskem Kongresnem centru. Tekmovalca sta igrala na klasični šahovnici, pri čemer je Murray Campbell, operater korporacije IBM in eden izmed načrtovalcev Globoko modrega oziroma prejšnjega računalnika Globoka misel (Deep Thought), vsako potezo svetovnega prvaka takoj vnesel v navedeni računalnik, čeprav je bil dokaj oddaljen od Philadelphije. Nato je ročno premikal figure po šahovnici, seveda po navodilih, ki jih je stroj pošiljal po posebni liniji iz New Yorka in tekoče izpisoval na ekran. Kasparov je prvo partijo s črnimi figurami izgubil po sedemintrideseti potezi, kar ni bil pravcati šok samo zanj kot vrhunskega šahista, temveč tudi za 600 gledalcev v dvorani in nekaj milijonov uporabnikov Interneta, ki so dogajanje praktično simultano spremljali prek posebne “domače strani”. 0 tem, kako samozavesten je bil svetovni prvak glede svoje intelektualne premoči nad strojem, priča njegova zahteva, ngj organizatorji 500.000 ameriških dolarjev, kolikor je sprva znašala nagrada, dodelijo samo zmagovalcu. Kasnejša odločitev, naj 400.000 prejme zmagovalec, 100.000 dolarjev pa poraženec, gaje močno razočarala. Po prvi partiji pa se je Kasparov verjetno že tolažil, da bo na koncu prejel vsaj tolažilnih 100.000 dolarjev.
za blodnjavim oponašanjem človeških možganov, s čimer je označil razvoj tovrstnih naprav vse do današnjih dni. Proti koncu petdesetih let so odigrali prvo računalniško šahovsko partijo s strojem Maniac I. Računalnik MacHack VI je leta 1966 kot prvi sodeloval na amaterskem šahovskem turnirju, na katerem je enkrat remiziral, štirikrat pa izgubil partijo. Leto kasneje je postal prvi stroj, kije v šahu premagal človeka. Prvo odprto prvenstvo za računalniške šahiste so pripravili leta 1970, na katerem je zmagal stroj Chess 3.0. Štiri leta kasneje je na turnirju v Stockholmu prepričljivo zmagal računalnik korporacije IBM Kaissa. Pri razvoju tega računalnika je sodeloval tudi nekdanji svetovni šahovski prvak dr. Euwe, tedaj eden izmed vodilnih direktorjev družbe IBM. Malo kasneje seje v podobni vlogi pojavil tudi nekdanji svetovni prvak in inženir elektrotehnike Mihail Botvinik, vendar z nekoliko slabšim uspehom, še posebej zaradi tehnoloških pomanjkljivosti takratnih sovjetskih računalnikov. Prvi šahovski računalnik z mikroprocesorjem so izdelali leta 1977, ko je bilo ustanovljeno tudi Mednarodno združenje za računalniški šah (ICCA).
iju, ki ga je priredila korporacija Intel, izgubil partijo z računalnikom Premium Chess Genius 2, kakršnega je razvila družba Olivetti. Menda je na to igro pristal v nasprotju s svojim prepričanjem, kar je bržkone povzročilo katastrofo. Sloviti ukrajinski velemojster Vasilij Ivančuk je preprosto odklonil partijo proti pentiumskemu računalniku v Londonu. Računalnik Globoko moder, s katerim si je Kasparov zacelil rane po svojem londonskem porazu, že od leta 1988 razvija ista skupina inženirjev, z direktorjem Chung-Jen Ta-nom na čelu, kije izdelala Globoko misel. Za novi računalnik pravdo, da po svojih zmožnostih kalkuliranja močno prekaša svojega predhodnika, vsaj za tisoč faktorjev. Računalnik ima 32 paralelno povezanih procesorjev, ki hkrati analizirajo verjetne pozicije. V ta namen je vsak procesor povezan z nekaj čipi, zasnovanimi posebej za preštevanje števil, ki se nanašajo na poteze oziroma situacije na šahovnici. Globoko modri lahko analizira približno milijardo pozicij na sekundo, s čimer vsaj nekoliko nadomešča odsotnost zavesti in občasne napake, saj vendarle v celoti ne more “razumeti” šaha.
z računalnikom zaigra šahovski turnir s pravcatim softverskim »velemojstrom«. Čeprav visoko specializirani šahovski računalnik1 postajajo čedalje bolj zmogljivi, zaradi česar resno ogrožajo celo samega svetovnega prvaka, deluje pohod čudovite šahovske pro-
števila novih vrhunskih šahistov na svetovno prizorišče, nove generacije velemojstrov, izurjenih z neštetimi srečanji »velemojstrov na računalniškem zaslonu, kar se bo žago; tovo zgodilo v prihodnjem desetletju. Ali si lahko predstavljate, kakšna utegne postati prihodnja generacija vrhunskih športnikov, če se bo v sleherni družini potencialni košarkar lahko razvijal v družbi s kakim Magicom Johnsonom, smučar z Juretom Koširjem ah skakalec z Brito Bilač?
Računalnik z naslovom
Skupina mladih inženirjev, ki so večinoma diplomirali na univerzi Carnegie-Mellon, je leta 1988 v Watsonovem centru korporacije IBM razvila šahovski računalnik Globoka misel, zmožen operacij za izračunavanje 50 do 100 milijard potez na nekaj (3) minut. Seveda je velika večina teh potez povsem neprimerna, tako da je resnična zmogljivost tega računalnika precej manjša od tiste, na katero napeljujejo številke. Tri minute nikakor niso nakjučna izbira, saj približno toliko znaša poprečni čas za eno potezo pri klasičnem šahu, kajti pravila dopuščajo za prvih 40 potez skupaj največ dve (2) uri, kar ni ravno veliko časa.
Globoka misel lahko predvideva skoraj vsako veijetno pozicijo na šahovnici, potem ko oba igralca potegneta vsaj po pet zaporednih potez. Kasparov je doslej že dvakrat premagal ta računalnik - prvič leta 1989, nato pa še leta 1994. -, torej v času, ko je Globoka misel že prejela naslov »mednarodnega mojstra za računalniški šah«.
Ta naprava je namreč leta 1993 premagala najbojšo šahistko na svetu Judito Polgar. Tudi Kasparov je moral leto kasneje okusiti grenkobo strojnega poraza, ko je na hitropoteznem tumi-
Razmnoževanj e možnosti
Toda z računalniškim šahom se ne ukvaijajo samo na vrhunski in specializirani ravni. Danes lahko na tržišču najdemo vrsto zelo kakovostnih računalniških šahovskih programov, namenjenih najširšemu krogu uporabnikov. Tako je na primer Ches-
Fred obličjem brezčutnega nasprotnika: O. Kasparov v partiji * Globoko modrim
Urjenje računalnika: Murray Campbell in Feng-Hsiung Hsu s strojem Globoka misel (1989)
smaster 3000 poletja Software Tools, ki ga prodajajo za manj kot 100 dolarjev, vrhunski izdelek svoje vrste. Zaradi takšne programske opreme danes lahko vsak malček
Sposobnost računalnika, da lahko predvideva vse možne pozicije po petih potezah obet igralcev na šahovnici, ni ravno sijajna, če pomislimo na dolžino celotne igre. Toda p!1 tem je dobro vedeti, da ima vsak igralec pri sleherni potezi poprečno 38 različnih možnost natanko toliko kot njegov nasprotnik. Če t‘ potemtakem hoteli analizirati razvoj igre za zgolj eno potezo obeh igralcev, bi morali preučiti kar 1.444 različnih možnosti (38 x 38 = 1.444)-Pri analizi dveh zaporednih potez mora računalnik preučiti več kot dva milijona najrazličnejših pozicij (38 x 38 x 38 x 38 5 2.085.136). Če pa se lotimo petih potez obeti igralcev - ne glede na to, kako majhno je začetno število -, bi morali preanalizirati več kot šest milijonov milijard različnih razvrstitev (6.278.211.847.988.224). Nobenega dvoma ni, daje to število dovolj veliko za računske operacije, a obenem neizmerno majhno v primerjavi s celotno količino verjetnih pozicij pri šahu ah vseh šahovskih partij, Obširneje o tem v našem prihodnjem prispevku o računalniškem šahu, turnirju G. Kasparov - Globoko modri IBM.
Esad Jakupovlc
Zmaga nad razumom
Na srečo seje že kmalu pokazalo, daje bila samotolažba prehodna in kratkotrajna, saj je svetovnemu prvaku kaj hitro uspelo zbrati potrebno energijo za hladnokrvno in do skrajnosti osrediščeno igro. Čeprav zveni nekoliko paradoksalno, je Kasparov poraz v prvi partiji sprejel kot izkušpjo in t. i. smerokaz turnirja. Ah kakor sam pravi: »Pravzaprav sem imel srečo, da sem izgubil prvo partijo, kar me je že takoj na začetku opozorilo na to, kako nikakor ne smem igrati.« Četudi se je spoprijel z brezčutnim in neustavljivim strojem, mu je uspelo v nasledrijih treh partijah kar dvakrat remizirati in enkrat zmagati - sledrje s črnimi figurami. Kasparov je sicer znan po tem, da z dramatičnimi potezami navadno demoralizira svoje nasprotnike in tako zlomi njihovo voljo do nadaljevanja igre, vendar je moral tokrat proti stroju brez zavesti in občutkov spremeniti svojo taktiko igranja, oprto na močno intuicijo in veliko koncentracijo. Skratka, v igro je vložil ogromno energije, da bi se za vsako ceno izognil napaki, ki bi jo hladnokrvni sihcjski maščevalec utegnil spremeniti v svojo prednost.
Zgodovina računalniškega šaha sega v prva povojna leta, ko je Alan Turing (leta 1947) napisal prvi šahovski program. Tedaj so bili mnogi prepričani, daje elektronski »šahist«, v velikanskem računalniku družbe UNIVAC enkrat za vselej premagal vse šahovske velemojstre. Za današpji čas, ko dobro poznamo zmogljivosti in omejitve računalnikov ter njihove programske opreme, so takšna prepričanja precej naivna. Fizik Claude Shannon je leta 1949 sestavil matematični algoritem za t. i. šahovske računalnike, ki ni bolehal
NOVO izstrelisče - Boris Jelcin je odobril gradrjo novega vesoljskega izstrelišča na ruskem Daljnem vzhodu. Doslej je Rusija za polete odprav s človeško posadko uporabljaJa kazahstansko izstreliš če Bajkonur, kar jo je stalo 115 milijonov dolarjev letno. Vendar so nesoglasja v zvezi z vzdrževanjem središča načela dogovor med državama. Rus j a ima še dve drugi izstrelišči, eno pri Plesetsku in drugo v bližini Volgograda, a ti sta primerni le za polete raket, ki nosijo satehte.
Prva raketa n^i bi iz novega vesoljskega središča Svobodni poletela konec prihodnjega leta. Nekateri strokovnjaki pa so mnenja, da utegne izstrelišče Rusjo stati tako veliko, da ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti v okviru programa Mir.
kadilk brez otrok in tistih z vsaj tremi 12 in 19 odstotkov, tako daje učinek števila potomcev enak.
KdO laže opusti cigarete - Nedavna raziskava, kije zajela 16 000 Britancev, je pokazala, da ženske z otroki lažje prenehajo kaditi kot tiste brez otrok in da družinski dohodki pri tem ne igrajo nobene vloge. Še več: čim več otrok imajo, tem lažje jim uspe. Izsledki kažejo, da pogosta razlaga, da številni otroci manj Premožne starše ovirajo pri opuščanju te razvade, bržkone ne drži.
Raziskovalci so odkrili, da je pri materah z enim otrokom verjetnost, da bodo nehale kaditi, v povprečju za 40 odstotkov večja kot pri ženskah brez otrok. Materam z dvema ah več potomci pa uspe prenahati kaditi celo dvakrat pogosteje kot ženam, ki nimajo otrok.
Le 38 odstotkov bogatih Britank brez otrok je sposobnih opustiti kajenje. Med premožnimi ženskami z vsaj tremi otroki pa je takih kar 59 odstotkov. Pri najrevnejšimi znašata deleža bivših
Hologrami za krojače - Krojači in šivilje bodo strankam kmalu lahko jemali mero brez krojaškega metra. Francosko podjetje Holo 3 je namreč razvilo metodo za hitro in natančno premerjanje človeškega telesa, ki temelji na hologramski tehnologiji.
Jemanje mere poteka takole: naprava na telo s treh strani projicira vzorecvzporednih črt in ga vsakokrat fotografira z digitalno televizijsko kamero. Računalnik podatke zabeleži, jih analizira ter sestavi trirazsežni relief stranke z več kot 150 000 točkami. Z zemljevida telesa lahko krojači razberejo vse mere, ki jih potrebujejo za izdelavo oblačila.
V francoskem poletju menjo, da se bodo za ijihov izdelek najprej ogreti vrhunski plavalci, smučarji in atleti, katerih rezultati so lahko znatno odvisni od tega, kako natančneje ukrojen njihov dres.
Obenem z naraščanjem uspešnosti operacij Pa se veča tudi število ljudi, ki si želijo kak orgati zamenjati. Leta 1988je na presaditev v Združen® državah čakalo 27 644 bolnikov, šest let kasneje pa Jih je bilo na seznamih že 56 066.
Vesoljska vlečna vrv popustila NASA je želela nedavno odpravo vesoljskega čolnička Columbia izkoristiti tudi za vleko v Italiji izdelanega satelita. Vlečna vrv pa seje nepričakovano strgala in eksperimenta, vrednega 443 milijonov dolarjev, je bilo konec. 20.7 kilometra dolga vrv iz bakra, najlona in teflona seje strga® v trenutku, ko se je odvila do konca. Člani odprave so povedali, daje bilo videti, da seje konec vrvi preprosto stalil. Med koncema odvit® vrvi se je zaradi gibanja skozi zemeljsko magnetno polje pojavila napetost 3500 voltov.
Tudi vleka, ki so seje lotili leta 1992, seje končala z razočaranjem: tedaj seje odvilo le 270 metrov vlečne vrvi, potem pa se je naprava zataknila-
Pomanjkanje organov - v združenih državah se navdušenje zaradi uspešnosti presajanja organov po malem polega, saj so čakalne vrste za poseg vse daljše. Ameriška organizacija, ki v imenu vlade vodi sistem presajanja, je objavila, daje pred dvema letoma dobilo organe 19 017 ljudi darovalcev pa je bilo 8114.
Uspešnost operacij se vztrajno povečuje. Kar 76.9 odstotka bolnikov, ki so jim leta 1993 vsadili pljučno krilo, je bilo čez leto dni še pri življenju. Od tistih, ki so prestati tako operacijo leta 1988, jih je vsaj leto živelo 47 odstotkov. Najuspešnejše so presaditve ledvic: leto dni po posegu živi v povprečju kar 97.2 odstotka operirancev.
Sporazum o kondomih - Po letih pričkanja so se članice Evropske unije končno uspele dogovoriti o skupnih standardih za kondome. Ti bodo veljati za vse kondome, kijih bodo od junija 1998 v združenih Evropi prodajati kot kontracepcijsko sredstvo. Sporazum o dimezljah so najboU ovirale države - med njimi Italija -, ki so se zavzemale za celo paleto standardiziranih velikosti.
Novi standard predpisuje, da morajo biti kondomi dolgi vsaj 170 milimetrov, njihova širina pa je lahko različna. Če širina kondoma ni 'regularna' (52 milimetrov':, mora biti navedena na zavojčku, kjer mora pisati tudi, atije večja ali manjša od regularne.	(Pripravil Primož Ziherl)
-

Odlomki k. dela in življenja Slovenk v zgodovini (2.)
<Z£<Klovins]ui preteklost slovenskih žensk ni le sa-ofamva, temveč pri&aanijg njihovo tožko gvljiMoje, trdo upornost, <tortq|Mi]stvo to vanstra ti iilcoiuCv&fJ&l* aost. Slovank« so snale v vs«h obdobjih prisluhniti Potrebam naroda in so v n^jvečji meri vplivale na ohranjanje in raroUanje SLOVMHSTVA.
*e sgodaj sem se srečala v svojem poklicnem in “ToSbenemdetasvpraSaiUempotai^žienskinaružine. JJdogokrat sem se vprašala, kako so Uvele in delale »tovmikavpreiekUb^isih.Tskslainprebfaalasemstaro literaturo, revije, sapiske o življenju iensk.
Ob predstavitvi teh odlomkov, »branih v zgodovtn-*kib aapiskili, se savedam, da to ni celovit pregled, o« ni sgodovinsko urejeno gradivo, da bi o nekaterih gaebinsh lahko n spi sala že večindatadelprikaauje »vljenje in delo slovenskib iensk le do leta 1986. upam, da bodo morda raziskovalne institucije nekoč tudi o tem kaj več prispevale.
Ob prebiranju tega gradiva sem imela grenak obču-vek, kot daje to »pos&b^jena, matu pomemuHi prš= teklost«, morda tudi zato, ker je to opis »ženskega dela«, čeprav so to korenine sedanjosti. Podobno ugotovitev so mi povedale strokovnjakinje, Id se ukvarjajo > položajem šenske in me spodbudile, da te odlomke
Posredujem javnosti.
Morda bo tudi ta pregled prispeval k razmišljanju, *ako veliko nalogo so opravile šenske, toda še danes ^»Hlemokratičnidruibi^ponavijamo podobne aabteve po enakopravnosti.
Za želeno je, da bi bralke in bralci tega podlistka po-slaliurednistvasvojamnenja in predloge. Vbseli bomo
vsebraamižljanj.
Sredi spopadov med katoličani ® luterani so se v začetku 16. ““tega razvneli še kmečki upori, ^olmlvo je, da je krvavi boj ^čela ženska. Na Sušjedgradu, bedaleč od Zagreba, se je vnel ?Por med grofico, vdovo Uršulo Meknitzer, In Pr. Tahom, povej)-bikom kopjenlce v Kanlžl, imel graščino tudi v Štatenbergu, bršula je zbrala nad 800 po-Jbožnib kmetov, ki so Izgnali 12 gradu Susjedgrada Tahovo rodbino. Tahije bil med najbojj krutimi grofi, v grad je zapiral žene In dekleta In J Ib izpo-^vjjal nftftftgtnim zlorabam. To baje še boj) spodbudilo kmete k uporu ZA STARO PRAVDO. Čeprav seje upor žalostno končal 8 kronarjem Gubca, je simbol bpora UBOGA GMAJNA oz. BOJ 2a STARO PRAVDO je živel med kmečkim ljudstvom dalje. Slo-vensKim ženam In materam se Q°lgO niso posušile solze za Padlimi sinovi in možmi.
Slovenke v baročni dobi
Ob koncu 17. stoletja je bilo °bdobje vojnih grozot. Naše Prababice so IzgubJJale svoje ?Jože in sinove v bojih proti furkom, pohlepni Habsburžani Pa so jih pošiljali še v boje na Cgrsko, Francosko, Španjjo in rtlzozemsko. Doma je vladal bič ®^ččakovvkl so izkoriščali revne tlačane. Žene so obdelovale ^bUJo, graščaki pa neusmUJeno Pobirali pridelke. Leta 1714 je Punt tolminskih kmetov opogu-JbJJal slovenske kmetice. Z dvi-plleno glavo so Slovenke kjjub 'Ojnam, lakoti, kužnim obo-janjem, grofovskim izkoriš-°anjem vnašale v vsakdanje
življenje ponos In tradicionalno kulturo.
Kmetice so Izdelovale bogato narodno nošo z avbami In pečam! In jo nosile na svatovš-činab, botrjjah, osminah, sejmih, cerkvenih praznikih. Prepevale so slovenske pesmi, pripovedovale zgodbe o narodnih junakih. Dekleta so ob večerih hodile na vaško prejo.
Meščanke so nosile široka krila s »košaro« ali »panier« Iz obročev Iz ribjih kosti, okrog vratu so Imele globok Izrez s čipkasto rutico, na glavi pa čipkasto avblco. Ob deževnih dneh so nosile »mantUJo«, navkriž pripeto čez prsi In zadaj zavezano ter kapuco oz. bapjoleto kot pokrivalo. Ob slavnostnih dneh so sl napravile visoke frizure z raznimi vmesnimi okraski. Naše meščanke so predrzno tekmovale v oblačenju s tujimi plemkinjami, celo s stilom francoskega dvora. V tem času Je bila razširjena vraževerna miselnost, zlasti med ženskami. Marsikatera od pjlh je morala umreti na natezalnicah. Za kmečke družine so bili težki časi. Mnoge ženske so spremljale može, ki so na kopjih tovorili žito, platno, sol, vino, olje, med prodajat na Dunaj, v Trst, Reko, .da so lahko preživljali številno družino. Zato seje med meščanskimi trgovci in kmeti vnela »trgovska vojna«, ki je kmetom omejevala prodajo pridelkov. V tem času tudi meščanke niso živele bolje, saj niso imele izobrazbe, po kateri je bila v zvezi s prosvetjjenskimi težpja-mi vse večja potreba. Obstajale so »župnijske šole«, v katerih pa je bilo le malo deklet. Prvo
Angelca Žiberna: SLOVENKE SKOZI ČAS
Upor slovenskih kmetov • Krvavi boi je začela ženska • Meščanke so tekmovale v oblačenju s tuiimi plemkinjami • Josipina Hočevarjeva iz Radovljice je ustanavljala socialne zavode
dekliško šolo so ustanovili leta 1703. v samostanu »pri Uršu-linkah« v Ljubljani. Leta 1704 je cesarica Marija Terezija poslala z Dunpja učiteljico, ki je poučevala »člpkarstvo«.
V Ljubljani Pod gradom, poleg strelišča, je bila ustanovljena tovarna s predilnico za izdelavo svilenih nogavic z Imenom »De Wert in Pierre Toussait-Tabou-ret, kjer seje zaposlilo 409 predlo.
Leta 1660 so na ljubljanskem magistratu zaposlili štiri ženske, ki so merile sol za prodajo. To je bila prva javna zaposlitev Krapjic. Službo merilk soli so opravljale: Suzana Danka, Marja Tuttmanca, Katra Rebidovka in Elizabeta Smrekarica.
Dobra dela plemkinj, kmetic in posestnic
Rimljani so radi ali neradi govorili o dobrih lastnostih Slo-venov, marsikaj lepega pa so povedali tudi o Slovenkah. Nekje so zapisali: »Žene Slovenov so čiste In zveste svojim možem nad vsako mero. Mnoge se po moževi smrti same usmrčjo in raje utapljajo nego bi živele samostno ali nespodobno.«
Sloveni so vejali za »prvobitne demokrate«. Vsi so bili po pravicah In dolžnostih enaki, za-torej tudi pravega plemstva ni bilo pri Slovencih. Prvotna politična enota je bila »župa« -zveza rodovlncev, ki so živeli na skupnem ozemlju. Župi je načeloval »župan« kot naj višji gospodar, sodnik In svečenik. Župe, združene v majhna poglavarstva, so imele lahko kneza ah velikega župana. Iz teh časov so se kasneje ohrapjale »velike in bogate rodbine«, ki so si pri-svajale politično in gospodarsko moč in se razvjale v svojevrstno slovensko plemstvo. Mnogo žensk je v času revščine, lakote razdeljevalo svoje bogastvo revnim ljudem. Bogata Josipina Hočevarjeva iz Radovljice Je bila pnhndnlna. tn iiHtanmrltfljlna. Tnnrv-
gih socialnih zavodov. V Radovljici je zgradila vodovod, v Krškem bolnišnico in deset ustanov za štajerske dijake, v Ljubljani je ustanovila dom za onemogle ženske »Jožefišče«. Terezina Jenkova je podpirala študente, skrbela za jetične bolnike, jih obiskovala, veliko skrb namerjala beguncem s Primorske in zarje odprla pisarno v Ljubjani na Dunajski cesti V svojem stanovarju je delila toplo hrano ruskim ujetnikom, tudi po 100 obrokov dnevno, čeprav so jo oblasti preganjale. Po katastrofalnem ljubljanskem potresu je na Dunaju organizirala koncert, kjer so nastopili člani Glasbene matice.
Ana Dimnikova, preprosta kmečka šena is Hrastnika je širila med ženskami narodno misel, bila 88 let predsednica Društva Cirila in Metoda, izvajala socialne naloge v skrbi sa vojne begunce vi. svetovni vojni.
Časopis SLOVENSKI NAROD je 17. aprila 1896 zapisal: »Misel za dobrodelne koncerte je sprožila slovenska dama Terezina Jenkova In naj bo zabeleženo v kroniki Glasbene matice.«
Minka Mankovčeva iz Trsta je ustanovila prvo podružnico Društva Cirila In Metoda, kije skrbelo za prosvetjevanje Slovenk. V svoji hiši je odprla šiviljsko delavnico za izdelovanje otroških oblek, ki jih je razdeljevala revnim otrokom.
V	tem obdobju je bila cerkev središče vsega dogajanja. V njej so se sprejemala povelja deželne gosposke, razne odredbe In postave, pred cerkvijo so pro-dajali razno blago trgovci raznih dežel, komedijanti so razve-seljevab revno ljudstvo.
Zanimiva Je pripoved o krški plemkinji Heml, ki je v bojih s podložniki in tlačani Izgubila dva sinova in moža. Svoje posestvo je darovala za zidanje cerkva in samostanov, ustanovllaje nunski samostan na Krki, sama pa je leta 1043 vstopUa med redovnice In bila deležna svetniške slave.
Plemkinja Hilda je doživela podobno usodo. Poleg izliva Krke je stal grad Kamen, Iverje živela, opravljala dobra dela za revne ljudi. Zapovedala je, da naj na dan njene smrti v gradu delijo hrano vsem revnim, ki bodo prišli na zadušnico.
V	tem času je bila cerkev središče vsega dogajanja. V cerkvi so delili spet samo žen-
skam nauke o urejanju družinskega življenja in vzgojne napotke. V cerkvenih krogih so se sprejemala povelja deželne gosposke. Večino denarja za gradnjo slovenskib cerkva so zbirale prav ženske.
Ana Dimnikova iz kmečke družine v Hrastniku je ustano-vila podružnico Društva Cirila in Metoda z namenom, da bi združevalo ženske in jim razvijalo narodno zavest. Udeleževala se je »slovenskih taborov«, skrbela za begunce, ki so se vračali z bojnih poljan, izvedla nešteto socialnih akcij za pomoč revnemu ljudstvu. Po 25-letnem vodenju društva je leta 1921. umrla. Na zadnji potijo je spremljala več kot 10.000-glava množica iz raznih krajev. Ob njeni smrti je kralj Peter I. poslal žalno pismo v zahvalo pogumni Slovenki.
Vladimir Levstik je tedaj zapisal: »Nema zgovornost ljudskih solza je jasno pričevanje o na-dosebnl veličini ženske. Bila je 'slovenska mati’ in velika dobrotnica, kije razodela visoko žlahtnost in nezlomljivo moč. Ana Dimnikova je neumrljiv primer, kako je treba oplemeniti vsako iskrico luči, nege, ki pade v srce slovenske žene. Bodi na poroštvo, da postane naša žena, ko razcveti in dozori na soncu svobode, vredna mati In vzgojiteljica nepremagljivih sinov.«
Trpljenje Slovenk v turških časih
Tretji dan po bitki pri Niko-polju leta 1396je planila turška četa prvič na slovensko zemljo. Turki so ropali, požigali vasi, cerkve, samostane, odvažali živino, pobijali starčke, otroke in žene mučili do smrti. Na tisoče žensk so odpel)ah v suženjstvo. Žrtvam so režah ušesa, nosove, jih natikali v vence in pošiljali sultanu v dokazu svojih dajanj. Leta 1493 so poslali sultanu 6.700 nosov in 6.600 ušes. To trpljenje je bilo za žene, matere še posebno žalostno. Takrat je nastal strah za preživetje slovenskega naroda, pa vendar so tekle zibelke novorojenčkov. Mo^je so bili v bitkah, žene pa so skrbele za otroke in stare Dudi. Da bi obvarovale domove, so polnile vreče s peskom, valile kamne okrog hiš, kuhale krop in smolo in pohvale turške napadalce. Pogumna Urška Dolinaijevaje zbrala trupo žensk in moških, ki so pregnali Turke. Grajska dekleta na Silnem tumu v Selški dolini so vrgla na Turke parje čebel in tako rešila vaščane. IjubDanske žene so zbirale blago, zlato in denar, da so odkupile može izpod turškega jarma.
Nadvse žalostne so bile usode tisočerih žensk, ki so jih Turki odpeDab v suženjstvo. Slovenke niso marale Turkov, čeprav so jim pomijah ugočlje. Upirale so se in čakale trenutek, da pobegnejo. Nekaterim Je uspelo, veliko pa Je bilo ubitih na begu. Povesti pričajo o teh časih. Miklova Zala iz Serajnika pri Rožu je bila odpeDana v suženjstvo. Čez sedem let seje vrnila, In to v dneh, ko se je n)en mož pripravljal na drugo poroko. Podobno se je zgodilo Krupčevki iz Gabrč pri Senožečah. Ko seje vrnila, je nihče ni hotel poznati, le domači pes jo je pozdravil Jokala je in molila, toda vse zaman, izginila je v noč in končala živDerJe v morskih valovih. Podobnih primerov je bilo še mnogo.
Velika je bila bolečina za matere, katerih sinovi so bili odpeDani kot janičaiji na Turško, kjer sojih prevzgojah. Kasneje so se vračali in pobDali svoje lastne starše, brate in sestre.
Veliko povesti in pripovedk je ohranjeno v literarni zgodovini. Ostala so razna imena, simboli, npr. grmade, gradišča, turški klanci, okovi, obzida in tudi imena s priimkom Turk. Nekateri ranjeni turški vojaki so namreč ostali v Sloveniji. Morda tudi odtod vrojen pogum slovenskim ženam, da so se znale v vseh obdobjih dostojno upreti nasilju In ponižanju.
Tradicionalno junaštvo žensk se je nadaljevalo v bojih proti graščakom in v drugih vojnah.
V	času kuge in lakote so ustavili pečenje kruha zaradi Siljenja bolezni. Toda žena pekarica Murmanova iz Maribora je s pomočjo žensk cele noči pekla kruh In rešila mnogo življenj.
V	spomin na ta dogodek so mariborske žene zbrale denar za gradnjo cerkvice na Kalvarjl nad Mariborom. V balkanski vojni je več slovenskih žensk odšlo na balkanske bgjne poljane, IJer so skrbele za ranjence. Tudi v času francoske revolucDe so Slovenke opravDale humanitarne akcje in zbirale pomoč za vojne sirote.
V času I. svetovne vojne so Imele ženske pomembno vlogo. Zbirale so pomoč za ranjence, begunce, obdelovale zemljo, skrbele za družino, nastopale so tudi v pobtičnih akcDah za mir. Podprle so »majniško dek-laracjo za ljubljeni dom, za svobodo«.
Trpljenje prababic, babic je bilo veliko žrtvovanje v Jubeznl do svojega naroda. Slovensko ženo je oblikoval čas trpljenja, suženjstva, ponižanja, duhovnega in fizičnega Izkoriščanja.
(NadaJjevajnje prihodnjič)
Naš drugi vprašaj
Ko smo živeli se »na sonč “tram Alp«, smo bili brez d
jenem koščku« Evro; SfhireS novi slogan za
^AOVeniiA^ T»T»Q'tr foV/"
m-ejemn oznaco. ■To kaže, da se stvar
^ takšen način bi ti državo spoznali
način in io -no "Ki
^.ompieKsn
je. če država ne pos Je voznik s primei Povezavo brez orni afume - hitrosti la
pk z oznako HR, da uredimo označbe vsaj do te države.
Morda niste vedeli
Japonci so bili prvi, ki so voznike naučili, da zunanji videz pri avtobomiblu ni vse, kar si potencialni kupec želi. Podatki kažejo, da so se temu začeli prilagajati tudi Evropejci, ki so poskušali z notranjo opremo avtomobDa doseči pri potencialnih kupcih čim večjo prodajno odzivnost. Morda ne veste, katere stvari si voznik želi v avtomobbu kot osnovno opremo.
Na prvem mestu je radio, za katerega kar 98,5 % voznikov meni, da je nujno potreben. Presenetjivo, da drugem mestu so zatemnjene šipe; tako meni 92,4 % voznikov. Brez zadnjih naslonjal ne more 83,5 % voznikov. Ročno prestavDanje vzvratnih ogledal ni več v modi, zato si kar 68,2 % voznikov želi električno vzvratno ogledalo. Kar 66 % voznikov »zahteva« električne šipe. Nekoč nepotrebna klimatska naprava postaja potreba, saj kaj 35,9 % voznikov meni, da bi morala biti osnovni sestavni del osnovne ponudbe.
Navdušenje pa ne veja za specialno računalniško opremo,
prav tako ne avtomatike, in nepomembno je, ah so sedeži ogrevani ali ne. No, tako pra-vjo nemški vozniki. Mislimo pa, da približno tako menjo kupci avtomobilov tudi pri nas.
Yu-go-slov
Pred časom smo se v tej rubriki pošalili iz juga, ki ga v Ameriki ne prodajajo več, upo-rabjajo pa ga študentje za kreiranje različnih navadnih izdelkov. To za Slovenjo seveda ne veja.
Pri nas namreč že tečejo razgovori, da bi se na našem trgu konec leta pojavilo 2000 jugov po katerih Slovenci še vedno »hrepenijo«.
Zastopniku in prodajalcu teh avtomobilov ne moremo nič očitati, ker seje odločil za takšno potezo, saj je logično, da pro-ckjalec prodaja, kupec pa kupqje.
Res pa je, da ob že tako starem voznem parku v slovenskem prostoru in ob podatku, daje na naših cestah okoli sto tisoč Zastavlnih vozil, to ni povsem logično. Ob vsestranski ponudbi dovolj ustrezno tehnično in tehnološko Izdelanih avtomobilov se zastavlja vprašarje, ah jugo res ne sodi prej v dizajnarske ameriške biroje kot pa na naše ceste.
Beetle se vrača
Tako kot so Američani iz volkswagna 1200 - pri nas boj znanega kot hrošča - naredili odkritje 50-tih let, pripravljajo sedaj nov prodajni hit.
Različica, ki sojo predstavili na zadrjem ženevskem salonu, je že podobna oni, ki jo kanjo proizvajati serjsko. Opremjena
je s stekleno streho, podobno tisti, kot jo ima porsche 911 tar-ga, pod pokrovom spredaj pa je prečno vgrajen 1,3-litrski turbo dizelski motor z 90 KM. Predvidena je Izdelava z dvema inačicama motorja, ena s 106 in ena s 150 KM. Vozilo bo tehtalo okoli 1100 kg, začetek serjske proizvodnje pa predvidevajo čez dve leti.
Osnovna oprema vozila bo primerna času, saj bo vsebovala varnostne mehove za voznika in sovoznika in opremjena bo z ABS. Znameniti horšč se bo imenoval tako, kot želi večina njegovih prvotnih jubitejev. Američanov in kot so ga poi-menovah v 50-tih letih ameriški kupol. Beetle bo njegovo ime.
Pripravil: J. Temlin
Morda se bo še kdo spomnil velike »afere«, ki jo je povzročila kozmetična tovarna s svojo reklamno akcijo - plakati s sočno napetimi zadnjicami, ki jih je krasil slogan za neko protisončno žavbo - vsaka ima svoj faktor. Prav tako je marsikomu v spominu še druga afera, imenovana »faktor R + 3«,ko so si nekateri državni funkcionaiji delili obilne stanovanjske kredite. Torej v obeh primerih je bil v igri neki faktor. In kakorkoli se že komu zdita obe aferi bizarni in ravnanje akterjev premoderno - v obeh primerih: pri reklamiranju vstopaš na trg, da si pridobiš kupca, in v pohtiko prav tako, da si kaj pridobiš.-je preveliko moraliziranje vendarle odveč in povrh še kontraproduktivno.
Toda ker je na pomolu nova afera (volitve konec leta), ki bo zopet povezana s faktoijem, je prav, da o tem rečemo kaj več. Gre za volilni boj, ki seje že začel, in gre za faktor produciranja aferic, ki bi naj volilce in volilke do decemberskih volitev prepričal, katera strankarska »ritka« je bojjša in ji gre zaupati, pa sem se šposmii prejšnjih volitev in intenzivnih pohtičnih dogajanj v tistih zadnjih mesecih leta 1992. Iz dneva v dan smo lezli v krize, spore, škandale, velika časopisna razkritja in še večje časopisne prevare. In bojj ali manj vse dogajanje se je zgoščevalo v osebi, kije - vsaj zdi se tako - začela verjeti v samopodobo, ki jo je gradila in gojila. Pa so prišle volitve, ko smo mislili, da imamo srečo, da smo se rešili enega najbolj nadležnih politikov, ki nam je mesec za mesecem izstavljal pavšalne račune za zmago v vojni, kije trnjala zgojj nekaj dni, kot kakšen nadležen in goljufiv natakar pavšalno zaračunava popite in nepopite brizgance pijani družbi.
Pa seje izkazalo, da zgodovinski poraz slavnega vojskovo<jje za nas navadne državljane, opazovalce politične maneže, ni sreča, ampak nesreča. Kajti šele ko so prešteh glasove in ugotovih, da ni izgubila samo stranka slavnega vojskovocjje, ampak da je celo njega samega, v domačem volilnem kraju (Grosuplju), premagala feministka iz izdajalske stranke, je napovedal vojno. Totalno vojno proti vsem in vsakomur.
Slovenija pa je medtem postajala vse bolj podobna državi, iz katere smo pobegnih. Iz meseca v mesec, iz dneva v dan smo doživljali škandale, afere, civilne inicjjative, januarske, februarske, majniške, jesenske, poletne itd. deklaracije, memurandume itd. itd. In tako je teklo vse do takrat, ko ga je Drnovšek »nagnal« iz vlade, in tako teče vse do danes, ko smo stopili v volilno leto. Hočem povedati, da smo spet pristali tam, kjer smo startali. V zanikrni balkanski državi, ki državljane drži v šahu z nočnimi sejami, špekulacijami, ljudskimi mitingi... Gre samo za to, da je prisotnost Janeza Janše na slovenski politični sceni nadaljevanje Jugoslavije z drugimi sredstvi.
Cankar, slovenski pisatelj, socialdemokrat in človek, kije prvi javno opozoril na pojav udbo-mafje (V bogatih kočijah se vozijo...), je pravilno ugotovil, da je »čednost podobna ošpicam; vsak človek jih ima enkrat in potem nikoli več.« No, v politiki ne gre iskati čednosti. In tudi našli je ne bi niti toliko, kolikor ošpice pustijo sledi
ližem, kot oblast v tem kontekstu razumem vse tiste posameznike, ki so »naši« in so torej za našo skupno stvar. In ti so se tega lotih širokogrudno in domačno s »tijim« denaijem. Oziroma, če si za oris .manire sposodimo še en Freudov izraz, lahko rečemo, da so delovah zelo strankarsko »famihonarno«. Kot ttj denar pa je mišjen pre-
VSAKA STRANKA
MA SVOJ FAKTOR
“Iz dneva v dan smo lezli v krize, spore, škandale, velika časopisna razkritja in še večje časopisne prevare. In bolj ali manj vse
jo je gradila in gojila. Pa so prišle volitve! ko
mesec za mesecem izstavljal pavšalne račune za zmago v vojni, kije trttfala zgolj neksj dni, kot kakšen nadležen in goljufiv natakar pavšalno zaračunava popite in nepopite brizgance pijani družbi.”
na odraslem obrazu. Iskarje čednosti je namreč izhodiščna napaka slovenske pomladi. Zakaj? Preprosto zato, ker o čednosti in poštenosti govorijo prav tisti, ki so jim te lastnosti povsem tiye. To so tudi dokazali v zadrjih letih, ko imamo samostojno, demokratično, suvereno in - kot je zapisano v prvem členu Ustave - tudi socialno državo. Da bi bila stvar lažje razumljiva si bom pomagal s Freudom in rjegovo analizo domislic. Torej: neki revež je prosil bogatega barona, naj mu finančno pomaga, da bo lahko obiskal Ostende, češ da so mu zdravniki priporočali morsko letovišče. Baron mu je nejevoljen odgovoril, da mu bo že kako pomagal, samo da ne razume, zakaj sije izbral ravno najdražje morsko letovišče. Revež pa mu je odvrnil: »Gospod baron, ko gre za moje zdravje, mi ni nič predragol«
Prav veliko fantazije ni potrebno, da bi našli skupne točke z maniro, s katero seje oblast po letu 1990 lotila tako imenovane tranzicije - prehoda iz nekdarjega socialističnega sistema v kapita-
dvsem denar številnih slovenskih državljank in državjanov (delavcev in današnjih upokojencev), ki so ga v preteklosti vlagali v tovarne, infrastrukturne objekte, trgovine, državne inštitucije in še kam. In kar je najbolj absurdno, ni pomembno ali si pristaš vladajoče stranke ali opozicijske, važno je, da si pohtično opredejen in politična moč posameznih vejakov ti bo pomagala poiskati »kapitalsko« srečo. Tako je to, moji spoštovani demokratični gospodje novodobne Slovenije. V petdesetih letih je veljalo geslo »tovme delavcem«, danes velja novo demokratično geslo »tovarne čim prej vzeti delavcem«. In to jemanje se dogaja na najboij poniglav način, pred očmi celotne slovenske javnosti in ob navzočnosti države, ki ji je prva in najpomembnejša naloga ščititi svoje državljane.
Zato bom seveda še dolgo pripravjen polemizirati z vsemi tistimi, ki živjo v veliki utvari, da danes okradeni delavci in drugi, ki tega statusa več nimajo, ne bodo čez leta (povsem upravičeno) zahtevali vsega tega nazaj, tako kot današrji denacionalizirani upravičenci. Kajti večini slovenskega živja se je dogodila naj večja zgodovinska krivica v zadrjih šestih letih. Mnogo večja, kot pa je bila tista, storjena z nacionalizacijo po drugi svetovni vojni nekdanjim veleposestnikom in tovarnarjem. Iz povsem preprostega razloga, tudi za nepoučenega človeka. Takrat je odvzela privatno lastnino država, danes so kolektivno lastnino, ki sojo ustvarjali tisoči in tisoči v zadrjih petdesetih letih, odvzeli s pomočjo države posamezniki, ki so bili »bojda« n^jbojj »zaslužni« za zrušitev nekdarjega komunizma. Ta zgodba se ne bo dobro končala. In se tudi ne sme tako končati, kot se danes odigrava. To ni grožnja, je le opozorilo vsem tistim, ki mislijo, da bodo srečno živeli do konca svojega živjerja, če jim je uspel »rop tisočletja« pod parolo demokracije in politične suverenosti. Kajti do danes za to novo državo niso storili še prav nič. Še vedno jedo iz sklede, ki sojo napolnili danes slabo plačani delavci, socialno slabo stoječi upokojenci in še marsikdo.
'besi
!fedi
kij
in
kij
To so, spoštovani gospodje in strankarski ve jaki, prave teme, pravi problemi slovenskih volivcev in volivk. Za klobuk si zataknite volilno tehniko, rušerje spomenikov, natolcevanje o udbomaf ji in podobne »štose«, ki ne pomenjo nič drugega kot to, da se manipulira z volilci. Daje res tako, je pr^jšiji teden v mestnem svetu ljubjane nazorno dokazal Janšev socialdemokrat (kot sem shšal se piše Muren), kije, ne boste verjeli, z roko napisal en sam stavek kot amandma na odlok o krajevnih skupnostih, ki so ga stranke slovenske pomladi izglasovale in s tem vrgle dobesedno na cesto 11 administrativnih delavk po krajevnih skupnostih. In to brez argumentov, jn. Še več. To so štorih svetniki, med rjimi poklic- ,0 ni, ki za kvazipolitizirarje mesečno prejemajo 0zen preko 200 tisoč tolarjev plače, za nepoklicno 'boje politično poberkovaije pa 50 tisoč in več mesečnega honorarja. Absurd nad absurdi.	egr,
Da.
'Kko,
'mali
•Bije,
gos
bra
!lP0s
Obstaja nekaj temeljnih načel parlamentarne ,, -demokracije, kijih bodo tisti, ki hočejo imeti glasove L?Vf volivcev morali dojeti in sijih enkrat za vselej -
«So
“Iz meseca v mesec, iz dneva v dan smo doživljali škandale, afere, civilne inicjjative, januarske, februarske,
majniške^ jesenske, poletne itd. oje, memorandume itd.
deklarat
itd. In tako je teklo vse do takrat, ko gaje Drnovšek »nagnal« iz vlade, in tako teče vse do danes, ko ono stopili v volilno leto. Hočem povedati, da smo spet pristali tam, kjer smo startali. V zanikrni balkanski državi, ki državljane drži v šahu z nočnimi sejami, špekulacijami, ljudskimi mitingi... Gre samo za to, daje prisotnost Janeza Janše na slovenski politični sceni nadaljevanje Jugoslavije z drugimi sredstvi. ”
;ma
zapomniti, če si težko zapomnjo, pa bi morebiti pomagalo, da sijih zapišejo. Eno načelo jiffl pomjam sam inje zelo enostavno. »Mi, judstvo, ne obstajamo zato, ker vi sedite v oblastnih sedežih, ampak vi obstajate zato, ker smo vas mi Zato Je za zgoraj opisane Murne in rji podobne socialdemokrate, mesto na. produ ob Savi, kjer naj vestno štejejo kamenčke in mimogrede še pogledajo v vodo, ah je mimo zaplavala kakšna riba. Zaenkrat imajo strankarski politični faktor NIČ.
Sultafi
Pklic;
Sčii
N,
fenas
(Ag.I
,Ke:
N (33
»j*
[S,
paco\
Age
L|Pnij
Varov;
°tVa'n
let
2;68’
L0*
JSiet
R72
ki
E
te

V Neewsweeku v Pismih bralcev sem našel besedno zvezo “konstruktivni dialog”. Baje naj konstruktivni dalog reši zaplete na Irskem, v Južni Afriki, v nekdargi Jugoslaviji.
Da bi se lahko nekdo konstruktivno dogovarjal, mora govoriti. Da bi govoril, mora znati govoriti. če že govori, mora najti sobesednika, ki govori v njegovem jeziku. Če sobesednik ne govori v njegovem jeziku, se mora tisti, ki se hoče dogovarjati, začeti pogovarjati v tijem jeziku. Predpostavimo: ker je za nekoga tako nnjno, da bi se kaj dogovoril, je jasno, da se do zdaj še ni dovojj dogovarjal. Torej se ne zna izražati v tnjem jeziku. Predpostavimo tudi, da se njegov sogovornik ne zna pogovarjati v njegovem jeziku. Torej: ah njega ne bodo razumeli ah on ne bo razumel tistih, ki naj bi se z njim dogovarjah. Ah pa naj bi obe strani konstruktivno dogovarjajočih se uganjevali, kaj se sploh pogovarjata.
Pri tem, ko se narodi pogovarjajo med sabo, je še posebej smešno to, da se v imenu narodov pogovarjajo samo po-sameziki: in ti posamezniki se pogovarjajo v imenu oblasti svoje države in če po vsej sili hočete -tudi svojega naroda. Predpostavimo, da se volivci niso zmotih, da seje tudi administracija odločila za prave ljudi, vendar vsak razgovor se začne na osnovi nečesa preteklega. To preteklo je tisk.
0 državi, o kateri nismo niti slišali in o kateri nismo še nikoli nič prebrali, seje težko pogovarjati. Mislite, daje o kaki posamezni državi z lahkoto kaj zvedeti? Da, če preberemo, kaj o njej pišejo njeni sosečjje, posebno še sose-(Ije, ki uporabljajo znane jezike, hi uporab jajc vsak dan za širjenje informacj stotine časopisov.
Ah lahko kdo iz velike države zve, kaj mislijo o sebi v kaki majhni državi?
Ja, če mu to kdo prevede in skrbno prinese ne krožniku.
Turizem: o vsaki drugi evropski državi lahko vsak Evropejec prebere v časopisu, o Sloveniji bi moral dobiti prospekt prav v svojem jeziku.
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
Konstruktivni
dialog
Promocija Slovenije: če je Slovenija sposobna o sebi kaj povedati, bi morala to najprej povedati v svojih domačih medijih svojim domačim ljudem. Ti bi c tem diskutirali in potem bi se tujci učili slovenščine, da bi zvedeh, kgj se tako zanimivega dogaja v uspešni državici No, slovenščine se ne bi naučili, ampak poslali bi dopisnike; ta bi se naučili vsaj prebirati časopise in spremljati medije, če že ne raziskovati vsega tistega, česar domačim no-vinaijem ne uspe.
Slovenija govori o svoji domnevni resničnosti evropskim narodom, kjer so najvažnejše vrline ravno taste, kijih Slovenci globoko preziramo: življenje več različnih narodov v isti državi, govoijerje več jezikov hkrati, toleriranje mnogobarvnih državljanov, pretok tujega kapitala, posebno investicij, prodaja česar koh komur koh. Evropska skupnost je nervozna celota različnih narodov, ki se skušajo sporazumevati na razne načine - ker pa so vsaj dovolj bogati, so pri tem lahko do neke mere strpni. Drug do drugega. Do manjšin pa že ne.
Z državami, narodi, to pa je z ljudmi, ki komunicirajo v tujih jezikih, se vedno sporazumevaš po fragmentih: z veliko zamudo. In vedno z ovinkom: preko signalov, ki jih prejemaš iz drugih jezikov in iz drugih, še boj tujih kultur.
Posebna omejitev veja še v primeru Slovenje: za državo z dvema miljonoma prebivalcev si nihče ne more vzeti veliko časa. Pa tudi če si ga vzame še tako malo, se bo vprašal: zakaj bi se pustil nategovati, kot da gre pri Slovencih za ne vem kaj
posebnega, ko pa v resnici sploh ni tako.
Ena izmed najimenitnejših težav nastane, ko Evropejec opazi, da ima Slovenja pravzaprav isto ime kot Slovaška, da pa nsj bi oba naroda govorila razhčna jezika.
Ker je med Evropejci pogoj za razumevarje med različnimi narodi skrbno učenje tujih jezikov in spoznavarje kultur, se seveda vprašujejo, ah je kakšna razlika med srbskim, hrvaškim in muslimanskim jezikom. Razlike so in razlike s časoma nastajajo. Vendar v celoti ni posebnih razlik tudi med na videz boj oddaj enimi slovanskimi jeziki: pa že nekaj pravopisnih in slovničnih pravil zadostuje, da se med sabo ne razumejo na primer Po jaki in Čehi, Ukrajinci in Slovenci, Makedonci in Bolgari...
Najprej je potrebno ugotoviti, kaj posamezen jezik sploh je, potem pa še, čemu je podoben.
Noben jezik pa nikomur ni potreben, če v tem jeziku ne izhajajo kakršni koh pisani viri, ki se jih splača prebrati.
Tu pridemo do zelo zaskrbjujočega poglavja: do slovenskih razumnikov.
Ah ima Slovenja kakšne razumnike?
Alijih sploh lahko ima?
Odgovor je za razna področja različen. Teme ji pa na preprosti ugotovitvi: ker ima Slovenja samo dve umiverzi (ne pa tristo ah štiristo) in za večino področj samo po eno fakulteto, ima lahko razumnike samo na tistih področjih, kjer razumniki objavjajo v tujih jezikih in jih prebirajo le-ti z drugih
fakultet in jih ocerjujejo. Injin s tem dajo vrednost.
Znotraj slovenskega jezika p; je slovenski razumnik bre: kontrole: lahko piše in govor karkoli, izredno malo možno sti je, da bi ga kdo lahko razveja vjal ah potrjeval.
Zanesjivo lahko povemo, d£ Slovenci ne moremo imeti pri meijalne književnosti. Da bi kdc lahko deloval na tem področju bi moral primeijati nekaj tisoč kijig različnih avtoijev vsake leto. To je možno, če ti nekaj tisoč krjig prevedejo v tvoj jezik recimo francoščino ah nemščino Takoj ko mora biti kdo poznavalec dveh ah treh kijiževno-sti hkrati, pa lahko opazimo, da logika odpove: primerjalec si ne bo mogel v Sloveniji najti dovoj kijig v nobenem tujem jeziku - če pa odpotuje v svet in se tam zapodi v kijižnico, kdo mu bc dostavjal slovenske krjige, ob vsej njihovi pošastni ceni?
V Slovenji niso mogoči: psihologi, sociologi, filozofi, zgodovinarji in zelo verjetno tudi pravniki ne. Ti profih se sicer lahko delajo, da so ti profih, vendar že v okviru Jugoslavje niso bih možni, kaj šele zdaj, ko je država zmaijšana. Razlogi nekoliko variirajo: najhujši je tisti o kredibilnosti. Lahko se
spomnimo: nemški profesor prejšnjega stoletja je napisal debelo knjigo, dva druga profesorja z dveh drugih univerz sta morala napisati recenz jo, tretji profesor uvod, potem pa še pet drugih različnih profesorjev svoje krjige na to temo: da seje zadeva nekako razčistila.
Nekoč je živel Karl Marx. Kritiziral je razne profesorje. To sem še uspel zvedeti (iz krjig v slovenščini): Kako so kriti-zirali njega, ni bilo mogoče zvedeti. Kaj je pravzaprav hotel, tudi ni bilo mogoče prebrati. V slovenščini.
Zato je marksizem postal tipična slovenska past. Ohranil se je najbo je na Kitajskem in v Bosni, na obeh področjih, Iger imajo toliko jezikov, da ni mogoče razvozlati, kje se neha znanost in kje se začne religja.
Da ne pozabim: v slovenskem prostoru in v prostoru slo-
venščine niso možni niti gledališki in filmski teoretiki, pa tudi praktiki ne, da bi Slovenci imeli kakšnega teologa, je prav tako zanesjivo nemogoče.
Ah je možno, da bi kdo v Slovenji postal novinar?
Odgovor je: ne. Slovenec ne more biti novinar. V Slovenji lahko poroča samo iz ljub jane Ijubjančanom, to pa je premajhna publika. Ker Ijubjan-čani ničesar ne razumejo o okoliških primerno velikih mestih, saj so že izgubjena v sivi tujini, tako tudi novinar ničesar ne more.
Vzemimo radjska poročila: na desetine evropskih kratkovalovnih postaj govori razne variante slovanščine. Vendar so razlike. Pri Slovakih, Slovencih in Moldavcih opaziš, da imajo politike, ki so zapletene v neverjetno globoke strankarske dileme. Tudi novinarji, ki poročajo o tem, kar govo-rjo ijihovi pohtiki, se ne morejo odlepiti od teh neverjetno pomembnih dilem. Ko primerjaš slovaška, slovenska, moldavska poročila s poročili nekaterih drugih nekoliko večjih narodov, vidiš, da so pravzaprav odštekana. Način miš jeija Slovakov, Slovencev in Moldavcev je tako nenavaden, da tudi če bi vse, kar povejo, znal kdo prevesti v kakšen splošno-razumjiv jezik - so teme tako obskurne, da se jim ne da slediti.
Vsaj človek z evropsko pametjo jim ne more.
Najhujši problem je, da se v Slovenji vedno zbere kakšna skupinica, recimo desetih ju-di, pa trdjo, da so razumniki in da lahko nekaj povejo: da lahko začnejo debato o neki stvari.
Če bi prebivalci Slovenje bih sposobni diskutirati sami o sebi in o svojih problemih, bi to počeli v časopisih in medjih: ker niso, je zadrje, kar jim pri tem lahko pomaga, da se kakšnim razumnikom spet zazdi, da lahko odprejo debato.
Dialogje vedno možen: vendar vedno samo na svetovni ravni, to pa pomeni izven slovenščine.
Ah je slovenščina jezik ah ni. o tem se še nisem dokončno odločil. Eno mi je pa povsem in zanesjivo jasno: razumnikom ne služi. Za razumnike ni primeren. Boje bo, če se zavedamo: v Slovenji, posebno pa še v Ijubjani, so razumniki lahko samo fikeja. Zabloda. Privid. Virtualna resničnost.
Kdo bi se trudil z diplomatsko šolo, ko je jasno, da bodo veleposlaniki samo izbranci in juti jenci pohtičnih strank.
Kdo bi se trudil s kakršno koli umetnostjo: ko je jasno, da bodo Slovenci vsako leto finansira-h, kar jim bo pač padlo na pamet.
Kdo bi se pogovarjal z Evropo, ko je jasno, da Slovenja Evropi ni sposobna ničesar povedati, pa da Evropa ni sposobna razu-
aTR|;
sPreje
Sljivos
Povar
Pišite
322-c
52077
A. P '•Bo
dnu
2-Rot
3’V|'
. Cei
4.	Bl 44 9ra del,
5.	RO
mettniti tistega rdčesai^ kar ji Slovenja sporoča, pa da na -KR koncu biti Slovenec pomeni biti nerazumjen in nesrečen.
K temu, da si Slovenec, pa si še zmeraj lahko izbereš neka) lepih prilastkov iz splošne slovenske zakladnice. Vsaj to.
Tujo državo razumeš vedno po fragmentih: po tem, da ima nizkoproračunsko filmsko pro-dukejo, da ima samostojne avtorje, da dovojuje to in ono..-eksperimente, alternativce... To je lahko dvorezno: ker razne balkanske države bodo v hipu našle na desetine samostojnil1 in alternativnih snovalcev. •• pogumnih dizidentov...
Ostane nam še: Evropski mesec kulture. Poudariti je potrebno, da Slovenja ne potrebuje nobene evropske kulture. Ker te evropske kulture ne uporab ja. In ker evropske kuilture sploh ni Težava nastane , kadar ti nekdo pod nosom pomaha s svojo kulturo. Ne moreš se odločiti. Ker ne veš, kaj naj bi bila. Ne moreš pa ti ijemu pomahati s svojo-Iz že prej navedenih razlogov: ker je ni mogoče preverjati. Slovenja ne more imeti ne poezje, ne gledališča in ne filma, in ne glasbe. Vse te reči ima samo, če jih uvozi. Taka je usoda rezervatov. Uvažjo kulturo. Dokler se v rjej ne zadušjo. Slovenja se ne bo zadušila skupaj z Balka-no, se bo pa skupaj z Evropo.
8.RAI
io:£
,dei
'1'Mi
'2-M
Ce,
'8. Pi
'4. p(
kop
'S^i
'65Kl

1ona
'8. Ni « 45 '9.M „ na
20, d

kuh
nar
PO«
'• Po, Pik ali
JESANT NA KANIN
i Pelavci slovenskih finančnih organizacij so prejšnjo soboto “csedno okupirali smučišče Velikega Grabna na Kaninu in iki, ^njo tekaško progo v Bovcu: na svojih 5. zimskih igrah ŠIFO cev ’ ki jih je z brezhibno tehnično pomočjo smučarskega društva imenitno organiziral Sindikat delavcev finančnih orga-“'i u*acij Slovenije, je namreč aktivno sodeloval kar 501 udeleženec!
ega ko,
mo D|Ira se naenkrat zbere na kupu šal i “lo članov kakega sindikata iz 3ko ^ala vseh koncev in krajev Slo-lok .'"je, za nameček pa še njiho-do- n ®0stje iz Češke in Slovaške, po L°ra vsaj za priljubljeno, če °v. L"® za veliko »stvar«. Zimske lic-, v ^ so bile po mnenju (in razpo-aJ° Pju) navdušenih udeležencev ! da k,6’2310 velja ob tej priložnosti ■'S8, "dariti predvsem njihovo in-,ne pvno funkcijo.
Dve ..pj »piskrček« so pristavili fiej ^'Henedžciji. Med 13 moškimi,
. s° se pomerili v veleslalomu, f htiagal PrimožTauči (Zavaro-"a MB) s 35,74pred Borutom p (Adriatic) 35,97 in Markom Lfino (Zavarovalnica Merkur) ,,' dvoboj žensk v smučarji teku pa je dobila Polona piša (PE KR) z 1,89 sekun-^"^kokapred Sašo Klenovšek
let« ZULTATI“ženske,nad35 Ltt V uvrščenih): 1. Lipnik (Ag.
35,95, 2. Bavec (Zav. MB) j, j12,3. Zupan (OE CE) 39,41; do i ‘"‘(56): 1. Šimon (Tilia) 33,22, pbukovec (Ag. U) 33,88,3. Pan-[7°va (Češka) 34,44; ekipno (9): [Agencija RS PPNI (Zabukovec, ipk, Stojnšek) 126 točk, 2. Za-L "valnica Trigiav 124, 3. Zava-,,‘"niča Tilia 106; moški - nad 32 '6e‘ 02): 1. Chmelik (Slovaška)
3 ril’ 2- Mesec (°E KR) 36,78, lii, fbiČ (Adriatic) 36,95; od 30 do 2s i-f (103): 1- Zdovc (Zav. MB) I „’„,2 (absolutno najboljši čas), 2.
ton ?Vec (Zav- MB) 32,42,3. Iglič k,," U) 32,68; do 30 let (27): 1. 3^(BS)31,34,2. Šlemin31,81, L °,ukuP(obaČeška)32,16;eki-
fc*0 (9): 1. Zavarovalnica Maribor °vc. Leskovec, Strah) 161 točk.
2. Banka Slovenije 133, 3. Zavarovalnica Triglav 124; smučarski tek - ženske, nad 35 let (7): 1. Kresova (Češka) 16:28,6,2. Zibert(Ag. KR) 16:39,0, 3. Maček (PE KR)
17:21,8; do 35 let (13): 1. Sedlakova 14:06,2,2. Hasova (obe Slovaška) 14:46,4,3. Komprej (BS) 14:50,9; ekipno (9): 1. Banka Slovenije (Komprej, Rojko) 111 točk, 2. Zavarovalnica Trigjav 89, 3. Agencija RS PPNI 62; moški - nad 45 let (7): 1. Mesec (OE KR) 22:36,8, 2. Jakob (OE CE) 25:16,7,3. Srebotnjak (BS) 29:31,9; od 30 do 45 let (22): 1. Pančur 18:18,1,2. Sušnik (oba OE U) 19:15,0,3. Jemec (OE KR) 19:46,5; do 30 let (2): 1. Polešensky (Slovaška) 21:40,0,2. Slapničar (BS) 23:30,8;ekipno (8):
1. Zavarovalnica Triglav (Pančur, Sušnik, Jemec) 240 točk, 2. Zava-rovalnicaTriglav 89,3. Banka Slovenije 43; rezultati tekmovanja za prehodni pokal (vseekipni vrstni red): 1. Zavarovalnica Triglav (Robert Thaler, Rado Iglič, Bogdan Jemec, Mateja Hmeljak, Jana Pogačnik, Anton Pančur, Ivan Sušnik, Bogdan Jemec, Darja Lipnik, Anita Vidic) 540 točk, 2. Banka Slovenije (Matjaž Noč, Roman Jež, Matjaž Albreht, Jera Rojko, Matevž Slapničar, Primož Merhar, Egon Srebotnjak, Irena Komprej, Jera Rojko) 342, 3. Zavarovalnica Maribor (Dejan Zdovc, Berto Leskovar, Miran Strah, Mira Bavec, Rosana Prešeren, Edi Kosi, Maijan Muršič, Drago Žeija-vič, Maijana Žeijavič, Magda Mar-celan) 330,4. Zavarovalnica Tilia 185, 5. Agencija RS PPNI 185, 6. Zavarovalnica Adriatic 82, 7. Zavarovalnica Slovenica 74, 8. Loterija Slovenije 0,9. Zavarovalnica Mercur 0.
D. K.
SNEGA JE SE DOVOLJ - Čeprav so zaradi silnih hitrosti tekmovalci ob prihodu na cilj dvigali oblake snega, ga je na Kaninu tudi po ŠIFO 96 za prijetno pomladansko smuko ostalo še več kot dovolj...
Za uvod Begrad
Čeprav je do 4. junija, dneva gradbincev, še kar nekaj časa, pa so se prireditve, ki naj po svoje obeležijo ta dan, že začele. Prvo - turnir v malem nogometu - so prejšnjo soboto spravili pod streho v Črnomlju. V konkurenci osmih ekip iz sedmih firm je zmagalo moštvo domačega Begrada, ki je v finalu premagalo ekipo SGP Zasavje Trbovlje s 3:1 (1:1).
Vrstni red: 1. Begrad Črnomelj, 2. SGP Zasavje, 3. Begrad II, 4. Blisk-Montaža Murska Sobota, 5. Bramac Škocjan, 6. Kograd IGM Dravograd, 7. Cementarna Trbovlje, 8. Siporex Zagorje.
Za najboljšega igralca tega zanimivega in borbenega turnirja so razglasili Rudija Tomšeta (SGP Zasavje), najboljši strelec pa je bil Matjaž Pintarič (Begrad), ki je zabil kar 10 golov.
V okviru prireditev, ki sodijo v sklop praznovanja letošnjega dneva gradbincev, bodo še tekmovanja v streljanju (30. t. m.), šahu (prvi teden v aprilu), namiznem tenisu (13. 4.), kegljanju (20. 4.), balinanju * (11. 5.), odbojki (18. 5.) in tenisu (25. 5.), konec aprila in v začetku maja pa bo SDGD priredil še tradicionalno likovno kolonijo. pj jp

B
■
NAJBOLJŠI MED GRADBINCI - Nogometaši Begrada. Stojijo (z leve proti desni): Peter Raztresen (predsednik sindikata), Begovič, Pintarič in direktor Franc Panjan; čepijo: Vrščaj, Vrtin, Weiss, Cimerman in Breme.
i
KAJ DELAJO
Sindikat poklicnih gasilcev
Vrnite vprašalnike
Vsem sindikalnim zaupnikom smo poslali vprašalnik za leto 1996, s pomočjo katerega želimo izvedeti, kakšna je sedanja organiziranost sindikata in dobiti nekaj osnovnih podatkov o sindikalnih aktivnostih, s katerimi bi morali imeti tudi neposredne stike. Ko bomo vrnjene vprašalnike analizirali, vas bomo seveda z rezultati seznanili. Vljudno prosimo, če izpolnjene vprašalnike čimprej vrnete.
Prešli smo že na nov obračun in nakazovanje enoodstotne članarine direktno na Sindikat poklicnih gasilcev. Pri tem upoštevamo postopnost tega prehoda. Ko bosta minila vsaj dva meseca in bo možno videti realne učinke, vas bomo o tem obvestili.
Prejšnji teden je imelo vodstvo sindikalnega združenja Mednarodne javne službe (PSI) s sedežem v Franciji sestanek v Ljubljani. Želeli so spoznati sindikalno organiziranost pri nas in še posebej sindikalno povezanost delavcev javnih služb. Med te spadajo tudi gasilci, zato sem bil povabljen na spoznavni pogovor. Funkcionarji PSI so pokazali posebno zanimanje za gasilce, saj pripravljajo julija v Romuniji srečanje gasilskih sindikatov. Pripravljeni so kriti stroške enemu udeležencu tudi iz Slovenije.
Prejšnji teden sem bil na obisku pri hrvaških sindikalistih. Tam so gasilci v okviru ministrstva za notranje zadeve in tako kot policija in vojska ne morejo biti sindikalno organizirani.	Miloš Mikolič, sekretar
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Pester dnevni red
Komisija za organizacijo, statut in kadre je na seji 12. marca obravnavala predlog znaka našega sindikata, ki bi ga uveljavili v letošnjem letu, problematiko delovanja službe za evidenco pri ZSSS, sklep o plačah funkcionarjev v ZSSS, pravilnik o delovno-športnem tekmovanju, uredniško zasnovo Delavske enotnosti, uveljavitev enoodstotne članarine, anketo o organiziranosti sindikata dejavnosti, razpis priznanj, sprejela ponudbo pogodbe za izdelavo strokovnih osnov za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti in drugo.
Kar zadeva evidenco članstva, smo podprli njeno centralno vodenje po dejavnostih. Biti mora tako urejena, da bo možna razdelitev tudi po novi klasifikaciji poklicev in razvrstitvah. Odpraviti moramo tudi problem tekočega vnašanja sprememb, za kar so potrebni neposredni stiki službe z evidentičaiji po organizacijah. Za uporabo pravic iz članstva mora biti znan podatek o plačani članarini. To pomeni, da bi morali te podatke dobivati redno in jih vnašati v centralno evidenco. Pristopno izjavo je treba dopolniti še z nekaj podatki (domači naslov, način plačila članarine). Vodja službe evidence članstva Aleš Goljaje pojasnil njeno sedanje stanje.
O Delavski enotnosti in njeni uredniški zasnovi je zbrane na seji informiral odgovorni urednik Ciril Brajer. Pojasnil je, da je ČZP Enotnost olastninjena firma z večinsko lastnino vseh zaposlenih in da se bodo odnosi s sindikati urejali pogodbeno. Enotno mnenje je bilo, da časopis DE za informiranje članstva potrebujemo, je pa premalo razširjena. Zato bomo podprli akcije za pridobitev naročnikov in tudi sami pisno pozvali sindikalne zaupnike,naj naročijo vsaj en izvod. Od 120 naših organizacij jih je le 40 naročeno na DE, pa še ta ne pride vedno do sindikata, ampak ostane v upravi. ZSSS naj z dolgoročnim vlaganjem zagotovi večinski lastninski delež. Predlagamo pa, naj bo DE po obsegu tri četrtine namenjena vsebinski problematiki delavcev in sindikatov, četrtina pa Panorami. Nanjo je sicer nekaj pripomb, vendar ima tudi zelo zanimive prispevke, ki naj se ohranijo.
Miloš Mikolič, sekretar
mi
9)1
Borza sindikalnega turizma
j,	BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 11
?° snrp!8 ~ BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, 10 Slilvrl6^13 Ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmo-111 bova ■*'’ or9anizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, sta-Pi5i?nl. bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
3B'enam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 92077 'naš telefaks j® 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-u'7 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
Apočuniške zmogljivosti, ki vam jih nudimo
dn ^ J ~ počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, "nevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od
1 ROGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC.
3	\/e?a za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena. C LIKE BLOKE - počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe.
4	Polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine.
' rj-ED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion
DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let Sfatis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko rpii0. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in $ n^rsacijski program za najzahtevnejše goste.
‘u 6 knn A ~ garsonjera, 65 DEM dnevno - termini: 22. do 26 marca.
J1 /	- garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini v marcu.
h 65 DEM KA G0RA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema
RADOVLJICA - hotel za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe,možnost uporabe 9	^ trim kcibin6tči, polponzion 3.950 SIT, možnost Z3 šolo v nsravi.
■ ''BANJŠKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-1o’ Al a" štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
Dpi 2 “ POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, cena od 65 do 85 It dnevno.Prosto v marcu.
1 "'ORAVSKETOPLICE - bungalov za 4 osebe, v času do 16. februarja U’ illSfadenski paketi - cena 54 DEM na dan.
■MORAVSKETOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. zion^ no^'*ev z zajčkom 1 -700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni pen-
13; Pokljuka - dvo ali štiriposteljni apartmaji - spalnica,
‘4 Pn!]ja’ kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM.
:'"OKLJUKA - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, ^Palnica , 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v ‘5 rA?cu marcu.Idealne tekaške proge.
■ bovec - Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 1655oz. 72 DEM.
"afam 8EC ~ 9arsoniera' dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb,
Rateče - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-‘8 Nnf DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
^gOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena
^na $®T NA SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje
20	r>k[nem vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM. dolenjske TOPLIČE - apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica,
21	tP«? nica- Cena 65 DEM na dan. ki7h-H|NJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC,
aninja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost "aročila obrokov.
1P2ŠLTN|ŠKE zmogljivosti, ki jih potrebujemo
acltniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih to-P	Banovcih, Rujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju
11 Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono.
Informacija sindikalnim zaupnikom
ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z vrsto počitniških
zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog.
B.	DOPUST11996 - POLETJE 1996
OD 22.06. DO 05.09.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje, najem 7 dni, 65 do 75 DEM dnevno.
2.	PIRAN - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 65 do 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 52 do 75 DEM na dan.
4.	RESA -tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, VVC.Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 12. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT.
6.	LOVRAN - privatna vila - tri-a li štiriposteljne sobe (možnost prehrane). 85 DO 110 DEM za apartma.
7.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 420 DEM
- apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 856 DEM.
8.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 461 DEM.
9.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 506 DEM
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM
-	apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM.
10.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM.
11.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 780 DEM, za 6 oseb 970 DEM.
12.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 476 DEM
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 396 DEM
-	apartmaji BON REPOS za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 650 DEM, za 6 oseb 830 DEM.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
C.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam
posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma
ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	KOČEVSKA REKA - Borovec - Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kaiakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
3.	ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
4.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
5.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev.
6.	GOSTIŠČE - CORONE - Dolenjci pri ADLEŠIČIH, prava belokranjska kulinarična ponudba. Ugodno za enodnevni sindikalni izlet.
7.	KORZIKA - vikend na Korziki - avtobus, luksuzna ladja. Odhodi 5., 12., 19. in 26. aprila. Cena 490 DEM.
8.	PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avionski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM.
9.	ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E.	SEJMI
1.	PARIZ - GRAPHITEC - tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve - od 26. do 30. marca.Tridnevni ogled 980 DEM.
2.	BOLOGNA - razstava gradbeništva, od 20. do 24. marca - tlaki, talne obloge, vzdrževanje in obnavljanje zgradb, pripomočki za športne in rekreacijske dejavnosti.
3.	BASEL -WORLD-DIDAC - novosti s področja izobraževanja od 8. do 11. maja - enodnevni ali štiridnevni ogled. Cena 495 oz. 435 DEM.
4.	BOLOGNA - COSMOPROF - sejem lepote, kozmetike - od 26. do 29. aprila. Cena dvodnevnega ogleda 139 DEM.
5.	HANNOVER - industrijski sejem - od 22. do 24. aprila. Robotika, logistika, površinske obdelave materiala, livski in kovaški izdelki, okolje, inženiringi, inovacije. Cena tridnevnega ogleda je od 998 do 1390 DEM, odvisno od kategorije namestitve.
F.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
2.	Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči.
G.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIHVOZOVNIC
H.	VELIKA POTOVANJA
(Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1.	AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
2.	NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM.
3.	ŠRILANKA- desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
I.maj • 1. maj • 1. maj
1.	Apartmaji v Strunjanu - za 2, 3 ali 4 osebe, 7 dni - 210 DEM/ osebo.
2.	Poreč - hote! Tamaris - 3 do 8 dni - polpenzion v dvoposteljni sobi - 39 DEM/osebo na dan.
3.	Bohinj - počitniška hiša za 6 oseb - cena 80 DEM/dan.
4.	Rabac - karavana mlajših - 5 polpenzionov 13.900 tolarjev.
5.	Barbariga - enosobno stanovanje - 52 DEM dnevno,
6.	Vat Thorens - Kompasov klub - najem apartmaja za 4, 5 ali 6 oseb za 7 dni. Cena 520 DEM za osebo.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
VESELI DELNIČARJI
Pivovarna Laško je pred dnevi odprla pivnico Savinja v delu nekdanjega hotela Savinja v Laškem. Ta stavba je stara štiristo let. V njej je bil najprej »špital«, leta 1825 so v kletnih prostorih začeli variti pivo, na prelomu stoletja odprli hotel. Do konca leta bo pivovarna v drugem delu bivšega hotela uredila še hotel visoke kategorije.
Štirinajst tisoč delničarjem Pivovarne Laško d. d. se bo tudi letos samo smejalo, ko bodo dobili dividende iz lanskoletnega dobička. Dividende, izplačane naj bi bile junija, ne bodo nič manjše kakor lani, čeprav je družba vložila v razvoj približno polovico ustvarjenega dobička. Sicer pa je prav investicija v proizvodnjo in trg, poleg dokončanega lastninskega postopka, po prepričanju direktorja Pivovar-neAntonaTurnška eden glavnih temeljev lanskega poslovnega uspeha družbe. V Pivovarni so posebej ponosni na povečanje prodaje kljub neugodnim tržnim razmeram, saj je prodaja pijač lani v Sloveniji upadla za 4 odstotke. V Laškem pa so proizvedli dobrih deset odstotkov piva več kakor leto poprej in vsega - milijon sto dvainšestdeset tisoč hektolitrov tudi prodali. Podoben rezultat so dosegli tudi leto poprej, v dveh letih pa seje materialno poslovanje Pivovarne Laško povečalo za 26,2 odstotka.Tako je družba lani povečala svoj tržni delež v Sloveniji s 5o,5 na 54,7 odstotka. Čeprav druge države uvoz piva bistveno bolj obdavčujejo kot naša, pivovarna iz Laškega dolgoročno računa prav na prodajo v sosednje države, zlasti v Italijo in Avstrijo, deloma tudi v Hrvaško.
Prodajni uspehi so bili podlaga za dobre finančne rezultate. Boško Šrot, direktor splošnega sektorja v laški
pivovarni, nam je takole razložil lanskoletni poslovni rezultat: »Lani je skupni prihodek znašal 11 milijard 490 milijonov tolarjev in bil za 29 odstotkov večji kakor leto poprej. Neto dobiček pa se je povečal za 65 odstotkov in dosegel vrednost 1,24 milijarde tolarjev. Torej seje gospodarnost uporabe sredstev izredno povečala. Donosnost kapitala se je dvignila z 9,58-odstotne stopnje leta 1994 na 14,6-odstotno stopnjo lani. Produktivnost na zaposlenega se je
povečala za 9 odstotkov. Maja bomo imeli že drugo skupščino delničarjev, na kateri se bomo odločali o delitvi dobička. Delničarjem, 14.000jih je, bomo predlagali, da bi dobiček delili polovico za naložbe, polovico pa za dividende. Bruto vrednost dividende bo ostala realno vsaj na lanski vrednosti, nominalno pa bo večja za kakih deset odstotkov. V denarju izraženo bo bruto vrednost dividende znesla 110 tolarjev.«
B.R.
Anton Turnšek: V bodoče na domačem trgu ne bomo mogli več tako večati prodaje, zato se bomo dolgoročno usmerili na tuje, zlasti v Italijo.
I
Nova hladna prha za krajane Rimskih Toplic
Z DEŽJA POD KAP
Upi krajanov Rimskih Toplic, ki so se minuli petek zvečer spet zbrali na javni tribuni, na kateri naj bi se pogovorili o obnovitvi in odprtju znamenitega zdravilišča, so se kaj hitro razblinili. Prepričali so se, da obrambno ministrstvo, ki ima v tem primeru v svojih rokah škarje in platno, nima prave volje, da bi toplice ponovno zaživele, saj trmasto vztraja pri lastništvu tamkajšnjega zdravilišča. Prav v tem pa je temeljni nesporazum, ki hromi vsa prizadevanja, da bi toplice prešle v roke dobrega gospodarja. Poudariti namreč moramo, da je bilo Zdravilišče Rimske Toplice v vsej svoji dvatisočletni zgodovini v zasebnih rokah. Izjema je obdobje druge svetovne vojne, ko j e kraj in toplice okupirala nemška vojska, in potem še vsa povojna leta, ko so se v zdravilišču šopirili izključno predstavniki rajnke JLA. Zato je trditev, da vse to veliko premoženje ne more biti kaj drugega kot državna last, več kot sporna. Saj po drugi vojni na silo odvzete stvari vračamo, mar ne?
Pa poglejmo, kaj so na omenjeni javni tribuni, ki jo je sklicalo rim-skotopliško Kulturno društvo Slavko Avsenik, povedali nekateri udeleženci. Drago Zupan, predsednik omenjenega
društva, je dejal, da ni namen sestanka iskanje krivcev za sedanjo situacijo, ampak dogovor, kako naprej. Državni
Krajani Rimskih Toplic te pet let zahtevajo, naj slovensko ministrstvo za obrambo prepusti njihovo zdravilišče dobremu gospodarju, a doslej brez najmanjšega uspeha. Tako nekoč evropsko znana turistična meka ialostno propada.
Poslanec Lipoglavšek (levo) je brez dlake na jeziku poudaril, da mora postati lastnik toplic gospodarstvo. Po njegovem mnenju se obrambno ministrstvo ne more ukvarjati z zdraviliškim turizmom. Podpredsednik vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak pa je dejal, da je Zdravilišče Rimske Toplice državna lastnina, ki je ni mogoče »podariti*.
sekretar v obrambnem ministrstvu Miran Bogataj pa je poudaril interes ministrstva za revitalizacijo
zdraviliških objektov. Menil je še, da bo za to potrebno zelo veliko denarja, saj toplice kar petdeset let niso bile vključene v slovenski in evropski trg. Po mnenjuTonetaTumška, direktorja Pivovarne Laško, je treba urediti vprašanje lastništva zdravilišča. Kako je s tem lastništvom in kako z morebitnimi naložbami, pa je treba krajanom povedati resnico, je dodal. Minister za obrambo Jelko Kacin je poudaril, daje potrebno postaviti na
Sindikat se bori za preživetje tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije
DRŽAVA NAJ ZMANJŠA PRISPEVKE
noge celotno zdravilišče in ne le posamezne objekte. Glavni problem je v tem, je menil minister, da zaenkrat ni podjetja, ki bi bilo pripravljeno vložiti potreben denar. Posebno, »ker se Rimske Toplice niso nikoli tržile«! Seveda so na tribuni spregovorili tudi predstavniki podjetij, ki so bila pred časom pripravljena dati denar za obnovo in odprtje toplic. Zakaj so od te namere odstopili, je več razlogov in so bolj ali manj na dlani. Nemalo razpravljalcev, posebno domačinov, je seveda povdarilo, da je ključni problem vprašanje lastništva. Tako je, le v tem grmu tiči zajec.
Dokazov za gornjo trditev ni malo. Na dlani je, da danes zdravilišče ne bi bilo v tako mizernem položaju, če bi pred petimi leti ob odhodu JLA
prešlo v roke dobrega gospodarja. Da je sedaj v povsem v napačnih, je povsem jasno. Če bi bilo v dobrih, ne bi bilo zapahnjeno. In krajani bi imeli zaposlitev in kruh. Iskanje dobrotnika, ki bo vlagal težko pri-služene denarce v revitalizacijo vojaških objektov, pa je Sizifovo delo, mar ne? Ali ne bi bilo najbolj modro in obenem najbolj pošteno prepustiti toplice, v katere so vloženi žulji mnogih rodov, kar tamkajšnjim prebivalcem, občini ali gospodarstvu? V tem primeru bi kaj hitro našli rešitev za propadajoče zdravilišče. Če bo ostalo v rokah vojske, pa se mu prav gotovo ne piše nič dobrega. Le kdaj je bila država, ki živi od znoja svojih davkoplačevalcev, dober gospodar?
Andrej Ulaga
ROS tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije ne odneha v boju za izboljšanje pogojev gospodarjenja za ti dve panogi in predvsem za ohranitev čimvečjega dela proizvodnje, ki zdaj daje zaposlitev 45.000 delavkam in delavcem. Da so tekstilna in čevljarska podjetja v resnih težavah, priča podatek sekretarke ROS Branke Novak, da je v zadnjem mesecu dni in pol šlo v stečaj sedem tekstilnih podjetij. Skratka, dogodki v teh dveh dejavnostih se razvijajo tako slabo, kot so poznavalci napovedali že lani, če vlada ne bo hitro ukrepala in izboljšala pogojev poslovanja. Vlada pa je šele pred kratkim pripravila ukrepe za pomoč delovno intenzivnim dejavnostim, med katere štejejo tudi predelava nekovinskih rudnin, strojna industrija, izdelava električnih strojnih aparatov in končnih izdelkov iz lesa. Po mnenju tekstilcev in usnjarjev so ti ukrepi ne le zelo pozni, pač pa tudi nepopolni in predvsem ne bodo nudili takojšnje pomoči. Republiški odbor sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije je zato pripravil dva zakonska predloga, ki bi odločilno pomagala k izboljšanju gmotnega položaja tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije.
Ker pa gre za sprejem v državnem zboru, bi morali ta dva predloga poslanci sprejemati po skrajšanem postopku, da bi imela čimvečji blagodejni učinek. Vsekakor morajo sindikalisti najprej pridobiti vsaj deset poslancev, ki se bodo pripravljeni podpisati pod oba predloga, da bosta lahko začela svojo pot skozi parlamentarno proceduro. To pa vsaj glede na dosedaj izraženo naklonjenost nekaterih poslancev, članov odbora za gospodarstvo pri Državnem zboru, in poslank do problemov tekstilcev in usnjarjev, ne bi smela biti težka naloga.
Sindikat je predlagal, naj bi spre-
menili zakon o prispevkih za socialno varnost, ponudil pa je tudi nov zakon, o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije.
Letos je vlada sicer znižala skupno prispevno stopnjo za socialno varnost na 42 odstotkov, do leta 1999 pa jo namerava postopno znižati na 38,25 odstotka. A v sindikatu pa so prepričani, da bi bilo treba za omenjeni panogi že sedaj znižati prispevno stopnjo na 38,25 odstotka in sicer tistega dela, ki gre v breme delodajalca. Prispevek delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj bi se zmanjšal z 12,85
odstotka na 1 Oodstotkov, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa s 6,36 na 5,46 odstotka. Tako bi lahko dejansko izboljšali konkurenčno sposobnost obeh dejavnosti. Glavni razlog, da bi sindikat to storil samo za ti dve dejavnosti in ne za vse delovno intenzivneje visok delež zaposlenih žensk in pomen dejavnosti za ekonomski razvoj podeželskih predelov države.
ROS tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije predlaga tudi nov zakon, o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije: BiH, Srbiji in Črni gori. Izgubljeno premoženje (nepremičnine, oprema, zaloge in teijatve) najbolj bremenijo tista podjetja, ki so ga financirale s krediti, ki so jim ostali in jih morajo tekoče servisirati. Posledice so najbolj vidne v usnjar-sko-predelovalni industriji, kjer je bilo odvzetega ali uničenega premoženja za okrog 112,5 milijona mark, kar 78 milijonov pa so ga podjetja financirala s posojili.
Sindikat meni, daje bil odvzem in uničenje premoženja izreden in nepredvidljiv dogodek in da naj zato del tega bremena prevzame država, kot je to storila za terjatve naših podjetij do Iraka, Kube in Angole.
Poslancem predlaga, naj državi
s zakonom naložijo, da izda upravičencem (kdo je to in višino škode naj ugotovi ministrtsvo za finance na podlagi knigovodskih podatkov in vloge posamezne pravne osebe) obveznice z diskontom tridesetih odstotkov od priznane terjatve. Obveznice bi se odplačevale sedem let, ob dveletnem moratoriju in s 7-odstotno letno obrestno mero.
Ob takih olajšavah, ki naj bi jih bili deležni nekateri, se je treba vprašati, kaj pomenijo predlagane zakonske spremembe za druge davkoplačev;ilce. Finančnih posledic novega zakona v zvezi z izgubljenim premoženjem v bivši Jugoslaviji še ni mogoče natanko predvideti. Jasno je le, da bi pomenil dodatno obveznost za proračun v letih 1997 in 1998, od tedaj pa do leta 2003 pa za obresti in glavnico v vrednosti izdanih obveznic. Sprememba zakona o prispevskih za socialno varnost bi zmanjšala prihodke ZPIZ vsako leto za dobro milijardo tolaijev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa letno za 340 milijonov tolaijev. V sindikatu tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije menijo, da bi ta izpad država lahko nadoknadila deloma z racionalnejšim poslovanjem obeh zavodov, deloma pa z doslednejšim pobiranjem davkov.
Boris Rugelj
. • -
ar. Adam Purg
• , ■■ .
OBVEŠČEVALNE
SLUŽBE
k*	'	v ■
... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo gra- j ditev države in njene suverenosti ter 1 želja po oblikovanju visokoprofesional ne obveščevalne službe. Avtor spoštuje dosežke tujine, ki pa jih po nepotrebnem ne favorizira. Je nasprotnik mehaničnega prenašanja tujih izkušenj v naše razmere. Išče in najde kompromis med množico tujih rešitev in slovensko prakso. Ves čas se zaveda dejavnikov, ki determinirajo slo- ■ vensko stvarnost.
... Delo je rezultat vestnega, načrtnega, sistematičnega ter teoretičnega in znanstveno zaokroženega proučevanja. Predstavlja soliden prispevek ne samo stroki, temveč tudi sodobni politološki znanosti.
...V pravem času je prišlo v javnost ustrezno znanstveno delo, ki popravlja mučen občutek kvazi poznavanja, degradiranih in večinoma deplasira-nih razprav v javnosti o problemu organiziranja in delovanja obveščevalnih služb pri nas.	dr Andrej Anžič
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).
izvod(ov) knjige avtoija dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:...............................
Ime in priimek podpisnika:.................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. Podpis naročnika:
Naročeno, dne:..............
omo irjev, :litvi h je, : de-opa iivi-lan-ečja arju ;nde
Dileme o »dvojni vlogi« delavskih
predstavnikov v organih podjetja
Piše: mag. Mato Gostiša
Eno najbolj zapletenih teoretičnih vprašanj delovanja sistema delavske participacije je prav gotovo vprašanje: Ali so delavski predstavniki v organih podjetja (predstavniki delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor) res obsojeni na nekakšno mučno “dvojno vlogo” hkratnih zastopnikov oziroma predstavnikov interesov dela in interesov kapitala v podjetju? Odgovor se glasi: Da, vendar nič bolj in samo toliko, kolikor to velja tudi za predstavnike drugih organizacijskih interesov oziroma za predstavnike kapitalske stranivpod(jetju!
Predvsem je treba zelo jasno razlikovati med pojmoma “zastopanje” in “upoštevanje” interesov. Vsak posameznik namreč lahko »zastopa« le interese ene interesne skupine in pri tem bolj alt manj »upošteva« tudi interese vseh drugih interesnih skupin, ne more pa hkrati »zastopati« več vrst (morda celo medsebojno nasprotujočih si) interesov.
V podjetju (organizaciji) imamo vedno opravka najmanj s tremi vrstami relevantnih interesov, ki pa se med seboj razlikujejo in si včasih Uidi nasprotujejo. To so:
gospodarske družbe);
b)	interesi njegovih lastnikov, ki so zlasti v fazi delitve dobička lahko celo direktno nasprotni interesom podjetja samega (npr. ali dobiček nameniti za dividende ali za akumulacijo), in
c)	interesi zaposlenih kot enega ključnih produkcijskih faktorjev. Podjetje nesporno lahko uspešno posluje samo v primeru, da so pri
sprejemanju pomembnejših poslovnih odločitev v podjetju v ustrezni
meri upoštevani interesi vsake od navedenih interesnih skupin (upravljanje na podlagi ravnotežja interesov oziroma ravnotežno upravljanje podjetij). Če posamezne poslovne odločitve resneje prizadenejo interese katere koli od navedenih relevantnih interesnih skupin, ima to za posledico večje ali manjše motnje v poslovanju in s tem manjšo končno uspešnost poslovanja podjetja (npr. nezadovoljstvo zaposlenih evidentno povzroča zmanjšano produktivnost dela, v skrajnih primerih pa pripelje celo do stavk in drugih organiziranih oblik odpora). Tudi zato najsodobnejša teorija menedžmenta promovira idejo t.i. participativnega menedžmenta (sodelovalnega upravljanja podjetij), katere pojavna oblika je tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju oziroma delavska participacija.
Skupni cilj vseh udeležencev organizacije (lastnikov kapitala, menedžerjev kot predstavnikov personificiranega in osamosvojenega kapitala ter zaposlenih) je torej čim večja poslovna uspešnost podjetja, ki jo je mogoče doseči samo v pogojih stabilnega notranjega poslovnega okolja. Osnovni pogoj le-tega pa je medsebojno spoštovanje, upoštevanje in usklajevanje različnih interesov relevantnih interesnih skupin brez vnaprejšnje klasifikacije na primarne in sekundarne oziroma bolj in manj pomembne organizacijske interese.
Povedano v kratkem pomeni naslednje: predstavniki delavcev v organih podjetja zastopajo samo interese zaposlenih, pri sprejemanju odločitev znotraj organa pa morajo ustrezno upoštevati tudi interese kapitalske strani in se z njimi usklajevati in obratno. Predstavniki kapitalske strani v teh organih zastopajo le lastne interese, upoštevati pa morajo tudi interese zaposlenih, zaradi česar je ne nazadnje sistem delavske participacije tudi uveden in brez česar bi bil popolnoma brez sleherne notranje logike.Tako imenovano d vojno vlogo pa v tem sistemu odigravajo dvdpartitno sestavljeni organi in ne posamezni predstavniki delavske ali kapitalske strani.
Piše: dr. Zvonka Šarman
Načela urejanja sodelovanja delavcev pri upravljanju (4)
Slovenski zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je bil sprejet na temelju 75. člena Ustave RS. Ob upoštevanju zgodovinskih, mednarodnopravnih ter primerjalnih značilnosti sodelovanja delavcev pri odločanju je mogoče v spre-jetem zakonu najti značilnosti, ki jih je ustrezno označiti kot načela urejanja sodelovanja delavcev pri upravljanju v Sloveniji.
Načelo arbitražnega reševanja sporov in omejenega sodnega varstva
Zadnje med temeljnimi načeli označujemo kot načelo arbitražnega reševanja sporov in omejenega sodega varstva. Zakon v primerih, da katera izmed strank ktši obveznost iz delodajalskih razmerij, praviloma ne dopušča neposrednega sodnega varstva. Obstajajo izjeme Pn tem pravilu. Sodišče lahko neposredno odloča zla-sti v sporih, ki nastajajo v zvezi z volitvami delavskih Predstavništev. Drugače kot nekatere tuje ureditve, po katerih lahko sodišče razreši člane sveta delavcev, ta Pristojnost v slovenski pravni ureditvi ni omenjena. Slovenska zakonska ureditev delavske participacije tudi ne določa pravice delodajalca, da bi lahko pred sodiščem Spodbijal veljavnost volitev delavskih predstavništev.
Seveda pa nas to ne sme zavesti, da takšno izpodbijanje ni mogoče. Mogoče je na temeljih zakonske opredelitve pristojnosti sodišč za delovne spore, ki odločajo o tovrstnih sporih iz participativnih razmerij. V tovrstnih sodnih sporih je delodajalec lahko predlagatelj in s tem tudi udeleženec postopka pred sodiščem.
Zakon od strank praviloma zahteva, da poskušata medsebojni spor iz participativnih razmerij predhodno razrešiti pred arbitražo. Sestavo arbitraže in postopek pred njo ureja zakon. Šele če v arbitražnem postopku stranki ne odpravita nesporazuma, je dopustno uvesti sodni postopek zaradi varstva oziroma zaradi uveljavitve določene pravice. Delavska Stranje še dodatno zavarovana pred zlorabami delodajalske oblasti na obravnavanem področju. Zakon namreč v 107. členu določa 19 prekrškov, ki jih stori delodajalec, če delavcem odreka pravice, ki jim pripadajo na temelju obravnavanega zakona. V zvezi z arbitražnim reševanjem sporov lahko delodajalec in delavsko voljeno predstavništvo razreševanje spora.zaupa-ta arbitraži, ki jo sama ustanovita, ali arbitraži, sestavljeni z liste arbitrov, ki jih imenuje minister za delo, družino in socialne zadeve.
Zadeve, kijih razrešujejo arbitraže, je treba razmejiti v dve skupini. V prvo, v kateri arbitraža razsoja o obstoječih pravicah udeležencev oziroma v tako imenovanih pravnih sporih, ter drugo, v kateri arbitraža po pooblastilu udeležencev oblikuje njune pravice in obveznosti. Pristojnosti sodišč pri nadzoru arbitražnih odločb so prav nasprotne. V prvem primeru lahko sodišča izdajajo med drugim tudi oblikovalne odločitve, v drugem primem paizključno razveljavitvene in obsodilne.
»Vprašanja - odgovori«
Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju svojih funkcij zagotovo že naleteli na številna vprašanja, ki jih zakon ne rešuje, praksa pa mimo njih ne •nore. Kadar ste v dilemah, lahko vprašate nas, in strokovni sodelavci Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTICIPATIS, Bavdkova uk 50,64000 Kranj, ali na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942.
Kaj je to...
Nadzorni svet
Nadzorni svet je poleg skupščine delničarjev in uprave oziroma (poslo)vodstva eden izmed treh ključnih organov upravljal-ske strukture delniške družbe, katerega bistvene funkcije so v določbi 274. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) opredeljene takole:
(1)	Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe.
(2)	Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari.
(3)	Nadzami svet lahko skliče skupščino.
(4)	Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet pa lahko določita, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni
svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtinpiddanih glasov.
Največjo moč in pomen pa daje nadzornemu svetu določba 250. člena istega zakona, po katerije pristojen za imenovanje, in odpoklic članov uprave oziroma poslovodstva družbe.
Nadzorna funkcija nadzornega sveta delniške družbe
Nadzorni svet, kot že ime pove, je izrazito nadzorni organ v vseh pravnih sistemih. Njegova temeljna naloga je torej nadzor nad poslovanjem družbe. To nalogo, nalogo nadzora, sicer opravljajo, bolj ali manj, tudi drugi organi delniške družbe, kot so skupščina, posebni revizorji, člani organov vodenja.. .in končno tudi delničarji oziroma lastniki družbe. Vendar pa je vlogo nadzornega sveta pri opravljanju nadzorne funkcije v dvotirnem sistemu upravljanja delniške družbe (kar velja tudi v slovenskem primeru) nekaj posebnega. Posebnega zato, ker sta v izhodišču ločeni dve bistveni funkciji družbe. Kot izhaja iz zakonske opredelitve nadzornega sveta, le-ta kot eden od posebnih organov nadzoruje vodenje poslovanja družbe - v osnovi torej opravlja (neodvisno in odgovorno) nadzorno funkcijo, uprava kot drug organ pa v osnovi opravlja (prav tako neodvisno in odgovorno) vodi družbo, opravlja torej izvršilno funkcijo. Iz tega izhaja, da nadzorna, funkcija vsebuje:
a)	nadzor nad celotnim poslovanjem družbe,
b)	nadzor poslovodenja družbe, to je nadzor nad delovanjem uprave.
Izhajajoč iz vsebinske opredelitve nadzora, nadzorni svet opravlja
svojo nalogo nadzora poslovanja družbe:
-	stalno, v celotnem poslovnem obdobju,
-	upoštevajoč kompleksni poslovni proces družbe,
-	na področjih vseh njenih poslovnih funkcij,
-	v povezanosti poslovnega stanja s preteklostjo in prihodnostjo.
Nadzor nad poslovodenjem družbe pa zajema delovanje članov uprave,
s poudarkom na stopnji njihove gospodarnosti in skrbnosti, kar neposredno določa potrebno stopnjo intenzivnosti nadzora uprave. Nadzorni svet delniške družbe je, vsebinsko gledano, delodajalec vsakemu posameznemu članu uprave, saj določa njihove plače in druga nadomestila ter jih - kot najpomembnejše, tudi imenuje in odpokliče.
Kot vemo, nadzorni svet sestoji iz dveh interesnih strani, to je strani kapitala in strani dela. Vendar pa je v osnovi nadzorni svet delniške družbe organ lastnikov, kar pomeni, da mora nadzorni svet kot celota v temeljih zastopati interese kapitala. Torej tudi tisti člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev v družbi in prek katerih se uresničuje sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe!?Takšno je tudi tolmačenje in razumevanje te zakonske opredelitve nadzornega sveta delniške družbe iz nemške korporacijske zakonodaje. Ta zakonska opredelitev, ki smo jo prenesli v naš pravni sistem, dejansko ustvarja neke vrste paradoksalno vlogo delavskih predstavnikov v nadzornem svetu: zastopati in braniti morajo na eni strani interese vseh zaposlenih v družbi, in to v okviru pristojnosti, kijih ima nadzorni svet v družbi ter v skladu z zakonom in statutom družbe, na drugi strani pa morajo, sočasno in celo prednostno, upoštevati dolgoročne interese družbe in njenih lastnikov. V bistvu pa gre za izravnavanje interesov dveh včasih tudi diametralno naspromih strani, kar ima za posledico nekakšno »dvojno« vlogo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, in kot pravijo Nemci, gre za protislovje, kije v temeljih nerešljivo.
Ker je nadzorni svet kolektivni organ, mora vedno delovati kot celota. Za neustrezno izvajanje nadzorne funkcije nadzorni svet tudi odškodninsko odgovarja. Vsi člani sveta, ne glede na to, ali so predstavniki kapitala ali predstavniki dela, imajo v odnosu do nadzorne ______________________________ funkcije enake pristojnosti in od-
To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis.
govornosti. Vloga predstavnikov dela pa je precej težja od vloge pre-dstavnikov kapitala, saj gre za nekakšno “integralno” vlogo, ki jo delavski predstavniki uresničujejo bolj ali manj učinkovito v odvisnosti od nekaj bistvenih dejavnikov.
k Ali skuša ministrstvo za gospodarske dejavnosti °nemogočiti delavsko soupravljanje?
Vprašanje:
Smo elektmgospodarsko podjetje in smo na podlagi zakona 0 S(,delovanju delavcev pri upravljanju že v letu 1995 izvolili SVe’ delavcev.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je dne L 12. 1995 na pobudo našega direktorja podalo pisno mnenje št. P -MK, po katerem delavci v elektrogospodarskih javnih podjetjih ne morejo uresničevati pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju v obstoječi obliki podjetja, temveč bo ^'upravljanje delavcev mogoče šele takrat, ko se bodo ta Podjetja olastninila in uskladila svojo organiziranost zzakonom o gospodarskih družbah. Do tedaj pa, pravi minister, je orkan upravljanja v podjetju na podlagi Uredbe o preobliko-vanju podjetij Elektrogospodarstva v javna podjetja ( UL bSšt. 47/ 94) upravni odbor podjetja. Ali to drži?
Odgovor:
Ne, menimo, da takšno stališče ne vzdrži pravne presoje.
Drugi odst. 1. člena ZSDU namreč določa, da imajo pravico “O sodelovanja po tem zakonu tudi delavci v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, če ni s posebnim zako-n°m določeno drugače. In z nobenim posebnim zakonom 2a to področje ni določeno drugače.
Skrajno čudna je argumentacija ministrstva, ki se sklicuje na novo ureditev upravljanja elektrogospodarskih javnih podjetij £°t razlog za odrekanje pravice delavcem do soupravljanja, “rav dejstvo, da so bila z Uredbo o preoblikovanju podjetij
Elektrogospodarstva v javna podjetja ta podjetja v bistvu podržavljena, delavski sveti kot delavski samoupravni organi pa nadomeščeni z upravnimi odbori, v katere Vlada RS imenuje 5 članov od sedmih članov (samoupravljanje je torej v teh podjetjih ukinjeno), namreč še posebej izrazito govori v prid temu, da smejo delavci takoj in brez odlašanja v celoti realizirati pravico do oblikovanja sveta delavcev kot organa delavskega soupravljanja in druge soupravljalske pravice na podlagi ZSDU. Če je država že v celoti prevzela funkcijo lastnika teh podjetij, kar se kaže tudi z njeno pristojnostjo za imenovanje večine članov upravnega odbora kot novega organa upravljanja, je pravi nesmisel govoriti o tem, da bo delavsko soupravljanje smiselno in možno šele takrat, ko se bodo ta podjetja olastninila in uskladila svojo organiziranost z zakonom o gospodarskih družbah.
Dva člana upravnega odbora, kiju skladno s citirano uredbo imenuje izmed delavcev dosedanji organ upravljanja (delavski svet), sistemsko nikakor ne moreta nadomestiti vsega, kar v zvezi s pravico do sodelovanja delavcev pri upravljanju omogoča ZSDU. Dejstvo je, da sedanji upravni odbori niso več delavski organi, ampak so organi lastnika (države). Zato imajo delavci vso pravico izvoliti svet delavcev, preko katerega lahko sodelujejo pri upravljanju podjetja na način, ki ga določa ZSDU. Dva predstavnika delavcev v upravnem odboru pa je mogoče tretirati le kot participacijsko pravico, ki je v specifični upravljalski strukturi javnihelektrogospodarskih podjetij nekako analogna predstavnikom delavcev v nadzornem svetu delniške družbe.
II. Soupravljanje v bankah
Vprašanje:
Delavci banke bi želeli realizirati pravico do sodelovanja pri upravljanju banke skladno z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ali zanje veljajo glede na specifično organiziranost bank v tem pogledu kake posebnosti ?
Odgovor:
Banke in zavarovalnice so sicer res nekoliko specifične organizacije, vendar pa ZSDU tudi zanje predvideva v načelu enak obseg ter enake oblike in načine uresničevanja pravice do soupravljanja, kot to velja za druge gospodarske družbe, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Tudi
banke in zavarovalnice se skladno s posebnimi predpisi organizirajo kot delniške družbe, pri čemer ti predpisi glede sistema delavske participacije zanje določajo le eno posebnost, in sicer: zaposleni v bankah in hranilnicah ne morejo biti člani upravnega in nadzornega odbora banke in hranilnice.
To pomeni, da so možnosti delavcev v teh organizacijah za uresničevanje soupravljalskih pravic vendarle nekoliko okrnjene, saj objektivno ne morejo uveljaviti dveh pomembnih participaciskih oblik, to sta delavski direktor kot predstavnik delavcev v upravi in predstavništvo delavcev v nadzornem svetu družbe.
Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni

zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
.....
■
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
Podatki o avtoijih:
Mato Gostiša, diplomirani pravnik in magister organizacijskih ved, s. p.. Studijski center za industrijsko demokracijo "Studio participatis” (izobraževanje, svetovanje, založništvo);.Zvonka Sarman, doktorica ekonomije, direktorica IROS- Inštituta za razvijanje organizacijskih sistemov iz Ljubljane; Zvone Vodovnik, magister pravnih znanosti, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani;	______________________________________
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmetjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, LjubljanaT
EE
21. marca 1996
Primer Budja v
v v
VIŠJE SODISCE RAZVELJAVILO SODBO MILOJKE GUTMAN
Nekaj gnilega je v deželi Slovenski, ugotavljamo s Hamletovimi besedami, ko spremljamo poplavo sodnih obravnav proti slovenskim novinarjem. Stvar postane tembolj očitna, ko človek ugotovi, da se ovadbe proti direktorskim kriminalcem nikakor ne morejo preleviti v tožbe, da delavci čakajo brez sredstev za preživljanje na izid delovnih sporov tri do pet let, tožbe proti novinarjem pa se obravnavajo brez kakšnih posebnih zapletov. Celo nasprotno, sodišča na tem področju delujejo prav vzorno. Kot da bi kaka višja sila tožilstvu in sodniji narekovala, da mora ta biti ažurna, ko gre za tiste, ki z javno besedo odkrivajo nečednosti, zelo taktna, da ne rečem v rokavicah, pa do tistih, ki povzročajo kriminal. Ali ni tudi v takšni praksi prepoznati zobe divjega liberalizma, ki vlada tej deželi?
Bojan Budja, zdaj novinar Večera, je leta 1993 v Dolenjskem listu objavil »nedolžno« poročilce, v bistvu novinarski prepis policijskega poročila, ki mu nikakor ni moč očitati nespoštovanja novinarskih norm. Novinar se je strogo držal temeljnega pravnega načela, da ovadeni ni kriv, dokler mu krivde ne dokažejo na sodišču. Tako je uporabil le začetnici osumljenčevega imena in priimka, nikjer ni trdil, daje osumljenec kriv, hkrati pa skozi ves članek dosledno uporabljal le pogojnik. Kljub temu seje prizadeti osumljenec, zoper katerega so kriminalisti spisali ovadbo zaradi suma dejanja gospodarskega kriminala, v članku prepoznal in proti novinarju vložil zasebno tožbo. Sporna in predmet tožbe sta bila tale Adva stavka: »Tako naj bi S. M. med drugim lanskega oktobra s prodajo desetih kubičnih metrov letev poravnal
dolg lastnega podjetja. Eno z drugim: S. M. naj bi s prodajo smrekovih letev prišel do protipravne premoženjske koristi v znesku 335.500 tolarjev.«
Kasnejši razvoj dogodkov je javnosti bolj znan. Na podlagi teh dveh stavkov je sodnici Milojki Gutman (žena generala Albina Gutmana) uspelo obtoženemu novinarju dokazati namen zaničevanja nekega M. S. in ga zaradi tega obsoditi na mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Budja je bil torej obsojen zaradi članka v črni kroniki, ki smo jih poprej lahko na desetine prebirali v našem časopisju, pa se zaradi tega nikomur od piscev ni zgodilo, da bi romal na sodišče, kaj šele, da bi bil tam tudi obsojen.
Primer Budja je največ zaradi stanovske solidarnosti in svoje profesionalne »čistosti« dvignil nemalo prahu. Tembolj, ker je novinarja obsodila sodnica, žena
generala Gutmana, o katerem je pisec nekaj mesecev prej »grdo« pisal v reviji 7D. Ugledni slovenski odvetnik Drago Demšar, specialist za tiskovne tožbe, je bil tedaj nedvoumen: Budja v tem primeru ne bi smel biti obsojen! Vsakdo pri zdravi pameti seje ob tem moral vprašati, zakaj je potem bil obsojen. Del odgovora nam ponuja nadaljevanje te zgodbe, v kateri ima posebno mesto sklep, ki gaje te dni dalo od sebe Višje sodišče v Ljubljani. Čeprav nam je po drugi strani jasno, da prave resnice najbrž ne bomo nikoli zvedeli. Višje sodišče, kot je samo zapisalo, je po uradni dolžnosti razveljavilo sodbo Milojke Gutman ter zadevo vrnilo novomeškim sodnikom v novo sojenje. Zelo pomenljiva, če pa to ne, pa vsaj zelo zanimiva je zahteva višjega sodišča, da mora novo sojenje Budji potekati pred popolnoma spremenjenim senatom.
Vrnimo se na začetek obrazložitve sklepa novomeškega sodišča, kjer posebej pritegne naslednja navedba: »... Vendar pa v razlogih sodbe sodišče prve stopnje zaključuje, da obdolžencu ni uspelo dokazati, daje imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je v članku napisal ter da bi moral obdolženec kot novinar dobljene informacije preveriti.« Tak zaključek sodišča (ki v razlogih sodbe tudi ne pojasnjuje, kje in kako bi moral obdolženec in-
formacijo preveriti) paje nelogičen in v nasprotju z ugotovitvijo, da je obdolženec informacijo dobil na UNZ - torej od državnega organa, ki mora zagotavljati javnost svojega dela z dajanjem informacij o svojem delu po zakonu o javnem obveščanju.« Novomeško sodišče paje po mnenju višjega sodišča tudi mimo spregledalo dejstvo, da »je še pred objavo članka dne 8.4.1993 UNZ Novo mesto zoper sedanjega zasebnega tožilca vložila kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, na podlagi katere je javni tožilec zahteval preiskavo zoper sedanjega zasebnega’ tožilca v smeri kaznivega dejanja zlorabe zaupanja...«
Bržda k tistemu, kar smo povedali na začetku članka, ni več kaj dosti dodati. Razen ugotovitve, da če ni posredi divji liberalizem, lahko v sodstvu govorimo samo še o popolni zmedenosti, neprofesionalnosti (vsaka čast svetlim izjemam med sodniki), korup-tivnosti in povezanosti s kriminalom, o čemer je brez dlake na jeziku spregovoril mariborski župan dr. Alojz Križman. Konec koncev se velja popolnoma utemeljeno vprašati: je možno, daje sodstvo kot tretja veja oblasti čez noč neodvisno, ko je bilo poprej 45 let bolj ali manj sluga edini dovoljeni stranki in njeni oblasti. Navada je pač železna srajca, pravijo.
Ivo Kuljaj
Za razliko od mnogih slovenskih podjetij, v katerih so delavci nebodijihtreba oziroma zgolj tranzicijski balast, v novomeški Krki delavca, njegovo delo in znanje, še vedno postavljajo na prvo mesto. Z ramo ob rami z vsemi drugimi ekonomskimi kategorijami, od katerih je odvisna uspešnost podjetja.
Takšen odnos se - še zlasti po zaslugi generalnega direktoija Krke Miloša Kovačiča - kaže na vsakem koraku, najsi gre za nagrajevanje, izobraževanje ali za hvaležnost upokojenim delavcem, ki so večji del svojih ustvarjalnih moči pustili v podjetju.
Mag. Miloš Kovačič se je zahvalil Veni Rifelj, eni od lanskih Krkinih upokojencev.
V KRKI DELAVCI NEKAJ VELJAJO
Kako se konkretno kaže ta odnos do upokojencev, si lahko preberemo v Utripu, glasilu Krke, v prispevku izpod peresa Jožeta Perka. Takole piše: »Krkini upokojenci smo se na vsakoletnem srečanju zbrali 5. januarja. Kar
lepo število, kakih 800, nas je prišlo v športno dvorano na Otočcu.
Programje bil pester. V goste so prišli Kamniški koledniki, ki so pripravili nekaj zanimivih točk. Generalni direktor Krke g. Miloš
Kovačič nam je spregovoril o poslovanju Krke v preteklem letu in se še posebej zahvalil vsem tistim, ki so se upokojili v letu 1995.
Ob dobri jedači in pijači, ki so jo pripravili gostinci z Otočca, smo se ob zvokih ansambla Slaki v prijaz-
nem pogovom spominjali časov, ko smo bili še aktivni krkaši.
V imenu vseh Krkinih upokojencev se zahvaljujem kolektivu Krke za bone, ki smo jih prejeli ob koncu leta. Vsem krkašem želim veliko uspehov v letu 1996.«	/. K.
Rudarjev sonet
Desetletja teme si, črni rudar, v potu kapijic lastnih
izčrpan po tlaki se vračal domov, o mukah v rovih msi tozd nikdar.
'■ '	.	- č' ,	>. ' j.
Premnogo število nesreč, o
zlomov, žuljavih rok in bednih
t?v7dg bi na rudarje se spustil v lov,
na zasute spomin ni pozabljen nikdar.
ovvela po letih zopet bo vas.

a«*™*,
i:||


PLAČE UČITELJEV MORAJO BITI SPODOBNE
Te dni je Sindikalna konferenca visokega šolstva Slovenije, ki pod predsedstvom asistentke mariborske univerze mag. Andreje Goršek deluje v okviru naj večjega slovenskega šolskega sindikata SV1Z (sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti v Ljubljani), pripravila delovni posvet o predlogu priporočil o položaju zaposlenih v visokem šolstvu. Priporočila pripravljata Unesco in Mednarodna organizacija dela (ILO) na pobudo Izobraževalne Internacionale (Edu-cation International), katere ustanovni član je tudi S VIZ. Priporočila pomenijo nadgradnjo Unescovih in ILO-vih dokumentov o položaju učiteljev (iz leta 1966) in o položaju znanstvenikov-raziskovalcev (1974), ki pa so v Sloveniji še premalo poznani in v znatni meri tudi neuresničeni.
Na delovnem posvetu so tako sindikalisti kot predstavniki pristojnih ministrstev (za šolstvo in šport ter za delo, družino in socialne zadeve) podprli vsebino
pripravljanih priporočil. Ta utrjujejo akademsko svobodo in unvierzitetno avtonomijo, toda univerzitetni samoupravi nalagajo tudi vrsto obveznosti do zaposlenih v visokem šolstvu in do študentov. Zlasti pa priporočila od državnih oblasti pričakujejo, da proračunskih sredstev za visoke šole ne bodo obravnavale kot (nebodigatreba) izdatke, ampak kot »javno investicijo, katere učinki se povrnejo večinoma šele na dolgi rok«. Na podlagi prakse razvitih demokratičnih držav predloženi mednarodni dokument vztraja pri načelu, daje plače univerzitetnih delavcev treba določati po načelih dogovarjanja in socialnega partnerstva. Plače visokošolskih učiteljev morajo biti skladne z njihovim pomenom za družbo in primerljive s podobno odgovornimi poklici; slednjega v Sloveniji še nismo dosegli.
Janez Stergar
STAVKAUBOmO DO URESNIČITVE NAŠIH ZAHTEV
Pogajanja med stavkovnim odborom Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - Fidesom in pogajalsko skupino vlade niso bila uspešna. Vlada je ugotovila, da zahtevanega količnika (1,5) spričo podobnih zahtev drugih sindikatov zdravstva ni mogoče omejiti samo na zdravnike. Tolikšno povečanje plač v zdravstvu pa naj bi imelo negativni demonstracijski učinek, kar naj bi ogrozilo makroekonomsko politiko. Vlada je zato Fidesu predlagala, naj se status zdravnika dolgoročno uredi s posebnim zakonom o zdravnikih, s katerim naj bi praktično uresničili vse stavkovne zahteve (zobo)zdravnikov.
Fides je na neuspešna pogajanja in stališče vlade takoj reagiral s splošno stavko, ki seje začela danes. Glede tega nam je predsednik sindikata Fides dr. Konrad Kuštrin dejal: »Vse, na kar je bila vlada pripravljena pristati, so bile le njene obljube. Te so bile res lepe. Zdaj nam je ponovno skušali mazati oči s tistim posebnim zakonom, ki naj bi bil sprejet letos, veljati pa naj bi začel 1 .januarja leta 1997. S tem nas vlečejo za nos že dve leti. Zakon zadnjega tri I četrt leta leži v predalu ministra, ne da bi se z njim kaj premaknilo. Minister je tisti količnik že obljubil, kar smo vzeli kot znak dobre volje, saj je to le ena od naših stavkovnih zahtev, vendar vladanih'
tega ni podprla.	J
Zdaj so se stvari tako zaostrile, da ne moremo več popuščati, & ^ hočemo z našimi zahtevami uspeti. Rečem lahko le to, da bomo zdaj naše stavkovne zahteve povečali in da od njih ne bomo odstopili do njihove končne uresničitve.
Ali mislimo do takrat stavkati? Da, stavkali bomo, dokler ne bomo uresničili svojih ciljev. Pri tem bomo pazili, da bodo bolniki v nujnih primerih oskrbljeni.«	^
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom
»Sola, morala, cerkev«
V
tl
illfflg

*
mi
_
Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
J
I
r;

Groteskno lastninjenje novomeškega podjetja Pionir MKO d. d. (2.)
KAPE1AN (L d. PROTI KAPEIANU (L 0.0.
Direktor podjetij Pionir MKO d. d. in MKO d. o. o., Kočevarjeva 1, Novo mesto Milan Kapetan sije očitno vzel k Srcu naše pisanje o njegovem grotesknem »latninjenju« prve, se pravi družbene firme, ki je še vedno v stoodstotni lasti GIP Pionir p. o. Sklical je novinarsko konferenco, kot razlog pa navedel prav naše pisanje in poročanje novomeške televizije ^aš kanal. Na vabilo je med drugim tudi zapisal, da njega še ni nihče uradno obiskal. Hotel je pač povedati, da nismo zapisali njegove plati resnice. To bomo sicer storili zdaj, je pa res čudno, da ga po našem članku »Kapetan & Marija k sebi d- o. o.« ni še nihče uradno obiskal. Mislimo seveda na novomeško izpostavo ministrstva za notranje zadeve, agen-cijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje, družbenega pravobranilca ter številne druge institucije, ki naj bi Preprečevale lastninski kriminal.
Milan Kapetan si je novinarsko konferenco zamislil predvsem kot priložnost, da pove svojo plat zgodbe, ki naj bi pač prepričala Predstavnike javnosti. Kar zadeva nas, je dosegel ravno nasprotni nčinek. V bistvu je v celoti potrdil naše pisanje.
Gremo po vrsti. Direktorje najprej predstavil družbeno podjetje Pionir MKO d. d. in zasebno družbo MKO d. o. o., pri čemer Se mu je zdelo zelo pomembno Poudariti, da MKO d. o. o. ni by Pass firma, temveč »privatno Ppdjetje enakopravnih družbenikov«. Torej je človeku, ki ima kaj pod kapo, dejal, da novoustanovljena zasebna firma ni mehanizem, prek katerega bi se reševala družbena firma, temveč organizacija, ki ima ravno nasproten cilj -oropati in uničiti družbeno podjetje. Pri tem se Milan Kapetan Požvižga na upnike in 350 delavcev GIP Pionirja, ki lahko - na r'esti brez sleherne socialne zaščite —s svojimi teijatvami lajajo v luno. Pač, zraven morajo hočeš nočeš opazovati, kako jim posamezni direktorski tiči pred nosom kradejo, kar je njihovo. Tisti seveda, ki so še ostali in ki so z ramo °b rami z onimi, ki so že odšli, zahirali nekoč ugledno novomeško gradbeno podjetje. Bržda je prav v tem iskati tudi poglavitne razloge za to, da GIP Pionir ni šel v stečaj. Jasno, veliki upniki so tako ali drugače poplačani, banke so s svojimi terjatvami zavarovane kot kočevski medvedi, terjatve dela-vcev pa tako in tako niso pomem-bne. Vprašanje je samo eno: kaj dela območna organizacija ZS SS ?
Kapetanovi motivi
Milan Kapetan je razgrnil dva svoja razloga za ustanovitev »zasebne družbe enakopravnih družbenikov«. Prvega vidi v nujnosti »kontinuitete proizvodnje«, ^ogega pa v izhodu, če bi slučajno slo krovno podjetje v stečaj. Zasebno podjetje MKO d. o. o. naj bi bilo v tem primeru most, prek katerega bi se po njegovih besedah lahko prezaposlilo vsaj 60 do
odstotkov delavcev Pionirja MKO d. d. Kajpak sta oba zelo bjajava. Če bi namreč GIP Pio-bir šel v stečaj, bi moral za kon-tinuiteto proizvodnje poskrbeti stečajni upravitelj. Vprašanje je samo, ali bi bil v tem primeru Mi-)an Kapetan še direktor. Če bi bil Jaz stečajni upravitelj, bi ga takoj nekam sunil. Drugi razlog pa je tako in tako za lase privlečen, ker b' pač stečajni upravitelj moral kot dober gospodar poskrbeti za čim-^£čje iztržke preostalih upnikov,
' h Pomeni’ da bi se njihovi deleži po smiselnih kosih prodali ba dražbi. V tem primeru bi se ahko kot eden od možnih kupcev Uahko bi bil edini) pojavila tudi Kapetanova zasebna družba enakopravnih družbenikov in kupila premoženje Pionirja MKO d. d- Toda za kaj takšnega je seveda potrebno imeti denar ali do-
bre bančne garancije. Tega pa Milan Kapetan in njegova kompa-nija enakopravnih družbenikov seveda nimata. Da pa bi vendarle dosegel cilj (biti še naprej direktor in po možnosti tudi večinski lastnik), je Kapetanu pač šinila v glavo odrešila misel o ustanovi-
hruška. Seveda pa mora tako početje nekdo plačati. In plačujejo ga izključno upniki GIP Pionirja, ki je stoodstotni lastnik družbe Pionir MKO d. d. Tu seveda trčimo na vršilca dolžnosti direktorja krovnega podjetja GIP Pionir Franca Papeža, ki takšno Kapetanovo početje najbrž ne tolerira zastonj. Za kriminaliste bi bilo spet samo eno vprašanje: kje in na čigav račun so se pokrili Kapetanovi in Papeževi posvetni interesi?
Trda pogajanja
Vse drugo, kar je domala dve uri razlagal Milan Kapetan, so zgolj podrobnosti, ki potrjujejo povedano. Pri tem pa se človek ne more izogniti vtisu, da v družbi vlada popolno brezpravje, da o kakšni moralni normi niti ne izgubljamo besed. Tako ti Milan Kapetan mimo gleda v oči in raz-
Milan Kapetan: »Pogajanja obeh firm so pogosto zelo trda!«
ZAP. ŠT.	DATUM	RELACIJA	ČAS						PREVO- ŽENO km	STANJE ŠTEVCA
		OD	DO	ODHOD		PRIHOD			
				ura j min		ura | min			
1	2	3	4	3		6		7	8
J-/4	l-*! r	- z/zo.							11-
liu	-ir	AJH- o/c6 ci	'	- A	rr-i		1			/U’
h/h	"<7 T~	•— o/-O'	/						/r
Hh	-			KJH,		■1			SAr
o/h	-fr	/JV — c/LAko	a/						
f(<\	~ 1r	fOM - obu	V;						n
//u			a	ec-	V/v				
		- -oAfrA c	-/S	H		1			
io/{	1-jr	p H -	- r/nT -lj	— AJ,	■i	7			
Ufi	{-ir	f/ H — 0^0-	{fc#.						iz
/V'-	'{-ir	PH- o/aA-	/t			A			zrz
*/f7	H -7 r	-/url -	uA - P-A - A	'tl		■1			
th		- /u n -	{'č						{/j
(c/	U r	' ft/pf -							
f/	/M-r	/Jy\ -							
x>/		/i/ri- ek							
	7' Ir	///? _	/ J - a U>A	CfK-e	m	■1			
Vo(	{■/-ir	JUH - Cf/oA-c*	- pzebo -	AIA	1			-	ve
P>/	■ff-ir	JUH- O/oh'če	- C/-/Tč,-	/t/č	1	r/L			'zc-1
7 v	//-ir	JUH-	r - L/			£			m
*-f /1	\/ - K -y -	/t/M - £>&aA'c	Jt -	- A) N	7		■1			4<r-'
',i£>/>	d - yr /- sr	-/JTfT-oTc^Zrd. pj H —ožvut.	■A •t						£<s »2-7
a' f3,90' TS.S^O,,
tvi zasebnega podjetja MKO d. o. o. Če sledimo ekonomskemu ratiu tega podjetja, je njegova naloga predvsem v tem, da nekako pride do lastnega kapitala. To pa mu lahko uspe samo z izčrpavanjem (za takšno početje je sicer med ljudmi uveljavljen drug, bolj primeren izraz) družbenega podjetja. Pravzaprav se tako ubijeta dve muhi na en mah: čim bolj bogati Milanova družba »enakopravnih družbenikov«, tem bolj propada Milanovo družbeno podjetje. In bolj propade, bolje je, saj tako na koncu pade v Milanovo zasebno naročje kot zrela
laga, da MKO d. o. o. ne dobiva 30 odstotkov od Pionirja MKO d. d., temveč samo 5, da pa zaradi tega ni bil odtujen ali prodan niti kos premoženja družbene firme. Nasprotno, pogajanja med Kapetanom, direktorjem družbenega podjetja, in Kapetanom, direktorjem zasebne družbe, so pogosto zelo trda, kajti Kapetan se v resnici ne pogaja sam s seboj, temveč s svojim pooblaščencem. Novinarju se po pravilu ne sme zgoditi, da bi bil užaljen, ko posluša take bedarije, vendar so tudi tu neke meje. Že zaradi hlač, ki jih je strgal
prečja v masi. Potem se zapiči v objavljene potne stroške in brez kančka zadrege razlaga, da je narava njegovega dela pač takšna, da mora potovati sedeindvajsetkrat na mesec in daje 33.602 prevoženih službenih kilometrov v lanskem letu popolnoma normalnih. Seveda se mora človek ob tem nujno vprašati, ali je Kapetan direktor dveh podjetij ali šofer.
Podobne retorične sposobnosti gospoda Kapetana smo lahko občudovali, ko je razlagal spet napačen podatek v časopisu, da dobiček pobira Milanova zasebna firma, stroški pa gredo na njegovo družbeno. Kapetan je potrdil dejstvo, da je račun pri Mraku za gostijo z revozovci plačal Pionir
MKO d. d. Prav tako tudi, da je posel z Revozom dobil MKO d. o. o., vendar gre pri tem po njegovih besedah samo za finese prikazovanja. Ni pa res, da bi bilo zaradi tega oškodovano družbeno podjetje. Razumi, če moreš.
Kapetan je seveda še marsikaj razložil. Posebej se je razgovoril o bonitetah, ki dajih ima njegova zasebna firma in ki jih nima njegova družbena firma. Banke da nimajo zadržkov pri sprejemanju garancij, ki jih zastavi Milan Kapetan, direktor MKO d. o. o. Nočejo pa nič slišati o družbi Pionir MKO d. d. Ko ga vprašaš, kakšne neki so lahko bonitete njegove zasebne družbe, ko je na dlani, da nima nikakršnega premoženja razen pičlih milijon šesto tisoč tolarjev ustanovnega kapitala, se gospod Kapela« ne da zmesti. Mimo, kot da si prej govoril steni, goni svojo naprej.
Na koncu samo še groteskna ugotovitev. Doslej sem bil namreč prepričan, da so divji privatize-rji prevejani tiči, ki jim je težko stopiti na prste. Po srečanju z Milanom Kapetanom sem prisiljen spremeniti svoje razmišljanje. Ne gre niti za zvitost niti podobne druge sposobnosti, temveč zgolj za dobršno mero pohlepa, pokvarjenosti, arogantnosti in nesramnosti. Glede na popolni kolaps samoobrambnih mehanizmov slovenske družbe, so te lastnosti očitno temeljne podstati za vzpostavitev novega (kleroliberalistič-nega) vrednostnega sistema, v katerem bodo ravno takšni Kapetani največji gospodi. Kam bredeš, Slovenija?
Ivo Kuljaj
Novembra lani je Milan Kapetan potoval samo štiriindvajsetkrat. Vsakič seveda za Pionir MKO d. d., kar pomeni, da praktično ni mogel skleniti nobenega posla za MKO d. o. o. Toda posli za zasebno firmo so bili kljub temu sklenjeni... Še en banalen, a čist dokaz, da gredo stroški na rovaš njegove družbene, dobiček pa na račun zasebne firme.
v šolskih klopeh... In moram reči, da v direktorski pisarni še nisem naletel na tipa, ki bi tako cinično in brez skrupulov one-čaščal intelektualno raven oziroma novinarsko profesijo. Na primer: Kapetan pravi, daje bil v našem časopisu napačen podatek o tem, da bi se njemu plača zvišala, ker da ima on po sklepu ne vem katerega organa 90-odstotno plačo. Ko ga vprašaš, ali se mu je zvečala za 12 odstotkov, mirno pritrdi, potem pa spet poudatja, kako ima on samo 90 odstotno plačo. Tistih 12 odstotkov pa daje dobil več zaradi nekega večjega pov-
Beda delodajalcev

.. Izkazalo seje, da ima zunanji izvajalec prednost pred nami predvsem v tem, da glede svojega direktnega poslovnega odločanja oz. vodenja pralnice ni vpet v togi sistem izpolnjevanja sindikalnih zahtev ter da ima velik manevrski pro* štor glede nagrajevanja delovne učinkovitosti...«
Takole so pri čiščenju osnovne dejavnosti enega večjih slovenskih javnih delodajalcev podkrepili nameravano izločitev enega svojih »balastov«.
Sekretar republiškega odbora sindikata delavcev trgovine Sandi Bartol pa je takšno namero zelo na kratko pokomentiral: »Za tem se skriva vsa beda delodajalcev, ki hočejo na cenen način pahniti delavce v naročje novodobnih podjet-
		

«

Humoreska
Titov sindrom
- Pa so Čehi kupili papirnico v Vidmu! smo vrgli novico med člane stalnega ošančja v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte. Sprva je bilo vse tiho, potem pa se je suho oglasil tovarii neposredni proizvajalec raznih strok:
»Da, kupili so jo!«
-	Ja, in!? Ne boste tega nič komentirali?
»In zakaj bi moral to komentirati? Očitno imajo Čehi detutr in so kupili še en naš socialistični ponos.«
-	Ampak kupili so ga za desetkrat nižjo ceno, kot je bila videmska papirnica ocenjena..
»Zakaj pa smo jim jo potem prodali?«
-	To se sprašujem tudi jaz!
»No, potem se to sprašujeva že dva. Najbrž pa še kdo z nama. Če bi to vpraševalo še več Slovencev, bi lahko ustanovili stranko samoizpraševalcev...«
-	... mislite stranko vpraševalcev?
»Ne, ne. samoizpraševalcev. Prvič je besedica ‘samo’v Sloveniji dokaj v čislih še iz časov samoupravljanja, drugič pa bi v tej zvezi pomenila, da se lahko o tem ie sprašujemo, odgovora pa ne bomo dobili.«
-	In zakaj ne!?
»Ker je pač laka naša porevolucionarna praksa. Vpraševali smo se tudi, zakaj je bil prodan Elan pod ceno tujcem, spraševali smo se tudi, zakaj je bilo Tamu treba dati tujcem provizijo, zakaj smo kupili policijski čoln za
previsoko ceno itd. itd. In nobenega odgovora na ta vprašanja nismo dobili. Zalo torej Slovenci spadamo v rod samospraševalcev.«
-	Ja. ampak nekaj bi bilo le treba storiti!
»Se povsem strinjam. Ampak za zdaj nam ostane samo samospraševanje. Ali pa tiha molitev.«
-	No, če bi ustanovili stranko samospraševalcev, bi lahko prišli v parlament in bi potem tam lahko zavrh takšne prodaje...
»To bi bilo seveda možno, ampak do volitev je še toliko časa. da nam zdaj lahko naši ' uspešnozgodbeniki' razprodajo vse, kar je v Sloveniji še kaj vrednega, seveda pod ceno. Pa tudi, če bi prišli v parlament, bi imeli zvezane roke. Edino, kar bi lahko dosegli, je le zakon, ki bi preprečeval Titov sindrom«
-	Kaj pa je spet to ?
»Oh, ne vem, če se spomnite, da se je v Jugoslaviji vselej zgodilo kaj zoprnega. kadar je šel Tito na kakšno daljšo pot v tujino. Takrat je prišlo do podražitev, uvedli so razne bone in podobno, tudi kakšen predsednik vlade je padel, z avionom namreč, itd.«
-	Ja, ampak kaj ima to opraviti s prodajo videmske papirnice?
»Ko smo prejšnjo sredo prodali videmsko papirnico, sta bila tako predsednik republike kot tudi predsednik vlade v tujini. Kučan je Bolgarom razlagal svojo zgodbo o uspehu. Drnovšek pa Parižanom svojo. Doma pa so jima uspešno prodali Videm...«
-	In kakšen zakon bi bilo treba sprejeti v parlamentu?
»Zakon, ki bi prepovedal, da naši najvišji voditelji hkrati potujejo v tujino. Morda s tem ne bi povsem preprečili takšnih razprodaj slovenskega imetja, ampak vsaj nihče od naših najboljših sinov poslej ne bi nuigel reči, da so takšne razprodaje nastale brez njegove vednosti.«
Bogo Sajovic
\£	iioitosrcoi*
7\ l rib! j	Kaj kdo zmore
Rimsko-nemški cesar Maksimilijan I. (rojen 21. marca 1459), imenovan tudi »poslednji vitez«, je bil eden najbolj priljubljenih vladarjev svojega časa. Njegovo vladanje pa se je začelo zelo slabo. Habsburška posestava so stalno ogrožali sosedje, Finančna sredstva družine so bila izčrpana, knezi, katerih vladarje bil njegov oče, pa niso kazali volje, da bi rodbini kakorkoli pomagali. Maksimilijana je oče po hudih težavah uspel poročiti z Marija Burgundsko, dedinjo Burgundije, da bi tako vsaj malo finančno popravil položaj družine. Brugundija je bila namreč ena najbogatejših držav. Mladoporočenca sta si bila všeč, težave pa so bile drugod. Velik del Burgundije je zasedla Francija, nekatera burugun-ska mesta so se upirala, denaija pa kar ni in ni bilo zadosti. Za nameček so Ogri pod Matijo Korvinom odvzeli Habsburžanom avstrijske posesti in izgnali starega cesarja Friderika. Pa tudi zakonska sreča ni dolgo trajala, saj je Marija kmalu umrla in še preostala Burgundija seje začela upirati. Maksimiljan je z največjo težavo ohranil del nekoč velike vojvodine. Ob vseh težavah je oče Friderik sklenil že za svojega življenja zagotoviti Maksimilijanu vsaj cesarsko krono, in dal gaje razglasiti za nemškega kralja. Počasi so se začele stvari obračati na bolje. Leta 1490 so izgnali Ogre iz Avstrije in po Korvinovi smrti je bil Maksimilijan priznan za prihodnjega kralja Češke in Ogrske (seveda ne brez nasprotovanj nasprotnikov). Tri leta kasneje je odbil turške napade, začel pa je tudi sanjati o križarski vojni, ki jo bo nekoč vodil proti Turkom. Istega leta je bil po
očetovi smrti izbran za cesarja, nato pa se je obrnil proti Italiji. Tam je vojna med Habsburžani in francoskimi četami trajala vse do leta 1516. Maksimilja-nova največja težava je bilo stalno pomanjkanje denarja. Za drugo ženo si je zaradi tega izbral Bianco Sforzo, hčer milanskega vojvode. Računal je na bogato doto in s tem povzročil precejšnje zgražanje. Nevestin oče je bil povzpetnik, ki seje s finančnimi mahinacijami povzpel na položaj, torej ni bil modro-krven. V Italiji Maksimilijan ni imel posebnih uspehov, saj je moral Milano in Verono prepustiti Franciji oziroma Benetkam, za nameček pa je moral še priznati neodvisnost Švice, bil pa je uspešen na drugih področjih, saj je za svoje vnuke (imel je le enega sina, ki je še mlad umrl) z dinastičnimi porokami pridobil Španijo, Češko in Ogrsko, z dinastičnimi nasledstvi pa je rodbini pridobil posesti goriški grofov in Tirolsko.
Med ljudstvom je bil priljubljen, saj je bil dobrodušen vladar, vedno pripravljen na smeh, flirtanje in zabave. Bil je eden najboljših turnirskih borilcev svojega časa, navdušen lovec in poznavalec že izumirujočih srednjeveških običajev. Bil je tudi vsestransko umetniško nadarjen in podpornik znanosti in umetnosti, zanimal se je za astrologijo, stavbarstvo, literaturo. Tudi sam se je poizkusil v pisanju (ohranjenih je preko dvajset osnutkov njegovih del), zanimal seje za medicino, filozofijo, nove iznajdbe. Kljub temu je bila njegova prva skrb razvoj rodbine in krščanstva. Zasnoval je bojni načrt, po katerem naj bi združena evoropska vojska, ki bi jo sam vodil v treh letih premagala Turke. Smrt leta 1519 mu preprečila bojni pohod, na prestolu pa gaje nasledil vnuk Karel V.
Maksimilijan je zelo cenil in podpiral Diirerja. Nekoč je Diirer slikal na visoko steno in Maksimilijan je prosil nekega plemiča, naj umetniku pridrži lestev, da ne bi padel. Plemič je užaljeno zavrnil cesarja, da je to pod njegovo plemiško častjo. Maksimilijan pa je odbrusil: »Vsak dan lahko naredim iz kmeta plemiča, ne morem pa iz plemiča narediti umetnika, kot je Diirer.« In povzdignil je Diirerjav plemiški stan.	j-)en^
STOM K-HUSnEUKNT
Arton
BORUT
IMC
TAHTAtOVA HČI
LJUDSKI IZRAZ ZA ZAKOVICO
DflAVSKA
ENOTNOST
VSESALNIK
IZPRAŠEVALEC
PRI
ANKETI
NAJVlSJI VRH V
KARAVANKAH
INDIJSKI KRALJ
CIGARETNI
OGOREK
ZAČETEK
SKLADBE
SADNO DREVO
DUŠKO
IVANOVIČ
KOZMIČNA
potenca Sive
OKROGLA
CVETNA
GREDICA
GRŠKO-
RIMSKI
VEK
TEHNECIJ
OTOK OB
Škotski obau
NEKDANJI
HRVAŠKI
KOŠARKAR
PRITOK
Črne reke v
MAKEDONIJI
Škotska
PLEMIŠKA
RODBINA
2GALEC
APNA
MATEMATIČNI
IZRAZ
VRSTA FRANCOSKIH PREPROG
RIMSKA SEST
PEVKA PRODNIK
RUSKI
REŽISER
(ALEKSANDER)
HRVAŠKI
NOGOMETAŠ
(ROBERT)
AVSTRIJ. PESNIK (RAINER M.)
STAR SLOVAN
MESTO V ROMUNIJI
MESTO V SEVERNI ITAUJI
GLAVNO MESTO NEPALA
SLOVENSKI
IGRALEC
(STANE)
UMETNOST
(LATINSKO)
OTOK OB SUMATRI
BIBLU. MESTO PREGREHE
S0LKR0M0VE
KISLINE
IZUMITELJ
Šivalnega
stroja
STARO-
ŽIDOVSKI
KRALJ
AKTERKA
MESTO V NORMANDIJI. FRANCIJA
LETOVIŠČE NA CRESU
REKA NA SEVERU NEMČIJE
NIKOLA
-TESLA
LUKA V ALŽIRIJI
JUŽNOAMERIŠKA UJEDA
OSTANEK
NOČNA PTICA
PEVKA
NOVAKOVIČ
MILANO
SPORA
NEMŠKI
ZGODOVINAR
PRITOK VARDARJA NA KOSOVU
EGIPTOVSKI BOG SONCA
NASPROTJE
RESNICE
ZGODOVINSKI
KRAJ
VSVKI
TALUANSO PESNIK (OSVALDO)
ŽELATINA
RUDI ZAVRL
VLADIMIR
MAČEK
FRANCIJA


m
x ? OPIS BOJNEGA ŠPANIJA POHODA
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
SLOVENSKI
MATEMATIK
(JURU)
KITAJSKA
UTEŽNA
MERA
VEUK TJULENJ ARKTIČNIH MORIJ
Nagradna križanka št. 14
Rešeno križanko nam pošljite do 2. aprila 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 14. Nagrade za rešeno križanko so (1.) - ura Etic Quar-tz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT in (5.) pleteni pulover
Rešitev nagradne križanke št. 11-12
AGAMEMNON, UN, NARAVOSLOVJE, KRTINA, IMENO, ADI, URAN, SAN, RES, HERKUL, MARTA, ŠARADA, ZRNO, PAL! AN IS, STROK, BANKINA,
JEK, PAIR, TAMARA, GAETA, ANTENA, ARENDAL, AR, STO, OKAR, DAUDET, SIR, SATIRI, RIMESA, KENAN, ELITA, RANAR, IMENIK, ILION, NOLI, ALEKS, SAVNA, IRKA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 11-12
1.	Tina Kadiš, Prežihova 4, 2370 Dravograd,
2.	Teja Smole, Jakčeva 39, 1000 Ljubljana,
3.	Klemen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče
4.	Marjan Ravnikar, Jamova 60, 1111 Ljubljana,
5.	Dušan Bric, Trg na Stavbah 2, 1270 Litija
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil
S A l O M O N O Vi
UGANKAR!
Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, prva dva dni, ko mu je neznano kam poniknil sanator mariborskega Tama Janez Lah, ni rekel ne bev ne mev. Več kot zgovoren dokaz, da vlada na čelu s predsednikom ne obvladuje več razmer v gospodarstvu in da si Drnovšek še nikjer ni toliko opekel prstov kot v Tamu. Še celo več, Lahov alibi, češ da zapušča domovino, ker meni, da doma ni več varen, posredno govori tudi o tem, da Drnovškova vlada ne obvladuje več niti varnostnih razmer, kar tudi sicer vemo že kar nekaj časa. Njegova (div-je)liberalistična pragmatičnost, na kateri naj bi temeljilo volilno geslo o zgodbi o uspehu, tako pospešeno drvi v zgodbo o kaosu. Kolikor ga poznamo, bo to priznal šele, ko bo zaradi prežečih nevarnosti tudi sam prisiljen zapustiti domovino. Njegova ljubezen do mastifa Artuija se nam tako kaže v vse bolj pragmatični luči.
na Javorovci nad Šentjernejei’1; daroval mašo v spomin padli1" borcem 4. bataljona legendam" Cankarjeve brigade. Med drugi1" je dejal, da nam tragedija na Gorjan' cih pred 5 leti govori tisto, kar nanj je v svojem testamentu zapusl Slomšek. Njegova temelj^ misel pa je bila, da mora bi" zvestoba slovenskemu & rodu in ljubezen ^ materinega jezik* osnovna vredno-ta, saj je samo n* tem mogoče gr"-diti in zidati stavb0 narodove kulture, človeške kultu-re nasploh, tudi vere. Grmičje tak" vnovič prepričljivo demonstrir"1 razloge, zakaj je še vedno sam0 naslovni škof. Glede na neke dn1-ge prevladujoče vrednote v rimsko; katoliški cerkvi na Slovenskem, k se kažejo v zvestobi Vatikanu td sli po duhovni in posvetni oblasti' bo to tudi očitno ostal. Njego'* veličina je v tem, da ga to očim0 sploh ne moti.


Kopšetovo
priznanje
Grmičeva
zvestoba
Dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof, je na spominski slovesnosti
Jožef Kopše, samostojni posl"-nec, je v parlamentarni polemiki 0 novonastajajočem bosanskem ozi-roma bošnjaškem jeziku dejal' »Kljub moji ostri kritiki bivšeg* sistema in teh gospodov nasled-nikov, ki sedijo na levi strani pa"-lamenta, jim pa moram dati priz; nanje: mnogi od njih so v zvez"1 skupščini govorili slovensko.« Pm zabil je dodati: za razliko od mnogilj med nami, ki govorimo kretensko-
0
REME
Piše: Andrej Velkavrh
Ruska zima seje končno le poslovila. Čim se je oblačnost razredčila, je marčevsko sonce lahko pokazalo svojo moč. Bog ne daj, da bi s pomladjo dobili spet kakšen Demos. Zato se ne navdušujte preveč nad toplimi dnevi. Bodite previdni in raje potrpite v liberalni »vročini«, kajti ozračje se lahko zelo hitro ohladi. Bojte se anticiklona.
----------------------------------
NAGRADNI SKLAD \
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni J sklad prispevala:	;
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje | za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmo- |: va 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; ji Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061/ J 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; . kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio- | video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend | in drugo.
Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, j Pot na Hreše 25.
POZOK!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.