POSLEDICE POTRESOV LETA 1976 V SR SLOVENIJ I (S 3 D I A G R A M I , 30 S L I K A M I I N 1 K A R T O V B E S E D I L U T E R 1 D I A G R A M O M I N 3 K A R T A M I V P R I L O G I ) T H E CONSEQUENCES OF T H E E A R T H Q U A K E S W H I C H OCCURED I N 1976 I N SR OF S L O V E N I A ( W I T H 3 D I A G R A M S , 30 F I G U R E S A N D 1 M A P I N T E X T A N D 1 D I A G R A M A N D 3 M A P S I N A N N E X ) M I L A N O R O Ž E N A D A M I Č Delo posvečam preminulemu očetu dr. Milanu Orožnu (1914—1978), soorganizatorju pomoči v Posočju in številnim delovnim ljudem sirom Slove- nije, ki so pomagali pri obnovi prizadetih krajev Milan Orožen Adamič SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1978 UDK 550.346 (497.12-16) : 911.2 911.3 (497.12-16) : 312 Izvleček Posledice potresov leta 1976 v SR Slovenij i V epicentru v Fur lan i j i (Ital i ja) je bi la največja jakost potresov med IX . in X. stopnjo po MCS. V Slovenij i so b i l i uč ink i potresov nad V I I I . stopnjo v Bre- ginjskem kotu, ter so se postopoma zniževali prot i V in JV, poškodovanih je bi lo pr i - bližno 12 000 najrazl ičnejših stavb. V najbol j prizadetih občinah Tolmin, Nova Go- rica in Id r i ja je bi lo zaradi posledic teh potresov ob varna bivališča kar 8332 pre- bivalcev. Študija pr ikazuje regionalno analizo posledic te naravne katastrofe. UDC 550.346 (497.12-16) : 911.2 911.3 (497.12-16) : 312 Abstract The Consequences of the Earthquakes which Occurred in 1976 in SR of Slovenia Wh i th the epicentre in Fr iu l i (Italy) the earthquake reached an intensity between the I X and X degree according to MCS. In Slovenia the effects of the earthquake reached beyond the V I I I degree in Breginjski kot, and then gradually went down to the V and I V degree — entai l ing as a consequence damages on ap- proximately 12,000 buildings of a l l di f ferent kinds. In the communes most heavily aff l icted — Tolmin, Nova Gorica, and Id r i ja — 8332 inhabitants were as a con- sequence deprived of safe dwel l ing places. The study makes a regional geographic analysis of this natural catastrophy. Naslov — Address: M i lan Orožen Adamič, asistent Geografski inšt i tut Antona Mel ika Slovenska akademija znanosti i n umetnosti Novi t rg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija UVOD Med dolgoročne in stalne naloge Geografskega inštituta Antona Melika pr i SAZU uvrščamo proučevanje večjih naravnih katastrof. V okviru te usmeritve so b i l i proučevani plazovi ( G a m s 1955), žled ( Š i f r e r 1977), in v teku je obsežna, ter dolgoročno zastavljena naloga proučevanja poplavnih področij na Slovenskem. Zato smo se takoj, že na osnovi prv ih poročil o ob- sežni škodi, k i jo je povzročil potres 6. maja 1976, odločili za podrobnejše pro- učevanje pojava. Pri tem smo se omeji l i v glavnem na slovenske kraje v mejah SR Slovenije, deloma pa smo se dotaknil i tudi Beneške Slovenije in Rezije onstran državne meje. V naši študij i smo predvsem želeli analizirati glavne učinke katastrofe, pr i čemer nas je posebej zanimala stopnja, razprostranjenost in ovrednotenje škode. Razmeroma številna l i teratura o potresih le v manjši meri obravnava geografske učinke in posledice naravne katastrofe. Na pomembnost in tudi praktično vrednost takih raziskav je opozoril M i t c h e l l (1976), k i je pro- učeval posledice potresa v Gedizu (Turčija). Med slovenskimi geografi je S o r e (1977) proučil posledice potresa, k i je b i l 1974. leta na Kozjanskem. Prve naše analize in grafične prikaze smo posredovali Republiškemu štabu za obnovo Posočja in občinskim strokovnim službam. Po močnih ponovitvah potresov v septembru 1976 smo moral i že pripravljeno študijo v marsičem dopolniti in spremeniti. Pr i delu smo se opirali na lastna opažanja na terenu in popise nastale škode. Za geosezmične podatke smo zaprosili Astronomsko geofizikalni obser- vatori j iz Ljubljane, k jer se moramo posebej zahvaliti ing. Mar i j i H r ž i č e v i , k i nam je ljubeznivo priskočila na pomoč. Prav posebno zahvalo smo dolžni tudi sodelavcem Republiškega štaba za obnovo Posočja, občinskim strokovnim službam in posameznikom, k i so nam posredovali veliko statističnega gradiva in drugih koristnih informacij.* * V času pr iprav tega prispevka za t isk nam je prišla v roke študi ja G e i p e 1, R., 1977: Friaul. Sozialgeographische Aspekte einer Erdbebenkatastrophe. Münchener Geographische Hefte, Nr. 40. Verlag Michael Lassleben, Kal lmünz Regensburg. Štu- di ja obravnava geografske učinke iste potresne akt ivnosti iz leta 1976 onstran jugo- slovansko-itali janske meje. To območje obravnava tud i študija B a r b i n a , G., 1977: I I Pr iu l i centrale dopo g l i eventi sismici del 1976. Boll. Deila Societa Geografica Italiana, Roma — Ser. X , vol. V I , str. 607—636. 1. POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE O POTRESIH V SEVEROVZHODNI ITALIJI S POSEBNIM OZIROM NA ZAHODNO SLOVENIJO Skoraj vse naravne katastrofe, še prav posebno potresi, so običajno ne- pričakovani pojavi. Zanesljive metode napovedovanja potresov še niso po- znane. S pomočjo statističnih analiz, pojavljanja potresov in številnih podrobnih proučevanj so ugotovljena posamezna območja največje pričakovane moči po- tresov. Celoten alpski prostor spada potencialno v seizmično zelo aktivno območje mediteranskotransazijskega pasu, k i poteka od Azorov preko Sredo- zemlja, čez Malo Azijo, Kavkaz, Pamir in Himalajo do Indonezije. Potresno katastrofo 6. maja 1976, k i j i je sledila serija potresov, uvrščamo med posledice tektonskih premikov v zemeljski skorj i ( H r ž i č 1977). Videti je, da je bilo za potres odločilno medsebojno delovanje evrazijske in afriške plošče ( G a m s 1976). G a m s posebej opozarja na apneniško-jadransko ploščo, k jer leži furlansko območje na nasprotnem koncu vulkansko in potresno naj- bolj aktivnega jugovzhodnega obrobja ob Kalabri j i , kar ima morebitno zvezo. V a n B e m m e l e n (1977) je mnenja, da je bila nagla izostanska izravnava- potres v Fur lani j i posledica dejstva, da južni rob alpskega loka občasno pre- dira zaradi svoje teže spodnji nosilni del kontinentalne skorje. S pomočjo šte- vi ln ih meritev in opazovanj na terenu sklepa F i n e t t i (1977), da je bilo za potres v Fur lani j i odločilno premikanje preddinarskih prelomnic. S po- drobnim sondiranjem je bila ugotovljena prelomna črta dinarskega sistema, k i poteka v smeri Peonis - Buia proti Tarcentu (Centa). Ta prelomna črta, oziroma celotni sistem prelomnic je mnogo daljši in sega daleč v Jugoslavijo t ja proti Nanosu in Snežniku, k jer so b i l i v zgodovinskem obdobju zabeleženi številni potresi. Hipocentri prv ih potresnih sunkov so b i l i od 9—10 km glo- boko. Zelo obsežne mase kamnin so se premikale v dolžini približno 19 km. Poprečni zabeležen premik kamnin v tem območju je bi l 67 cm. Rezultati me- ritev kažejo, da so bi l i hipocentri na obrobju tega območja v večjih globinah kot v centralnem območju, k jer so bi l i tudi premiki znatno večji, celo do 1,2 m. Ob ponovni močnejši potresni aktivnosti v septembru so se hipocentri potresov premaknil i nekoliko bolj na sever. Videti je, da v bistvu ne gre za dve različni jedri hipocentrov, saj je razlika le nekaj kilometrov. Prelomna črta septembrske potresne aktivnosti je bila daljša, približno 22 km. Srednji premiki kamnin so bi l i šibkejši od 17—18 cm. Vse kaže, da lahko nepričako- vano močno ponovno potresno aktivnost v septembru pripišemo porušenemu ravnotežju gmot ob majskih potresih. Hipocentri sekundarne potresne aktiv- nosti so se raztezali od desnega brega Tagliamenta v Beneško Slovenijo (od jezera Cavazzo do Pradielisa - Ter); b i l i so večinoma od 17—18 km globoko. V pr imer jav i z majsko potresno aktivnostjo so bile ob septembrskih potresih znatno aktivnejše, severnejše prelomne črte z večjo globino hipocentrov. Ta ugotovitev se sklada z opazovanji o nastali škodi v Posočju, ko je bilo sep- t embra območje ok rog 2age, Srpenice i n Loga Čezsoškega bo l j p r izadeto ko t B r e g i n j s k i kot , k j e r j e b i l o n a j h u j e ob m a j s k i h potres ih. Ta pot resna ak t i vnos t kaže na živo tek ton i ko alpskega i n predalpskega sveta, k i je še posebno iz- raz i ta ob s t i ku z D ina r i d i , Jadransko ko tan jo , A p e n i n i i n d r u g i m i gmotami . V i d e t i je, da so b i l i podobn i procesi od loč i ln i t u d i za zadn j i v e č j i potres na Goren jskem i n t u d i za ka tas t ro fa ln i l j u b l j a n s k i potres le ta 1895. Vod iška p re lomn ica poteka p r a v tako p r ib l i žno v smer i Z — V z r a h l i m odk lonom na J Z i n SV ( S i f r e r 1961). Razmeroma zapletena tek tonska zgradba v Posočju je še vedno p redmet in tenz ivnega proučevanja . V zadn jem času j e B u s e r (1975) opozor i l na šte- v i l ne tektonske poči i n nar ive . Š tev i lne geološke i n geomorfo loške raziskave nakazu je jo , da je p r a v zaradi močnega tek tonskega dv igan ja te r n a r i v o v pr iš lo v Posočju do tako izrazi tega i n nenavadnega dv iga J u l i j s k i h A l p iznad ja - dranske udor ine. Po m n e n j u neka te r i h a v t o r j e v j e b i l a t ek ton i ka odloči lna t u d i za razvo j i n usmer jenost h id rog ra f ske mreže i n š tev i l n i h zavojev, k i j i h dela Soča vzdolž svojega toka (K o s s m a t 1908; 1920; W i n k l e r 1920; 1931; M e l i k 1954; 1965; K u š č e r i n sodelavci 1974). G l a v n i i n na jmočne jš i sunek op isan ih pot resov je b i l 6. ma ja 1976 ob 20h 00m 12,5s (po U T C — koo rd ina tnem sve tovnem času, sredn j ev ropsk i k r a j e v n i čas je pomakn jen za eno uro napre j ) z i z v o r n i m pod roč jem M t . San Simeone v severn i F u r l a n i j i (koord inate 46,23° N ; 13,20° E; C S E M okrožn ica 1976).1 R i b a r i č (1977) nava ja žariščno g lob ino 11,8 k m i n magn i t udo 6,5 ± 0,2 po R i c h t e r j u i n maks ima lno in tenz i te to I X — X MCS.2 1 Geofizikalne podatke, k i j i h navajamo, nam je posredoval Astronomsko-geo- f iz ika ln i observatorij p r i Fakultet i za naravoslovje in tehnologijo Univerze v L jub l jan i . 2 Moč potresov na zeml j i ugotavljajo, mer i jo in vrednoti jo na več razl ičnih na- činov. Manj znana je Rossi-Forelova skala intenzivnosti potresov, k i se naslanja na ugotavl janje učinkov na zgradbah, zeml j i i n vodi. Ker je ta klasi f ikaci ja razmeroma subjektivna, jo manj uporabljajo. Ustreznejše je merjenje magnitude s seizmo- gramom, torej ugotavl janje sproščene energije potresa v obl ik i elastičnih valov. Taka je Richterjeva skala (R i c h t e r 1969), k i se izračuna iz jakosti zabeleženih premikov in oddaljenosti od potresnega središča. Magnitude opisujejo potrese v absolutnih in ne re lat ivn ih vrednostih, medsebojni odnosi so logar i tmični i n ne aritemetični. V Richter jevi skali je b i l največj i zabeležen potres z močjo-magnitudo 8,9. Pr i nas je najbol j znana in najčešče uporabljena Marcali-Cancani-Sieberg-ova lestvica al i okrajšano MCS skala, k i ima dvanajst stopenj. Včasih to lestvico pomanjk l j ivo ozna- čujejo le za stopnje po Mercal l i ju. V ZDA pogosto uporabl jajo modif ic irano MCS lestvico intenzivnosti potresov (Modified Mercalli Intensity Scale — MM), k i se označuje z r imsk imi števi lkami od I do X I I (W o o d , N e u m a n 1931). Posamezne stopnje MCS določajo glede na učinke na površju. Potresi do t ret je stopnje MCS so komaj zaznavani, s šesto stopnjo MCS se pojav i jo prve resnejše poškodbe objek- tov. P r i deseti stopnj i se poruši večina kamni t ih in opečnih stavb, to je prva stopnja »delno uničujočega potresa«. Pr i dvanajst i stopnj i se ne porušijo samo stavbe, tem- več so tud i močne deformacije zemeljskega površja. Vsaka stopnja lestvice MCS je označena z intervalom pospeškov gibanja ta l med potresom ( R i b a r i č 1964). Po- manjk l j ivost skale MCS je, da ne pove, za kakšno periodo seizmičnega vala gre. V I I I stopnja MCS je označena kot ruši len potres s pospeški med 25 in 50 cm/sek2. Drevesna debla močno zanihajo al i se odlomijo. Težko pohištvo se premakne al i prevrne. Spomeniki se zavrte na podstavkih a l i pa se prevrnejo (to se je zgodilo na pokopališču v Breginju). Skoraj četrt ina stavb je močno poškodovanih. Zvonik i al i tovarniški d imnik i se lahko zrušijo. Na s t rmih pobočj ih in vlažnih t leh nastajajo razpoke v zemlji. V vlažnih t leh se pojav i jo i zv i r i i n voda je pomešana s peskom al i blatom. SI. 1. 2e po p rv ih močnih potres- n ih sunkih 6. maja 1976 so bi le v Posočju močno poškodovane številne stavbe. Na fotograf i j i je pr imer poškodb na hiši v Pod- beli, k i je b i la že ob začetku po- tresne akt ivnost i najbol j priza- deto naselje v Jugoslaviji. Foto- graf i ja je bi la posneta 7. maja, ko še n i bi la zaključena prva se- r i ja potresov. To stavbo so kas- neje porušil i , ker popravilo n i bi lo več ekonomsko upravič l j ivo Potresi z močjo 7,0 in več po Richterju se smatrajo za močne, tisti z 8 ali več so označeni za izredno močne. Obravnavani potres je bi l v pr imerjavi z največjimi potresi na zemlji razmeroma močan, vendar ne izredno močan. Ce primerjamo obravnavano potresno aktivnost s pregledom močnejših potresov na tem območju od začetka našega štetja ( F e l i z i a n i , M a r - ce 11 i 1965; 2 o n t a r , R i b a r i č 1974; BCIS 1975), lahko štejemo potres iz leta 1976 za zelo močan. Podrobno obdelani podatki seizmične aktivnosti na območju severovzhodne Ital i je med Gardskim jezerom, Avstri jo, Jugoslavijo in Jadranom, kažejo na pogosto, razmeroma močno pojavljanje potresov s številnimi in različnimi seizmičnimi centri. Posebej prihaja do izraza območje okrog Tolmezza z moč- nimi potresi v različnih obdobjih. Nekoliko šibkejša potresna aktivnost v zgo- dovini se kaže jugovzhodno od Tolmezza v seizmičnih centrih Venzone (Pušja vas), Gemona (Gumin), Osoppo, Artegna (Ratenj), Cividale del Fr iu l i (Čedad) itd. Eden najmočnejših potresov, k i je prizadel slovensko etnično ozemlje, je bi l 26. marca 1511. leta ( Ž o n t a r , R i b a r i č 1974). Takrat so bi l i poškodo- vani številni gradovi: stari goriški grad, postojnski, idri jski, l jubljanski, loški, smledniški grad itd. V Tržaškem zalivu so se takrat pojavil i dolgi morski valovi (tsunami; H e c h 1974), k i j ih ob potresih v Furlani j i niso opazili. Stavbo tolminskega gradu še iz karolinške dobe sta močno poškodovala po- tresa 1. 1348 in 1. 1511 ( R u t a r 1882). Historični pregled potresov kaže na razmeroma pogosto pojavljanje dvojnih potresov, ko si sledita dva sunka v razmeroma kratkem času. Začetek nedavne potresne aktivnosti v Fur lani j i je imel tipičen značaj potresa s prv im in drugim sunkom (foreshock in after- shock). Sedeminšestdeset sekund pred glavnim je nastopil predhodni potres z magnitudo 4,6 po Richterju in jakostjo V I—VI I MCS v epicentru. Šibkejši predhodni potres je opozoril prebivalstvo, kar je prispevalo k temu, da ni bilo več kot 1000 žrtev. V Jugoslaviji človeških žrtev ni bilo. Makroseizmično polje v srednji Evropi se je v odvisnosti od strukture kamnin raztezalo na eni strani do Nancyja, Bruslja, Berlina in do Neaplja ter Beo- grada v drugi smeri. Epicentri potresov so b i l i približno 20 km oddaljeni od jugoslovansko-italijanske državne meje. Večje poškodbe so bile v smeri proti vzhodu in jugovzhodu, zabeležene v polmeru približno 90 km od epicentral- nega območja. Manjša škoda je bila celo v Ljubl jani, k i je oddaljena 130 do 140 km zračne razdalje od najbolj prizadetega območja. V stari L jubl jani se SI. 2. Deloma porušena hiša v Breginju, posneto 7. maja 1976. Dobro je viden način gradnje starejših hiš, k i so utrpele največ škode. Večina stavb v Posočju je bi la zgrajenih na ta način. Kamen in les sta osnovni gradbeni material, konstrukci ja stavbe je brez trdnejših vezi SI. 3. Breginj maja 1976; naselje še stoji, vendar so bi le že v tem času pred sep- tembrsko serijo potresov skoraj vse hiše tako močno poškodovane, da niso bile več varne za bivanje. Značilno za posledice potresov v Posočju je bilo, da je bi la na- stala škoda v idet i v začetku razmeroma majhna in je bi lo šele postopoma mogoče dojeti celoten obseg posledic. (Fotografi ja ing. V a r d i j a n F., Zavod za spomeniško varstvo SRS) je porušilo nekaj dimnikov, nekatere slabše stavbe, predvsem na barjanskih tleh, so razpokale ali pa so se obstoječe razpoke povečale. Videti je, da so prelomne cone v smeri vzhod—zahod zelo prispevale k močnim učinkom potresa tako daleč od epicentralnega območja. Stopnje poškodb na objektih se povezujejo s tektonskimi strukturami, k i se širi jo od epicentralnega območja prot i vzhodu in jugovzhodu (azimut od 90° do 110°), kar je tudi razvidno iz oblikovanosti izoseist (R i b a r i č 1977), k i so podane na osnovi 769 makroseizmičnih poročil, glede na tektonske, geo- morfološkel razmere in na osnovi lokalnih talnih pogojev (karta 1). Poškodbe na objektih so močno odvisne tudi od lastnosti njihove talne osnove. To po- t r ju je dejstvo, da so tudi sodobno grajene stavbe, k i so temeljene na pilotih, na seizmično slabših barjanskih tleh v Ljubl jani ob potresih leta 1976 utrpele določeno škodo. Po varnostnih predpisih zgrajene novejše stavbe na seizmično stabilnejšem terenu v Posočju so prestale potres le z manjšimi poškodbami. Največ škode je bilo na objektih na f l išnih in kvartarnih osnovah in tam, k jer je talna voda prav blizu površja. Taka talna osnova je značilna za naselja ali dele naselij kot so Breginj, Podbela, Ladra, Kamno, Volarje, itd. Tolmin je b i l Tabela 1. Potresi, ki so jih močno čutili v področju Furlanije od začetka našega štetja do 1976* St. D a t u m Cas (ital.) Epicenter Stopnja M C S ure min . s. v ep icentru 1. 21. 7. 365 al i 369 Veneto I X 2. 778 Treviso I X — V I I I 3. 30. 4. 793 noč Verona I X 4. 1001 Verona I X 5. 3. 1. 1117 ca. 03 Lombardo Veneto I X — X 6. 25. 12. 1222 poldan severna I ta l i ja I X 7. 1233 Venezia V I I I — I X 8. 7. 4. 1278 Furlanija(?) V I I — V I I I 9. 24. 4. 1279 pozno zvečer Fur lani ja V I I I 10. 11./12. 6. 1301 zora Fur lani ja V I I 11. 25. 1. 1348 ca. 23 Bel jak I X — X 12. 21. 9. 1367 Verona (2 potresa) IX , V I I I 13. 20. 8. 1389 ca. 08 Moggio (Udine [Videm]) V I I I 14. 10. 6. 1410 03 Verona I X 15. 14. 5. 1472 20 Fur lani ja (2 potr.) V, V I I 16. 26. 3. 1511 14—15 Slovenija ( idr i jsk i prelom, 46, 05° N, 14,00° E) I X — X 17. 12. 7. 1514 22—23 Gemona (Gumin) V I I 18. 20. 12. 1516 ca. 07 Gemona (Gumin) (2 potresa) V, V I 19. 4. 12. 1690 02 Dobrač V I I I 20. 20. 10. 1788 22 Tolmezzo I X 21. 1790 Tolmezzo V I I I — V I I 22. 6. 6. 17 94 05.15 Tramont i (Udine [Videm]) V I I I — V I I 23. 1. 9. 1794 Tramont i (Udine [Videm]) V I I I — V I I 24. 25. 10. 1812 08 Trevigiano V I I I 25. 6. 10. 1839 04.30 Ar ta (Furlanija) V I I 26. 19. 2. 1853 11 Amaro (Furlanija) V I I 27. 29. 6. 1873 04.58 Bellunese I X 28. 29. 4. 1876 11.50 Mt. Baldo V I I I 29. 13. 10. 1889 11.10 Tolmezzo (2 potresa) V I I , V I I I 30. 20. 2. 1898 05.57 Cividale (Čedad) (2 potresa) V I I I , V I I 31. 12. 4. 1898 20.15 Cividale (Čedad) V I 32. 10. 7. 1908 03.13.30 A l p i Carniche (Karni jske Alpe) bl izu Ar ta V I I I St. D a t u m Cas ( i tal . ) ure m i n . Epicenter Stopnja M C S v ep icentru 33. 10. 7. 1908 07.40 Moggio V I I 34. 5. 5. 1920 15.41 Venzone (Pušja vas) V I I 35. 27. 3. 1928 09.32 Mt. Versegnis I X 36. 3. 10. 1929 18.05 Cividale (Čedad) V I 37. 10. 1. 1930 22.53 Cavazzo Carnico V I 38. 25. 12. 1931 12.41 Osoppo, Ai tegna (Ratenj) 46° 15'N, 13» 09'E V I I 39. 19. 2. 1932 13.57 S. Zeno ob Gard. jezeru V I I I 40. 18. 10. 1936 04.10.01,6 Cansiglio 46° 06,2'N, 12» 26,5'E I X 41. 25. 4. 1939 19.25 Moggio V I 42. 25. 4. 1954 23.17.19 Carnia 46« 27'N, 12» 15'E V I 43. 11. 10. 1954 17,45.25 Venzone (Pušja vas) 46» 12' N, 13° 06' E V I 44. 23. 7. 1955 04.54.31 Maniago 46»12'N, 13» 43' E V I 45. 26. 4. 1959 15.45 Tolmezzo V I I 46. 13. 6. 1959 21.56.45 Prealpi Carniche 46° 15' N, 12» 34' E V I I 47. 6. 1. 1960 16.17.34,1 A l p i Carniche (Karni jske Alpe) 46» 20' 50" N, 12» 40' 21" E V I I 48. 6. 5. 1974 07.50.21 ital.-jug. meja 46» 3' N, 13° 15' V — V I 49. 24. 3. 1975 02.33.36,8 A l p i Carniche (Karni jske Alpe) 46° 3' N, 13° 15' V I * H r ž i č 1977: Potres v Fur lan i j i 6. maja 1976. Študija, Astronomsko geofizi- ka ln i observatorij p r i fakul tet i za naravoslovje in tehnologijo Univerze v L jub l jan i . razmeroma malo poškodovan, zaradi trde skale v osnovi. Podrobnejša opa- zovanja v nekaterih naseljih potr ju je jo navedeno ugotovitev. V Kobaridu so bile znatno manj poškodovane stavbe na severni strani Gregorčičeve ulice, k i stoje neposredno na tr iadnih kamninah kakor objekti v ostalem delu mesta na kvartarnih sedimentih. Stavbe v severnem delu Kobarida so utrpele sicer močne poškodbe, vendar škoda tu ni bila tako velika, da bi hiše morali porušiti. V južnem delu Ko- SI. 4. V Podbeli so bi le že ob za- četku potresne akt ivnost i mnoge stavbe tako močno poškodovane, da so se porušile barida so morali mnoge enako kvalitetne stavbe porušiti. Pr i novejših ob- jekt ih je prišla močno do izraza različna kvaliteta gradnje. Zdravstveni dom v Kobaridu je b i l tako močno poškodovan, da so ga morali porušiti, medtem ko so v neposredni bližini zgrajeni objekti novejši enonadstropni stanovanjski objekti in vrstne hišice ostali skoraj nepoškodovani. To potr juje tudi pr i drugih potresih potrjeno ugotovitev, da je za obseg škode na grajenih strukturah zelo pomembna talna osnova ter da lahko z ustrezno tehnologijo gradnje, na seiz- mično manj pr imernih tleh, znatno vplivamo na trdnost. Nujno bo potrebno podrobno proučevanje talnih razmer in vrednotenje škode v. odvisnosti od gradbeno-tehničnih elementov stavb. Rezultati takih gradbeno-tehničnih raz- iskovanj bodo morali postati eden od najpomembnejših dejavnikov v bodočem usmerjanju novogradenj in planiranju razvoja v Posočju. Podobne ugotovitve, k i samo potr ju jejo gornjo trditev, veljajo za Srpenico, Trnovo, Ladro, Kamno in še mnoga druga naselja. V Podbeli je b i l ob začetku potresne aktivnosti opazno manj poškodovan severovzhodni del vasi od jugozahodnega, k jer je talna voda bliže površju. SI. 5. Na tem posnetku iz Pod- bele je lepo vidno, kako je b i l zgrajen zid hiše. Kamni so b i l i zloženi tako, da je bi la stena ravna z zunanje in notranje stra- ni, vezani z apnenim vezivom in ometom. Tak način tradicionalne gradnje je statično zelo slab in zato so bile tudi poškodbe tako katastrofalne Do 1. juni ja 1977 je bilo skupaj zabeleženih 356 potresov, k i so bi l i IV. ali višje stopnje po MCS lestvici. V pregledni tabeli so navedeni potresi s VI. ali večjo stopnjo intenzitete po MCS lestvici do 3. aprila 1977. Razvidna je močna potresna aktivnost predvsem v dveh obdobjih; 6. maja s številnimi ponovitvami, k jer so bile še posebno močne 9. in 11. maja, ko je sledilo ob- dobje postopnega umirjanja. Sledila je druga serija močnejših potresov, k i se je začela 11. septembra 1976. Obnovljena potresna aktivnost je dosegla VI I I . do IX. stopnjo po MCS lestvici, kar je bilo le pol do ene stopnje manj, kot ob začetku potresov 6. maja 1976. Dne 15. septembra je bilo kar šest potresov VI. ali višje stopnje po MCS lestvici. Ta ponovitev k i je bila le za malenkost šib- kejša od prvega potresa, je bila presenetljiva in je neobičajna (diagrami 1 a—c).3 V Breginjskem kotu je bila moč potresov, približno eno do eno in pol stopnje po MCS lestvici, nižja kot v epicentralnem območju. V naših kra j ih so 3 V noči 17. septembra 1977 ob 0.48 je b i l razmeroma močan potres, 7,5 stopnje po MCS, k i mu je ob 1.31 sledil sunek z močjo V I I . stopnje. Epicenter prvega po- tresa je b i l pod hr ibom Verzegnis, drugega pa pod goro San Simeone pr i Pušji vasi (Venzone). Oba sunka so čut i l i tud i v L jub l jan i , k jer je bi la jakost I I I . do IV. stopnje po MCS. Preseneča, da se zemlja še vedno n i umir i la, kar kaže na še vedno močno SI. 6. Močno poškodovana hiša v Breginju, na fasadi so vidne šte- vi lne razpoke. Celotna konstruk- ci ja hiše je zelo poškodovana in je bi la stavba uvrščena v 3. ka- tegorijo poškodovanosti bi l i potresi VI I I . stopnje po MCS dvakrat, VI I . stopnje petkrat, VI. stopnje sedemkrat ter V.—VI. stopnje kar štiriindvajsetkrat. Tolikšno število ponovitev potresov v dveh obdobjih je povzročilo znatno škodo. Posebej je potrebno podčrtati postopno povečevanje prvotno že nastale škode. Po mnenju Astronomsko-geofizikalnega observatorija iz Ljubljane (H r ž i č 1977) je dokončna ocena makroseizmičnih stopenj otežkočena zaradi razlike v kakovosti stavb s tipom stavb poprečne trdnosti. V Posočju je bilo razme- roma malo novejših, z železobetonom utr jenih stavb; prevladujejo stare, ve- činoma iz kamna z apneno malto ter lesenimi stropi grajene hiše. Po podatkih popisa prebivalstva in stanovanj 1971 (Popis.. . 1972) je razvidno, da je bilo v občini Idr i ja 50,4% stanovanj zgrajenih pred letom 1918. V občini Tolmin je v tej skupini 46,6% stanovanj, kar lahko pripišemo posledicam prve svetovne vojne. V občini Nova Gorica je le 22,4 % stanovanj, k i so bila zgra- živo potresno aktivnost. V Posočju večje nove materialne škode n i bilo. Večinoma so se povečale razpoke na hišah, k i so bile že od septembra 1976 predvidene za rušenje. V Breginju so bile dodatno poškodovane hiše, za katere se je spomeniško varstvo odločilo, da j i h popravi ter ohrani kot spomin na enkratni stari Breginj iz časa pred potresom. SI. 7. Stanovišče; vas je bi la med zadnjo vojno požgana. Pr i obnovi niso bistveno iz- boljšali kvali tete stavb, večinoma so popravi l i stare hiše; zato je bi lo naselje raz- meroma enako poškodovano kot okoliški k ra j i jena pred letom 1918. V obdobju 1918—1945 je bilo zgrajenih in še uporabnih v tolminski občini 30,5 % stanovanj i n v občini Idr i ja 7,7% stanovanj. V sku- pini stanovanj, zgrajenih med leti 1946 in 1960, je v občini Tolmin 9,7% stanovanj, v občini Idr i ja 17,4 % in v občini Nova Gorica 18,5 %. Velika razlika med občinami je tudi v številu stanovanj, zgrajenih v obdobju 1960—1971; v Tolminu j ih je 12,3%, v Novi Gorici 21,9% in v Id r i j i 23,4%. Približno polovica stanovanj je bila v občinah Tolmin in Idr i ja pred potresom starejša od 50 let. To so stanovanja, k jer je le izjemoma uporabljen železobeton ali drugo modernejše gradivo. Zelezobetonske plošče in druge podobne kon- strukcijske elemente so v večjem obsegu začeli uporabljati po letu 1946. Pred potresom je bilo približno 80 % stanovanj v občini Tolmin zgrajenih na tra- dicionalen način, brez uporabe betona, železa, opeke in podobnega gradiva. Po posameznih kra j ih so znatne razlike, k i kažejo značilno obliko urbanizacije. Pred letom 1918 je bilo v Borjani zgrajenih 79,2 %, v Breginju 86,9 %, v Pod- beli 100%, v Volar j ih 94,3 % stanovanj. V Borjani je delež stanovanj, sta- rejših od leta 1918, nekoliko niž j i kot v sosednjih manj urbaniziranih kraj ih, k jer j i h je od 85 do 100%, ker je 14. februarja 1952 snežni plaz odnesel del vasi ( G a m s 1955). Povsem drugačna slika je v bolj urbaniziranih kraj ih, k jer je znatno manj stanovanj, k i so bila zgrajena pred letom 1918. V Kobaridu je bilo 1971. leta še 53,7% takih stanovanj, v Tolminu le 12,8%- V nekaterih kra j ih so pomembni tudi drugi faktor j i , v Stanovišču je bilo 95,8 % stanovanj Tabela 2. Močnejši potresi po 6. maju 1976 z epicentrom v Furlaniji St. D a t u m Cas* k o o r d i n a t i M * u re min . s. °N °E V 1976 1. 6. 5. 19.59.05,7 46,27 13,32 4,6 V I — V I I 2. 6. 5. 20.00.12,6 46,23 13,20 6,5 I X — X 3. 6. 5. 20.25.01,6 46,30 13,22 4,2 V I 4. 6. 5. 21.07.42,4 46,19 13,01 4,2 V I 5. 6. 5. 21.42.15,2 46,23 13,37 4,0 V — V I 6. 6. 5. 21.49.41,5 46,16 13,20 4,5 V I — V I I 7. 7. 5. 00.23.49,3 46,24 13,32 5,0 V I — V I I 8. 7. 5. 06.02.05,4 46,24 13,36 4,0 V I 9. 7. 5. 13.42.50,0 46,27 13,27 4,2 V I 10. 8. 5. 03.10.05,8 46,28 13,23 4,0 V I 11. 8. 5. 20.40.33,4 46,31 13,22 4,0 V — V I 12. 9. 5. 00.53.44,1 46,23 13,36 5,0 V I I — V I I I 13. 10. 5. 04.35.52,3 46,28 13,22 4,4 V I — V I I 14. 11. 5. 22.44.00,9 46,25 13,03 5,2 V I I I 15. 17. 5. 16.13.16,1 46,25 13,00 4,3 V I 16. 18. 5. 01.30.08,8 46,27 13,03 4,0 V I 17. 8. 6. 12.14.38,9 46,28 13,27 4,3 V I 18. 9. 6. 18.48.16,8 46,19 12,96 4,0 V I 19. 10. 6. 04.35.54,9 46,23 13,14 4,7 V I I 20. 11. 6. 17.16.40,3 46,23 13,00 4,2 V I — V I I 21. 17. 6. 14.28.50,6 46,12 12,80 4,4 V I — V I I 22. 10. 7. 04.11.24,9 46,23 13,20 4,2 V I 23. 14. 7. 05.39.33,6 46,34 13,25 4,2 V I 24. 7. 9. 11.08.17,9 46,22 13,10 3,9 V I 25. 11. 9. 16.31.11,4 46,30 13,23 5,1 V I I I 26. 11. 9. 16.35.04,8 46,32 13,18 5,6 V I I I 27. 12. 9. 19.53.30,4 46,23 13,23 4,8 V I I 28. 13. 9. 18.54.48,5 46,24 13,19 4,3 V I 29. 15. 9. 03.15.19,8 46,29 13,20 5,9 V I I I — I X 30. 15. 9. 04.38.55,5 46,32 13,17 4,7 V I — V I I 31. 15. 9. 04.58.44,5 46,31 13,18 4,3 V I 32. 15. 9. 09.21.19,0 46,30 13,18 6,1 I X 33. 15. 9. 09.45.57,1 46,28 13,18 4,3 V I 34. 15. 9. 11.11.12,9 46,32 13,24 5,0 V I I — V I I I 35. 20. 9. 09.10.00,4 46,27 13,23 4,0 V I 36. 13. 10. 02.48.40,8 46,36 13,10 4,4 V I — V I I 37. 23. 11. 1977 07.30.27,0 46,33 13,14 4,0 V I 38. 3. 4. 03.18.10,5 46,33 13,06 4,5 V I I * Časi so navedeni v koordiniranem svetovnem času (UTC), srednje evropski lokalni čas je pomaknjen eno uro naprej. M* je magnituda po Richter jevi lestvici. I 0 * je intenzivnost v epicentru po stopnjah MCS lestvice. Diagram 1 a Kronološka razporeditev močnejših potresov, ki so imeli epicenter v Furlaniji Chronological Distribution of Stronger Earthquakes with Epicenters in Friuli V. M J J A S O N D J F M A 1976 1977 . 6 .5 11.5 #15.9 11.9 ' 9 . 5 10.6 3.4 17.6 • 14.7 7.9 20.9 13.10 • 23.11 Diagram 1 b Kronološka razporeditev močnejših potresov v prvi majski seriji Chronological Distribution of Stronger Earthquakes at First May Activity M C S X T — IX. VIII. . VII. • II« • VI. — • V. 5.5 6.5 7 5 8.5 9.5 10.5 11.5 12.5 13.5 14.5 15.5 16.5 17.5 185 1976 Diagram 1 c Kronološka razporeditev močnejših potresov v drugi septemberski seriji Chronological Distribution of Stronger Earthquakes at Second September Activity M C S X. — IX. _ VIII. . VII. VI. — v. 7 9 8.9 9.9 10.9 11.9 12.9 13.9 14.9 15.9 16.9 17.9 18.9 19.9 20.9 1976 SI. 8. Ulica v Kobar idu (7. maja 1976); značilno je, da n i v idn ih večj ih poškodb. Podrobnejši pre- gled hiš je pokazal, da je b i l p rv i vt is va r l j i v i n da so te stavbe znatno bol j poškodovani. Kasneje so moral i večino stavb v tej u l ic i porušit i obnovljenih po letu 1946, ker je bila vas med vojno požgana. V obnovi Stano- višča leta 1946 so se večinoma držali prvotnih tlorisov, v največji možni meri izkoristi l i obstoječe ruševine ter niso bistveno izboljšali kvalitete stavb. Po- dobno velja za Žago, k i je bila v prv i svetovni vojni vsa razdejana in je tudi v drugi vojni močno trpela (U r š i č 1968). Končno sliko škode, če upoštevamo znatni porast škode po potresih v septembru, lahko ovrednotimo s seizmič- nim učinkom potresa IX. stopnje po MCS lestvici v najbolj prizadetih k ra j ih Breginj, Podbela, Žaga, Ladra - Smast, itd., ter z učinkom potresa VI I I . stopnje v ostalih močno poškodovanih kra j ih Zgornjega Posočja (izosieste na karti , po elaboratu AGO; H r ž i č 1977). V Sloveniji n i bilo zabeleženih zaradi potresa večjih zemeljskih plazov, podorov in podobnega. Pr i Idrskem se je sicer posul na cesto manjši del izpod- jedenega konglomeratnega pobočja. Nekateri vodni izvir i so bi l i krajši čas kalni. Zaradi varnosti je bilo potrebno preverit i kvaliteto vode v številnih za- jet j ih, začasno je bila omejena poraba vode, vendar težav ni bilo. Manjši po- dori so b i l i na pobočjih desnega brega Nadiže na ital i janski strani od Štupice (Stupizza) navzdol. Na nekaj mestih pr i Žagi in Idrskem so bila potrebna manj- ša popravila ceste. Potrese so spremljali izraziti zvočni pojavi (brontidi), k i SI. 9. V Slovenij i n i bi lo zaradi potresa zabeleženih večj ih zemeljskih plazov, po- dorov in podobnega. Pr i Idrskem se je posul na cesto manjši del izpodjedenega konglomeratnega pobočja so j i h v Breginjskem kotu zaznali kot razmeroma močno bobnenje ali grmenje; običajno je sledil močnejši potresni sunek. Čuti t i je bilo, da se je zvok šir i l iz globine in v smeri od hipocentra v Posočje. Po Kenett-Sieber-ovi skali za do- ločanje jakosti brontidov, k i jo navaja R i b a r i č (1964) bi ta pojav v Breginj- skem kotu, k jer smo ga opazovali, uvrst i l i v IV. stopnjo, to je močnih bron- tidov. Podrobnih meritev s kvantif ikacijo tega pojava n i bilo. Od leta 1974 (tabela 3), po zadnjem močnejšem potresu VI I . stopnje MCS na Kozjanskem, je b i l obravnavani potres najmočnejši v tem stoletju na Slo- venskem. Močnejši od tega je bi l potres 14. aprila 1. 1895 z epicentrom v okolici Vodic (znani l jubl janski potres), ocenjen na VI I I—IX. stopnjo po MCS. Tako je bila katastrofa, k i je prizadela Posočje leta 1976, najmočnejši potres v Slo- veni j i v zadnjih 81 letih. V samem epicentralnem območju je bi l ta potres sicer znatno močnejši in katastrofalnejši od potresa iz leta 1895 v Ljubl jani. Vendar je imel potres iz leta 1895 razmeroma obsežnejše posledice za Slo- vence, ker je b i l v osrednjem delu Slovenije in povzročil znatno škodo. Če pa upoštevamo obsežne posledice potresa v Posočju, specifične probleme regije, posledice v Beneški Sloveniji, Reziji in na Goriškem je bila obravnavana ka- tastrofa nedvomno ena največjih, k i je prizadela Slovence v zadnjih nekaj sto letih. SI. 10. Močno poškodovana hiša v Beneški Slovenij i, v k ra ju Tipana (Taipana); na tradicionalen način grajena hiša n i več uporabna, novejše zgradbe v sosedstvu so bile le neznatno poškodovane. V celoti je bi la škoda zaradi potresa v sosednji I ta- l i j i izredno obsežna in za slovenski živel j v teh k ra j i h katastrofalna Tabela 3. Potresi v Sloveniji od leta 1956—1976 z jakostjo VI ali več MCS* Leto Števi lo M C S D a t u m Občina (območje) 1956 16 7,5 31. 1. I l i rska Bistrica 1963 84 7 19. 5. L i t i j a 1964 74 6 18. 3. I l i rska Bistrica 1973 53 6 21. 12. Skof ja Loka (Polho- grajski Dolomiti) 1974 100 7 20. 6. Šmarje p r i Jelšah (Kozjansko) 1976*' 478 8 6. 5. Tolmin, Id r i ja 8 15. 9. Nova Gorica (Posočje) * Statistični letopis SR Slovenije 1976. Zavod SR Slovenije za statistiko. L jubl jana. •* H r ž i č 1977. 2. POSLEDICA POTRESOV I N OCENA ŠKODE 2e prva poročila so pričala o obsežnih posledicah potresa v občinah Tol- min, Idr i ja in Nova Gorica ter o izjemno težkem položaju v sosednji I ta l i j i in o hudo prizadetih zamejskih Slovencih. Mnogi l judje so bi l i v nekaj trenut- k ih ob varna bivališča, uničenih ali zelo poškodovanih je bilo mnogo hiš. V najbolj prizadetih kra j ih se je prebivalstvo zateklo v najrazličnejša zasilna bivališča na prostem. V nekoliko manj prizadetih k ra j ih so se l judje čez noč še dolgo umikal i v najrazličnejša zasilna bivališča, k i so j i h zgradili v bl ižini hiš. To je bi l najbolj pretreslj iv zunanji odraz stiske. Zasilna bivališča so bila zgrajena iz najrazličnejših lahkih in enostavnih materialov, k jer je v največji meri prišla do izraza iznajdljivost posameznikov (K r i ž n a r 1977). Postopoma se je z organizirano akcijo prebivalstvo preseljevalo iz večinoma s polivini lom k r i t ih zasilnih bivališč v prave šotore, avtomobilske prikolice in lesene barake. Ob nekaterih najbolj poškodovanih kra j ih so nastala cela naselja razmeroma dobro urejenih začasnih zasilnih bivališč, z »glavno ulico«, trgovino, okrepče- valnico v starem avtobusu, vodovodom, elektriko, itd. Taka začasna naselja so bila v Podbeli, v Stanovišču, pod Breginjem in nad n j im na vr tovih in športnem igrišču v Kobaridu ter še v mnogih drugih kraj ih. Vzporedno z iz- gradnjo montažnih hiš se je začelo prebivalstvo v zimi 1976/77 preseljevati v solidna bivališča. V tej stiski, še posebno po močnejši septembrski potresni ak- tivnosti je na najrazličnejše načine pomagala vsa slovenska javnost. V široko SI. 11. Prebivalstvo v najbol j prizadetih k ra j ih se je zateklo v najrazličnejša zasilna bivališča. Na fotograf i j i je pr imer iz Breginja. Zasilna bivališča so si l jud je zgradil i iz najrazličnejših materialov. Močno je prišla do izraza iznajdl j ivost posameznikov SI. 12. Postopoma se je prebivalstvo vzporedno z organizirano akcijo pomoči pre- seljevalo iz najrazličnejših zasilnih bivališč v avtomobilske prikolice, barake in so- lidnejša začasna bivališča. V Podbeli, k i jo prikazuje fotografi ja, in še v nekaterih drugih močno prizadetih k ra j ih so zrasla cela naselja z ulico, trgovino v starem avtobusu, vodovodom, elektriko, itd. organizirano solidarnostno akcijo se je vkl juči la tudi jugoslovanska javnost in številni zdomci. Delovne organizacije ter posamezniki so začasno posodili av- tomobilske prikolice; učinkovita pomoč je pospešeno stekla ob koncu septembra in v začetku oktobra 1976, ko je začel uspešno delovati republiški koordinacij- ski štab za obnovo Posočja. Ob nemogočem vremenu, saj je bilo v jeseni več ur dežja z močnimi nalivi kot sonc a, je več kot 3000 delavcev iz cele Slovenije in Jugoslavije pomagalo potresnikom. V najbolj prizadetih občinah Tolmin, Nova Gorica in Idr i ja so v razmeroma kratkem času podrobno popisali in oce- ni l i nastalo škodo. Organizirali so posebne popisne komisije, v katerih so poleg gradbeno tehničnih strokovnjakov sodelovali tudi predstavniki krajevnih skup- nosti. Poseben popis škode je organizirala tudi spomeniško varstvena služba. Poročilo o posledicah potresa maja 1976 je bilo izdelano po enotni metodo- logi j i za občine Tolmin, Nova Gorica in Idri ja. Metodologijo popisa je pr ipravi l Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane (Poroči lo.. . 1976). Pripravljena in dopolnjena je bila z izkušnjami, k i so j i h sestavljalci pridobil i p r i popisu posledic potresa na Kozjanskem in drugod v Jugoslaviji. Za vsak poškodovani objekt so izpolnili poseben popisni list, k i so j i h kasneje raču- nalniško obdelali v Računskem centru pr i Fakulteti za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo v Ljubljani. Tabela 4. Podatki o škodi, ki je nastala zaradi potresa maja 1976 po občinah, last- ništvu in namembnosti objektov Občina Idr i ja Nova Gorici To lmin Skupaj Zasebni sektor Stanovanjski objekt i : 1. kat. 331 1634 2350 4315 2. kat. 214 506 1261 1981 3. kat. 22 129 489 640 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 45 973 1017 2035 Kmet i jsko gospodarski objekt i : 1. kat. 28 171 368 567 2. kat. 45 55 305 405 3. kat. 7 72 221 300 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 2 141 307 450 Ostali objekti : 1. kat. 5 0 41 46 2. kat. 2 1 15 18 3. kat. 1 5 26 32 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 3 13 16 Družbeni sektor Stanovanjski objekt i : 1. kat. 41 98 56 195 2. kat. 9 14 20 43 3. kat. 1 3 6 10 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 6 26 9 41 Kmet i jsko gospodarski objekt i : 1. kat. 0 3 6 9 2. kat. 0 1 13 14 3. kat. 0 0 2 2 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 1 4 5 Proizvodni objekt i : 1. kat. 11 39 14 64 2. kat. 8 1 12 21 3. kat. 1 1 4 6 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 0 4 4 Občina Id r i ja Nova Gorice Tolmin Skupaj Družbeni sektor Zdravstveni domovi: 1. kat. 0 3 0 3 2. kat. 2 0 2 4 3. kat. 0 0 0 0 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 0 2 2 Gasilski domovi: 1. kat. 0 0 1 1 2. kat. 1 0 1 2 3. kat. 1 0 1 2 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 0 0 0 Šolski objekt i : 1. kat. 6 12 4 22 2. kat. 2 3 3 8 3. kat. 0 0 3 3 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 1 8 1 10 Šole s stanovanji : 1. kat. 5 11 11 27 2. kat. 2 4 7 13 3. kat. 0 0 3 3 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 1 6 2 9 Upravne zgradbe: 1. kat. 9 24 13 46 2. kat. 6 3 6 15 3. kat. 0 0 0 0 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 2 7 2 11 Ostali objekt i : 1. kat. 16 46 30 92 2. kat. 7 8 33 48 3. kat. 0 3 11 14 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 3 I 15 17 35 Občina 1 Id r i ja Nova Gorict | To lmin ! Skupaj Sakralni sektor Zupnišča: 1. kat. 1 12 16 29 2. kat. 3 5 5 13 3. kat. 0 0 2 2 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 11 5 16 Cerkve: 1. kat. 10 20 17 47 2. kat. 13 22 12 57 3. kat. 1 0 3 4 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 22 39 34 95 Ostali objekt i : 1. kat. 0 9 8 17 2. kat. 2 2 4 8 3. kat. 0 1 3 4 Skupaj spomeniško zaščitenih objektov 0 5 8 13 Skupaj 1. kat. 463 2082 2935 5480 2. kat. 316 625 1709 2650 3. kat. 34 214 774 1022 Spomeniško zaščiteni objekt i 82 1235 1425 2742 Poškodovanih objektov v občini 813 2921 5418 9152 (5532) (9266) () popravki prvega popisa za občino To lmin V anketno popisne liste so vpisali ali vrisali naslednje skupine podatkov: kategorizacija objekta in stopnja poškodovanosti z ozirom na uporabnost stavbe, lastništvo objekta, spomeniško varstveni režim zaščite, namembnost stavbe, gradbeno tehnični elementi objekta in opis škode s stroški popravila. Vsi podatki o poškodovanih objektih so b i l i računalniško obdelani in ta- belarično prikazani po posameznih naseljih v krajevnih skupnostih. V pregled- nih prikazih so ločeni objekti glede na namembnost (stanovanjski, kmeti j sko- gospodarski objekti, itd.), kategorijo poškodb, ocena škode v d inar j ih za 1. in 2. kategorijo, indeks škode in informacija o tem ali je stavba spomeniško zašči- tena (tabela 4). Ocena škode je bila izračunana na osnovi podatkov iz popisa in predstav- lja potrebna sredstva za obnovo objekta. Posebej so prikazana sredstva, k i so potrebna pr i t istih obnovitvenih delih, k jer je nujno potrebna ustrezna stro- kovnost in oprema (injektiranje, prezidava nosilnih zidov in stropov, rušenje in izdelava preklad, izdelava horizontalnih vezi, itd.). Z indeksom škode so razvrščeni objekti v pet kategorij, glede na višino potrebnih sredstev za ob- novo (O. so objekti v t re t j i kategoriji, za katere višine potrebnih sredstev za obnovo niso izračunali, ker so predvideni za rušenje; 1. od 0—50 000 din; 2. od 50 000—100 000 din; 3. od 100 000—150 000 din in 4. nad 150 000 din). Za vsak objekt so bile posebej ocenjene in ovrednotene t r i kategorije glede na stopnjo nadaljne uporabnosti stavbe: Kate- gori ja Uporabnost Opis stanja objekta 1. stavba vselj iva nosilni sistem je nepoškodovan, manjše poškodbe so na ostalih delih objekta 2. stavba je začasno nevseljiva, vselj iva šele po sanaciji nosilni sistem je lažje poškodovan, poškodbe so na ostalih delih objekta, sanacija je ekonomsko upravičena 3. stavba se ruši rušenje, delno rušenje al i težke poškodbe nosilnega sistema, sanacija ekonomsko n i utemeljena Glede na sistem gradnje in kvaliteto uporabljenih materialov za večino objektov na prizadetem področju so popisovalci pr i sanacijskih ukrepih za objekte v 2. kategorij i predvideli take sanacijske ukrepe, k i naj restavrirajo objekt v nosilnem smislu v staro, oziroma boljše stanje. Vsi objekti 2. kategorije so bi l i na terenu označeni z rumeno barvo in objekti 3. kategorije z rdečo barvo. Za vsako krajevno skupnost in občino so v zbirniku popisa prikazani še: skupno število prebivalcev v stavbah 2. in 3. kategorije — torej prebivalci v krajevni skupnosti brez bivališča, skupno število m2 netto stanovanjske povr- šine za stavbe v 2. in 3. kategoriji, poprečno število m2 na prebivalca in po- prečno število m2 na objekt. Ostali podatki iz popisnih listov niso b i l i podrobno obdelani. Na žalost moramo posebej podčrtati, da so b i l i v popisu zajeti le objekti, k i so b i l i poškodovani zaradi potresa. Prav zaradi te okoliščine, k i bi jo morali p r i bodočih podobnih popisih upoštevati, je celotno gradivo močno izgubilo na vrednosti, ker ni mogoče napraviti ustreznih relativnih primerjav. To po- glavitno pomanjklj ivost popisa smo skušali v naših analizah odpraviti na naj- različnejše načine, vendar v teh prizadevanjih nismo v celoti uspeli. Nikakor nismo mogli dobiti zanesljivih podatkov o tem koliko je nepoškodovanih ob- jektov in kakšni so. Potrebno bi bilo izpeljati posebno štetje in popis nepo- škodovanih objektov, k i v popisu o škodi niso bi l i upoštevani, to pa iz razum- l j i v ih vzrokov ni bilo možno. Osnovni namen popisa je bi l v ugotavljanju kvantitativnega obsega škode v posameznih naseljih; namenjen je bi l v prv i vrst i operativnim službam za odpravljanje posledic. Popis je bi l zaključen 18. maja 1976. Kasneje je osnov- nemu popisnemu gradivu sledilo še več dodatkov in popravkov (rokopisno gra- divo občinskih služb), k i smo j i h upoštevali, kolikor se je le dalo. Po obnov- l jeni močnejši potresni aktivnosti, septembra 1976, je bi l postopoma v januarju in februar ju 1977 dopolnjen in korigiran p rv i popis, k i pa ni b i l računalniško obdelan in je ostal večinoma v rokopisu (februar 1977). »Drugi popis«, kot smo ga imenovali, smo uspeli v celoti dobiti le za občino Tolmin. Navkl jub vsem pomanjklj ivostim je dobro zastavljena in široko organizirana akcija zastala in ni bila dosledno izpeljana do konca, kar je velika škoda. V dodatnih dopol- nitvah in popravkih — v »drugem popisu« — niso obdelani in prikazani vsi parametri prvega popisa. Enotne cene za ocene vrednosti sanacijskih del v prvem popisu so bile sestavljene na osnovi predhodnega ogleda na terenu in cen storitev, k i j i h je posredovala gradbena operativa iz vseh regij Slovenije. Cene za posamezna sa- nacijska dela je uskladila posebna komisija Biroja gradbeništva Slovenije. Za osnovo so služili podatki o škodi ob potresu na Kozjanskem z upoštevanjem indeksa podražitve 138,30. Posebej je bila upoštevana tudi specifičnost gradnje primorskih hiš. Škodo, k i je nastala zaradi potresa, imamo izraženo z naslednjima dvema pokazateljema: 1. stroški za popravilo objektov 1. in 2. kategorije, 2. število objektov, k i so b i l i uvrščeni v 3. kategorijo, to so stavbe, pred- videne za rušenje, ker njihovo popravilo ekonomsko ni utemeljeno. Velika škoda je, da ni bila ocenjena vrednost objektov 3. kategorije, ker bi tako dobili popolnejšo sliko. Skupaj je bilo v občinah Idri ja, Nova Gorica in Tolmin po podatkih pr- vega popisa poškodovanih 9748 najrazličnejših objektov (tabela 5). V občinah Radovljica, Skofja Loka in Ljubljana Center so občinske službe evidentirale škodo prek krajevnih skupnosti ali oddelkov za gradbeno komunalne zadeve in občinskih štabov civilne zaščite (rokopisno ali tipkano gradivo občin Ra- dovljica, Skofja Loka, Ljubl jana Center). V radovlj iški občini so ugotovili kar 356 poškodovanih stavb, od katerih j i h lahko 342 glede na kr i ter i je v Posočju uvrstimo v 1. kategorijo, 11 v 2. kategorijo; 3 stavbe so bile tako močno po- škodovane, da j i h bo potrebno porušiti. V občini Škofja Loka je bilo poškodovanih 95 stavb in v krajevni skup- nosti Stara Ljubl jana občine Ljubljana Center 31 stavb. Tabela 5. Število zaradi potresov poškodovanih objektov v SR Sloveniji 1976 Stopnja poškodovanosti objektov Občina 1. kat. 2. kat. 3. kat Skupaj Id r i ja 463 316 34 813 Ljubl jana-Center 31 — — 31 Nova Gorica 2082 625 214 2 921 Radovlj ica 342 11 3 356 Skofja Loka 59 26 10 95 Tolmin* 1744 785 5 532 (Tolmin**) (3516) (1365) (1455) (6 336) Skupaj p r v i popis 5980 2722 1045 9 748 Skupaj z drugim popisom za občino Tolmin 6493 2343 1716 10 552 * Podatki za občino Tolmin z dopolni l i prvega popisa pred septembrsko serijo potresov. ** Podatki za občino Tolmin po septembrski seri j i potresov, drugi popis. Točnega števila poškodovanih stavb ne moremo ugotoviti, podatki, k i j i h navajamo v pregledni tabeli, se opirajo na popis za občine Tolmin, Idr i ja in Nova Gorica ter na poročila občinskih služb, k i smo j i h mogli zbrati. V celoti je bilo po razpoložljivih podatkih in po prvem dopolnjenem popisu za občino Tolmin do meseca septembra 1976 v SR Sloveniji poškodovanih 9748 najrazlič- nejših stavb. Z upoštevanjem drugega popisa za občino Tolmin je nepopolna končna številka poškodovanih stavb porasla na 10 552. V občini Tolmin je med prv im in drugim popisom naraslo število poškodovanih stavb za 804 ali 14,53 % Glede na to in ob upoštevanju okoliščine, da izven najhuje prizadetega območja ni bila tako podrobno popisana vsa škoda (na primer v občinah Ljubl jana Vič- Rudnik, Ajdovščina, itd.), lahko trdimo, da je bilo končno število zaradi po- tresov v letu 1976 poškodovanih objektov približno za 15—20 % večje od na- vedenega. Ocenjujemo, da je ta številka narasla predvsem v 1. kategoriji poško- dovanosti. Skupaj je bilo zaradi teh potresov v Sloveniji poškodovanih približno 12 000 najrazličnejših stavb. V poročilu o odpravi posledic potresa v Posočju (11. februarja 1977) je navedeno, da je bilo po septembrskem potresu v občinah Tolmin, Nova Gorica in Idr i ja skupaj poškodovanih 11 224 najrazličnejših ob- jektov. To nam priča o izredno obsežni škodi. V celoti je bi lo 1716 stavb po prvem popisu tako močno poškodovanih, da n j ih popravilo n i več ekonomsko opravičljivo. Na osnovi te številke ocenjujemo, da je bilo v celi Sloveniji od 1750 do 1850 takih stavb. V drugi kategorij i zgradb, z močnimi poškodbami na konstrukcij i i n začasno neuporabnih, je bilo 2343 stavb; ob zaključku potresne aktivnosti je bilo v celi SR Sloveniji 2250—2350 takih objektov. V celoti je bilo zaradi te naravne katastrofe! v SR Sloveniji začasno ali povsem neupo- rabnih približno 4000—4200 najrazličnejših stavb, kar je približno 30% vseh registriranih poškodovanih objektov. Ostale stavbe so utrpele manjše poškodbe in so bile še nadalje uporabne. Ugotovitev, da je bilo p r i potresu približno 15% poškodovanih stavb, k i so j i h morali podreti, se presenetljivo ujema s podatkom, k i ga navaja P a v - l i n (1895) za posledice potresa v Ljubl jani dne 14. aprila 1895. leta. Ta potres, k i je imel epicenter v okolici Vodic, je imel moč VI IL—IX. stopnje po MCS lestvici ( S h e b e l i n , K a r n i k , H a d ž i e v s k i 1965). P a v l i - n o v i podatki o škodi navajajo: »Najboljšo sliko o celi nesreči si je moči na- pravit i po tem, kar sodijo strokovnjaki glede poslopij. Pravijo, da bo deloma ali popolnoma podreti kakih petindvajset odstotkov vseh hiš, korenito po- pravi t i ali prezidati petinšestdeset odstokov in le ostale se bodo dale z mal imi SI. 13. Breginj, škoda je ob števi lnih novih potresnih sunkih še znatno narasla troški vzpostaviti v prejšnje stanje«. J. R. (1896) v knj ižici o istem potresu navaja: »Velik del, skoraj 20% je hiš, katere bode treba na vsak način po- dreti. Polovico j i h bode treba prezidati in popraviti, predno bode mogoče zopet varno v n j ih stanovati«. Nadalje sledi: »V prvem trenutku se je škoda veliko prenizko cenila, ker se poškodbe mnogokrat na zunaj n i t i ne vidijo. Večina hiš je trpela v notranjih prostorih; oboki so razpokali, obočne vezi so potrgane, stropi se udirajo, stopnišča so nevarna, železni oklepi vsi skrivljeni. Vsak dan pokažejo se nove poškodbe in konečna cenitev škode bode sigurno še veliko večja.« Podobno velja tudi za škodo ob potresu v Posočju, saj na prv i pogled, razen v najbolj prizadetih kraj ih, n i bilo videti, da je škoda tako obsežna. Podobnost ne preseneča. Takratna kakovost gradnje hiš v L jubl jani in okolici se ni bistveno razlikovala od številnih starejših stavb na današnjem Tolmin- skem, izjema so seveda nekateri večji in bolj urbanizirani kraj i . Od poškodovanih stavb v občinah Tolmin, Idr i ja in Nova Gorica j ih je bilo skoraj 30 % (2742) spomeniško zaščitenih. Najbolj so bile razumljivo po- škodovane starejše in gradbeno tehnično slabše hiše. Porušeni ali močno po- škodovani so bi l i številni ku l turn i in urbanistični spomeniki (popis in register potresne škode Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica). V času pred po- tresom je bi l v Posočju večkrat v ospredju in že dalj časa aktualen problem spomeniškega varstva. Veliko število spomeniško zavarovanih objektov je H E V A « SI. 14. Zaradi nevarnosti pred nepričakovanim rušenjem močno poškodovanih stavb so moral i v Breginju in mnogih drugih k ra j i h opustit i številne hiše SI. 15. Skupina hiš v Breginju, k i j i h niso poruši l i in so ostale v spomin na staro vas z izredno arhi tekturo med drugimi okoliščinami tudi rezultat razmeroma počasnega družbenega razvoja v zadnjih desetletjih. Spomeniška zaščita stavb predstavlja določeno breme za lokalno prebivalstvo, k i želi spreminjati in modernizirati domove. Spomeniško varstvena služba se je že dalj časa zavedala tega problema in je začela s posebno akcijo, s katero so želeli prikazati, kako se da ustrezno revital izirati spomeniško zavarovane stavbe v sodobna bivališča. Največ po- zornosti so posvečali Breginju, k i je bi l izredno zanimiva urbanistična celota. Breginj je bilo naselje v obl iki nepravilne elipse s krožnim starim naselbin- skim jedrom ter prava zakladnica si jajnih l judskih arhitektur. Tu so se v ce- lot i ohranile edinstveno oblikovane hiše z ganki, širokimi l indami in z zna- či lnimi prepleti stopnišč in ogradov. V Breginju je bilo razmeroma malo umetniško obdelanih podrobnosti — okenskih okvirov in portalov. Lepše so obdelali le posamezne stopnice in pa seveda mogočne slope (stebre), k i nosijo velike ganke in hišne vogale. V nasprotju s stavbami v dolini med Trento in Tolminom so bile domačije v Breginju mnogo bolj razčlenjene. Vsaka doma- čija je bila sestavljena iz večjega števila samostojnih enot, k i so prislonjene druga k drugi v obliki členjenih nizov. Stari stavbarji so stremeli za tem, da bi naredili trdno in smiselno bivališče. Ker so morali varčevati s prostorom, so vse hišne komunikacije (hodnike) izločili iz jedra, zato je ves promet po- tekal na zunanjščini, po gankih in stopniščih. Tako lahko ugotovimo, da imajo vse starejše hiše iz vsakega prostora posebej izhod na gank ali pa neposredno na ulico. Način življenja in tesna povezanost vseh prebivalcev vasi v homo- geno celoto sta bi l i odločilni za tako obliko arhitekture in njeno funkcional- nost. Kot takega so šteli Breginj za izjemen urbanistični spomenik. Danes ta- kega Breginja ni več. Porušiti so ga moral i skoraj v celoti. Ostala je novejša cerkev, župnišče, celica št ir ih spomeniško zavarovanih hiš in še nekaj stavb na obrobju vasi. Podobno je z drugimi najbolj poškodovanimi kra j i v Po- sočju. V Podbeli je ostala v spomin na staro vas le ena hiša. Sirokopotezno zastavljena prizadevanja v času pred potresom, da bi po spomeniško varstvenih načelih revitalizirali Breginj in še nekatera druga na- selja ali objekte v Posočju, so zaradi te katastrofe v vel ik i meri propadla. V vasi Logje, v mnogih kra j ih Beneške Slovenije in še v nekaterih vaseh v Po- sočju so sicer uporabil i poseben način utrjevanja-vezave poškodovanih stavb, po metodologiji, k i jo je izdelal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubl jane; na ta način so ohranil i marsikatero hišo. Skoda na spomeniško zavarovanih stavbah je izredno obsežna in je ne moremo v celoti kvantitativno ovrednotiti. Skupni stroški za popravilo spo- Sl. 16. V ospredju je edina hiša v Podbeli, k i je ostala v spomin na nekdanjo vas, vse ostale zgradbe so moral i porušiti. Lepo je vidna stavba, k i je bi la nekoč del vasi in tesno skupaj razporejenih hiš. Značilne stare hiše so imele eno al i dve nadstropji in sl ikovite ganke, po kater ih so b i l i povezani prostori. Na mnogih stav- bah navzven n i bi lo v idet i posebno vel ike škode, vendar se je prava slika pokazala v notranjščini in z ekspertizami gradbeno tehničnih strokovnjakov, k i so pregledali in podrobno popisali vse poškodovane objekte SI. 17. Močno poškodovana apsida cerkvice na pokopališču nad Breginjem. Skoda na spomeniško zavarovanih objekt ih je bi la izredno obsežna in je nismo mogl i v celoti ovrednotit i meniško zavarovanih objektov 1. in 2. kategorije so bi l i ocenjeni na 27 907 000 dinarjev. S pomočjo podatkov računalniško obdelanega prvega popisa smo izdelali karto »Poškodovane stavbe ob potresu 1976 po krajevnih skupnostih v ob- činah Tolmin, Nova Gorica in Idrija«. Na kart i 2 (v prilogi) je kvantitativno prikazano število poškodovanih objektov po posameznih kategorijah škode v krajevnih skupnostih. Posebej moramo podčrtati, da na kart i n i prikazano končno stanje, temveč situacija po majski potresni aktivnosti. Razmeroma dobro nam ta prikaz kaže distribucijo števila poškodovanih stavb. V občini Tolmin stopajo v ospredje glede na število poškodovanih stavb, brez upošte- vanja stopnje škode krajevne skupnosti Breginj, Kobarid, Most na Soči, Kneža, Borjana, Bovec, itd. Več pove razmerje med posameznimi kategorijami poško- dovanih objektov v krajevnih skupnostih. Po prv ih ocenah je bilo v Breginju 46 % in v Borjani 33 % od vseh poškodovanih stavb predvidenih za rušenje. V drugo skupino nekoliko manj prizadetih krajev lahko uvrstimo naslednje krajevne skupnosti: Ladra-Smast 24%, Žaga 20 %, Idrsko 18 %, Kamno 16%, Kred 15% in Kobarid 13%. V ospredje stopa dvoje območij: Žaga in Srpenica, ter k ra j i v podolju med Kredom in Kamnim. Naslednja skupina močneje prizadetih Krajevnih skupnosti, po tem kr i ter i ju, je ob Idr i jc i in Bači ter na Šentviški Planoti: Grahovo ob Bači 18%, Pečine 18%, Ponikve 17 % in Kneža 14% zgradb od vseh poškodovanih, za katere je bi lo v tem času SI. 18. Breginj je bil zaradi potresov tako močno poškodovan, da so ga morali skoraj v celoti porušiti. Ta hiša je bila pred potresom obnovljena in dobro vzdrže- vana ocenjeno, da j i h bo potrebno porušiti. Zanimivo je, da so že prv i podatki in opažanja na terenu pokazali, da so na razmeroma majhne razdalje lahko velike razlike v stopnji nastale škode. Se posebej očitna je ta razlika v medsebojni pr imerjavi sosedskih krajevnih skupnosti Drežnica, Ladra - Smast in Vršno. V 3. kategorij i močno stopa v ospredje krajevna skupnost Ladra-Smast z 28 hišami ali 24 % vseh poškodovanih objektov. V sosednji krajevni skup- nosti Drežnica sta bi l i tako močno poškodovani le dve stavbi, v Vršnem pa Tabela 6. Primerjava števila poškodovanih objektov po kategorijah v krajevnih skupnostih Drežnica, Ladra - Smast in Vršno. K r a j e v n a skupnost Števi lo poškodovanih ob jek tov 1. kat . °/o 2. kat . «/o 3. kat . °/o S k u p a j Drežnica 119 97 2 2 2 2 123 Ladra - Smast 35 30 53 46 28 24 116 Vršno 47 53 41 47 0 0 88 nobena. Videti je, da so mikrotalne seizmične razmere bile mnogo odločilnejše za obseg nastale škode kot sama oddaljenost od epicentra. Le-ta je sicer zelo pomemben element za stopnjo nastale škode, vendar ne edini, znatnejše raz- like se izražajo bolj na večje razdalje. Obseg škode postopoma pojema od za- hoda prot i vzhodu, vendar ne enakomerno, na majhne razdalje so možne ve- l ike razlike. V novogoriški občini je bi l najvišj i delež poškodovanih objektov 3. kate- gorije v krajevnih skupnostih Konjsko 16 %, Hum 14 %, Šmartno 15 %, Lig 14 %, Dobrovo 10 % in v Vipavski dolini Dornberk 12 %. Močno opozarjajo nase kra j i v Goriških Brdih, k i j i h lahko vzporejamo s stopnjo škode v kra- jevnih skupnostih Idrsko, Kamno, Kred, Kobarid, itd. V občini Idr i ja so pr i - bližno enako poškodovane krajevne skupnosti Bukovo 12 %, Ravne - Zakriž in Novaki z 10 % poškodovanih objektov v 3. kategoriji. Glede na namembnost, je največje število objektov v stanovanjskem sek- tor ju, 6936 ali 75,8% vseh poškodovanih zgradb. Od vseh poškodovanih sta- novanjskih objektov j i h je 62 % bilo uvrščenih v 1. kategorijo 29 %, v 2. kate- gorijo in 9 % stanovanjskih hiš je bilo predvidenih za rušenje. Ce napravimo primerjavo med obravnavanimi občinami, je bilo največ (59 %) stavb poško- dovanih v Tolminu, sledita Nova Gorica (32 %) in Idr i ja (9 %). V zasebnem sektorju je bilo poškodovanih vsega 1272 (13,9 %) kmetijsko gospodarskih objektov. Pred septembrsko serijo potresov je bilo predvidenih za rušenje 300 kmeti jskih gospodarskih objektov. Stroški za popravilo objektov v zasebnem sektorju (1. in 2. kategorija) so bi l i ocenjeni (skupaj z ostalimi objekti v tem sektorju — vikendi, garažami in podobno) na 717,69 mil i jonov dinarjev (ali 39 368 619 ZDA $). Ze pred sep- tembrom je bilo 640 zasebnih stanovanjskih objektov tako močno poškodovanih, da so j i h uvrst i l i v 3. kategorijo. Na žalost niso ocenili vrednosti teh objektov pred potresom, zato ne poznamo skupne dinarske vrednosti škode. V družbenem sektorju je bilo zaradi potresa poškodovanih 248 stanovanj- skih objektov, 28 kmetijsko gospodarskih objektov, 91 proizvodnih objektov, 7 zdravstvenih domov, 5 gasilskih domov, 33 šolskih objektov, 43 šol s stano- vanji, 61 upravnih zgradb in še 154 najrazličnejših drugih zgradb. Skupni stroški za popravilo stavb 1. in 2. kategorije so b i l i ocenjeni na 67,74 mil i jonov dinarjev (3 715 852 ZDA S). V družbenem sektorju je bilo neekonomično po- pravit i 10 stanovanjskih objektov, 2 kmetijsko gospodarski poslopji, 6 proiz- vodnih objektov, 2 gasilska domova, 3 šolske objekte in 3 šole s stanovanji. Kasneje so morali porušiti še zdravstveni dom v Kobaridu, k i je b i l ob tem popisu uvrščen v 2. kategorijo. V tako imenovanem »sakralnem sektorju« je bilo skupaj poškodovanih 181 stavb, od tega 44 župnišč, 108 cerkva ter še 29 najrazličnejših objektov. 4 cerkve, 2 župnišči in še 4 najrazličnejši objekti so b i l i tako močno poškodo- vani, da so bi l i predvideni za rušenje. Stroški za popravilo stavb v sakralnem sektorju za 1. in 2. kategorijo so bi l i ocenjeni na 20,24 mil i jonov dinarjev (1 110 257 ZDA $). Skupni stroški za popravilo 5480 objektov v 1. kategorij i in 2650 objektov v 2. kategorij i so b i l i ocenjeni na 805,67 mil i jonov dinarjev (44 194 728 ZDA $). Vsi t i podatki se nanašajo na rezultate računalniško obdelanega prvega po- pisa. Po septembrskem potresu je škoda še znatno narasla, kar bomo podrob- neje osvetlili v nadaljevanju. Poleg navedenega obsega škode je praktično neugotovljiva kompleksna ško- da v gospodarstvu in drugih dejavnostih. Zaradi potresa se je na primer samo v občini Tolmin znižal dohodek družbenih organizacij za 24 380 000 din. Potres je imel obsežne posledice v celotnem r i tmu in aktivnosti pokrajine. Po drugi strani je široko zastavljena akcija obnove in pomoči prinesla močan impulz, k i se odraža v celi pokrajini. Podobno kot ob skopskem potresu ali ob potresu v Banja Luki, lahko pričakujemo naposled poživitev razvoja regije in bistvene spremembe v dosedanjem utripu pokrajine. 2. 1. Primerjava posledic med majsko in septembrsko potresno aktivnostjo Skupno število poškodovanih objektov v občini Tolmin je poraslo od 5532 (upoštevani so dodatki prvemu popisu, skupaj 114 objektov) po majski seriji potresov, na 6336 objektov po septembrskih ponovitvah. Zabeležili so kar 804 stavb, k i so bile poškodovane šele septembra. Indeks porasta števila po- škodovanih stavb je 114,53. Po posameznih kategorijah stopnje poškodovanosti je slika močno različna: v 1. kategoriji je indeks 117,08 (od 3003 porast na 3516 objektov), v 2. kategoriji je zanimiv indeks le 78,28, torej zmanjšanje absolutnega števila objektov od 1744 na 1356 in to na račun izredno močnega porasta v 3. kategoriji, kjer je indeks kar 185,35 (od 785 na 1455 objektov). Iz tega je razvidno, da se je v tolminski občini najobčutneje povečalo število močno poškodovanih stavb, to je tistih, k i se j ih iz ekonomskih vzrokov ne izplača več popraviti. Po septembrski seriji potresov so zabeležili kar 670 novih objektov v t ret j i kategoriji poškodovanosti. Najobčutneje je to šte- vilo poraslo na račun druge kategorije, k jer je bilo zabeleženih 379 manj ob- jektov (diagram 2 v prilogi). V krajevnih skupnostih, kjer je število poškodovanih objektov po drugi seriji potresov ostalo enako ali se je le malo povečalo (nekako do indeksa 104), je opazno predvsem, da so se močno povečale poškodbe in so bi l i številni pr i - meri sprememb iz nižj ih v višje kategorije, vendar pa so bile že maja bolj ali manj poškodovane vse stavbe v teh krajevnih skupnostih. Najizrazitejše je to v krajevnih skupnostih Breginj in Borjana z indeksom števila novih poškodo- vanih stavb 100, kar nam priča o tem, da so bil i že maja meseca bolj ali manj poškodovani vsi objekti. Močno se je septembra spremenil delež po posameznih kategorijah, število objektov v 1. kategoriji se je v krajevni skupnosti Breginj zmanjšalo za 49 %, v 2. kategoriji kar za 66 %, izrazito pa je poraslo število poškodovanih stavb v 3. kategoriji: od 269 na 391 ali za 69 %. V krajevni skup- nosti Borjana je že opazna razlika, čeprav so bile bolj ali manj poškodovane vse stavbe, v 1. kategoriji se je zmanjšalo število poškodovanih stavb le za 3%, v 2. kategoriji se je znižalo za 30% in v 3. kategoriji poraslo za 30%. Iz tega se vidi, da so bile posledice druge serije potresov v KS Borjana zelo obsežne, vendar že opazno manj katastrofalne kakor v krajevni skupnosti Breginj. Slike škode tipa KS Breginj ne zabeležimo več v nobeni drugi kra- jevni skupnosti. Po porastu škode se krajevni skupnosti Borjana približuje ali jo deloma celo presega krajevna skupnost Ladra-Smast z indeksom poško- dovanih objektov 100, padcem števila objektov v 1. kategoriji za 6%, zni- SI. 19. Upravna stavba v Koba- ridu (pošta itd.) po majski seriji potresov žanjem v 2. kategorij i za 56 % in porastom v 3. kategorij i (tip Breginj) za 57%. Sledi večja skupina krajevnih skupnosti z indeksom porasta skupnega števila poškodovanih stavb do 103, k jer ločimo dva podtipa: 1. podtip: majhne spremembe števila poškodovanih objektov v 1. kategoriji, izrazito zmanjšanje števila poškodovanih stavb do 103, k jer ločimo dva podtipa: 1. podtip: majhne spremembe! števila poškodovanih objektov v 1. kategoriji, izrazito zmanjšanje števila poškodovanih objektov 2. kategorije in močno povečanje v 3. kate- gori j i (KS Idrsko, Livek, Srepnica, 2aga); 2. podtip: KS Cezsoča; razmeroma blizu močno poškodovanih krajev je prišlo do razmeroma majhnih sprememb med prvo in drugo serijo potresov. V večji skupini krajevnih skupnosti je indeks novo poškodovanih objektov 114. Prv i izraziti t ip krajev v tej skupini označuje izrazit porast 3. kategorije. V drugi skupini so krajevne skupnosti z indeksom do 114 novo poškodovanih stavb in razmeroma majhnim številom poškodovanih hiš v 2. in 3. kategoriji. V prvo skupino tretjega tipa uvrščamo krajevne skupnosti Kamno (107), Kobarid (106), Kred (109), Kneža (112). Druga skupina tega tipa je obsežnejša, v njej so znatne razlike glede na posamezne kategorije poškodb, značilno je, da so b i l i t i k ra j i razmeroma malo poškodo- I s a s a p * vani: to so krajevne skupnosti L jubinj (111), Log pod Mangrtom (111), Po- l jubin j (104), Rut (104), Slap ob Idr i jc i (109), Soča - Trenta (110), Stržišče (102), Trnovo ob Soči (104), Vršno (110). Izrazito močne spremembe in izreden porast škode po drugi seriji potre- sov beležimo z indeksom porasta nad 141 števila poškodovanih objektov v kra- jevnih skupnostih Lom (287), Dolenja Trebuša (237), Dolje (220), Šentviška Gora (198), Gorenja Trebuša (183), Ponikve (155), Pečine (141). Večinoma je v teh kra j ih močno poraslo število poškodovanih objektov v 1. kategoriji. Pokazatelj porasta števila poškodovanih objektov, med majsko in septem- brsko serijo potresov, in spremembe v kategorijah škode, je razmeroma ne- točen, ker so skupaj obravnavani najrazličnejši objekti. Skupaj se je število poškodovanih objektov v 1. kategorij i povečalo za dobrih 17 %, v 2. kategorij i se je zanimivo zmanjšalo v pr id 3. kategorije za dobrih 21 % in v 3. kategorij i se je povečalo število stavb za rušenje za dobrih 85 %. S pomočjo teh ugotovitev in terenskih opazovanj ocenjujemo, da se je škoda po prv i seriji potresov postopoma povečala za 30 do 50 %. Za vsako naselje in krajevno skupnost smo podrobno pregledali in med seboj pr imer ja l i podatke obeh popisov. Skupaj je bilo v občini Tolmin v 1. ka- tegorijo poškodovanosti objektov v drugem popisu uvrščenih 617 novih objektov. SI. 20. Upravna stavba v Kobar idu po septembrski seri j i potresov; v zgornjem delu hiše so dobro vidne nove poškodbe. Kasneje so moral i odstranit i celotno zgornje nadstropje in so stavbo obnovi l i po nekdanjem videzu Tabela 7. Primerjava števila poškodovanih objektov med rezultati prvega in dru- gega popisa za občino Tolmin St. K r a j e v n a skupnost i . kat . 2. ka t . 3. kat . S k u p a j Indeks I . pop.| I I . pop I . pop. Et. pop. I . pop. | I I . pop. I . pop. I I . pop. 1. Borjana 73 71 98 75 85 110 256 256 100 2. Bovec 180 248 68 66 4 8 252 322 128 3. Breginj 87 43 233 155 269 391 589 589 100 4. Čadrg 8 11 2 1 0 1 10 13 130 5. Hudajužna 21 26 129 127 1 3 151 156 103 6. Dolenja Trebuša 17 72 17 6 6 17 40 95 237 7. Dol je 38 93 12 7 0 10 50 110 220 8. Drežnica 119 125 2 0 2 16 123 141 115 9. Gorenja Trebuša 18 29 4 2 2 13 24 44 183 10. Grahovo ob Bači 81 103 20 12 22 36 123 151 123 11. Cezsoča 45 54 11 12 6 10 62 76 122 12. Idrsko 93 95 51 32 32 54 176 181 103 13. K a l - Kor i tn ica 33 42 2 2 0 0 35 44 126 14. Kamno 40 44 47 35 16 31 103 110 107 15. Kneža 175 186 59 50 39 69 273 305 112 16. Kobar id 203 203 181 146 55 117 439 466 106 17. Kred 74 78 103 79 31 70 208 227 109 18. Ladra - Smast 35 33 53 34 28 49 116 116 100 19. L ivek 96 99 24 16 12 21 132 135 103 20. L j ub in j 51 57 0 0 1 1 52 58 111 21. Log pod Mangrtom 35 43 35 34 3 4 73 81 111 22. Lom 22 56 2 1 0 12 24 69 287 23. Most na Soči 310 359 48 37 6 26 364 422 116 24. Pečine 28 38 0 0 6 10 34 48 141 25. Podbrdo 93 92 24 26 13 32 130 150 115 26. Pol jub in j 123 126 4 3 1 4 128 133 104 27. Ponikve 29 46 1 1 6 9 36 56 155 28. Rut 34 35 14 12 6 9 54 56 104 29. Slap ob Id r i j c i 68 73 10 7 6 12 84 92 109 30. Soča-Trenta 106 117 13 13 2 3 121 133 110 31. Srpenica 16 17 104 63 29 74 149 154 103 32. Stržišče 50 51 0 0 4 4 54 55 102 33. Šentviška gora 40 78 10 9 6 24 56 111 198 34. To lmin 181 209 48 43 9 24 238 276 116 35. Trnovo ob Soči 17 21 70 65 2 7 89 93 104 St. K r a j e v n a skupnost i . Kat. 2. kat. 3. kat . Skupaj Indeks I . pop. I I . pop. I . pop. I I . pop. I . pop. I I . pop. I . pop. I I . pop. 36. Vo la r je 33 34 36 32 8 29 77 95 123 37. Volče 164 205 20 18 20 42 204 265 130 38. Vršno 47 56 41 40 0 1 88 97 110 39. Z a d l a z - Č a d r g 30 35 10 8 2 8 42 51 121 40. Za to lm in 43 66 27 23 5 10 75 99 132 41. Žaga 47 47 111 73 40 84 198 204 103 Skupaj 3003 3516 1744 1365 785 1455 5532 6336 Indeks spremembe 117,08 78 ,27 185,35 114,53 Iz 1. v 2. kategorijo je bilo prekvalif iciranih samo 44 objektov in iz 1. v 3. kategorijo 133. Skupaj je bilo 177 stavb, k i so prvotno utrpele manjše poškodbe, postopoma dodatno poškodovanih, tako da so j i h morali uvrst i t i v višjo kategorijo. Od teh je bilo 133 objektov tako poškodovanih, da so po- stali neuporabni. V 2. kategorijo se je uvrsti lo 11 objektov, k i v začetku po- tresov niso bi l i poškodovani in v 3. kategorijo kar 99 takih objektov. Zelo močne spremembe so bile v prvotni 2. kategoriji, k jer so morali kar 435 ob- jektov zaradi nove potresne aktivnosti uvrst i t i v 3. kategorijo. V celoti je bilo v tolminski občini 611 objektov po drugi seriji potresov uvrščenih iz nižje v višjo kategorijo. V drugem popisu za občino Tolmin je 781 stavb, k i niso utrpele škode ob prv i seriji potresov. Ti podatki kažejo na dramatičen razvoj stanja po številnih ponovitvah potresov. Ocenjeno škodo za vsako krajevno skupnost imamo izraženo z dvema po- kazateljema: v d inar j ih za popravilo poškodovanih stavb v 1. in 2. kategorij i in samo s številom objektov za 3. kategorijo. Največ stavb 3. kategorije je bilo v občini Tolmin v krajevni skupnosti Breginj (395). V drugih krajevnih skupnostih je bilo takih stavb povsod manj: Kobarid 121, Borjana 112, Zaga 88, Srpenica 78, Kred 71, Kneža 69, Idrsko 56, Ladra - Smast 49, Volče 46 itd. (tabela 7). V tolminski občini je bilo 1455 ob- jektov tako močno poškodovanih, da popravilo n i bilo več ekonomsko opra- vičljivo. Ce primerjamo ta podatek z rezultatom prvega popisa, ko je bilo v vsej tolminski občini 785 objektov 3. kategorije, je po drugi seriji potresov njihovo število poraslo za 54 %. Skupni stroški za popravilo objektov 1. in 2. kategorije so med prv im in drugim popisom porasli za približno 30 %, od 299.27 mil. na 426.86 mil. dinar- jev. Vzrok za relativno nižje povečanje dinarske vrednosti popravil nasproti povečanju števila objektov 3. kategorije je nedvomno v tem, ker se je znatno število objektov prvotne 1. in 2. kategorije prekvalificiralo v 3. kategorijo. Za objekte 1. in 2. kategorije ni ocenjena nastala škoda, temveč stroški popravila, kar smo sicer šteli za škodo, čeprav to ne ustreza povsem resnici. Posebej mo- Tabela 8. Skoda v občini Tolmin po krajevnih skupnostih po I. in II. popisu, ter število poškodovanih objektov, ki jih je potrebno rušiti St. K r a j e v n a skupnost Škoda v mi l . d in po I . popisu* Škoda v mi l . d in po I I . popisu St. objektov, k i j i h je potrebno poruši t i I . popis** Št. ob jek tov , k i j i h j e potrebno poruš i t i I I . popis 1. Borjana 14,8 9,97 85 110 2. Bovec 6,77 14,34 4 8 3. Breginj 45,3 32,49 269 391 4. Čadrg 0,38 0,65 0 1 5. Cezsoča 10,86 17,32 1 3 6. Dolenja Trebuša 0,66 1,8 6 17 7. Dolje 1,77 7,57 0 10 8. Drežnica 1,31 8,03 2 16 9. Gorenja Trebuša 0,6 17,75 2 13 10. Grahovo ob Bači 4,8 9,09 22 36 11. Hudajužna 3,06 4,44 6 10 12. Idrsko 19,15 21,66 32 54 13. K a l - Kor i tn ica 1,57 2,97 0 0 14. Kamno 5,91 8,23 16 31 15. Kneža 14,02 20,12 39 69 16. Kobar id 38,96 46,71 55 117 17. Kred 14,13 21,68 31 70 18. Ladra - Smast 10,52 11,12 28 49 19. L ivek 4,33 7,1 12 21 20. L j ub in j 0,27 3,03 1 1 21. Log pod Mangrtom 2,41 4,1 3 4 22. Lom 1,86 3,85 0 12 23. Most na Soči 14,77 28,13 6 26 24. Pečine 0,98 2,08 6 10 25. Podbrdo 6,22 7,53 13 32 26. Pol jub in j 1,42 5,76 1 4 27. Ponikve 0,88 2,53 6 9 28. Rut 4,17 5,64 6 9 29. Slap ob I d r i j i 3,61 5,58 6 12 30. Soča - Trenta 3,29 5,7 2 3 31. Srpenica 8,55 7,68 29 74 32. Stržišče 0,83 1,56 4 4 33. Šentviška gora 1,48 1,25 6 24 St. objektov, St. objektov, Skoda v mi l . Skoda v mi l . k i j i h j e k i j i h j e Št. K r a j e v n a skupnost din po din po potrebno potrebno I. popisu* I I . popisu poruši t i poruši t i I . popis** I I . popis 34. To lm in 4,59 15,08 9 24 35. Trnovo ob Soči 4,29 7,66 2 7 36. Vo lar je 4,86 5,7 8 29 37. Volče 10,82 18,18 20 42 38. Vršno 5,35 8,01 0 1 39. Zadlaz-Cadrg 1,46 2,7 2 8 40. Zato lmin 4,62 9,31 5 10 41. Zaga 13,64 12,76 40 84 299,27 426,86 785 1455 * Podatki po I. popisu z upoštevanimi popravk i popisa ** Skoda v m i l i j on ih po I. popisu z upoštevanimi popravk i popisa ramo podčrtati, da je to le del škode in ne kompleksna škoda, saj na žalost nimamo dinarske vrednosti škode za objekte 3. kategorije. Zelo kritično stanje v najbolj prizadetih krajevnih skupnostih ponazarja navidezna nelogičnost, da se je ob drugem popisu škoda za objekte 1. in 2. ka- tegorije znižala. V KS Breginj se je znižal skupni znesek za popravilo objektov 1. in 2. kategorije od 45.3 mil. na 32.49 mil. dinarjev ali kar za 28 %, v KS Borjana je bilo znižanje od 14.8 mil. na 9.97 mil. ali za 32 %, v KS Srpenica od 8.5 na 7.68 mil. din ali za dobrih 10 %, v KS Zaga od 13.65 na 12.76 mil. din ali za dobrih 6 % in v KS Šentviška Gora, k jer se je znižala vsota za po- pravilo objektov 1. in 2. kategorije od 1.48 na 1.25 mil. dinarjev. V ospredje stopajo t r i območja, k i j ih večinoma uvrščamo med najbolj prizadete kraje: 1. Breginj in Borjana, 2. Zaga in Srpenica in 3. Šentviška Gora. Prvo območje je bilo močno poškodovano takoj ob začetku potresov, kasneje je število ob- jektov v 3. kategoriji poraslo v Borjani za 24 % in v Breginju za 31 %. Na drugem območju je bi l porast števila objektov v 3. kategori j i izredno močan po drugi, močnejši seri j i potresov, saj se je v Žagi povečalo njihovo število za 53 % in v Srpenici za več kot 61 %. T i k ra j i so bi l i zlasti močno prizadeti po septembrskih potresih. V KS Šentviška Gora se je število objektov 3. ka- tegorije povečalo od 6 na 25 ali za dobrih 75 % ; delno lahko to pojasnimo z relativno večjo pasivnostjo teh krajev in slabšo kakovostjo stavb ali morda z lokalno večjim učinkom druge potresne aktivnosti, podobno kot pr i Žagi. Močno povečanje škode v KS Zaga in Srpenica se sklada z ugotovitvijo (F i - n e t t i 1977), da so se epicentri septembrskih potresov premaknil i nekaj ki lo- metrov na sever. 2.2. Analiza posledic potresov s pokazateljem deleža prebivalstva brez strehe Prv i računalniško obdelani popis vsebuje poleg drugih podatkov informa- cijo o številu prebivalstva, k i je prebivalo v objektih 2. in 3. kategorije. Z regio- nalno analizo prebivalstva, k i je za objekte 2. kategorije začasno, ali za objekte 3. kategorije v celoti ostalo brez bivališča, smo prikazali stopnjo poškodovanosti v posameznih krajevnih skupnostih. Število in stopnja poškodovanosti hiš zaradi potresa je le približen pokazatelj, ker so skupaj upoštevane najrazlič- nejše stavbe. Velika pomanjkljivost pokazatelja — poškodovani objekti — je v tem, da ni mogoče ugotoviti skupnega števila nepoškodovanih stavb ter tako relativnih razmerij. Analiza prebivalstva, k i je začasno ali v celoti ostalo brez bivališča, je mnogo bolj i lustrativna in verna, čeprav ima tudi ta prikaz do- ločene pomanjklj ivosti, k i j i h nismo mogli povsem odpraviti. Vsa analiza sloni na žalost le na podatkih popisa, ker v kasnejših dopolnitvah in popravkih niso več evidentirali ogroženega prebivalstva. Tako nam prikaz ne kaže končnega stanja, temveč stanje v vmesnem obdobju pred septembrsko serijo potresov. Postopno naraščanje škode smo skušali analizirati s številom poškodovanih SI. 21. Ob števi lnih novih potresih so bi le mnoge hiše dodatno tako poškodovane, da so se povsem porušile. Prizor je b i l posnet v Podbeli v času t i k pred odstranje- vanjem ruševin objektov, o čemer smo že govorili. Ob zaključku septembrske serije potresov je bilo znatno več l jud i ob stalna bivališča kot je prikazano v tej analizi. Skupaj je bilo po majski serij i potresov (prvi popis), v občini Tolmin 4599 prebivalcev začasno ali popolnoma brez prebivališča, v občini Nova Gorica 2324 in v občini Idr i ja 1409. V celoti jle bilo po znanih podatkih 8332 prebival- cev tako ali drugače zaradi potresa ob varno streho nad glavo. V domovih, k i so bi l i tako močno poškodovani, da so j i h morali uvrst i t i v 3. kategorijo poškodovanosti (rušenje) je prebivalo 1365 l jud i ali 16,38 % prebivalstva. V tolminski občini so morali porušiti bivališča 969 prebivalcem, 3630 j i h je že pred septembrsko serijo potresov živelo v stavbah s stopnjo poškodovanosti 2. kategorije. To so hiše, k i so bile opredeljene za začasno neuporabne, ker bi za varno bivanje v n j ih bilo potrebno izvesti večja popra- vila. V občini Nova Gorica je ostalo brez domov 328 prebivalcev, ostalih 1996 je prebivalo v stanovanjih 2. kategorije. V občini Idr i ja je prebivalo v ob- jekt ih 2. kategorije 1341 oseb in le 8 oseb je ostalo v celoti brez stanovanja (3. kategorija). SI. 22. V Logjeh in mnogih drugih k ra j i h v Posočju ter v Beneški Slovenij i so z uspehom uporabi l i tehnologijo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukci j iz Ljubl jane. S posebnim načinom vezi so statično u t rd i l i i n izboljšali konstrukci jo poškodovanih hiš. Ta tehnologija se je odlično obnesla, nove potresne sunke so te stavbe prestale brez dodatnih poškodb. Prav tej tehnologij i gre zahvala, da je ostalo mnogo hiš, k i b i j i h sicer moral i porušit i V tolminski občini je število objektov 3. kategorije poraslo za 53,95 % (od maja do septembra, I.. i n II. popis); tako ocenjujemo, da je po septembr- ski serij i potresov bilo samo v tej občini približno 2000 oseb brez stanovanj. Podobno je bilo v ostalih dveh občinah, k jer so bile po naši oceni hiše 2700 do 3000 oseb tako hudo poškodovane, da so j i h moral i porušiti. Število oseb, k i so prebivale v objektih 2. kategorije, se je na račun izrednega porasta 3. kate- gorije po septembru znižalo od 6967 na 5500, torej za približno 20 %. Od skup- nega števila 8332 prebivalcev, k i so začasno ali v celoti ostali brez bivališča že maja, je po septembrski serij i potresov številka narasla še za približno 10 %. Ker nimamo točnih podatkov, cenimo le približno, da je bilo v Sloveniji 9000—9200 l judi za daljši al i krajši čas ob stalna bivališča. Približno tret j in i teh prebivalcev ali 3000 l judem je bilo potrebno zgraditi popolnoma nove do- move. Ostalim približno 6000 l judem bo mogoče z večjimi popravil i popraviti in obnoviti prvotna bivališča. Za podatek o skupnem številu prebivalstva v krajevni skupnosti smo se oprli na publikacijo Zavoda SR Slovenije za statistiko o prebivalstvu in stano- vanj ih po krajevnih skupnostih (11 i č 1977). V naši analizi smo uporabili po- datke za leto 1971, ker smo imel i težave z ugotavljanjem števila prebivalstva v času t ik pred potresom zaradi same katastrofe in problemov določanja meja krajevnih skupnosti. Da bi omi l i l i to pomanjkljivost, navajamo pregled razlik v številu prebivalstva za obdobje 1971—1976 po obravnavanih občinah (ta- bela 9). Tabela 9. Prebivalstvo ob popisu 1971 in po stanju 31. marca 1916* 1971 1976 Delež Indeks SR Sloveni ja v SRS 1971—1976 1 727 137 1 814 152 100,00 105 Občine: Id r i ja 17 733 17 205 0,95 101 Nova Gorica 51 459 53 535 2,95 124 To lmin 21 931 21 176 1,17 86 Skupaj občine 91 123 91 9 96 5,07 101 * Statistični letopis SR Slovenije 1976, 15. letnik, str. 521, 522. Zavod SR Slo- venije za statistiko, L jubl jana. Iz indeksa sprememb v številu prebivalstva za razdobje 1971 do 1976 je razvidno, da naše analize za občino Idr i ja (indeks 101) niso bistveno različne od prikazanega stanja. V občini Nova Gorica (indeks 124) so prikazani po- datki za skoraj Vs preveliki in narobe v tolminski občini za dobro 1 h pre- majhni. V celoti je slika dovolj ustrezna, saj je skupni indeks za t r i obrav- navane občine le 101. Ob upoštevanju dejstva, da je bila po septembrski seriji Tabela 10. Analiza posledic potresov, s pokazateljem deleža prebivalstva brez strehe O B Č I N A K r a j e v n a skupnost Š te vi lo p re b iv al ce v po p o p is u 1 97 1 S tr u k tu ra 1 97 1 In d ek s p re b iv a lc i po p o p is ih 19 71 /1 96 1 Š te vi lo o se b v st an o va n jih 1 97 1 P reb iva lc i brez prebiva l išča po potresu 6. m a j a 1976 Š te vi lo p re b iv al ce v po p o p is u 1 97 1 S tr u k tu ra 1 97 1 In d ek s p re b iv a lc i po p o p is ih 19 71 /1 96 1 Š te vi lo o se b v st an o va n jih 1 97 1 o b j ek t i uvrščeni v 2. kateg. ob j ek t i uvrščeni v 3. kateg. Š te vi lo p re b iv al ce v po p o p is u 1 97 1 S tr u k tu ra 1 97 1 In d ek s p re b iv a lc i po p o p is ih 19 71 /1 96 1 Š te vi lo o se b v st an o va n jih 1 97 1 Š te vi lo p re b iv al ce v °/o p re b iv a l, v 2. k at eg . Š te vi lo p re b iv al ce v "/» p re b iv a ls tv a v 3. k a te g . S ku p aj š te vi lo p re b iv al ce v b re z st re h e "/a p re b iv al st va b re z st re h e v k ra je v n i sk u p . S tr u k tu ra p re b iv al ce v b re z st re h e v o b či n i IDRIJA 17 733 100,0 101 17 143 1341 7,82 68 0,40 1409 8,22 100,00 Bukovo 334 2,0 81 335 105 31,34 8 2,39 113 33,73 8,02 Cerkno 1 623 9,1 108 1 629 123 7,55 — — 123 7,55 8,73 Črni v r h nad Id r i j o 1 334 7,5 87 1 318 15 1,14 — — 15 1,14 1,06 Dole 598 3,3 91 586 32 5,46 — — 32 5,46 2,27 Godovič 413 2,3 91 413 43 10,41 — — 43 10,41 3,05 Gor je - Poče - Trbenče 304 1,7 99 304 38 12,50 3 0,99 41 13,49 2,91 Id r i j a 7 183 40,5 113 6 816 514 7,54 13 0,19 527 7,73 37,40 Krnice - Masore 272 1,5 75 274 2 0,73 — — 2 0,73 0,14 Ledine 579 3,5 80 565 14 2,48 — — 14 2,48 0,99 Novaki 485 2,7 87 477 59 12,37 9 1,89 68 14,26 4,83 Orehek 230 1,2 92 225 101 44,89 — — 101 44,89 7,17 Otalež 512 3,0 93 504 84 16,67 7 1,39 91 18,06 6,46 Podlanišče 379 2,1 102 378 56 14,81 4 1,06 60 15,87 4,26 Ravne - Zakriž 322 1,8 96 330 49 14,85 18 5,45 67 20,30 4,76 Spodnja Id r i j a 1 886 10,6 109 1 727 41 2,37 — 0 41 2,37 2,91 Straža 554 3,1 89 537 50 9,31 3 0,56 53 9,87 3,76 Šebrelje 377 2,1 88 384 47 12,24 3 0,78 50 13,02 3,55 Vojsko 348 2,0 74 341 — — — — — — — NOVA GORICA 51459 56,6 100 50 524 1996 3,95 328 0,65 2324 4,60 27,89 Avče 373 0,7 91 377 4 1,06 — — 4 1,06 0,17 Banjščice 402 0,8 84 396 5 1,26 7 1,77 12 3,03 0,52 Bi l je 931 1,8 103 913 Branik 1 551 3,0 97 1 540 Bukovica 989 1,9 106 973 Cepovan 536 1,0 81 547 Deskle - Anhovo 2 700 5,2 110 2 524 Dobrovo v Brd ih 2 942 5,7 94 2 895 Dornberk 1 925 3,7 100 1 936 Gradišče nad Prvačno 502 1,0 105 368 Grgar 799 1,6 95 811 Grgarske Ravne 484 0,9 79 480 H u m 962 1,9 89 956 K a l nad Kanalom 514 1,0 83 525 Kambreško 244 0,5 70 249 Kanal ob Soči 1951 3,8 110 1974 Kojsko 674 1,3 84 674 Kostanjevica na Krasu 332 0,7 95 331 Kromberk 953 1,9 114 942 Levpa 485 0,9 81 482 L ig 367 0,7 77 370 Lokovec 604 1,2 70 601 Lokve 243 0,5 79 238 Medana 633 1,2 92 643 Mi ren 1 764 3,4 109 1 684 Nova Gorica 8 040 15,6 116 7 635 Opat je Selo 471 0,9 90 465 Osek - V i tov l je 697 1,4 95 703 Ozeljan 923 1,8 96 914 Prvačina 1 155 2,2 100 1 133 Ravnica 296 0,6 93 294 Renče 1739 3,4 102 1763 Ročinj 627 1,2 90 627 Rožna dolina 1 124 2,2 98 1 130 Solkan 4 036 7,8 13 453 4 035 Sela na Krasu 267 0,5 85 270 25 2,74 6 0,66 31 3,40 1,33 0 0 2 0,13 2 0,13 0,09 12 1,23 — — 12 1,23 0,52 53 9,69 12 2,19 65 11,88 2,80 20 0,79 7 0,28 27 1,07 1,16 672 23,21 64 2,21 736 25,42 31,67 45 2,32 20 1,03 65 3,36 2,80 1 0,27 — — 1 0,27 0,04 37 4,56 — — 37 4,56 1,59 22 4,58 — — 22 4,58 0,95 226 23,64 51 5,33 277 28,97 11,92 5 0/J5 — — 5 0,95 0,22 24 9,64 — — 24 9,64 1,03 12 0,61 9 0,46 21 1,06 0,90 191 28,34 n 25 3,71 216 32,05 9,29 11 u 1,17 11 1,17 22 2,34 0,95 6 1,24 — — 6 1,24 0,26 48 12,97 8 2,16 56 15,41 2,41 6 1,00 — — 6 1,00 0,26 5 2,10 — 2,10 5 2,10 0,22 46 7,15 16 2,49 62 9,64 2,67 29 1,72 — — 29 1,72 1,25 90 1,18 n — — 90 1,18 3,87 36 u 5,12 4 0,57 40 5,69 1,72 24 2,63 11 1,20 35 3,83 1,51 11 0,97 5 0,44 16 1,41 0,69 7 2,38 — — 7 2,38 0,30 21 1,19 — — 21 1,19 0,90 5 0,80 — — 5 0,80 0,22 8 0,71 4 0,35 12 1,06 0,52 240 5,95 4 0,10 244 6,05 10,52 ' — — — Preb iva lc i brez prebival išča po potresu 6. m a j a 1976 ob jek t i uvržčeni o b j e k t i uvrščeni v 2. kateg. v 3. kateg. O B Č I N A > a> v « d > g T-1 S 2 a S > ^ »-I C- > 2 rt > o > > & N d) ^ C K r a j e v n a skupnost O) S -< ®> C iH C* > J) S o c/l rt oi) > CV I 6 S o cd -M 2 a 2 * aj co .a s -a >o > (D O 2 s > u 3 ft S « u u G I» M o C 5 & > Q S o 3 S 3 t-l to S s •a 3 § > a i i rt si > 3 0) š £ g in o i > i s s Sempas 876 1,7 102 855 13 1,52 9 1,05 22 2,57 0,95 Šempeter p r i Gorici 2 936 5,7 135 2 879 — — — — — — — Šmartno v Brd ih 521 1,0 85 524 34 6,49 53 10,11 87 16,60 3,74 Temnica 390 0,8 92 399 — — — — — — — Trnovo 603 1,2 89 606 — — — — — — — Vogrsko 821 1,6 98 818 — — — — — — — Vojščina 242 0,5 96 239 — — — — — — — Vrto jba 1 835 3,6 107 1 806 — — — — — — — T O L M I N 21 931 100 93 21 869 3630 16,60 969 4,43 4599 21,03 100,00 Bor jana 232 1,5 72 363 106 29,20 84 23,14 190 52,34 4,13 Bovec 1 565 7,2 104 1 543 110 7,13 9 0,58 119 7,71 2,59 Breginj 706 3,2 69 715 350 48,95 224 31,33 514 80,28 12,48 Čadrg 63 0,3 61 61 8 13,11 — — 8 13,11 0,17 Cezsoča 388 1,8 104 410 281 68,54 1 0,24 282 68,78 6,13 Dolenja Trebuša 520 2,4 76 514 27 5,25 15 2,92 42 8,17 0,91 Dol je 304 1,4 95 310 41 13,23 — — 41 13,23 0,89 Drežnica 653 2,9 88 645 7 1,09 — 7 1,09 0,15 Gorenja Trebuša 296 1,4 71 298 15 5,03 1 0,34 16 5,37 0,35 Grahovo ob Bači 506 2,3 87 492 51 10,37 34 6,91 85 17,28 1,85 Hudajužna 212 0,9 84 211 21 9,95 3 1,42 24 11,37 0,52 Idrsko 427 1,9 89 437 154 35,24 50 11,44 204 46,68 4,44 Ka l - Kor i tn ica 203 0,9 114 203 7 3,45 — — 7 3,45 0,15 Kamno 311 1,4 94 312 85 27,24 28 8,97 113 36,22 2,46 Kneža 827 3,8 82 819 128 15,63 30 3,66 158 19,29 3,44 Kobar id 1271 5,8 118 1 307 390 29,84 103 7,88 493 37,72 10,72 Kred 422 1,9 98 421 149 35,39 20 4,75 169 40,14 3,67 Ladra - Smast 332 1,5 104 326 192 58,90 71 21,78 263 80,67 5,72 L ivek 363 1,7 79 355 78 21,97 13 3,66 91 25,63 1,98 L j ub i n j 174 0,8 89 171 — — — — Log pod Mangartom 254 1,2 65 252 65 25,79 1 0,40 66 26,19 1,44 L o m 362 1,7 92 366 — — — Most na Soči 1 799 8,2 94 1 865 133 7,13 5 0,27 138 7,40 3,00 Pečine 197 0,9 84 198 — — 9 4,55 9 4,55 0,20 Podbrdo 1 214 5,5 103 987 46 4,66 24 2,43 70 7,09 1,52 Pol jub in j 458 2,1 96 469 21 4,48 2 0,43 23 4,90 0,50 Ponikve 280 1,3 80 292 1 0,34 6 2,05 7 2,40 0,15 Rut 173 0,8 69 175 24 13,71 8 4,57 32 18,29 0,70 Slap ob Id r i j c i 277 1,3 87 277 14 5,05 10 3,16 24 8,66 0,52 Soča - Trenta 516 2,4 72 529 22 4,16 1 0,19 23 4,35 0,50 Srpenica 256 1,2 89 243 160 65,84 38 15,64 198 81,48 4,31 Stržišče 161 0,7 72 162 — — 3 1,85 3 1,85 0,07 Šentviška Gora 528 2,4 83 513 31 6,04 3 0,58 34 6,63 0,74 To lmin 2 797 12,7 132 2 879 93 3,23 11 0,38 104 3,61 2,26 Trnovo ob Soči 180 0,8 81 182 154 84,62 154 84,62 3,35 Volar je 265 1,2 94 262 120 45,80 35 13,36 155 59,16 3,37 Volče 950 4,3 97 942 47 4,99 47 4,99 94 9,98 2,04 Vršno 326 1,5 89 326 83 25,46 — — 83 25,46 1,80 Zadlaz - Čadrg 175 0,8 78 152 30 19,74 1 0,66 31 20,39 0,67 Zatolmin 317 1,4 82 318 81 25,47 9 2,83 90 28,30 1,96 Zaga 571 2,6 94 567 305 53,79 70 12,35 375 66,14 8,15 Id r i j a 17 723 19,4 101 17 143 1341 7,82 68 0,40 1409 8,22 16,91 Nova Gorica 51 459 56,5 110 50 524 1996 3,95 328 0,65 2324 4,60 27,89 To lmin j 21 931 24,1 93 21 869 3630 16,60 969 4,43 4599 21,03 55,20 Skupaj občine 91123 100,0 104 89 536 6967 7,78 1365 1,52 8332 9,31 100,00 potresov tolminska občina ponovno razmeroma najbolj prizadeta, lahko trdimo, da je bilo v številnih krajevnih skupnostih te občine blizu 100 % prebivalstva brez varnega bivališča (karta 3 v prilogi). V vseh treh podrobneje obravnavanih občinah je bilo skupaj 9,31% pre- bivalstva zaradi potresa začasno ali stalno brez bivališča (tabela 10). Najhuje je bilo v tolminski občini, k jer je bilo kar 21,03% l judi brez varne strehe nad glavo, sledi idri jska občina z 8,22 % in za njo novogoriška s 4,6 % takih prebivalcev. Iz priložene tabele 10 je razviden po krajevnih skupnostih delež prebivalstva, k i mu je potrebno zgraditi nove domove, delež prebivalstva, k i je začasno ostalo brez prvotnih domov in skupni delež prebivalstva, k i je zaradi potresa ostal brez varnega stalnega bivališča. Posebej moramo pod- črtati, da je bi l po septembrski serij i v najbolj prizadetih krajevnih skup- nostih znatno večji delež prebivalstva v 3. kategorij i kot to prikazujejo naše tabele. V želji, da bi pomanjklj ivosti naše analize kar se da omili l i , smo se odločili, da bomo skupaj obravnavali prebivalstvo 2. in 3. kategorije. K temu nas je posebej vzpodbudila ugotovitev, da se ni skoraj nič spremenilo raz- merje v številu poškodovanih objektov med 1. in skupaj 2. ter 3. kategorijo za tolminsko občino v času med prvo in drugo serijo potresov. Tabela 11. Primerjava med rezultati prvega in drugega popisa v občini Tolmin 1. kat . 2. in 3. kat. S k u p a j I. popis 3003 2529 5532 %> 54,28 45,72 100 I I . popis 3516 2820 6336 %> 55,49 44,51 100 Pomanjklj ivosti tega prikaza so, kot smo že omenili, razmeroma številne, vendar ne takšne, da bi ne bile sprejemljive, predvsem zato, ker smo tako uspeli dobiti dokaj verno sliko regionalne razporeditve katastrofe. 2. 2. 1. Kraj i , k i j i h je potres zelo močno prizadel Največ l judi, k i so zaradi potresov začasno ali v celoti (s potrebo po novih domovih) ostali brez bivališč, je bilo v občini Tolmin. V št ir ih KS te občine je bilo več kot 80% prebivalstva brez stalnega bivališča: Breginj 80,28 %, Ladra-Smast 60,67 %, Srpenica 81,48% in Trnovo 84,62%. Zanimiv je zelo visok delež takšnega prebivalstva v KS Trnovo, k i pa gre izključno v okvir 2. kategorije — začasno neuporabnih stanovanj. V 3. kategorij i so bile najbolj prizadete KS Breginj 31,33%, Borjana 23,14%, Ladra-Smast 21,78% in Srpenica 15,64 %. Od 50 do 80 % prebivalstva brez bivališča je bilo v KS Cez- soča 68,78%, Zaga 66,14% Volarje 59,16%, Borjana 52,34%. V KS Zaga je delež prebivalstva brez strehe močno porasel po septembrski seriji potresov K a r t a — Map 4 'o in več and more Delež prebivalstva brez va rn ih bivališč (2. i n 3. kategor i ja poškodovanosti stavb) zaradi posledic potresov 1976. leta po k ra jevn ih skupnost ih v občini To lm in , Nova Gorica i n I d r i j a Persons Out of ,Safe' Dwel l ings (2"d and 3rd Category of Bui ld ings Damage) as Propor t ion of Tota l Populat ion Because of the Consequences of Earthquakes i n 1976 Accord ing to Local Communit ies i n Communit ies To lmin , Nova Gorica, and I d r i j a a — meja kra jevne skupnosti — border of local communit ies b — občinska meja — communi ty border c — državna meja — state border SI. 23. Pogled na Breginj (posneto leta 1966). Razen redkih iz jem ob naselju n i bi lo novejših stavb. Lepo je vidna zaokrožena urbanistična celota s tesno skupaj postav- l jen imi hišami, zgrajenimi v značilni arh i tektur i (Foto prof. S. P e t e r 1 i n , Zavod za spomeniško varstvo SRS) in lahko končno stanje vzporejamo z Breginjem. Podobno velja za KS Bor- jano, k je r je bila Podbela nedvomno najbolj poškodovani kra j v Posočju. V KS Volarje je bilo stanje zelo podobno kot v KS Ladra - Smast (karta 4). V najbolj prizadeto območje uvrščamo kraje, k jer je bilo več kot 50% prebivalstva povsem ali brez zanesljive strehe nad glavo. T i k ra j i se grupirajo v naslednje regionalne skupine: la) KS Breginj in KS Borjana, že ob začetku potresov najbolj prizadeto območje v Sloveniji. lb) KS Ladra-Smast in KS Volarje, zelo močno poškodovano območje v dolini Soče. lc) KS Žaga in KS Srpenica, ob začetni seriji potresov nekoliko manj prizadeti kraj i , k jer je po septembrski serij i potresov škoda izrazito močno narasla. Id) KS Trnovo ob Soči in KS Cezsoča z zelo visokim deležem prebivalstva, k i je začasno ostalo brez bivališča. Za razliko od drugih najbolj prizadetih krajev je bilo tu malo hiš tako poškodovanih, da bi j i h morali podreti (3. ka- tegorija). Bilo pa je zelo veliko objektov s stopnjo poškodovanosti v 2. ka- tegoriji. V teh kra j ih je b i l skupen učinek jakosti potresov med VI I I . in IX. stopnjo po MCS, kar nedvomno velja za območja la, lc i n lb. V območju l d bi lahko ocenili, da je b i l končen učinek vseh potresov približno V I I I po MCS. 2. 2. 2. Močno pr izadet i k r a j i V to skupino smo uvrst i l i krajevne skupnosti, k jer je bilo zaradi potresa 30 do 50% prebivalstva brez prebivališča. V občini Tolmin sodijo v to sku- pino: KS Idrsko s 46,68 %, KS Kred 40,41%, KS Kobarid 37,72 %, in KS Kamno 36,22 %• V občini Idr i ja je bilo največ škode v krajevnih skupnostih Orehek 44,89% in Bukovo 33,73%. V novogoriški občini sodi sem le kra- jevna skupnost Kojsko 32,05 % v Goriških Brdih. V občini Tolmin je značilno sosedstvo teh krajev z najbolj prizadetim območjem. Po septembrski seriji potresov je škoda močno narasla; cenimo, da je bilo v teh kra j ih večinoma nad 50 % prebivalstva brez stalnega bivališča. V tej kategorij i se k ra j i razvrščajo v naslednja območja: 2a) Krajevne skupnosti Idrsko, Kred, Kobarid in Kamno, to je območje, k i je bilo razmeroma bolj prizadeto od najbolj poškodovanih krajev v občini Idr i ja in Nova Gorica. Vendar je bila škoda manjša kot v kra j ih prve sku- pine. Delež prebivalstva, k i je živelo v objektih 3. kategorije, je bi l v tej skupini krajev sicer večji kot v skupini krajev označenih pod l d (KS Trnovo in KS Srpenica), vendar je bi l skupen delež prebivalstva, k i je ostalo brez stalnega bivališča, manjši. SI. 24. Pogled na Breginj po potresu. V ospredju je cerkev in še nekaj starejših hiš, k i so j i h obnovil i. Dobro je vidna čistina, k jer je b i l največj i del hiš nekdanjega Breginja. V ozadju so na nekdanj ih po l j ih zrasle številne montažne hiše novega dela naselja 2b) Krajevni skupnosti Orehek in Bukovo, najbolj poškodovani kra j i v občini Idri ja. 2c) Skoda v Goriških Brdih je bila zelo velika, vendar sodi v to skupino le krajevna skupnost Kojsko, v sosednjih krajevnih skupnostih Hum (28,97 %) in Dobrovo v Brdih (25,42 %) je bilo že manj škode in smo jo uvrst i l i v gornj i del naslednje skupine srednje prizadetih krajev. V to skupino so uvrščeni k ra j i k jer so potresi dosegli jakost med VII. in VII I . stopnjo po MCS. Za območji 2b in še posebno 2c bi veljala VII . ali še nekoliko nižja stopnja po MCS. Beneška Slovenija in Rezija sta b i l i močno poškodovani, po naši klasifika- ci j i sodita večinoma v prvo skupino — zelo močno poškodovanih krajev. Mnogi k ra j i : Neme (Nimis), Centa (Tarcento), Ahten (Attimis) in drugi so utrpeli še znatno večjo škodo od stopnje, označene v naši 1. kategoriji. Po itali janskih v i r ih (Messaggero Veneto, 31. decembra 1976), k i j i h potr juje naše opažanje na terenu, sodijo sem naslednje slovenske ali deloma slovenske ob- čine: Taipana (Tipana), Resia (Rezija), Faedis (Fojda), Att imis (Ahten), Nimis (Neme), Lusevera (Bardo), Tarcento (Centa), Artegna (Raterj), Gemona del Fr iu l i (Gumin). Po istem v i ru bi sodile v našo prvo ali zgornji del druge ka- tegorije občine Pulfero (Patbanesac), S. Pietro al Natisone (Speter Slovenov), Torreano (Tavorjana), Moimacco (Majmak), Premariacco (Premarjag) in Ci- vidale del Fr iu l i (Čedad). V spodnji del druge ali zgornji del tret je kategorije — srednje prizadetih krajev sodijo obmejne občine Beneške Slovenije: Sa- vogna (Sovodnje), Grimacco (Grmak), Drenchia (Dreka), Stregna (Srednje), S. Leonardo (Sv. Lenart Slovenov) in Prepotto (Prapotno). Ker ne razpolagamo z enako ovrednotenimi podrobnimi podatki, je primerjava le približna in sloni na terenskem opazovanju. V Beneški Sloveniji je bilo zaradi potresov, po po- datkih v Poročilu o opravljenem delu pr i odpravi posledic potresov v Posočju za leto 1976, porušenih 1609 hiš v 13 vaseh oziroma zaselkih. Od vseh po- kraj in, k jer žive Slovenci, je bila Beneška Slovenija najteže prizadeta, kar je še stopnjevalo njene že tako pereče probleme. 2. 2. 3. Srednje prizadeti kraji Sem smo uvrst i l i kraje, k jer je bi lo zaradi potresov ob stalna bivališča 10—30% prebivalstva. Skupni učinek potresov je v teh k ra j ih ovrednoten s približno VI I . stopnjo po MCS. V občini Idr i ja so bile to krajevne skupnosti Ravne-Zakr iž 20,3%, Otalež 18,06%, Podlanišee 15,87%, Novaki 14,26%, Gorje - Poče - Trebče 13,49%, Sebrelje 13,02%, Godovič 10,41%; sem lahko uvrstimo še Stražo z 9,87 % prebivalstva, k i je zaradi potresov ostalo brez stalnega bivališča. V občini Nova Gorica stopa izrazito v ospredje skupina krajevnih skupnosti v Goriških Brdih: Hum 28,97 %, Dobrovo 25,42%, Šmartno 16,60 %, Medana 9,46% in v hr ibovju severno od tod Lig s 15,14 % in Kam- breško z 9,64% prebivalstva, k i je zaradi potresa ostalo brez stalnega biva- lišča. Podobno kot v KS Godovič je bila, razmeroma daleč od epicentrov, dokaj velika škoda v KS Cepovan z 11,8%. Videti je, da je vzrok za to v legi teh krajev ob glavnih prelomnih pasovih. V občini Tolmin sodijo v to skupino krajevne skupnosti Zatolmin 28,3%, Log pod Mangrtom 26,19%, Livek 25,63%, Vršno 25,46 %, Zadlaz - Cadrg 20,39%, Kneža 19,29%, Rut 18,29%, Grahovo ob Bači 17,28%, Dolje 13,23%, Cadrg 13,11% in Volče 9,98%. V tej skupini so tale območja: 3a) Kraj i , k jer je bilo večinoma več kot 20 % prebivalstva zaradi potresov brez stalnega bivališča. Na levem bregu Soče so to KS Zatolmin, Vršno, Zadlaz - Cadrg in z manj kot 15 % Dolje in Cadrg. Na drugi strani Soče sodita sem KS Livek in Volče. 3b) Posebej vzbuja pozornost KS Log pod Mangrtom (26,19 %). k jer se zdi, da so bile za tako visok delež močno prizadetega prebivalstva odločilno lokalne seizmične razmere. 3c) Skupina krajevnih skupnosti v Goriških Brdih, k jer je bilo razmeroma več škode v severnem, višjem kakor v južnem, nižjem delu. Največ škode je bilo v KS Kojsko, k i smo jo uvrst i l i v spodnji del druge skupine močno po- škodovanih krajev. 3d) Skupina KS ob Bači, kjer je bilo povsod manj kot 30 % prebivalstva brez varnega stalnega bivališča (Kneža, Rut, Grahovo ob Bači in Hudajužna). 3e) Širše območje Cerkljanskega, razen samega Cerknega, s približno enako stopnjo škode kot območje označeno pod 3d. V KS Cerkno (7,55 %) je bilo manj prebivalstva, k i je ostalo brez varnega stalnega bivališča kot na obrobju. Za to je bila, kakor se zdi, podobno kot za Bovec, Most na Soči, Tolmin in še nekatere kraje, poleg mikroseizmičnih talnih vzrokov močno po- membna stopnja urbanizacije. 2. 2. 4. Manj poškodovani k ra j i V to skupino smo uvrst i l i krajevne skupnosti, k jer je bilo ob bivališča 2,5—10 % prebivalstva. V občini Tolmin so bile to KS Slap ob Idr i jc i 8,66 %, Dolenja Trebuša 8,17%, Bovec 7,71%, Most na Soči 7,4%, Podbrdo 7,09%, Šentviška Gora 6,63 %, Gorenja Trebuša 5,37 %, Poljubinj 4,9 %, Pečine 4,55 %, Tolmin 3,61 % in Kal - Koritnica 3,45 %. V občini Idr i ja sodijo v to skupino KS Idr i ja 7,73%, Cerkno 7,55%, Dole 5,46% in v občini Nova Gorica KS Solkan 6,05%, Osek - Vitovl je 5,69 %, Grgarske Ravne 4,58%, Grgar 4,56%, Ozeljan 3,83%, Bil je 3,4%, Dornberk 3,36%, Banjščice 3,03% in Šempas 2,57 %. V tej skupini so tale območja: 4a) Urbanizirana večja naselja in krajevna središča na bolj poškodovanih območjih ali razmeroma blizu n j ih (Bovec, Tolmin, Most na Soči, Solkan, Cerkno in Idrija). Poleg lokalnih talnih in tektonskih razmer je bila za tako stanje nedvomno odločilna boljša kakovost stavb. 3f) Krajevni skupnosti Čepovan in Godovič s približno 10 % prebivalstva brez varnih stalnih bivališč. V teh krajevnih skupnostih, k i sta razmeroma daleč od krajev z enako stopnjo poškodb, je videti, da so bile pomembne kra- jevne tektonske razmere. 4b) Naselja ob Idri jci , na Banjščicah, k ra j i ob vznožju Trnovskega gozda in krajevni skupnosti Dornberk ter Bi l je ob vznožju Krasa. Naselja nepo- sredno ob vznožju obsežnih kraških planot so bila bolj poškodovana kot k ra j i na planotah ali v osrednjih delih ravnin. Poleg drugih okoliščin lahko ob st ik ih različno elastičnih podlag pričakujemo razmeroma večje poškodbe. 2. 2. 5. Razmeroma malo poškodovani kra j i V to skupino srno uvrst i l i kraje, k jer je bilo v krajevni skupnosti manj kot 2,5 % prebivalstva brez varnega bivališča. V občini Tolmin so bile to krajevne skupnosti Ponikve 2,40%, Stržišče 1,85% in Drežnica z 1,09%. Zlasti preseneča razmeroma nizek delež prebivalstva, k i je bi l zaradi potresov ob stalna bivališča v krajevni skupnosti Drežnica, k i je v neposrednem sosedstvu zelo poškodovanih krajev, kar priča o tem, da so bile lahko že na zelo majhne razdalje velike razlike. V občini Idr i ja sodijo v to skupino krajevne skupnosti Ledine 2,48 %, Črni v rh nad Idri jo 1,14 % in Krnice - Masore 0,73 %. V občini Nova Gorica se sem uvrščajo številne krajevne skupnosti Ravnica 2,38 %, Kromberk 2,34 %, Lokve 2,10 %, Miren 1,72 %, Prvačina 1,41 %, Levpa 1,24 %, Bukovica 1,23%, Renče 1,19%, Nova Gorica 1,18%, Deskle - Anhovo 1,07%, Avče 1,06%, Kanal ob Soči 1,06%, Rožna Dolina 1,06%, Lokovec 1.00%, Kal nad Kanalom 0,95%, Ročinj 0,80%, Gradišče nad Prvačino 0,27% in Branik 0,13 %• Sem sodijo naslednja območja: 5a) Krajevne skupnosti Stržišče, Ponikve in še posebno Drežnica v bl i - žini znatno močneje prizadetih krajev. 5b) K ra j i ob Idri jci , k jer stopata močno v ospredje Spodnja Idr i ja in Črni V rh nad Idri jo. 5c) Vrsta krajevnih skupnosti ob Soči in Vipavi ter bolj v zaledju Lokve, Lokovec nad Cepovansko dolino in Kal nad Kanalom. V telh kra j ih je b i l skupni učinek potresov približno VII—VI0 po MGS le- stvici. 2. 2. 6. Malo poškodovani k ra j i V zadnjo skupino malo poškodovanih krajev smo uvrst i l i krajevne skup- nosti, k jer niso zabeležili poškodb 2. ali 3. kategorije. V občini Tolmin sta b i l i taki le KS Lom in L jubin j ter v idr i jski občini le KS Vojsko. V občini Nova Gorica so bile to KS Šempeter, Temnica, Trnovo, Vogrsko in Vrtojba. V šti- r ih KS v novogoriški občini, v Kostanjevici na Krasu, v Opatjem selu, v Selih na Krasu in v Vojščini ni bila zabeležena škoda. V skupini so tale območja: 6a) Krajevne skupnosti, k jer škoda n i bila tako obsežna, da bi bilo pre- bivalstvo ob varna bivališča. Največ takih krajev v obravnavanih občinah je bilo v Vipavski dolini, na Krasu in v Trnovskem gozdu. 6b) Krajevne skupnosti v novogoriški občini, k jer ni bila zabeležena n i t i 1. kategorija poškodovanih objektov. Za druge občine v Sloveniji nimamo tako podrobnih podatkov. V občini Radovljica je bilo največ škode v Bohinju — v KS Bohinjska Bistrica, k i bi jo lahko uvrst i l i v 5. skupino. Podobno je bilo tudi v občini Skofja Loka, k jer je bilo 26 objektov v 2. kategorij i in 10 v 3. kategorij i poškodovanosti. Taki ob- jekt i so b i l i v Dražgošah, Davči, Žireh in še ponekod v Poljanski ter Selški dolini. Poškodovanih je bilo tudi nekaj slabših stavb v sami Škof j i Loki. V občini Ajdovščina je bilo največ škode v Vipavski dolini; t i k ra j i sodijo ve- činoma v 5. ali ponekod celo v 4. skupino. V občini Postojna niso zabeležili večjih poškodb. V občini Jesenice je bilo največ škode v Ratečah, Podkorenu in Kranjski Gori (6. skupina). Škodo v krajevni skupnosti Stara Ljubljana lahko uvrstimo v 6. skupino. V slovenskih obmorskih občinah niso zabeležili večj ih poškodb. Manjše poškodbe na stavbah so bile še v območju, k i je na kar t i z izosiestami označeno med VI, 5° in VI° po MCS lestvici. V občini Tolmin je bilo zaradi potresov kar 21,03% prebivalstva, k i je prebivalo v objektih 2. in 3. kategorije stopnje potresne poškodovanosti. Za- časno je bila dobra petina prebivalcev te občine prisiljena prebivati v zasilnih bivališčih. V občini Idr i ja je bilo takega prebivalstva 8,22 % in v Novi Gorici 4,60 % prebivalcev občine. Tr i podrobneje obravnavane občine, k jer je bilo največ škode, obsegajo nekaj manj kot 10% (1969 km2) površine SR Slovenije. Zaradi posledic po- tresov je bilo približno 0,5 % prebivalcev SR Slovenije prisil jenih, da so krajši ali daljši čas prebivali v zasilnih bivališčih. Vzporedno z obnovitvenimi napori pred bližajočo se zimo 1976/77 se je prebivalstvo postopoma preseljevalo v novo zgrajene montažne hiše. 3. POGLAVITNI PROBLEMI I N ORIS OBNOVE V POSOČJU 3. 1. Gospodarska zaostalost Posočja in njeni vzroki Posočje je bilo v preteklosti vedno bolj ali manj obmejno območje, v okvi- r ih različnih državnih tvorb. Zaradi svojega obrobnega, obmejnega položaja se t i predeli razen Goriške tudi v novejšem času niso močneje gospodarsko razvili. Tudi po pr ik l juč i tv i k novi Jugoslaviji po letu 1947 in z uveljavitvi jo novih družbenih odnosov ter z začetki industrializacije se je močneje razvila le Nova Gorica, k i je zrasla v pomembno središče širšega regionalnega po- mena. Nekaj hitreje so se začela razvijati tudi nekatera lokalna središča. To je do neke mere ublažilo razseljevanje, n i pa ga preprečilo, ponekod v od- ročnih hribovit ih kra j ih ga je celo pospešilo. Precejšnje razlike v razvojni stopnji obravnavanih treh občin nam dobro kažejo podatki o narodnem dohodku (tabela 12), k i sicer ne prikazujejo ce- lotnega kompleksa gospodarske moči nekega območja, povedo pa vendar nekaj o njej in o ustrezni življenjski ravni. Tabela 12. Narodni dohodek na prebivalca v letu 1976 (v din) d i n indeks SR Slovenija 31 796 100 Občina Id r i ja 27 059 85,1 Občina Nova Gorica 36 254 114,0 Občina To lmin 20 029 62,9 Podatki nam kažejo, da je v nasprotju z novogoriško občino, k jer je na- rodni dohodek na prebivalca nad republiškim poprečjem, v tolminski občini daleč pod njim. Podobno so poprečne investicije na prebivalca v novogoriški občini v povojnih letih nad republiškim poprečjem ali vsaj blizu njega, v tol- minski občini pa so bile leta 1962 (1648 din) znatno pod tem poprečjem (4760 din). Ta slika vlaganj v gospodarstvo se vrsto let ni spremenila ( L a d a - v a 1975). Razmeroma skromna in zastarela tehnologija, malo vlaganj v go- spodarski razvoj in nizka materialna osnova so pomembna dejstva, k i so vpl i- vala na relativno zaostalost tolminske občine v pr imerjavi z Novo Gorico in vel ik im delom ostale Slovenije. Splošna zaostalost tolminske občine je izrazita posledica zgodovine tega območja v zadnjem stoletju, stoletju železnice in industrije. To se dobro v id i predvsem, če razvoj Tolminskega v tem razdobju primerjamo z razvojem v so- sednjem slovenskem alpskem predelu, na zgornjem Gorenjskem (11 e š i č 1975; 1978). Čeprav med obema predeloma v prirodnem okolju ni bistvenih razlik, je šel razvoj v Zgornjem Posočju povsem drugačno pot kot na Gorenjskem, pot, k i je bila dosledno negativna. Zelezniško-industrijska revolucija, k i je krepko posegla na Zgornje Gorenjsko, v Zgornje Posočje n i segla in ni mogla vdihnit i novodobnega življenja tamkajšnji rudarsko-železarski tradicij i, k i je je bilo nekaj tudi tam (Trenta). Tudi mlajša veja te revolucije, k i b i jo naj prinesla na začetku stoletja zgrajena karavanško-bohinjska železnica, je glav- nino Zgornjega Posočja (Tolmin z zaledjem) pustila ob strani. Konjunktura gozdnega gospodarstva z mehkim lesom, tako značilna za Gorenjsko, tu ni imela surovinske ni t i prometne osnove. Kra j i so bi l i razen tega v obmejnem pasu takrat ustanovljene državne meje med Avstro-Ogrsko in Itali jo. To ob- mejno lego so obdržali tudi v času italijanske zasedbe med obema vojnama, kar je v razmerju do italijanske dinamike pomenilo še v večji meri periferijo. Kar je ta čas prinesel Zgornjemu Posočju, so b i l i samo začetki izrabe hidro- energije, k i pa tudi niso segli čez prvo razvojno fazo. K nadaljevanju izrazitih depopulacijskih gibanj je prispeval močno še položaj slovenskega prebivalstva pod fašizmom ter strateško utrjevanje meje. Tako je Zgornje Posočje doživelo prikl jučitev k novi Jugoslaviji leta 1947 kot področje brez razvojne tradicije, močno zaostalo in populacijsko negativno, v živem nasprotju z gorenjskim alpskim predelom onstran meje. I l e š i č (1975; 1978) nadalje ugotavlja, da so zato številke o populacijskem razvoju v Posočju veliko enotnejše in enostavnejše kakor na Gorenjskem, in to v negativnem smislu. Za celotno današnjo občino Tolmin je v razdobju 1896 do 1966 indeks populacijske rasti izrazito in kontinuirano negativen (71,3). Se najmanjša, četudi stalna je bila depopulacija v ožjem tolminskem področju, v nekdanji ožji tolminski občini (99,6), katastrofalna pa na Kobariškem (71,9) in Bovškem (60,6) in še posebej v Breginjskem kotu, k i je v tem času izgubil polovico svojega prebivalstva (indeks 51,8). Stvar se tudi v novejšem času ni obrnila na bolje. Indeks za razdobje 1961—1971 je za vso občino še vedno iz- razito negativen (93,3), za najožje tolminsko področje celo močnejši (96,8) kakor poprej za vse stoletje, na Bovškem je še vedno 94,4, na Kobariškem 98,5, Bre- ginjski kot pa je v tem desetletju spet izgubil skoraj tret j ino preostalega pre- bivalstva (indeks 68,6). Tako doslednih in močnih negativnih indeksov na go- SI. 25. Starega Breginja n i več. Močno poškodovane hiše so podr l i in ruševine od- stranil i . Pod vasjo in nad njo so nastala začasna bivališča SI. 26. Novi Breginj v gradnj i renjski strani tudi na najodročnejših obrobnih področjih nismo zabeležili, pa tudi na drugih najbolj odmaknjenih in gorskih področjih ostale Slovenije ne. K l e m e n č i č (1975) ugotavlja, da je v času med popisoma prebivalstva v letu 1953 in 1971 v občini Tolmin število nazadovalo za 10,3 %, med tem je v istem razdobju v celi Sloveniji naraslo število prebivalstva za dobrih 14 %• Podobno močno se je znižal delež kmečkega prebivalstva, k i ga je bilo leta 1953 še 51,7%, leta 1961 37,2 % in leta 1971 že manj kot četrtina (22,2%). Kmetijstvo, k i je bilo v preteklosti poglavitna panoga v teh kraj ih, je posto- poma nazadovalo, posebno je nazadovala živinoreja, planinsko pašništvo pa so opuščali. Delež industrijskega prebivalstva od vsega aktivnega prebivalstva je po- stopoma naraščal: 1953 leta 8,6%, leta 1961 15,7% in 1971 leta 29,9%. Zgornje Posočje je bilo pred vojno skoraj povsem brez industrije, če izvzamemo nekaj manjših obratov obrtnega značaja. Se leta 1948 je bilo v občini Tolmin v in- dustri j i zaposlenih komaj 194 l judi. Rast zaposlenih v industr i j i in rudarstvu je bila v obdobju 1948/1975 dokajšnja, saj znaša indeks kar 1458,7 ( V r i š e r 1975). Zgornje Posočje je v povojnem obdobju sicer doživelo znaten napredek, vendar je še vedno eno najmanj razvit ih območij Slovenije. Leta 1970 je bi l družbeni proizvod v občini Tolmin kar 34,6% pod re- publiškim poprečjem. Skupščina SR Slovenije je to največjo in najmanj raz- vito občino v Posočju uvrstila med manj razvita območja. Ze pred potresno katastrofo je bila močno poudarjena nujnost hitrejšega razvoja teh krajev. Navedeni problemi gospodarskega razvoja so se po potresu še bolj za- ostrili. Neobhodno potrebna je bila širša pomoč družbe. Ze dalj časa poudarjajo v Posočju potrebo, da se zaostajanje zaustavi in gospodarski razvoj okrepi. V načrtu je ustanavljanje manjših dislociranih industri jskih obratov in istočasno izgradnja boljših povezav odročnejših krajev z urbanimi centri. Začetki te nove usmeritve so se začeli prav v Breginju z zgraditvijo manjše tovarne in nove ceste. Razmeroma veliko prebivalcev (nad 600) je zaposlenih izven občine Tolmin. Le-t i se občasno vračajo, kar povzroča posebne probleme, k i so v pr i - zadevanjih po obnovi močno stopili v ospredje. 3. 2. Prizadevanja za obnovo po potresu V akciji obnove, k i je učinkovito stekla v septembru 1976, je bila aktivnost usmerjena predvsem v dveh smereh: 1. v smeri priprave prezimitvenega načrta in nove gradnje montažnih hiš; 2. v smeri sanacije objektov 1. in 2. kategorije. Izdelan je bi l kompleksen prezimitveni program, k i je bi l pripravl jen v tesnem sodelovanju z občani v krajevnih skupnostih in v katerem je bilo v najkrajšem času potrebno zagotoviti topel dom za več kot 6000 najbolj ogroženim l judem (Poročilo 11. decembra 1976). Ostalih približno 3000 l jud i (v celi SR Sloveniji je bilo približno 9000—9200 ogroženih prebivalcev) n i bi lo tako neposredno ogroženih in so imeli možnost, da so problem bližajoče se zime rešili bodisi s preseljevanjem v manj poškodovane hiše ali k sorodnikom in drugim; dokončno reševanje teh problemov je bilo večinoma prepuščeno drugi fazi obnove. Zaradi dolgoletnega močnega izseljevanja in razmeroma velikega števila zaposlenih izven teh krajev, predvsem na Goriškem, j i h je mnogo pre- bivalo tu le začasno. V prv i fazi je bilo tako vključeno v organizirano obliko prezimovalnega načrta naslednje število prebivalstva (tabela 13). Tabela 13. Število prebivalstva, vključenega v organizirano obliko prezimovanja v zimi 1976/77 Občine T o l m i n Nova Gor ica I d r i j a S k u p a j V montažnih hišah 2000 34 12 2046 V skupnih objekt ih 440 8 — 448 V saniranih stanovanjskih hišah 3000 38 6 3044 Drugje 300 218 23 541 Skupaj 5740 41 398 6179 Iz tega pregleda je razvidno, da je bila prva faza obnove in pomoči naj- intenzivnejša v občini Tolmin, k jer so b i l i vkl jučeni skoraj vsi prizadeti pre- bivalci. V drugih občinah začetki obnove niso b i l i tako intenzivni in so v tem času rešili le najbolj nujne primere. Ostalo prebivalstvo pa je imelo zaradi razmeroma manjše splošne prizadetosti krajev več možnosti, da si je pomagalo na najrazličnejše načine, k je r je bila v p rv i vrst i izredna sosedska solidarnost. Po nedeljenih ocenah je grandiozni prezimitveni načrt v celoti uspel. Prav po- sebej moramo poudariti, da so se v največji možni meri (95 %) odločili za do- končno reševanje stanovanjskih problemov in se, če se je le dalo izogibali za- časnim rešitvam, kar je razumljivo terjalo vrsto dodatnih naporov. Število montažnih hiš se je od prvotnega predloga (300) do konca leta 1976, povečalo na 535; med temi je bilo 32 večnamenskih objektov. Montažne hiše so bile zgrajene v izredno kratkem času nekaj mesecev. Vzporedno so gradil i tudi komunalne naprave, vodovod, elektriko, kanalizacijo in dostope. Gradnja je samo v občini Tolmin potekala istočasno na 63 lokacijah. V težko dostopnih kraj ih Tolminske (Čadrg, Zadlaz, Tolminske Ravne, Grant, Rut, Obloke, Porezen) so dovoz montažnih elementov opravil i hel ikopterj i (JLA); na ta način so zgradili 16 hiš. Vse montažne hiše, razen večnamenskih objek- tov in 29 enodružinskih hiš, so podkletene, kar je zelo pomembno, ker so morali poleg stanovanjskih objektov porušiti tudi večino gospodarskih in drugih pomožnih stavb. Zgrajene montažne stanovanjske hiše so desetih različnih tipov in velikosti. Približno 50 % so zgradil i manjših hiš z netto po- vršino od 56,59 m2 do 68 m2. 30 % je bilo zgrajenih srednje vel ik ih hiš z netto površino od 70,23 m2 do 76,96 m2 in 20 % večjih hiš z netto površino od 86 m2 do 91,45 m2. Skupna površina zgrajenih večnamenskih objektov je preko 5000 m2 ; namenjeni so za stanovanja-garsonjere, družbene prostore, šole, vzgojno-varstvene ustanove, trgovine, gostilne in podobno (Pogodbe z izva- j a l c i . . . 1976). Montažne objekte so gradil i Marles (200), Jelovica Škofja Loka (164), Platana Murska Sobota (34), Sipad Sarajevo (75), LIP Bled (2), Splošno gradbeno podjetje Nova Gorica in Jelovica Škofja Loka (28). Večnamenske objekte so gradil i Trimo Trebnje, Gradiš Škofja Loka in Jelovica. Največ sta- novanjskih montažnih hiš so zgradili v KS Breginj 139, KS Kobarid 42, KS Borjana 40, KS Ladra - Smast 28, KS Most na Soči 22, KS Srpenica 17, KS Idrsko 17, KS Žaga 16, KS Volče 15, itd. Posebej moramo podčrtati, da so se odločili za razmeroma zahteven in za- muden način gradnje, ko so večino stavb podkleti l i in gradil i naenkrat na tako velikem številu lokacij. Ti napori so utemeljeni z jasnim ciljem, ohra- ni t i in v največji možni meri revitalizirati obstoječa naselja. Obnova poškodovanih objektov 1. in 2. kategorije je v začetku potekala počasi. Posamezniki so začeli s popravili, k i mnogokrat niso zdržala septem- brskih ponovitev potresov. Kasneje so na mnogih hišah z uspehom uporabili poseben sistem vezi, k i so ga predlagali strokovnjaki Zavoda za raziskavo ma- teriala in konstrukcij. Na ta način so, na primer, uspešno popravil i in obnovili večino hiš v vasi Log je. Prezimitveni program, bistveni sestavni del prve faze obnove, je bi l po- stopoma uspešno opravljen. Izredne napore graditeljev je večkrat oviralo močno deževje (30. oktobra 1976 je bilo 110 mm padavin in 2. decembra kar 135 mm padavin), k i je paraliziralo težko mehanizacijo in povzročilo vrsto dodatnih problemov. V drugi fazi obnove gradijo v letu 1977 številne družbene objekte: št ir i- razredna osnovna šola v Zagi, osnovna šola v Bovcu, štirirazredna osnovna šola v Breginju, druga faza centra strokovnih šol v Tolminu, dijaški dom v Tolminu, pomožna šola v Novi Gorici, vrtec in štirirazredna osnovna šola v Kojskem, zdravstveni dom v Kobaridu, objekt upravnih organov v Tolminu itd. Živina je bila na Tolminskem v številnih zasilnih hlevih in mnogo so je tudi prodali. V Podbeli in še ponekod so b i l i organizirani skupni zasilni hlevi. Ker je Breginjski kot živinorejsko tradicionalno in naravno zelo perspektiven, so se odločili za gradnjo skupinskih hlevov. V dani situaciji je bilo praktično nemogoče, da bi gradil i številne individualne hleve, po drugi strani pa žele z modernimi skupinskimi hlevi dvignit i proizvodnjo, k i je že nekaj let stag- nirala. Skupinske hleve z avtomatskimi napajališči in drugimi napravami so zgradili v Robedišču za 60 stojišč živine, v Sedlu (42 stojišč), Podbeli (60 sto- jišč), Breginju (60 stojišč), Stanovišču (42 stojišč) i n Volar j ih (82 stojišč). Vse to pomeni znatno investicijo, k i prebivalstvu pomaga reševati najbolj pereče materialne probleme in zagotoviti soliden v i r zaslužka. Gradnja skupinskih hlevov se je nekoliko zavlekla in je sprožila tudi nekatere pomisleke, saj se s tem močno spreminjajo tradicionalne individualne oblike proizvodnje. Pomoč prizadetim krajem v Beneški Sloveniji je potekala v skladu z do- govorjeno polit iko v SR Sloveniji in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Trstu. Globalna odobrena vsota pomoči je bila 40 mil i jonov dinarjev. Do konca leta 1976 je bilo s posebnimi transporti poslano 220 ton cementa, 362 m3 tehničnega lesa, 600 rol strešne lepenke, 67 bivalnih prikolic: in druge pomoči. Slovenska podjetja so v raznih kra j ih Beneške Slovenije zgradila montažne hišice (80). Izdelali so načrte za obnovo 200 hiš po sistemu vezi, k i so j i h upo- SI. 28. Montažne hiše v Smastu. Večina novih hiš, k i so j i h zgradil i v Posočju, ima zidano pr i t l ič je, kar je zelo pomembno, saj so moral i zaradi posledic potresa po- dret i tud i zelo vel iko pomožnih objektov SI. 29. Popravi lo zaradi potresa poškodovane hiše v Žagi. Hiše na Bovškem so drugačne od onih v Breginjskem kotu al i drugje v Posočju. Škoda v Žagi i n Srpe- nic i se je močno povečala po drugi seri j i potresov rabil i v Posočju; ekipe delavcev so pomagale pr i delih. S i m o n i 11 i (1977) poudarja razliko med načinom obnove v Furlani j i , Beneški Sloveniji in v Po- sočju. V I ta l i j i je bi l že maja angažiran obsežen aparat, v katerem je igrala odločilno vlogo vojska; kmalu so porušili številna prizadeta naselja. Obnova onstran meje je bila večinoma usmerjena v nižino in je bila velikokrat pred- met najrazličnejših strankarskih manipulacij. Po drugi seriji potresov se je velik del novo zgrajenih hiš ponovno porušil, ker pr i gradnji niso dovolj upo- števali protipotresne varnosti. Beneška Slovenija je ostala bolj ali manj na obrobju tega dogajanja; tam so večinoma le rušil i poškodovane hiše in v vaseh so nastajale velike praznine. V Posočju so b i l i začetki skromni in širša akcija obnove je v polni meri zaživela šele septembra. V SR Sloveniji je bilo jasno, da poleg podiranja zelo poškodovanih objektov in gradnje novih montažnih hiš pomeni najobsežnejši del obnove popravljanje poškodovanih zgradb. Kolikor se je le dalo so bila upoštevana naslednja izhodišča: popravilo določene hiše, če je to ekonomsko opravičljivo, je vedno pr i - kladnejše kot njena ponovna izgradnja, zlasti, če upoštevamo faktor časa in stroškov, z obnovo že obstoječega gradbenega premoženja se izognemo gradnji novih infrastruktur ter porabi novih zemljišč, tako delo zahteva manjše skupine obrtnikov, preprosto orodje in malo kapitala, kar pomeni, da lahko vanj vkl jučimo v največji meri krajevno de- lovno silo, pr i ponovni ureditvi domov lahko tako pride v največji meri do izraza podjetnost lastnikov in prostovoljcev. Ta način obnove je imel v Posočju pomembno oporo v protipotresni teh- nologij i vezave poškodovanih hiš, k i jo je predlagal Zavod za raziskavo ma- teriala in konstrukcij. Za vsako tako gradnjo, k i so jo uporabili tudi v Beneški Sloveniji, so izdelali podroben načrt. Ta tehnologija se je odlično obnesla in v Beneški Sloveniji popravljene stavbe so zdržale septembrske ponovitve po- tresov. Popolnoma se teh izhodišč niso držali v Posočju, vendar so na splošno podirali mnogo bolj s premislekom kot v sosednji I ta l i j i . Zaradi uspešne pre- izkušnje, k i jo je prestala tehnologija vezi, je bi l v Vidmu od 17.—22. januarja 1977 na pobudo CRAD (Centro di Ricerche Applicate e Documentazione) in ob sodelovanju ZRMK organiziran poseben »seminar o slovenskih tehnikah pr i popravilu zgradb«. To je bila poleg gradbenega materiala in ostalega nedvomno najbolj učinkovita oblika pomoči. Na ta način je v teh kra j ih ostala marsi- katera hiša, k i bi jo drugače porušili. O celotni akcij i obnove še ni mogoče podati dokončne slike, ker je še vedno v teku. Med drugim je bilo sprejetih tudi več drugih ukrepov, k i naj SI. 30. V Posočju so poleg drugega zgradil i številne skupinske hleve za več deset glav živine. Vel ik del teh krajev je zelo pr imeren za živinorejo. Na fotograf i j i je skupinski hlev v Podbeli, v ospredju pokri ta ploščad za shrambo krme zagotovijo uresničitev kompleksno zasnovanega programa sanacije. Omenimo naj le podaljšanje veljavnosti zakona o obveznem zbiranju 1 % bruto osebnih dohodkov, zbiranje enodnevnega zaslužka, zbiranje prostovoljnih prispevkov, bonificiranega kredit iranja bank, sredstva republiških rezerv, delovne brigade itd. V obnovo Posočja je bila tako ali drugače vključena cela Slovenija, v kon- kretnih pr imerih izgradnje šol ali podobnega tudi druge republike. Ocenju- jejo, da bo v okviru druge faze obnove potrebno obnoviti še več kot 6000 ob- jektov in na novo zgraditi še približno 1000 najrazličnejših stavb. Obnovitvena dela v drugi fazi bodo lahko potekala v bolj normalnih okoliščinah, ker so re- šeni najbolj pereči problemi. Obnova je znatno obremenila prebivalstvo, saj je bilo poleg dobljene po- moči treba vložiti tudi lastna sredstva. Občani, k i so imeli poškodovane ali uničene stanovanjske hiše, so lahko najeli potrošniško in kvalitetno posojilo ter dobil i nepovratna sredstva. Pravico do nepovratnih sredstev so imeli l judje, k i so sanirali stanovanjske hiše ob meji ali grade in nakupujejo nado- mestna stanovanja. Višina nepovratnih sredstev je bila odvisna od dohodka in je znašala 8—20 % za sanacijo poškodovanih zgradb v naseljih ob meji ter 5—20 % za gradnjo nadomestnih stanovanj. Dobil i so tol iko posojila in tak delež nepovratnih sredstev, kolikor je bila ocenjena škoda. Za novo gradnjo je bilo najvišje posojilo 450 000 din oziroma 500 000 din, če so l judje sami po- skrbeli za lokacijo. V nobenem primeru ni bilo mogoče dobiti večjega zneska, da bi mesečna odplačila za posojilo presegala V3 mesečnega dohodka. Pogoji odplačevanja so b i l i zelo ugodni, saj je treba začeti posojilo vračati po dveh letih od podpisa pogodbe, k i je sklenjena za dobo 20 let z 2% obrestno mero (Sporočilo stanovanjske skupnosti občine Tolmin). Lokacije novih montažnih hiš ali najrazličnejših novih gradenj so veči- noma v neposredni bližini stare vasi. Ko so podrl i skoraj cel Breginj, je na- stala praznina, k jer so posamezniki kmalu začeli gradit i nove hiše. Stare vasi so v temelj ih spremenile videz. Nekatere vasi (na primer Podbela) so skoraj popolnoma izginile in na staro naselje spominja le tu in tam kakšna hiša. Mon- tažne hiše so v velikem obsegu spremenile fiziognomijo pokrajine, primanjkuje gospodarskih poslopij, v gradnji so številne nove poti, komunalne naprave, itd. Vse te obsežne spremembe so nastale v izredno kratkem času nekaj me- secev. Pojavljajo se številni novi problemi, k i j i h ne kaže podcenjevati in j im bo potrebno posvetiti veliko pozornosti. V skupnih hlevih ne bo več tako kot je bilo. Tradicionalno življenje i n odnosi med l judmi so se bistveno spremenili. V občini Tolmin je v letu 1975 znašal družbeni proizvod na prebivalca 30 135 din, narodni dohodek pa 26 599 din. Ta podatek nam pove, da je občina Tolmin dosegla le 64 % poprečnega narodnega dohodka na prebivalca v SR Sloveniji. Škoda ob potresu presega sedemkrat letno ustvarjeni narodni do- hodek v občini. Iz ocene potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa v Po- sočju in družbeno gospodarskega razvoja območij, k i so bila prizadeta po po- tresu v letu 1976, je razvidno, da je za obnovo potrebno 4 787 385 000 dinarjev (tabela 14 in 15). Ce primerjamo ta znesek z narodnim dohodkom vseh sek- torjev gospodarstva ustvarjenim v SR Sloveniji v letu 1975 (v letu pred po- tresom, Mesečni statistični pregled . . . 1977) je to kar 6,3 % ustvarjenega na- rodnega dohodka v republiki. Tabela 14. Skoda po potresih v mesecu maju in septembru leta 1976 — prikazana po strukturi* v 000 din St. Sektor Občina T o l m i n Občina N o v a Gor ica Občina I d r i j a S k u p a j 1. Škoda na pr ivatnem sektorju 1 193 940 384 309 118 869 1 697 118 2. Sektor družbenih stanovanj 167 172 11 567 4 078 182 817 3. Sakralni sektor 24 670 11 668 2 572 389 100 4. Gospodarski sektor 221 016 32 108 59 478 312 602 5. Sektor družbenih dejavnosti 313 635 212 008 45 675 571 318 6. Spomeniška škoda 15 957 11 950 27 907 7. Škoda izpada dohodka 24 386 15 779 40 165 Skupaj 1 960 776 679 389 230 672 2 870 837 Pripomba: V dejanski škodi n i zajeta škoda na in f rast rukturn ih objektih. * V i r : Medobčinski odbor za odpravo posledic potresa v Posočju, operativni štab republiškega štaba za civi lno zaščito SR Slovenije. Gospodarstvo v Posočju je v zadnjih letih doživljalo stagnacijo zaradi eko- nomskih razmer, pomanjkanja kadrov, konfiguracije terena, prometne izoli- ranosti, specifičnega položaja ob meji, itd. To velja predvsem za najbolj pr i- zadeto občino Tolmin, nekatera območja občine Nova Gorica in v zadnjem obdobju ob kr iz i rudarstva za občino Idri ja. Nikakor ni mogoče odpraviti samih posledic škode, k i jo je povzročil potres, ne da bi istočasno zagotovili stabilnejši gospodarski in socialni položaj prebivalstva, prizadetega ob po- tresu. Le hitrejši gospodarski razvoj zagotavlja napredek regije. To pa je hkrat i pogoj za popolno odpravo posledic potresa. 4. SKLEP Potresno katastrofo 6. maja 1976, k i j i je sledila serija potresov z epi- centri v Fur lani j i uvrščamo med posledice tektonskih premikov v zemeljski skorji. Ugotovljena je bila prelomna črta dinarskega sistema, k i poteka v smeri Peonis - Buia proti Tarcentu (Centa). Ta prelomna črta, oziroma celotni sistem prelomnic je mnogo daljši in sega daleč v Jugoslavijo, k jer so bi l i v zgodo- vinskem obdobju zabeleženi številni potresi. Ob ponovni močnejši potresni aktivnosti v septembru 1976 so se hipocentri potresov premaknil i nekoliko bolj na sever. Vendar v bistvu ne gre za dve različni jedri hipocentrov, saj je razlika le nekaj kilometrov. Največja magnituda potresov v epicentru je bila 6,5 ± 0,2 po Richterju in z maksimalno intenziteto I X — X po MCS skali. Epi- Tabela 15. Ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju in druž- benogospodarskega razvoja območij, ki so bila prizadeta po potresih v letu 1976* v 000 din Občina Občina Občina T o l m i n N o v a Gor ica I d r i j a Skupno I. Sektor stanovanj 1. Pr ivatn i sektor (stanovanjski i n gospodarski objekti) 1 193 940 384 309 118 869 1 697 118 2. Sektor družbenih stanovanj 167 172 11 567 4 078 182 817 3. Sakralni sektor 24 670 11 668 2 572 38 910 4. Komunalna opre- ma stanovanj 3. kat. 219 795 30 375 3 250 251 420 I. Skupaj 1 605 577 437 919 128 769 2 172 265 I I . Družbeni sektor 1. Vzgoja in izobraževanje 106 709 103 193 4 649 214 551 2. Otroško varstvo 13 850 — — 13 850 3. Telesna kul tura 11 170 2 135 — 13 305 4. Ku l tu ra 109 806 64 925 12 518 187 249 5. Socialno skrbstvo 3 626 — 20 338 23 964 6. Zdravstvo 25 127 6 500 44 500 76 127 7. Družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije 34 462 1 620 8 000 44 082 8. Uprava javne varnosti in l judske mil ice 8 885 33 635 8 000 50 520 I I . Skupaj 313 635 212 008 98 005 623 648 I I I . Gospodarstvo 1 275 658 83 678 158 928 1 518 264 IV. Inf rastruktura 1. Vodooskrba 53 078 20 180 2 388 75 646 2. Kanalizaci ja 57 825 — 3 612 61 437 3. Komunalne ceste — RCS 67 831 39 000 21 558 170 389 4. PTT 26 015 4 500 1 500 32 015 5. Elektro distr ibuci ja 38 821 8 700 — 47 521 IV. Skupaj 285 570 72 380 29 058 387 008 Občina T o l m i n Občina N o v a Gor ica Občina I d r i j a Skupno V. Posebni nu jn i stroški a) rušenje poškodo- vanih objektov po potresu b) skupni stroški c) zagotovitev prezimitve 13 100 48 000 13 800 2 500 5 600 1 200 1 000 1 000 16 600 54 600 15 000 V. Skupaj 74 900 9 300 2 000 86 200 Skupaj I, I I , I I I , IV, V. 3 555 340 815 285 416 760 4 787 385 * V i r : Medobčinski odbor za odpravo posledic potresa v Posočju, operativni štab republiškega štaba za civi lno zaščito SR Slovenije. centri potresov so b i l i približno 20 km oddaljeni od jugoslovansko-italijanske državne meje. V I ta l i j i je bilo zaradi potresov približno 1000 žrtev, v Jugoslaviji člove- ških žrtev ni bilo, čeprav so bile posledice potresov v najbolj prizadetem ob- močju nad VI I I . stopnjo po MCS lestvici. Posledice te naravne katastrofe so bile med najobsežnejšimi, k i so prizadele Slovence v zadnjih nekaj sto letih. Skupaj je bilo v najbolj prizadetih občinah zahodne Slovenije (Idrija, Nova Gorica in Tolmin) že po podatkih prvega popisa zaradi potresov poško- dovanih 9152 najrazličnejših stavb. Po septembrski seriji močnejših potresov je narasla ta številka na približno 12 000 stavb. V celoti je bilo v SR Sloveniji od tega začasno ali povsem neuporabnih približno 4000—4200 najrazličnejših stavb, ostali objekti so utrpel i manjše poškodbe in so še lahko služili prvot- nemu namenu. Od poškodovanih stavb je bilo kar 2742 večinoma starejših in spomeniško zaščitenih. To pomeni dodatno škodo, k i je ne moremo povsem objektivno ovrednotiti. Glede na namembnost poškodovanih objektov je bilo približno 75 % vseh poškodovanih stavb v stanovanjskem sektorju. Skupni stroški za popravilo objektov 1. kategorije in 2. kategorije, to je tistih, k jer n i bilo večjih poškodb na konstrukcijskih elementih stavb in je njihovo popra- vilo še ekonomsko opravičljivo, so b i l i pred drugo, močnejšo septembrsko po- tresno aktivnostjo ocenjeni na 45 000 000 dolarjev. Dodatno k temu je bilo ugo- tovljeno, da je zaradi posledic potresa potrebno porušiti skoraj 2000 stavb, ka- terih vrednost na žalost ni bila ocenjena. Poleg tega je praktično neugotovljiva kompleksna škoda v gospodarstvu in drugih dejavnostih. Potres je imel iz- redno obsežne in kompleksne posledice v celotnem r i tmu in aktivnosti ob- močja. S pomočjo številnih pr imerjav in terenskih opazovanj ocenjujemo, da se je škoda med majsko in septembrsko serijo potresov postopoma povečala za 30—50 %. Po rezultatih podrobnega popisa je bilo v SR Sloveniji po majski serij i potresov 8332 prebivalcev zaradi te naravne katastrofe ob »varna« bivališča. Ob koncu leta 1976 je ta številka narasla na 9000—9200 prebivalcev. Od teh je približno Vs l jud i prebivala v stavbah 3. kategorije, to je v hišah, k i so bile tako močno poškodovane, da so j ih morali predvideti za rušenje in za l jud i preskrbeti povsem nova stanovanja. V skupino prebivalcev brez »varnih« bi- vališč smo uvrst i l i tudi prebivalstvo, k i je prebivalo v stavbah 2. kategorije poškodovanosti, to je t istih objektih, k i so bi l i tako zelo poškodovani, da so bi l i začasno neuporabni, vendar j i h je z večjimi popravil i še ekonomsko opra- vičl j ivo obnoviti. V razmeroma srednje prizadete kraje smo uvrst i l i krajevne skupnosti, k jer je bilo brez »varnih« bivališč od 10 do 30 % prebivalstva, v manj poško- dovane kraje, k jer je bilo takega prebivalstva od 2,5 do 10 % in v razmeroma malo poškodovane kraje, k jer je bilo takega prebivalstva manj kot 2,5 %. V celi občini Tolmin je bilo brez »varnih« bivališč kar 21,03% prebivalstva, v občini Idr i ja 8,22 % in v občini Nova Gorica 4,6 %. Zaradi posledic potresov je bilo v celoti približno 0,5 % prebivalcev SR Slovenije prisil jenih, da so daljši ali krajši čas prebivali v zasilnih bivališčih. Zaradi potresov najbolj prizadeto Zgornje Posočje je v pr imerjavi z ostalo Slovenijo, v zadnjih desetletjih imelo svojski razvoj in je bilo eno od manj razvit ih območij republike. Ob naravni katastrofi iz leta 1976 so se problemi še dodatno zaostrili, bilo je nujno, da se je v napore obnove vkl juči la širša druž- bena skupnost. Sprejeti so b i l i številni ukrepi in organizirana je bila učinko- vita pomoč, k i je v začetku dobila največji poudarek v realizaciji prezimitve- nega načrta (zima 1976/77). V zelo kratkem času so bile zgrajene številne pod- kletene in večinoma enoetažne montažne stanovanjske hiše. Spodnji prostori z garažo in stranskimi prostori so v teh večinoma agrarnih kra j ih zelo po- membni, ker so zaradi potresa morali porušiti tudi mnoga gospodarska po- slopja. Poleg reševanja osnovnih stanovanjskih problemov so že v fazi obnove začeli z izgradnjo skupinskih hlevov, oskrbnih centrov, šol in drugega. Posebej moramo poudariti, da je bila akcija obnove zelo učinkovita; ob tem je zelo pomembno prepričanje graditeljev, da ni mogoče odpraviti posledic katastrofe, ne da bi istočasno zagotovili stabilnejši gospodarski in socialni položaj pre- bivalstva. LITERATURA I N V I R I B u b n o v , S., 1977, Nekatere sezmološke značilnosti potresa v Fur lan i j i in Posočju. Slovenija - Paralele, 55—56, L jubl jana. B u s e r , S., 1978, Geološka zgradba ozemlja doline Soče med Mostom na Soči i n Bovcem. Zgornje Posočje, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov Tolmin - Bovec 1975. L jubl jana. F i n e t t i , I.., 1977, Terremoti i n Fr iu l i . Messagero Veneto 31. 12. 1976. Udine G a m s , I., 1955, Snežni plazovi v Slovenij i v z imi 1950—1954. Geografski zbornik 3. L jubl jana. G a m s , I., 1976, Furlanski potresi 1976 kot naravoslovni pojav. Jadranski koledar 1977. Trst. G a m s , I., 1976, O tektonik i plošč kot razlagi potresov v zunanj ih Dinaridih. Geo- grafski obzornik 23, št. 3—4. L jubl jana. H o c k , O., 1947, List of Seismic Sea Wawes. Bul l . Seism. Soc. Am., Vol. 37, No 4, 269—286. New York. H r ž i č , M., 1977, Potres v Fur lan i j i 6. maja 1976. Študija, Astronomsko-geofizikalni observatorij p r i fakul tet i za naravoslovje in tehnologijo Univerze v L jub l jan i . 11 e š i č , S., 1975, 1978, Pomen kompleksnega regionalnega aspekta v sodobni geo- gra f i j i na pr imeru alpskih predelov Slovenije. Geografski obzornik št. 3—4. — Izšlo tudi v zborniku Zgornje Posočje, zborniku 10. zborovanju geografov Tol- m in - Bovec 1975. L jubl jana. 11 i č , L., 1977, Statistični podatki po občinah SR Slovenije. I I I . zvezek. Prebivalstvo in stanovanja po kra jevnih skupnostih po popisih 1961—1971. Zavod SR Slove- ni je za statistiko. L jubl jana. J a n , S., 1977, K a j se je dogajalo v Posočju? Slovenija - Paralele 55—56, L jubl jana. J. R., 1895, Grozni dnevi potresa v L jub l jan i . L jubl jana. K 1 e m e n č i č , V., 1978, Razvoj prebivalstva v Zgornjem Posočju v p r imer jav i s celotno Slovenijo. Zgornje Posočje, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov To lmin - Bovec 1975. L jubl jana. K o s s m a t , F., 1908, Beobachtungen über den Gebirgsbau des mit t leren Isonzo- gebietes. Verh. Geol. R. A. Wien. K o s s m a t , F., 1909, Der künstenländische Hochkarst und seine tektonische Stel- lung. Verh. Geol. R. A. Wien. K o s s m a t , F., 1920, Geologische Karte 1 : 75 000, Tolmein. K r i ž n a r , N., 1977. Zasilna bivališča na Tolminskem in Goriškem po majskem po- tresu 1976. Jadranski koledar 1977. Trst. K u š č e r , D., K. G r a d , A. M o s a n , B. O g o r e l e c , 1974, Geološke raziskave soške doline med Bovcem in Kobaridom. Geologija 17, L jubl jana. L a d a v a , A., 1978, Oris družbenoekonomskih problemov občine To lmin in osnovna izhodišča njenega razvoja. Zgornje Posočje, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, To lmin - Bovec 1975. L a d a v a , A., 1977, Tolminska. Izjemen pr imer solidarnosti. Slovenija - Paralele 55—56. L jubl jana. M e d v e d , J., Zeml jevid z i ta l i jansk imi in slovenskimi k ra jevn imi imeni v Furla- n i j i , Benečiji i n Ju l i jsk i k ra j in i . L jubl jana. M e 1 i k , A., 1954, Nova glaciološka dognanja v Ju l i jsk ih Alpah. Geografski zbor- n ik 2. L jubl jana. M e 1 i k , A., 1956, Pliocenska Soča. Geografski zbornik 4. L jubl jana. M i t c h e 1, A. W., 1976. Reconstruction after Disaster. The Gadiz Earthquake of 1970. Geographical Rewiew. New York. P a u 1 i n , J., 1895, Poročilno pismo. L jubl jana. P a u 1 i n , J., 1895, Velikonedeljski potres v L jub l jan i . L jubl jana. P l a n i n e , J., 1977, Solidarnost sindikatov Slovenije ob naravnih nesrečah. Slo- veni ja - Paralele 55—56. L jubl jana. R a d i n j a , D., M. S i f r e r , F. L o v r e n č a k , M. N a t e k , 1974, Geografsko proučevanje poplavnih področij v Slovenij i. Geografski vestnik 46. L jubl jana. R i b a r i č , V., 1964, Zemlja se je stresla. Cankarjeva založba, zbirka Planet. L jubl jana. R i b a r i č , V., 1977, The Earthquake in Fr iu l i , Ma j 6, 1976. Publ. AGO, No. 3. L jubl jana. R i c h t e r , C. F., 1969, Earthquakes. Natural History, Vol. 78. New York. R u t a r , S., 1882, Zgodovina Tolminskega. L jubl jana. S c h n e i d e r , G., 1976, Erdbeben. F. Enke, Stuttgart. S h e b a l i n , N. V., K a r n i k , D. H a d ž i e v s k i , 1965, Catalogue ob Earthqua- kes. UNESCO. Skopje. S i m o n i 11 i , Z. V., 1977, Prostorska problematika ob potresu v Beneški Slovenij i. Referat na simpoziju o socialnogospodarskih in prostorskih problemih Sloven- cev v I ta l i j i . Trst. S o r e , A., 1977, Tektonski potres na Voglajnsko-sotelskem področju leta 1974. Celjski zbornik 1975—1976. Celje. Š i f r e r , M., 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 4. razr. SAZU 12. L jubl jana. S i f r e r , M., J. Kunaver 1978, Poglavitne geomorfološke značilnosti Zgornjega Posočja. Zgornje Posočje, Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, To lmin - Bovec 1975. L jubl jana. S i f r e r , M., 1976, Geografski uč ink i žleda v gozdovih okrog Id r i je in Postojne. Geografski zbornik 16. L jubl jana. U r š i č , H., 1968, Zaga. Kra jevn i leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. L jub l jana. U r š i č , Z., 1977: Obnova-najširša akcija. Slovenija - Paralele 55—56. L jubl jana. V a n B e m m e l e n , R. W., 1977, Note to Seismicity of NE I ta ly (Fr iu l i Area). Tec- tonophysics, 39, T 13-T 19. Elsevier, Amsterdam. V r i š e r , I., 1975, Industr ial izaci ja Slovenije (s posebnim ozirom na Zgornje Po- sočje). Zgornje Posočje. Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, To lmin - Bovec 1975. Ljubl jana. W i n k l e r , A., 1920, Das mit t lere Isonzogebiet. Jahrb. Geol. R. A. Bd. 68. Wien. W i n k 1 e r , A., 1931, Zur spät-und postglazialen Geschichte des Isonzotales. Zeit- schri f t für Gletscherkunde 19. Leipzig. W o o d , O. H., F. N e u l a n , 1931, Modif ied Mercal l i Intenisty Scale of 1931. Bul l . Seismol. Soc. of America, Vol. 21. New York. Z o n t a r M., V. R i b a r i č , 1974: Potresi na Gorenjskem in v L jub l j an i do 19. stoletja. Potresna mikrorajonizaci ja Kranja. AGO, Univerza, L jubl jana. BCIS, 1974, Détermination Prél iminaire. Strassbourg. BCIS, 1975, Détermination Prél iminaire. Strassbourg. Breginj. Katalog ob razstavi Zavoda za spomeniško varstvo. Nova Gorica (1975). CSEM — okrožnica 1976, Revised Hypocenters and Magnitude Determinations of Ma- jor F r iu l i Shocks. Strassbourg. Dodatni seznam ocenjenih škod na objekt ih zaradi potresa maja 1976. Skupščina občine Nova Gorica, odbor za odpravo posledic potresa, strokovna služba, 1976. Nova Gorica. »Drugi popis«, rokopisno gradivo. Odbor za odpravo posledic potresa, strokovne služ- be skupščine občine Tolmin. Informaci ja. Obvestila občanom potresnega območja Tolminske št. 1 do št. 33. Ob- činska konferenca SZDL Tolmin, Koordinaci jski odbor za Informacije, 1976. Tolmin. Messaggero Veneto 31. 12. 1976, Documento: la mappa che distingue i danni ma non divide i l dolore del F r iu l i che lavora per rinascere. Udine. Mesečni statistični pregled SR Slovenije. Letn ik 26, št. 2. februar 1977. Zavod SR Slovenije za statistiko, L jubl jana. Ocena škode — posledice potresa 6. maja—15. septembra 1976, sredstva potrebna za sanacijo. Odbor za odpravo posledic potresa, strokovne službe. Tolmin. Odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmet i j - skega in gozdnega zemljišča. Uradno glasilo št. 10, 1976, Nova Gorica. Odlok o ustanovitvi odbora za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na območju občine Tolmin. Uradno glasilo, št. 6, 1976. Nova Gorica. Pogodbe z izvajalci del v Posočju in Odborom za ugotavl janja in odpravo posledic potresa na Tolminskem. Popis in register potresne škode. Zavod za spomeniško varstvo. Nova Gorica. Popis stanovišta i stanova 1971 — stanovi — godina izgradnje i kvali tet. Savezni zavod za statistiko. 1972. Beograd. Poročilo o opravljenem delu p r i odpravi posledic potresov v Posočju za leto 1976. Medobčinski odbor za odpravo posledic potresa v Posočju. Operativni štab re- publiškega štaba za civ i lno zaščito SR Slovenije. Januar 1977. Nova Gorica in Ljubl jana. Poročilo o posledicah potresa maja 1976. Občina Idr i ja . Računski center FAGG. Jun i j 1976. L jubl jana. Poročilo o posledicah potresa maja 1976. Občina Nova Gorica. Računski center FAGG. Juni j 1976. L jubl jana. Poročilo o posledicah potresa maja 1976. Občina Tolmin, družbeni sektor. Računski center FAGG. Juni j 1976. L jubl jana. Poročilo o posledicah potresa maja 1976. Občina Tolmin, sakralni sektor. Računski center FAGG. Jun i j 1976. L jubl jana. Poročilo o posledicah potresa maja 1976. Občina Tolmin, zasebni sektor. Računski center FAGG. Jun i j 1976. L jubl jana. Poročilo o poslovanju republiškega operativnega štaba za izgradnjo montažnih ob- jektov v Posočju in izkušnje organizirane akcije ter predlogi za delo podobnega organa za prihodnje. Kobar id 25. 2. 1977. Poročilo — predlog ukrepov za uresničitev progarma sanacije pr i odpravi posledic potresa v Posočju, 11. 2. 1977. Koordinaci jski odbor za odpravo posledic potresa v Posočju. Občina Tolmin, Nova Gorica, Idr i ja . Program odpravl janja posledic potresa v občini Tolmin. Gradivo na seji občinske skupščine 26. 3. 1977. Tolmin. Prav i ln ik o mer i l ih za dodeljevanje posoji l prizadetim občanom ob potresu v Po- sočju občin Tolmin, Nova Gorica in Idr i ja , kater ih objekt i so razvrščeni v I I I . kategorijo. Uradno glasilo št. 9, 10, 12, 1976. Nova Gorica. Sporočilo stanovanjske skupnosti občine Tolmin. Tolmin. Stanovanjski objekt i 3. kategorije. Prikaz parametrov. Računski center FAGG. Ju- n i j 1976. L jubl jana. Statistični letopis SR Slovenije 1976, 15. letnik. Zavod SR Slovenije za statistiko. L jubl jana. Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za re- publ iški davek iz dohodka TOZD v letu 1976. Ur. 1. SRS, št. 23, 1976. L jubl jana. Zakon o iz jemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, k i j i h prizadane potres. Ur. 1. SRS, št. 22, 1976. L jubl jana. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plači l za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obravnavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev. Ur. 1. SRS, št., 15, 1976. L jubl jana. Zakon o prispevku za odpravl janje posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju. Ur. 1. SRS, št., 15, 1976. Ljubl jana. Zapisniki o ogledu poškodovanih stavb ob potresu. Občina Radovljica. THE CONSEQUENCES OF THE EARTHQUAKES W H I C H OCCURED I N 1976 I N SR OF SLOVENIA S u m m a r y The earthquake catastrophy which occurred on May 6 t h 1976, and was followed by a series of earthquakes w i t h epicentres in Fr iu l i (Italy), belongs among the con- sequences entailed by the tectonic shifts in the earth's crust. I t has been established that the faul t l ine was a feature of the Dinaric system, running in the direction Peonis-Buia and farther on towards Tarcento (Centa). This fault line, or rather the whole system of faults, extends over amuch longer distance, reaching a long way into Yugoslavia, where in the historic period numerous earthquakes have been recorded. W i t h the earthshock becoming again more active in September 1976, the hypocentres of the earthquakes moved a l i t t le more towards the north, yet there is essentially no question of two di f ferent nuclei of hypocentres, the distance bet- ween them being only a few kilometres. The greatest magnitude of the earthquake in the epicentre was 6.5 ± 0.2 according to Richter, w i th a max imum intensity I X — X according to MCS. The epicentres were approximately 20 k m f rom the Yugoslav - I tal ian state border. The number of casulties in I taly was approximately 1000, whereas in Yugoslavia there was no loss of l ife, although the consequences of the earthquakes in the most aff l icted area were above V I I I MCS. The consequences of the natural disaster under examination were the largest of their k ind in the course of the present century in Slovenia and there is l i t t le doubt that this was one of the biggest natural catastrophies suffered by the Slovenes in recorded history. In the most aff l icted communes in western Slovenia — Idria, Nova Gorica, Tolmin — the earthquake caused damages, according to the informat ion collected in the f i rst stage, on 9152 buildings of a l l di f ferent kinds. In our estimation this number rose, as a consequence of the earthshocks fo l lowing in September to appro- ximately 12 000. Approximately 4000 to 4200 of these were damaged so badly that they could either no longer or at least not before a lot of reconstruction work serve their original purpose. The remaining buildings had not been damaged so badly and were by and large st i l l habitable. Among the buildings damaged as many as 2742 of them represented by vir tue of their ethnologic interest cul tural property — which al l means an addit ional damage which can hardly be objectively assessed. As re- gards the purpose of indiv idual buildings approximately 75 ®/o of the damaged houses belonged to the dwelling-house sector. The total cost for repair ing the build- ings of the f i rs t and of the second category — i. e. those which did not show bigger damages on construction elements and whose repair was just i f iable in eco- nomic terms — was pr ior to the September earthshocks estimated at $ 45 mil ion. Addi t ional ly i t was established that almost 2000 buildings had been damaged so badly that they had to be pulled down, and their value was unfortunately not established at all. In addit ion there is the part ical ly unestabilishable harm sufferd by the economy and related activities; the earthquake had far-reaching consequence in the overall rhy th l i fe of the area. On the basis of numerous comparisons and of f ield observations i t may be claimed that the damge since May un t i l September had gradually risen by 30—50 '%>. According to carefully compiled records, the May series of earthshocks deprived on the Yugoslav side 8332 persons of ,safe' dwellings. By the end of 1976 the f igure had risen to 9000—9200. Approximately one th i rd of them had been inhabit ing houses of the th i rd category — i. e. those that now had to be pulled down and new dwel- l ing places for the deprived persons to be provided. Our group of persons not having ,safe' dwellings contains also the population that had been l iv ing in houses of the second category, i. e. in those buildings that were damaged so much that for the t ime being could not be l ived in but whose reconstruction was economically justi- fiable. A detailed regional analysis has disclosed that over 80 % of people not having ,safe' dwel l ing places in the the local communities Breginj, Ladra - Smast, Srepnica and Trnovo over 80 °/o of inhabitants had remained wi thout ,safe' dwel l ing places, whi le in the local communities Čezsoča, Žaga, Volar je and Borjana the corresponding f igure was 50—80%. The effects of the earthquake in this area reached the V I I I or even sl ightly higer degree according to MCS. The next group of local communities contains those where 30—SO"/« of the inhabitants had lost ,safe' dwellings. These are: Idrsko, Kred, Kobarid, Kamno, Orehek, Bukovo and Kojsko. But of a l l the regions inhabited by Slovenes i t was clearly the Venetian Slovenia (Italy) that was aff l icted most gravely — and this has yet increased the already existing serious problems. The group of comparatively moderately aff l icted places contains those local communities where 10 to 30% of the local population had remained wi thout ,safe' dwellings, whereas places w i t h 2.5 to 10 % of inhabitants deprived of ,safe' dwel- lings constitute the group of local communities suffering relatively small damages. Lastly, there is the group of local communities suffering comparatively l ight damages, w i t h less than 2.5 % of inhabitants remaining i thout ,safe' dwellings. In the commune of To lmin 21.03 "/o of the inhabitants belonged to this population, i n the commune of Id r i ja 8.22%, and in the commune of Nova Gorica 4.6%. As a con- sequence of the earthquake, approximately 0.5 % of the population of the S R of Slovenia was forced to dwel l for a longer or a shorter period in provisional dwel- l ing places. I n comparison w i t h the rest of Slovenia, the Upper Soča Valley — gravely aff l icted by the consequences of the earthquake. — had in the last decennium a spe- cific development and represented wi thout doubt an underdeveloped area in Slovenia. The consequences of the earthquake had very seriously increased the already not favourable situation and so i t was imperative that the wider social community extends help. Numerous measures were taken and effective aid was organized. The f i rst th ing to be carried into effect was the plan for securing for the homeless provisional dwellings for winter t ime (1976—77). In a comparatively very biref period numerous one-storey houses, mostly w i t h a cellar, were bu i l t ; in these agrarian re- gions the buildings of cellars was important because along w i t h the dwel l ing houses a great many fa rm buildings had been destroyed. Paral lel w i t h the attention to the housing problems went already in the f i rst phase the constructing of collective stables, supply centres, schools, and the like. I t should be specially emphasized that the reconstruction action was t ru ly eff icient; important in this context was also the f i r m belief that the consequences of the damage suffered could not be real ly overcome i f at the same t ime conditions for a more stable economic and social development should not be provided. Only in this way the complete el iminat ion of the consequences — st i l l i n process — can be achieved. K A Z A L O UVOD 97 (5) 1. POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE O POTRESIH V SEVEROVZHODNI I T A L I J I S POSEBNIM OZIROM NA ZAHODNO SLOVENIJO 98 (6) 2. POSLEDICE POTRESOV I N OCENA ŠKODE 115 (23) 2.1. Pr imer java posledic med majsko in septembrsko potresno aktivnostjo 130 (38) 2. 2. Analiza posledic potresov s pokazateljem deleža prebivalstva brez strehe 137 (45) 2. 2.1. Kra j i , k i j i h je potres zelo močno prizadel 144 (52) 2. 2. 2. Močno prizadeti k r a j i 147 (55) 2. 2. 3. Srednje prizadeti k ra j i 148 (56) 2. 2. 4. Manj poškodovani k ra j i 149 (57) 2. 2. 5. Razmeroma malo poškodovani k ra j i 150 (58) 2. 2. 6. Malo poškodovani k ra j i 150 (58) 3. P O G L A V I T N I PROBLEMI I N ORIS OBNOVE V POSOČJU 151 (59) 3.1. Gospodarska zaostalost Posočja in njeni vzroki 151 (59) 3. 2. Prizadevanja za obnovo po potresu 154 (62) 4. SKLEP 161 (69) L ITERATURA I N V I R I 165 (73) THE CONSEQUENCES OF THE EARTHQUAKES WHICH OCCURED I N 1976 I N SR OF SLOVENIA (Summary) 168 (76) K a r t a — M a p 1 JfUWACH iXAiscmr HAP* SO WoTTHAtD tofione'j ' i*a Gieitkm&en f mt»f ItutiAj* Í9¡9VZt j Cv« CRiJ^f ^ 1 miNftw rgajafeíeny» :Ut$CHlAM>S8(KG 'a/ami Utpntg mto'f csfsm«n KttbtyJ Aptfftseunc. \»4a9) mdfamf • *o'l< d rot ): í&uiSthaü Uuíafte^ ^-^^SOBOJÁ K*OCÓ J GAhtAHlCf' kovod JhLnm fungóla I?»©*«; ^UtACHWJ i*Mm («««KI ioWi . kft£N$\ci mvmi nvn&t imetja) jSmUT msiACH r94>,0*110} !*>lti* V MOSS*! HOimiA YA tiomu<3*Ai ^¿MAKTNO pom* MKANOViČ) 2G- mt*KA j/ e MA&bvetj tp»M(* j >tA*NÍ fAUttOVfC u'msmja tomiCA métc«. i pi« rElEtOE UittíJrt« > - 'timkotKtyn DAMS HMUAHiC, GO tiuUJ íva&tK ¡3 if , »«ísoíe p*féotm Zf.rumt tratite rXAMNf i gaaemtft vÁtatíomm rpHtcf UAtZHmr SlHÍ3Vt jxtCefá ¡roiw* XraSn/a net* c* '«Ž? Mf Wítfí metj/Mo' ÍRASTNíK V ! * V Mo***?e .ClVlQMt MA*ÚGÍ >¡amtmcst f.O£Í«\ i DINE .{VlOttlt ^Mprn^ mavCiHA Jb&mt nAotir^l rQHKOpZ t*fi*>* 'fio Sí*«)}. Mece p JfVNKA •^¿^dÚNZAHpi 1ÓXO* -** «i«/»1"! i Presek. i UGHAHO laten}* >LLA OP/CINA^ O Sitbar* 'motnjkt' TRIESTE S^I«') MUG0IA, lok»*1 Mot 'oCevm \ii*>iti yttrti ka) GoienUki Steiník .lUWA (čmomu Belk*t OabiíoA J>rég*iJtíí Strvudrfiei P'tftQ**, fPif&Ai If S A ) ÍIMAO' Cmilvgi tO»t*ÍtC4< fUbtíJi fV.'ítow . Mofíivi»« i mtOPAU RUSKA lOVtAN te>a*tí>> i O M4 £ ¡We pUtANl^jr Mest<ÜlL Smar/ \ »Of ptiMHam WHSl»»» ^ p*!4Í*0(Ó { : \\ MONFAlCONÍ «sf«^ j . v¿u'íf/A iblietr^ MAIfAtfP l.*9un»te '" GRADO (Stttioi) S . R . S L O V E N I J A M A R I B O R Naselja nad SO 000 preb. ® J E S E N I C E od 10000 do 50000 preb. © KOČEVJE od 5000 do 10000 preb. O KIBNICA od 1000 do 5000 preb. o Hrsstoilie pod 1000 preb. o Šenlvid naselju priključeni kraji : Avtoceste = Vezne cesv ! Avtoceste v gradnji 2eleznice IZOSEISTE PO MCS LESTVICI V SLOVENIJI ZA POTRES Z DNE 6.5.1976 Z EPICENTROM V FURLANIJI M C S Isose is tes in Slovenia o f Friuli E a r t h Q u a k e f r o m 6.5 .1976 Vir: Potres v Furlaniji 6.maja 1976. As t ronomsko - geofizikalni observatory Univerze v l jubj jani. RELATIVNA RAZMERJA KATEGORIJ ŠKODE RELATIVE PROPORTION OF CATEGORIES 50% O t. POPIS 2. POPU objekti prve kategorij t z manjšimi poškodbami - buildings o/ 1.s!category with small damadges . . . . . . , , ., .. . , , . ... , , , . . .. VIR: POROČILA O POSLEDICAH POTRESA obiekli druge kaleaoriie s poškodbami na konstrukciji -2"° caleqory buildings with damadges on construction - J J * SESTAVIL :MLAN OROŽEN ADAM/C objekti tretje kategorije, ki so močno poškodovani -3 rd category buildings, to be pulled down Diagram 2 » SKODA V MILJONIH DIN ZA OBJEKTE 1JN2.KATEGORIJE ÛAMADGE IN MILLIONS OF DINARS FOR I*AND 2ndCATEGORY BUILDINGS 0 5 10 20 30 • tO SO 60 70 80 90 100 ' I It.POPIS t.'tREGISTRATION fnAl) 2. POPI S 2Âd REGISTR/ TI ON (SEPT.) POŠKODOVANE STAVBE OB POTRESU 1976 PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINAH TOLMIN, NOVA GORICA IN IDRIJA EARTHQUAKES DAMAGED BUILDINGS IN 1976 ACCORDING TO LOCAL COMMUNITIES IN THE COMMUNES MOST HEAVILY AFFLICTED TOLMIN, NOVA GORICA AND IDRIJA SKUPNO ŠTEVILO POŠKODOVANIH STAVB V KRAJEVNI SKUPNOSTI Total Number of Damaged Buildings in Local Communi ty DELEŽ POSAMEZNIH STOPENJ POŠKODB - Propor t ion of Categor ies Poškodbe,k i niso p r i zade le konst rukc i jsk ih e lementov s tavb - Buildings not A f f l i c t e d in Construct ion Elements Poškodbe na konst rukc i j i s tavb - D a m a g e s on Cons t ruc t ion Elements ¿3 of Bui ld ings Zahtevano rušenje ob jek tov - Buildings to be Pulled D o w n obč inska meja - commun i ty border — d r ž a v n a m e j a - state border Vir-- Poročilo o posledicah pot resa, ma j 1976 Avtor Mi lan Orožen Adamič , pr i red i l M a r k o Zerovn ik , r isala M a r u š a Rupert Izdelano na Geogra fskem inšt i tutu A n t o n a M e l i k a SAZU, L jub l jana 1976 ,—̂ ̂ \ PREBIVALSTVO IN DELEŽ PREBIVALSTVA, KI JE BILO ZARADI POSLEDIC POTRESA OB VARNA BIVALIŠČA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINAH TOLMIN, NOVA GORICA IN IDRIJA POPULATION DISTRIBUTION AND PERCENTAGE OF INHABITANTS IN LOCAL COMMUNITIES NOT HAVING „SAFE" DWELLINGS BECAUSE OF THE EARTHQUAKES IN THE COMMUNITIES TOLMIN, NOVA GORICA AND IDRIJA SKUPNO ŠTEVILO PREBIVALSTVA V KRAJEVNI SKUPNOSTI Total Number of Populat ion in Local Communi ty 1 delež p reb iva ls tva v k ra jevn ih skupnost i , k i je b i lo za rad i posledic po t resa J ob v a r n a bival išča - Port ion of Inhab i tan ts Not H a v i n g „Sate" Dwel l ings delež os ta lega p r e b i v a l s t v a v k ra jevn i skupnost i Port ion of O t h e r I n h a b i t a n t s in Local Commun i t y obč inska meja - communi ty b o r d e r d r ž a v n a m e j a - s t a t e border V i r : Poročilo o posledicah po t resa , m a j 1976 Avtor M i l a n Orožen Adamič , pr i red i l M a r k o Žerovn ik , r isala M a r u š a Rupert Izdelano n a Geogra fskem inš t i tu tu A n t o n a M e l i k a SAZU, L j u b l j a n a 1976