Književne novosti. 119 „Slovenska Šolska Matica" razpošilja za leto 1906. sledeče publikacije: I. Pedagoški Letopis. VI. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Josip Tominšek. 2. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. 6. snopič (konec). Sestavil dr. Matevž Potočnik. Uredil dr. Fr. Ilešič. 3. Nazorni nauk. Prvi del, 2. snopič (konec I. dela). Uredila H. Schreiner in dr. Fr. Ilešič. 4. Didaktika (Obče in posebno ukoslovje.) I. del. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Spisal dr. J. Bezjak. 1. snopič. 5. Didaktika. II. del. Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. Spisal N. D r u z o v i č. Uredil dr. Fr. Ilešič. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1907. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 h V Ljubljani. Tisk „Narodne tiskarne" 1906. Koledar nadomešča obenem nekdanji „Vestnik". Vsebina mu je raznovrstna in bogata. Najbolj bode zanimal nadzornika Levca člančič o besedi „divnjek" v znani Prešernovi romanci „Judovsko dekle". Zanimiva je tudi Miroslava Vilharja pesem o Ljubljani, ki je pač še malokomu znana. Jako poučen za nas je članek „Češka narodna obrambna društva". Naj bi se Slovenci od Čehov učili! — Glede na namen, v katerega se prodaja koledar, pač ne bo treba še izpodbujati našega občinstva, da seže po njern. Nahajati bi se moral v vsaki slovenski hiši. Morda bi ne bilo napačno, če bi se mu dala v prihodnje taka oblika in taka vsebina, da bi ugajal tudi kmetskemu ljudstvu! — „Matica Hrvatska" je izdala za 1. 1906. sledeče knjige: 1. Dr. Albert Bagala: Povjest filozofije. — 2. Vjenceslav Novak: Tito Dorčič. Pripovjest. — 3. M. Gorkij: Izbrane pripoviesti. Uvod napisao Martin Lovrenčevič. — 4. Dr. F. D. Marušič: Liječnikovi zapise i. — 5. Ilija Ujevič: Dokonice. Slike i priče iz dalmatinskoga zagorja. — 6. Hrvatska poviest. Prvi dio: Od najstarijih vremena do g. 1526. Napisao Ferdo Sišič.— 7. Najnovije doba hrvatske povjesti. Napisao dr. Rudolf Horvat. — 8. Pod absolutizmom. Historija šestoga decenija hrvatske književnosti. (1850. do 1860). Napisao dr. Nikola Andrič. — 9. Cvieče slovenskoga pjes-ničtva. Sabrao dr. Fran Ilešič. — 10. Hrvatsko Kolo. Naučno4cnjiževni zbornik. Knjiga II. — 11. Glas »Matice Hrvatske." I. 1906. - 12. „Kolo hrvatskih umjetnika." I. 1906. — O teh kjigah izpregovorimo še. Strossmayer, koledar 1907. Godina prva. Zagreb, komisija knjigarne Trpinac, cena 2 K. Str. 328 + XCI v 4°. Prav obsežna knjiga, naš najzanimivejši letošnji koledar. Ko je pred dvema letoma umrl Strossmaver, so sklenili Hrvati velikemu vladiki v Zagrebu postaviti spomenik, ki bi bil vreden veličine njegovega imena. Osnovali so v to svrho med drugimi tudi poseben ženski odbor („Odbor zagrebačkih gospodja za Strossmaverov spomenik) ter začeli izdajati koledar, katerega čisti dobiček naj služi omenjeni svrhi. Uredil in z uvodom opremil ga je letos Milan Grlovič. Poleg običajnega koledarskega dela, ki ima pri vsakem mesecu zgodovinske dneve hrv. zgodovine, in poleg letnega odborovega izvestja, ki nam kaže, da je do konca avgusta 1906 bilo nabranih nekako 50.000 K, je dobro došel obširni „pregled prosvetnih zavodov in društev" na Hrvatskem; tu najdeš podatke o stanju „Jugosav. akademije") 120 Književne novosti. „Matice Hrv.", o književnosti, umetnosti, o učiteljskih društvih, o zdravniški organizaciji, o naravoslovnem, arheološkem društvu, o šolstvu, knjižnicah itd. itd. Posebno bode poročevalcem in časnikarjem ustrezal imenik vseh živečih hrv. književnikov in umetnikov v abecednem redu s kratkimi životopisnimi in literarnimi podatki. V be-letrističnem delu je poleg pesmi na pr. VI. Nazora in Strahimira Kranjčeviča in poleg črtic na pr. Janka Leskovarja itd. tudi kompozicija za klavir „Majka božja bistrička" od Riste Savina. Večji del vsebine pa je posvečen Strossmaverju samemu; seveda so to-le komadiči, utrinki in poedini spomini, le prispevki in začetki priprave za popoln životopis („Knjiga života biskupova izpisana je i dovršena božjom rukom," pravi urednik v uvodu). Sem spadajo „Strossmayerovi dani", to je, kronološki podatki iz življenja biskupovega, potem pesmi žalostinke Trnskega, Markoviča, Arnolda, Be-goviča itd., „spomen-listovi", to je, kratke aforistične oznake pokojnika in spomini nanj (na pr. od dr. Stj. Miletiča, Arnolda, Milčetiča, dr. Stj. Ortnerja itd.); obširnejša poročila iz življenja in o značaju biskupa Strossmaverja, na pr. o njegovem geslu „Sve za vjeru i domovinu," Strossmaver in nagodba (od dr. Vrbaniča), Strossmaver, voditelj hrv. naroda (od dr. Zaharja in Francoza Ch. Loiseauja), kot Jugoslovanski" in »kulturni" odgojitelj naše mladeži (od Gjalskega), Štr. in evolucija (od Brusine)-a o njegovem značaju vobče piše Krsnjavi. Važnost gre razpravam o mestu, kjer naj bi stal bodoči spomenik; profesor filozofije estetičar dr. Fr. Markovič dvoji, jeli ima Zagreb sploh prikladno mesto za spomenik takemu možu, a se končno odloči vendar le za Zrinjski trg pri akademijski palači, češ, da je to relativno najprimernejši kraj. Dr. Stj. pl. Miletiču preostaje nazadnje tudi le ta trg; Miletič izvaja, da ni misliti niti na priprave za spomenik, dokler ne bode nabranih vsaj 100.000 K, ipak bi za kaki dve leti mogoče bilo pozvati »hrvatske in ostale umetnike na slovanskem jugu," da predlože svoje projekte (Miletič je za sedeči položaj z alegorijami vseh štirih jugoslovanskih gran — »Prešernov spomenik v Ljubljani bi v marsičem lepše deloval, da je prestavljen kje v zelenilu Tivolija nego li v oni prozaični, ozki okolici na obali Ljubljanice.") Ker se tudi profesor zgodovine umetnosti Krsnjavi izreka za mesto pred akademijo, stopa ta-le kraj odločno v ospredje. Za ilustracijo teh razprav služijo tri slike kot študije za spomenik (od Valdeca in Frangeša); v knjigi pa je razen tega še veliko število drugih slik, večinoma Strossmaverja samega v raznih dobah njegovega življenja. — Slovenci smo dosle darovali za Strossmaverjev spomenik 17 K! Dr. Fr. Ilešič. Načrt života i djela biskupa J. J. Strossmavera i izabrani njegovi spisi: govori, rasprave i okružnice. Napisao i sabrao Tade Smičiklas. Izdala Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti. U Zagrebu (Dionička tiskara) 1906. 443 str. — Iz pregovorila je Akademija v tem obsežnem delu o svojem ustanovitelju in prvem pokrovitelju. Pa to je le prva beseda, končna se še ne bode tako hitro rekla. Sto-šestindvajset strani obsega samo načrt životopisa, sestavljen (posredno) po arhivu djakovskem in po arhivu akademije same, to je, po korespondenciji, ki ji jo je daroval pokojni vladika; vendar so uporabljena le pisma, ki jih je pisal Strossmaver, ne pa tudi ona, ki so bila njemu pisana; zakaj pokojnik je odredil, naj se ta-le zadnja pisma ne dado v svet pred 1. 1915. Zaman se je trudil Smičiklas, da bi dobil katerega izmed škofovih vatikanskih govorov — ki so dali Strossmaverju svetovni glas — po stenografskih zapisnikih; šele za kakih 10 let izidejo ti govori. A Strossmaverjev tajnik na vatikanskem koncilu, Nikola Voršak, kanonik pri Sv. Jeronimu v Rimu, je zabeležil njegove govore „očividno" po načrtih Strossmaverja samega; na tak ačin se je izdajatelju posrečilo, dobiti vsaj eden Strossmaverjev vatikanski govor,