Domoznanski oddelek 35 RAVNO po1 j e 2006 352(497.4 Kidričevo) Glasilo občine Kidričevo - Letnik 8 April 2006 mištvo 2 Obisk Vlada na obisku v Kidričevem Vlada je svoj obisk po regiji zaključila v Kidričevem v restavraciji Pan. Pred tem je bila na obisku še na Ptujskem, v Slovenski Bistrici, Ormožu in Lenartu, kjer so govorili o razvojnih perspektivah posameznih področij. Vlado je zaradi smrti v družini predsednika vlade Janeza Janše vodil minister za finance dr. Andrej Bajuk. Srečanje vlade z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v Kidričevem je odprl župan občine Kidričevo Zvonimir Holc. Dejstvo je, da območje Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža poleg Pomurja zaostaja na področju gospodarstva in razvoja znotraj regije Podravja in je pod slovenskim povprečjem. Ravno gospodarski razvoj in boljša prihodnost področij, ki ostajajo pod slovenskim povprečjem pa predstavljalo največji izziv za slovensko vlado, je povedal minister za finance dr. Andrej Bajuk. Vlada poskuša dvigniti produktivnost in ustvarjalnost, posledično s tem pa tudi gospodarski razvoj. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je poudaril, da so vse občine tega področja opredeljene kot območja s posebnimi razvojnimi problemi, stopnja nezaposlenosti je ena najvišjih v državi, težave so tudi v neugodni izobrazbeni strukturi in da območje še ni izšlo iz prestrukturiranja. Naj večje razvojne možnosti minister vidi v ugodni strateški legi in izgradnji infrastrukture, povezane s pomembnimi prometnimi koridorji ter industrijski tradiciji malih in srednjih podjetij. Ne gre pa pozabiti tukaj še področje turizma z dvema velikima projektoma - Terme Ptuj in Megalaxia na Hajdini. Veliko bo vlaganj tudi na področju prometne infrastrukture: odsek avtoceste Slivnica—Draženci, vlaganje v državne ceste; v 22 občinah je namreč predvidenih 31 projektov v skupni vrednosti 2,6 milijarde tolarjev. Pričela naj bi se tudi dela na drugi etapi modernizacije Dornavske ceste na Ptuju. Razbremenjevanje gospodarstva Edina pot, ki vodi k temu cilju, razbremenjevanju gospodarstva, je rast na eni strani in manjša javna poraba na drugi strani, je povedal minister za finance dr. Andrej Bajuk. Ta proces je že v teku, zlasti v malih in srednjih podjetjih, saj nekaterim razne dajatve povzročajo veliko breme, posledično pa bo razbremenitev vodila k zaščiti aktivnih delovnih mest. Brigita Tetičkovič Foto: Črtomir Goznik Uvodnik 3 Bralke in bralci občinskega glasila Ravno polje! Po nekaj letih smo imeli dolgo, predvsem pa zelo mrzlo zimo. Z veseljem pa lahko rečemo, kar pa se kaže tudi na našem razpoloženju, da smo dočakali pomlad. Zvončki so že zacveteli, tudi trobentice, prava pomlad je že tu. Čeprav stari reki govorijo, da je prava pomlad takrat, ko na travniku pohodiš dvanajst marjetic, se na ta očesa dneva, kot jim tudi pravimo, po tako dolgem spanju narave pod debelo odejo snega ne bomo ozirali. Narava seje začela prebujati. Iz trimesečnega spanja pa se je prebudilo tudi naše glasilo, ki vam prinaša kratek povzetek dogajanja v občini Kidričevo v tem času. Kot boste lahko prebrali, se je zgodilo veliko, predvsem na društvenem področju. Ne gre pa pozabiti na zelo pomembno dejstvo, da so svetniki občine Kidričevo v sredini marca sprejeli proračun občine za leto 2006, ki si ga lahko ogledate v prilogi, ne pozabite pa pregledati razpisov, sploh v primeru, če se morate na katerega prijaviti. Po uspešnem prehodu v leto 2006, in ko so nam kurenti poskušali pregnati zimo, pa je tu že mesec marec, ki je predvsem v znamenju praznovanj - 8. marca, dneva žena, in 25. marca, materinskega dneva. Marsikdo poreče, da sta praznika že do velike mere skomercializirana, ampak to rečejo nekateri za vsak praznik. Moje prepričanje je, daje stvar samo v tem, kakšno stališče zavzame posameznik do tega dogodka. Pa poglejmo, kakšni so statistični podatki ženske populacije v Sloveniji. Čeprav se vsako leto rodi manj deklic kot dečkov, je žensk v skupnem številu prebivalstva Slovenije za 2 % več kot moških. Razlog za to je, da ženske živijo povprečno 8,5 leta dlje kot moški. Danes je povprečna starost ženske v Sloveniji 42 let, kar je dobra tri leta več, kot znaša povprečna starost moškega. V povprečju je zaposlena, srednje izobražena in mati vsaj enega otroka. V primerjavi z državami članicami EU je deklica, rojena v Sloveniji, po pričakovanem trajanju življenja uvrščena na 15. mestu in lahko pričakujemo, da bo med novopridruženimi članicami poleg deklic z Malte in Cipra živela najdlje. Zanimivi so tudi podatki, da se ženska populacija v Sloveniji na področju izobraževanja odloča predvsem za socialna, zdravstvena in pedagoška področja. Po zaključenem obveznem osnovnošolskem izobraževanju večina deklet nadaljuje šolanje na eni izmed srednjih šol, kjer pogosteje obiskujejo splošnoizobraževalne programe in programe, kjer se izobražujejo za »ženske« poklice. V študijskem leti 2004/2005 je bilo od vseh vpisanih študentov 57,6 % žensk. Vsaka druga j e bila vpisana na študij družboslovnih oz. poslovnih ved ali prava. Izrazito »ženski« študiji, kjer dekleta predstavljajo več kot tri četrtine vseh vpisanih, pa je področje sociale, zdravstva in pedagoškega dela. Ženske so tudi bolj pridne študentke, saj na dodiplomski kot na podiplomski specialistični in magistrski stopnji študij uspešno zaključi več študentk kot študentov: 61 % na dodiplomskem ter 54 % pri magistrskem in specialističnem študiju. Žal pa se na doktorski stopnji število žensk niža, v letu 2004 je bilo med vsemi doktorji le 41 % doktoric znanosti. Tako ima Slovenija po podatkih za leto 2005 med državami EU najvišji delež žensk, starih med 20 in 24 let, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo, to je 93 %. Na trgu del pa je situacija drugačna. Ženske v Sloveniji predstavljajo 44 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Med vsemi samozaposlenimi je žensk le 28 %, zato je stopnja registrirane brezposelnosti za ženske višja kot za moške. V mesecu novembru 2005 je bilo 54,2 % registriranih brezposelnih oseb žensk. Zaradi uskladitve družinskega življenja z zaposlitvijo so ženske pogosteje odsotne z dela kot moški zaradi bolniškega dopusta, nege družinskih članov, opravijo manj nadur, so zato slabše plačane in počasneje napredujejo na delovnem mestu oz. v karieri. Tudi na področju prostega časa so moški v Sloveniji v prednosti pred ženskami. To je bilo le nekaj statistike, veliko še ostaja. Upam, da ste se kljub različnim pogledom na ta dva praznika le določili za pozornosti, ki pa niso značilne le za praznični čas. Ko smo že pri praznikih, pa je pred vrati naj večji krščanski praznik velika noč. Tudi to je čas družinske idile in takšnih in drugačnih pozornosti. Morda le majhen nasvet. Mize se bodo tako kot vsako leto šibile od dobrot, ne pozabimo tudi nase, na veliko vrednoto - naše zdravje. Tako vam želim, vsem občankam in občanom občine Kidričevo in bralcem Ravnega polja, skupaj z uredniškim odborom vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Odgovorna urednica medija Ravno polje Brigita Tetičkovič Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov: tetickovic@gmail.com.. Tajnica uredništva: Zdenka Bek. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Anton Sagadin (Pleterje. Župečja vas, Dragonja vas. Mihovce), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: 4 Kultura KULTURNO DRUŠTVO LOVRENC Materinski dan Ne moremo ti enako vrniti, ker ne znamo enako ljubiti. Vse naše besede, vsa naša dejanja, ne dosežejo tvoje moči. S temi besedami se je zaključila že tradicionalna prireditev ob materinskem dnevu, ki smo jo pripravili šolarji s člani Kulturnega društva. Prireditev je potekala v nedeljo, 19. marca, v dvorani v Lovrencu. Za vse obiskovalke, ki so bile vesele darilca ob vstopu, in obiskovalce je bila naša dvorana spet premajhna. Po pozdravu in uvodnih besedah Petre Hadler sta program prisrčno povezovala Spela Mlakar in Gregor Tumpej. Njunim napovedim so zanimivo in ljubko sledili učenci šole s svojim programom. V nadaljevanju so se izkazali še člani KD Lovrenc. Še posebej me veseli, da so se tokrat predstavile prav vse sekcije Kulturnega društva. Prireditev je s svojim obiskom počastil tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko, ki je pozdravil vse navzoče in voščil za praznik. V imenu vseh, ki smo pripravljali prireditev, se najlepše zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, daje prireditev uspela in seveda vsem, ki ste si vzeli čas in napolnili našo dvorano do zadnjega kotička. Odmevi obiskovalcev so pohvalni, kar nam daje motivacijo za delo vnaprej. Predsednica KD Lovrenc Sonja Stepanov Foto: Arhiv OS Lovrenc ' T ij * v 1 ■ ■ 1 ■ Občinska uprava 5 Poročilo o delu občinskega sveta V mesecu decembru 2005, januarju, februarju in marcu 2006 seje občinski svet sestal na treh rednih in eni izredni seji občinskega sveta. Svetniki so obravnavali in sprejeli: 1. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo. 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kidričevo za leto 2005. 3. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Kidričevo, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Cirkovce in Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kidričevo. 4. Izbrana je bila idejna zasnova za novi Vrtec Kidričevo avtorice Mojce Gregorski, u. d. i. a., ter na izbrano idejno zasnovo so bile podane pripombe. 5. Občinski svet ni soglašal s prodajo delnic Cestnega podjetja Ptuj. 6. Podal je soglasje k proda- ji stavbnega zemljišča pare. št. 1020/12 v k. o. Lovrenc na Dr. polju. 7. Sprejel je sklep, da se zemljišča pare. št. 767/1, k. o. Gerečja vas, ne proda. 8. Sprejel je sklep, da ne soglaša s prodajo poslovnega prostora v Šikolah 27/a. 9. Sprejel je sklep, da se prodata dve trisobni stanovanji in dve enosobni stanovanji v poslovno stanovanjskem bloku v Mladinski ul. 10, Kidričevo. 10. Imenoval je gospoda Antona Butolena kot predstavnika ustanoviteljev v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj. 11. Podal je soglasje mag. Tomažu Neudauerju za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. 12. Sprejel je sklep, da se zemljišče pare. št. 340/2, k. o. Zg. Jablane, izvzame iz javnega dobra. 13. Podal je soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. 14. Sprejel je odstop gospoda Marjana Petka kot člana občinskega sveta. 15. Odločal je o oprostitvah plačila nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča v letu 2006. 16. Potrdil je mandat Bogdanu Škafarju iz Strnišča kot nadomestnemu članu občinskega sveta. 17. Sprejel je Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo. 18. Občinski svet ni podal soglasja, da se zemljišča pare. št. 885/2, cesta v izmeri 11798 m2 -javno dobro, k. o. Župečja vas, proda delno ali v celoti. 19. Sprejel je sklep o prenosu investicije - oken - v Osnovni šoli Kidričevo v upravljanje šoli. 20. Potrdil je cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo Družbi Čisto mesto Ptuj. 21. Sprejel je odlok o proračunu občine Kidričevo za leto 2006. 22. Sprejel je DI1P za športni park Njiverce in za zbirni center - reciklažno dvorišče za ločeno zbiranje odpadkov v občini Kidričevo. 23. Sprejel je sklep, da se ukine status javnega dobra na zemljišču pare. št. 511/5 v k. o. Dragonja vas ter da se to zemljišče proda, s tem daje potrebno vpisati služnost. 24. Sprejel je sklep, da se zemljišče 511/4 v k. o. Dragonji vasi ne proda. 25. Sprejel je odstop gospoda Marjana Petka kot člana odbora za gospodarsko infrastrukturo in imenoval gospoda Bogdana Škafarja kot člana odbora za gospodarsko infrastrukturo. 26. Občinski svet ni podal soglasja k Statutu Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. K statutu je podal pripombe. 27. Sprejel je soglasje k izplačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih v Lekarnah Ptuj za leto 2006. Predlagal je, da Lekarne Ptuj uskladijo delovni čas v Lekarni Kidričevo z delovnim časom Zdravstvenega doma v Kidričevem. Zdenka Frank OBVESTILO BRALCEM! Bralci in bralke občinskega glasila Ravno polje! Vse, ki bi želeli poslati članek za objavo v naši naslednji številki Ravnega polja, obveščam, da je zadnji rok za oddajo gradiva (pisnega in slikovnega) 20. maj 2006. Gradivo pošljite na E-pošto: tetickovic(a)gmail.com. Odgovorna urednica Brigita Tetičkovič Obvestila 6 ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Neposredna plačila v kmetijstvu 2006 Vsi vlagatelji vlog za Neposredna plačila v kmetijstvu, ki so lansko leto na ARSKTRP oddali vlogo in so za svoja kmetijska gospodarstva uredili GERKE (grafične enote rabe kmetijskih zemljišč), bodo z ARSKTRP v predvidoma dveh pošiljkah na svoje domače naslove dobili potrebno dokumentacijo za uveljavljanje letošnjih zahtevkov. Praviloma bodo najprej dobili grafične podlage z izrisanimi GERKI za svoja kmetijska zemljišča, nato pa še predtisk z vsemi ostalimi podatki, potrebnimi za vlogo (izvleček površin prijavljenih lansko leto). Brez predhodno urejenih GERKOV vloge na Kmetijski svetovalni službi ne bo mogoče zaključiti! To boste vsi upravičenci po 1. marcu lahko storili na Upravnih enotah, na Kmetijski svetovalni službi pa ne več, ker bo kampanja že potekala. Informativni sistem za vnašanje vlog zahteva, da imajo nosilci svoje GERKE fiksno urejene vsaj en dan pred izpolnjevanjem vloge! Med zadnjo spremembo GERKOV in izpolnjevanjem vloge se mora v računalniškem sistemu spremeniti datum, miniti mora vsaj en dan! Na svoje domače naslove boste po 1. marcu za izpolnjevanje vlog s Kmetijske svetovalne službe prejeli obvestilo. V njem bo naveden termin, kdaj in pri kom se udeležite elektronskega izpolnjevanja vaše vloge. Telefonsko naročanje letos torej ni potrebno! S tem prihranjen čas želimo nameniti efektivnemu delu elektronskega izpolnjevanja vlog. Pomembno je, da se določenega termina zagotovo udeležite, saj bo nove termine, zaradi velikega obsega upravičencev, zelo težko določati ponovno. Če zaradi višje sile na izpolnjevanje vloge ne bi mogli priti, poskrbite, da bo namesto vas prišel na izpolnjevanje kdo drug, ki ima približno enak obseg zemljišč in živali! Zaradi bolj tekočega poteka izpolnjevanja vlog imejte s seboj točne podatke o kulturah, ki jih na svojih zemljiščih gojite, enako velja za posamične kategorije živali, ki jih redite na svojih gospodarstvih. Pri koruzi upoštevajte smernice, ki jih je predpisala Fitosanitarna uprava RS v zvezi z ukrepi za zatiranje koruznega hrošča na našem območju. Za vse, ki o tej problematiki še niste na tekočem, je pri pridelovanju koruze potrebno upoštevati naslednje predpise, uvesti enega izmed ukrepov: • dvoletni kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču samo enkrat v dveh zaporednih letih ali • kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču dvakrat v treh zaporednih letih, če se ob ustrezni prognostični napovedi drugič seje po obdobju izleganja ličink koruznega hrošča (strniščna setev) ali • kolobar, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču dvakrat v treh zaporednih letih, če se vsako leto na posevku koruze izvede insekticidno tre- tiranje odraslih hroščev med obdobjem odlaganja jajčec ob uporabi ustrezne opreme za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev oziroma drugo ustrezno tretiranje s podobno stopnjo obvladovanja populacije koruznega hrošča. Ustreznost kolobarja se ugotavlja od leta prve razmejitve območja po letu 2004 (2005 za Dravsko in Ptujsko polje). Po dveh zaporednih posevkih koruze na razmejenem območju tretje leto ni dovoljeno sejati koruze na istem zemljišču! Le ob obojestranskem sodelovanju in razumevanju bomo letošnjo kampanjo lahko zaključili dobro in uspešno! Kampanja bo zaključena 15. maja, zakasnelim zahtevkom do vključno 25 koledarskih dni pa bodo za vsak dan zamude odtrgali 1 % izplačila. Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE Oddelek za pridobivanje kadra Odsek za operativne zadeve in pridobivanje Skupina za pridobivanje kadra Maribor Vojašnica Generala Maistra Maribor Ramovševa 2, 2000 Maribor Predstavitev možnosti zaposlitev v Slovenski vojski Slovenska vojska ponuja možnosti, da lahko mladi izberejo poklicno pot v njeni sestavi, se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka ali sodelujejo v pogodbeni rezervi. S promocijo sodelovanja s Slovensko vojsko se ukvarja Oddelek za pridobivanje kadra. Na področju vaše občine to izvajamo pripadniki Skupine za pridobivanje kadra v Mariboru. Naša predstavitev vsebuje: Poklicna pot v sestavi slovenske vojske - pogoji, prijave, potrebni dokumenti, kontaktne osebe. Prostovoljno služenje vojaškega roka - pogoji, čas in mesto, denarna nadomestila, socialno in pokojninsko zavarovanje itd. Prostovoljno služenje v rezervni sestavi - pogoji, čas prebit na vojaškem strokovnem urjenju, denarna nadomestila itd. Vsi, ki so zainteresirani za različno sodelovanje ali zaposlitev v Slovenski vojski, bodo dobili konkretne odgovore na neposredna vprašanja ob našem obisku dne 11. 5. 2006 v prostorih Občine Kidričevo od 11. do 16. ure. Lep pozdrav in nasvidenje! Politične stranke 7 Varovanje okolja Na področju okoljske zakonodaje se je Slovenija v pogajanjih z EU dogovorila za tri prehodna obdobja. To so: področje odpadne embalaže (do leta 2007), industrijskega onesnaževanja (do konca septembra 2011) in komunalnih odpadnih voda (do konca 2015). Do konca leta 2015 morajo biti vsa slovenska naselja z več kot 2000 prebivalci oskrbljena z ustreznimi čistilnimi napravami za čiščenje odpadnih voda. Prav tako se bo izboljšal nadzor nad kakovostjo vseh voda. Boljši naj bi bil način ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Večji del bremena embalažnine bo pokrilo slovensko gospodarstvo, tj. proizvajalci, embalerji, trgovci ... Zbrana sredstva bodo namenjena sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Za nadzorovanje in preprečevanje onesnaževanja okolja bo uvedeno okoljevarstveno dovoljenje. Dovoljenje se bo izdajalo za gradnjo in delovanje naprav in delovanje nekaterih dejavnosti. Prav tako bo vzpostavljen nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Novost je, da lastnik svojega avtomobila ne bo mogel odjaviti iz prometa, dokler ne bo upravni enoti predložil potrdila, da je vozilo predal pooblaščenemu predelovalcu. Stroške za razgradnjo bo lastnik plačal le za avtomobil, kupljen pred 1. marcem 2003. Po 1. januarju 2007 pa bodo obveznost plačila razgradnje prevzeli proizvajalci in uvozniki avtomobilov. Zeleni Kidričevega pozivamo občane, da se v čim večjem številu udeležite akcij čiščenja okolja naše občine, ki letos potekajo v okviru svetovnega Dneva zemlje. Slavko Feguš LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OO LDS Kidričevo na začetku leta 2006 Čeprav so spomini na novoletne praznike še čisto sveži, je že za nami marec. Za marsikoga sinonim za dohodninske more, kot seje v nedavnem intervjuju za Večer izrazil podpredsednik LDS Matej Lahovnik, za politične stranke pa mesec, ko je bilo potrebno pregledati prihodke in odhodke v letu 2005 ter izpolniti obrazce za pripravo finančnih načrtov za leto 2006. Da smo bili člani OO LDS Kidričevo v novem letu že precej aktivni, potrjujeta dve izpeljani redni seji izvršnega odbora, med katerima smo izpeljali tudi postopek evidentiranja kandidatk in kandidatov za uvrstitev na kandidatne liste za jesenske lokalne volitve. Glede na odziv članstva bo volilni štab, ki smo ga imenovali na predzadnji seji, pred (ne)pri-jetno nalogo, da iz širokega in kvalitetnega nabora sestavi najboljši listi kandidatk in kandidatov ter poišče najprimernejšo kandidatko oziroma kandidata za opravljanje županske funkcije. Seznanili pa smo se tudi z odgovorom LDS na pobudo Janeza Janše - Partnerstvo za razvoj, ki je glede na dosedanje ravnanje vlade ni mogoče razumeti drugače kot poskus porazdelitve krivde za vse sprejete škodljive ukrepe ter zamenjave v gospodarstvu in medijih zaradi politične nekompatibilnosti. Kam nas peljejo vladne reforme, bo pokazal čas, zagotovo pa lahko že danes trdimo, da sojenje ljudi po politični podobnosti namesto po strokovni sposobnosti seje strah in negotovost med ljudmi. Z netoleriranjem drugače mislečih in svobodomiselnosti pa se teptajo temeljne človekove pravice in ubija ustvarjalni duh v družbi. Kako dolgo bo družba to še tolerirala, je vprašanje, kakor je tudi vprašanje, če ne bo takrat že prepozno. Sekretar OO LDS Kidričevo, Anton Habjanič ml. Dr. Janez Podobnik v Kidričevem Slovenska ljudska stranka Februarja je bila v Kidričevem na obisku slovenska vlada. Po končanem uradnem delu obiska se je predsednik SLS dr. Janez Podobnik. ki je tudi minister za okolje in prostor, skupaj z ministrom brez listnice, zadolženim za lokalno samoupravo, dr. Ivanom Žagarjem sestal s člani občinskega odbora SLS Kidričevo. Beseda je tekla o aktualnih dogodkih v stranki in vladi. Kot je dejal predsednik Podobnik, se stranka intenzivno pripravlja na bližajoče se občinske volitve, saj želi ostati še naprej stranka z največ župani. Glede vladnih reform je bilo rečeno, da SLS na vseh področjih sodeluje pri njihovih nastajanjih, vendar pa nasprotuje delu reform, ki govorijo o uvedbi enotne davčne stopnje, ker bi ta najbolj prizadela tiste, ki sodelujejo v prehrambni verigi in ljudi z nizkimi dohodki. SLS nasprotuje tudi odprodaji večinskih deležev v največjih slovenskih bankah tujcem, saj bi to negativno vplivalo na slovensko nacionalno bit. Dr. Ivan Žagar nam je predstavil dileme, ki se porajajo pri uvajanju regij. S sprejetjem finančne perspektive EU konec lanskega leta je za nekaj let financiranje urejeno, zato je sedaj čas, da se v miru spelje projekt uvedbe regij. SLS se zavzema za takšne rešitve, ki bodo dale večji poudarek razvoju podeželja. Ob odhodu sta se zahvalila za gostoljubje in obljubila pomoč pri reševanju naših lokalnih problemov. SDS SDS v letu 2006 V občinskem odboru SDS Kidričevo smo začeli letošnje koledarsko leto z aktivnimi pripravami na lokalne volitve, ki nas čakajo letošnjo jesen. V teh mrzlih zimskih dneh smo se člani izvršilnega odbora srečevali na sedežu stranke v Lovrencu, analizirali dosedanje delo ter pripravljali program za naslednje obdobje. V začetku marca smo imeli redno letno konferenco, kjer smo skupaj z večino članic in članov našega odbora potrdili poročila organov OO SDS in SDM Kidričevo ter sprejeli program dela za letošnje leto. Kot prioriteto smo si zadali cilj, da sestavimo za lokalne volitve kvalitetno listo kandidatk in kandidatov za svetnike občine Kidričevo. Želimo predlagati ljudi, ki bodo voljni in sposobni uresničevati program za bodoče delovanje in razvoj občine skupaj z županom in občinsko upravo. V letošnjem letu bomo izpeljali kar nekaj prireditev in srečanj na območju naše občine in okolice. Že zdaj vas vabimo, da se nam pridružite na kresovanju, piknikih, taboru, predvolilnih shodih. OO SDS Kidričevo vam želi vesele velikonočne praznike. Andrej Karneža, tajnik SDS Kidričevo Dober začetek v letu 2006 za SDM Kidričevo Optimistični in dobre volje smo se delegati SDM Kidričevo 21. januarja 2006 odpravili na kongres SDM Slovenije, ki je bil na Otočcu Potekale so volitve za člane izvršilnega odbora, nadzornega odbora ter predsednika SDS Slovenije. Med kandidati za člana izvršilnega odbora - mednarodni tajnik SDM Slovenije - je bil tudi član našega občinskega odbora Andrej Kopušar, ki je bil tudi izvoljen. Člani so Andreju upravičeno namenili zaupanje, kajti že pri dosedanjem delu se je srečeval z mednarodnimi dejavnostmi, predvsem kar se tiče mladih ter možnosti študija v tujini, ki gaje izkusil tudi sam. SDM Slovenije je dobil menjavo tudi v svojem vrhu. Po 8 letih, ko so vodile vrh SDM Slovenije ženske, je sedaj to delo prevzel Nikolaj Oblak, ki sije zaupanje pridobil na funkciji podpredsednika. Občinski odbor SDM Kidričevo ima v tekočem letu še veliko načrtov. Med drugim že tradicionalno pripravo tabora dr. Jožeta Pučnika na Farovcu pri Slovenski Bistrici, sodelovanje z SDS Kidričevo, organizacijo srečanj med mladimi v občini Kidričevo ter sodelovanje na bližajočih se volitvah. Člani SDM Kidričevo želimo vsem občanom lepo pisanko. SDM Kidričevo 8 Politične stranke / odbori N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Kidričevo V stranki se ni zgodilo nič revolucionarnega. Čas, ki je običajno namenjen za politiko, smo v februarju namenili pustovanju. Podravsko regijo je obiskala slovenska vlada. Ministri iz N.Si v slovenski vladi dr. Bajuk, dr. Zupan. dr. Šturm in mag. Drobnič so se srečali v gostišču Gastro na Ptuju s predsedniki občinskih odborov N.Si iz Podravske regije. Predstavili so poglede na nove gospodarske in socialne reforme, ki so nujno potrebne za premagovanje nezaposlenosti in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v svetovni trgovini. OO N.Si Kidričevo organizira tradicionalni izlet z avtobusom v soboto, 10. junija 2006, na Primorsko in v Goriška brda. Obiskali bomo baziliko na Sveti gori v bližini Nove Gorice in Dobrovo, gospodarsko središče Goriških brd. Ogledali si bomo renesančni grad ter naj večjo slovensko klet Goriška brda in nekaj prireditev ob programu Praznik češenj. Vse občane občine Kidričevo in prijatelje vabimo, da se udeležite izleta. O samem programu izleta bomo vse zainteresirane seznanili naknadno preko svojih informatorjev. Predsednik OO N.Si Kidričevo Viktor Cafuta ODBOR 7A GOSPODARSTVO Obrtna cona Pozdravljeni obrtniki in podjetniki občine Kidričevo v novem letu 2006, čeprav je ena četrtina leta že za nami. Ker nam je le uspelo sprejeti proračun za tekoče leto, si v prilogi glasila oglejte razpis Odbora za subvencije na področju naložb, nastopov na sejmih, samozaposlitve ter prvič zaposlenih delavcev iz naše občine. Skupna vrednost subvencij je 5.000.00-0,00 SIT oz. 20.864,63 EUR. Ja, počasi se moramo začeti privajati tudi na eure, ki bodo postali uradno plačilno sredstvo verjetno že 1. 1. 2007. V sredini marca smo za vse obrtnike in podjetnike pripravili seminar na temo DAVČNA NAPOVED PO NOVEM, letošnje jesensko srečanje pa bomo izvedli verjetno že pred občinskim praznikom občine, ker se jeseni že začnejo priprave za nove občinske volitve. Zato pričakujem, da se boste, v kolikor ste bili vsaj malo zadovoljni z delom odbora, tega srečanja udeležili v čim večjem številu. Letos bo zaključen tudi največ- ji projekt odbora, to je obrtna cona, za katero smo pridobili tudi sredstva iz razvojnih strukturnih skladov. Čeprav zemljišča še niso prodana, se nikakor ne morem strinjati z določenimi svetniki, da je to pač še en zgrešen projekt, ker brez razvoja podjetništva ni razvoja kraja in potem je vizija KIDRIČEVO MESTO lahko samo iluzija. Ker se za del zemljišč že kaže resno zanimanje, vabim vse zainteresirane domače obrtnike, da se čim prej oglasijo na občini in si rezervirajo zemljišča, saj bomo v nasprotnem primeru morali zemljišča ponuditi tudi drugim obrtnikom, ki niso iz naše občine. Mislim, da je dovolj zaenkrat, o vseh aktivnostih odbora pa boste kot vedno do sedaj pravočasno obveščeni. Uspešno leto in lep pozdrav! Se vidimo na srečanju. Predsednik odbora za gospodarstvo Zoran Žunko ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sanje o novem vrtcu postajajo realnost Zimski meseci so namenjeni počitku, česar pa ne moremo reči za delo članov odbora za družbene dejavnosti. V tem času smo namreč postorili kar veliko dela. Na področju kulture smo povabili vse predsednike kulturnih društev, s katerimi smo sooblikovali, pripravili in uskladili Pravilnik o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Kidričevo in takšnega dali v potrditev na občinski svet, ki gaje tudi potrdil. Pripravili smo predlog za razdelitev sredstev na področju kulture, in sicer za gostovanje v tujini. Na podlagi prispelih vlog smo razpoložljiva sredstva tudi razdelili. Pri pripravi proračuna za leto 2006 smo upoštevali potrebe športnih in kulturnih društev in predlagali povišanje postavke za redno dejavnost za 1 milijon SIT za posamezno postavko. Naš predlog je bil pri potrditvi proračuna upoštevan. Konec leta 2005 je Odbor za družbene dejavnosti skupaj s Športnim društvom Kidričevo organiziral silvestrovanje na prostem v Parku mladosti s silvestrskim tekom. Prav tako pa že potekajo aktivnosti, seveda tudi v sodelovanju s Športnim društvom Kidričevo, na vseslovensko akcijo »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi«. Takoj po novem letu smo skupaj s Prosvetnim društvom s OB Cirkovce organizirali 14. fašenk v občini Kidričevo, na r|R^ katerem je sodelovalo okoli 350 mask. Veliko truda je bilo vloženega v same aktivnosti za izgradnjo novega in modernega vrtca v Kidričevem. Želja občanov in občank po novem in sodobnem vrtcu je stara že kar nekaj let in zdaj lahko rečemo, da smo pripeljali vse aktivnosti tako daleč, seveda s sodelovanjem občinskega sveta in stroke, da so idejni projekti postali realnost. Po izbranem idejnem projektu vrtca arhitekte Mojce Gregorski smo sklicali sestanek z zaposlenimi Vrtca, kjer so imeli možnosti podati predloge in pripombe. Na sestanek smo povabili tudi kuharski sestav OŠ Kidričevo, saj naj bi z novimi kuhinjskimi prostori rešili problem dotrajane kuhinje in jedilnice v OŠ Kidričevo. Če bodo stvari tekle po predvidenih načrtih, naj bi začeli z izgradnjo vrtca že letos v jeseni. Upajmo, da bo tako, seveda pa vas bomo o vseh nadaljnjih aktivnostih obveščali. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar Strojni krožek/Krajevni odbori OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA POSESTNIK Anton Zemljak ponovno izvoljen VDražencih, v gostišču Rajh, se je v petek, 17. februarja, na občnem zboru sestal strojni krožek Posestnik. Slavnostni govornik je bil dr. Stane Klemenčič, direktor Kmetij sko-gozdarskega zavoda Maribor, ki je v svojem uvodnem nagovoru v spominih segel v začetek ustanavljanja in delovanja strojnih krožkov. Poudaril je pomen kmetovanja v našem življenjskem prostoru na način okolju prijazne obdelave tal in kakovostnih strojnih storitev, v sklepnem delu pa se je dotaknil še težav, ki jih v zadnjih časih kmetijstvu povzročajo pojavi in izbruhi raznih bolezenskih stanj, epidemij s pandemičnimi razsežnostmi, nazadnje pojav aviarne influence, ptičje gripe. Govoril je tudi o ukrepih kmetijske politike, saj je pred vrati nova kampanja uveljavljanja Neposrednih plačil v kmetijstvu, v zvezi s tem pa je bilo v predhodnih projektih potrebno za vsa kmetijska gospodarstva izrisati GERKE (grafične Po dolgotrajni zimi, ki nas je s snegom in nizkimi temperaturami povečini prisilila v objem toplih zaprtih prostorov, se redko kateri kraj v naši občini lahko pohvali s kakšno novo zunanjo pridobitvijo. Tako je tudi v Njivercah šele po "osvoboditvi" zemlje izpod snežne odeje, ki je vztrajno onemogočala pričetek zemeljskih del, ponovno oživela že v preteklem letu začeta gradnja športnega parka. Ker je to trenutno največja občinska investicija v naš kraj, se spodobi, da občanom, predvsem pa krajanom Nji vere, podrobneje predstavim dogajanje okrog izgradnje športnega parka. Že glede na dejstvo, da na področju Njiverc, kot najhitreje rastočega kraja v občini Kidričevo, z več kot šeststo prebivalci, ni bilo zgrajeno še nobeno igrišče oziroma rekreacijski objekt, je bila razumljiva pobuda krajanov za manjši rekreacijski park z otroškim in športnim igriščem. Ob pravkar omenjeni potrebi pa je namen športnega parka tudi enote rabe kmetijskih zemljišč), ki bodo osnovni pogoj za letošnje izpolnjevanje vlog. Le-to se bo letos od 1. 3. do 15. 5. v celoti odvijalo zgolj in izključno v elektronski obliki na izpostavah Kmetijske svetovalne službe po vsej državi. V nadaljevanju občnega zbora so delovna telesa zavzela svoja mesta in začela z delom. Pregled poročil o delovanju SK Posestnik je izkazal uspešno leto, saj so člani strojne storitve opravljali po sprejetem planu dela in v skladu z veljavnim cenikom storitev. Enako uspešno se je leto sklenilo tudi v finančnem smislu, saj je na transakcijskem računu krožka kljub veliko demonstracijskim in izobraževalnim aktivnostim še vedno nekaj denarja, s katerim bodo nadaljevali obstoječe in nove dejavnosti, aktivnosti, sodelovanja in projekte. V planu dela za letošnje leto so med drugim izpostavili, da bi radi oblikovali in objavili spletno stran, izdali bilten, še naprej uspešno sodelovali s sosed- njimi strojnimi krožki. V nadaljevanju so se dotaknili tudi aktualne teme pridelave sladkorne pese v prihodnosti, saj je sedanje stanje Tovarne sladkorja Ormož in njene perspektive vendarle do neke mere negotovo, nekaj krepkih besed je letelo tudi na račun obračunavanja pese iz lanske sezone. Beseda je tekla še o pravilnem pristopu in prijavi vloge za povrnitev trošarine za leto 2005. V Sklepnem delu občnega zbora seje predsednik Anton Zemljak še zahvalil vsem institucijam, delovnim organizacijam, občinam in strokovnim službam za dobro, zgledno sodelovanje in finančne donacije v okviru njihovih možnosti. Vse prisotne je povabil še na novo strokovno ekskurzijo, katere termin so nastavili v mesec junij, saj je tedaj narava v Švici in v žepni kneževini Liechtenstein, kamor so namenjeni to pot. najlepša, najbolj prijazna in prijetna. Predsednik bo za organizacijo strokovnega dela ekskurzije ponovno vnovč- il svoje kredibilne mednarodne navezave in znanstva, da bo tudi omenjena ekskurzija dobro uspela. V prijetnem delovnem okolju je ves čas trajanja uradnega dela občnega zbora neslišno potekala še predstavitev digitalnih fotografij z zadnjih odmevnih ekskurzij strojnega krožka, saj so doslej obiskali že domala vse najpomembnejše evropske tovarne traktorjev in kmetijske mehanizacije, mednarodne razstave, sejme ... Ker je bilo letos znova volilno leto, so v vsa delovna telesa izvolili ali na novo potrdili izvoljene člane, mesto predsednika pa so za nov mandat ponovno zaupali že dozdajšnjemu predsedniku Antonu Zemljaku. Le-ta je za svoje požrtvovalno delo v dobrobit strojnega krožka od Upravnega odbora v zahvalo prejel veliko priznanje. Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj Športno rekreacijski objekt omehčati prehod med mejo različnih vrst rabe prostora (mirna poslovna dejavnost, stanovanja in kmetijsko-proizvodna dejavnost) ter vzpostaviti njihovo sožitje z zahtevami novega športnega centra. Ker je bil prvotno, po občinskem lokacijskem načrtu, vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 namenjen stanovanjem in nemotečim poslovnim dejavnostim, je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja za športni park potrebno izpeljati postopek spremembe namembnosti, po katerem je omenjeno območje postalo namenjeno še rekreaciji. Tako je skoraj celotno leto 2005 minilo v smislu procesa pridobivanja projektne dokumentacije, ki se je zaključil 14. novembra 2005 s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za pričetek gradnje športnega parka. Po Projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je na obravnavani lokaciji predvidena ureditev oziroma gradnja športnega parka, ki bo obsegal asfalt- no športno igrišče za košarko, rokomet, odbojko in tenis v obliki črke L, otroško igrišče s tipskimi lesenimi igrali iz brun ter parkirišče z dvanajstimi parkirnimi prostori. Za razsvetljavo športnega igrišča je predvidena razsvetljava na štirih drogovih višine 12 m. Otroško igrišče, ki je predvideno med parkiriščem in športnim igriščem, bo obdelano s talno zaščitno oblogo, ki ščiti pred poškodbami v primeru pad- cev z igral. Celoten športno-re-kreacijski kompleks bo zaščiten s 4 m visoko mrežno ograjo. Za goloma na obeh straneh športnega igrišča bo nameščeno zaščitno mrežno pletivo višine 6 m. Otroško igrišče bo ograjeno z ograjo iz lesenih letev višine 0,6 m. Vmesne prostore med posameznimi elementi bodo predstavljale po hortikulturnem načrtu zasajene zelenice. Med predvideno stanovanjsko-poslovno pozida- 10 Krajevni odbori Podoba gradbišča pred pričetkom asfaltiranja. FotoiAH vo (šestnajst individualnih sta-novanjsko-obrtnih objektov ter dom krajanov) in športnim parkom pa je predvidena intervencijska pot (širine 3,5 m) z obojestransko navezavo na cestno omrežje, ki bo fizično ločevala področje rekreacije od poslovno-stanovanjskega območja. Naj si še tako močno prizadevamo, projekta ne bo mogoče v celoti izpeljati, dokler ne bo izvedena navezava na omrežje javne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacije), kar pa bo mogoče šele po ureditvi omrežja javne infrastrukture na območju predvidenih stanovanj sko-obrtnih objektov. Ker omenjeno področje še ni v občinski lasti, je težko napovedati, kdaj bo projekt v celoti realiziran. Če bo šlo vse po načrtih, vas za začetek že zdaj vabim na slavnostno otvoritev asfaltnih površin (športnega igrišča, parkirišča in intervencijske poti), ki jo nameravamo prirediti v sklopu aktivnosti letošnje prvomajske prireditve. In če nam bo na dan prireditve naklonjen še aprilski vrtiljak sonca in dežja, potem ne dvomim, da bomo tudi letos uprizorili prvomajski javni dogodek, ki mu v naši občini ni para. Anton Habjanič ml. predsednik KO Njiverce Potreben še sodoben parkirni prostor Kot v starih časih je pokopališče v Cirkovcah spet dobilo svoj odbor, ki naj bi skrbel za ohranjevanje podobe pokopališča in širjenje infrastrukture. Za idejo odbora so stali svetniki iz bivše krajevne skupnosti, ki so iz vsake vasi predlagali tudi svojega kandidata. Tako odbor sestavljajo kandidati iz Cirkovc, Jablan, Pongrc, Straž- gonjce, Šikol in Mihovc. Ena prvih nalog odbora je bila prenova obstoječe mrliške vežice in zadovoljni ugotavljamo, da nam je uspelo. Nadaljnji cilji odbora so urediti okolico okoli vežice, položiti novo traso tlakovcev in odstraniti staro ograjo ter zasaditi ciprese. Razmišljamo tudi o ureditvi poslovilne dvorane. Poseben problem je reševanje parkirne problematike okoli pokopališča, saj je okoli res malo prostora za parkiranje. Na pokopališču Cirkovce je namreč 730 grobov. Zavzemali se bomo za sodoben parkirni prostor. Odbor svoje zahteve naslavlja na občino in upamo, da bodo naše ideje upoštevane. Spoštovani krajani, če imate sami kakšne ideje ali zamisli o urejanju naše- ga prihodnjega kraja počitka, se obrnite na predstavnike vaških odborov, poslušali vas bomo in vam skušali pomagati, kolikor bo v naših močeh. Zavoljo obveščenosti in transparentnosti poslovanja prilagam finančno poročilo, ki gaje sestavil Herbert Glavič. Želim vam lepe in tople pomladanske dni. Tekst in foto: Milan Unuk V skladu s sprejetim proračunom za leto 2005 smo izvedli naslednja investicijska vlaganja v pokopališče Cirkovce, in sicer uredi- tev mrliške veže: -gradbena in obrtniška dela 7.502.378,00 SIT - elektroinštalacije in ogrevanje 1.735.001,00 SIT -zamenjava steklene stene predprostora 2.317.928,00 SIT - stoli, 30 kom. 164.700,00 SIT - zamenjava kuhinje 282.480,00 SIT - ozvočenje 174.120,00 SIT - zavese in pregrinjala 617.796,00 SIT SKUPAJ 12.794.403,00 SIT Prihodki in odhodki pokopališča Cirkovce od leta 2000 do 2005: LETO PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA v SIT v SIT v SIT v SIT 2000 3.738.000 1.841.000 1.897.000 2001 4.537.000 1.562.000 2.975.000 2002 4.493.000 1.852.000 2.641.000 2003 4.318.000 1.866.000 2.452.000 2004 4.332.000 1.936.000 2.396.000 2005 4.465.000 2.165.000 2.300.000 SKUPAJ 25.883.000 11.222.000 14.661.000 Kako se bomo ogrevali? Podražitve kurilnega olja in drugih podobnih energentov nas sili v razmišljanje, kako poceniti ogrevanje prostorov, v katerih živimo in delamo. V času poceni kurilnega olja smo nekoliko zanemarili kurjenje in s tem ogrevanje z drvmi. Drva so v tem trenutku kot obnovljiv naravni vir postala spet zanimiva. Kot energetski vir so tudi najbolj primerno nadomestilo za fosilna goriva. Različni načini ogrevanja z lesno biomaso postajajo pomembni tudi zaradi reševanja okoljske problematike, ki ga narekuje Kjotski protokol. Kakšno j e stanje z lesno biomaso v Sloveniji? Površina gozdov v Sloveniji znaša 1.150.000 ha. Od tega je 70 % zasebnih in 30 % državnih gozdov. V zadnjih 50 letih se je površina gozdov pri nas povečala za 30 %, lesna zaloga za okrog 150 %, letni prirastek za 160 %. Letni posek je znašal 2,6 milijona m3, čeprav bi bilo možno posekati dobre 4 milijone m3. Pri tem poseku se za kurivo porabi le del lesa, večino pred- stavlja hlodovina, tehnični les in celuloza. Osnovna lastnost kuriv je kurilna vrednost, nanjo pa najbolj vplivajo količina vsebnosti vode in vrsta lesa. Poznamo več oblik lesnega kuriva. Več vode je v lesu, več energije porabimo za njeno izhlapevanje, manj pa je ostane za ogrevanje. Tako poznamo: sveži les (40 % vlage), gozdno suhi les (20-40 %), zračno suh les (20 %), tehnično suh les (6-15 %). Oblike lesnega kuriva so: polena, sekanci, peleti, žagovi-na, lesni briketi, kosovni lesni ostanki in krajniki. Med seboj se razlikujejo tudi po gostoti, od katere je odvisna kurilna vrednost določenega volumna lesa za kurjenje. Polena so najbolj pogosta vrsta lesnega kuriva in tudi najstarejša. Sekanci so kosi lesa, veliki do 8 cm. Za izdelavo sekancev uporabljamo manj vreden les, odrezke in lesne odpadke. Peleti so izdelani s pomočjo visokega pritiska in stisnjeni v valjaste delčke debeline 6 mm in 30 mm dolžine. Za izdelavo se uporablja žaganje, oblance, lesni prah, trstičje, ostružke, papir in tekstil. Peleti imajo večjo gostoto od naravnega lesa in tudi večjo energijsko vrednost na enoto prostornine. Prednost je v visoki kurilni vrednosti, nizki porabi in majhni prostornini. Pri nas sta obrata za izdelavo peletov (peletirnici) v Nazarjah in Pivki. Lesni briketi so nekoliko večji stiskanci iz žaganja, lubja, lesnega prahu ipd. Vsebnost vode v briketih znaša manj kot 13 %. Lesni ostanki, kot so žagovina, krajniki in kosovni lesni ostanki, služijo kot neposredno kurivo ali kot surovina za izdelavo peletov in sekancev. Slavko Feguš Foto: BT Prednosti in slabosti lesnih goriv: Gorivo Prednosti Slabosti Polena - tradicija rabe - preprosta tehn. izdelave, - preprosta samooskrba, - priprava je fizično naporna, - najmanj 6-mesečno sušenje, Peleti - gorivo je homogeno, - večja kurilna vrednost, - nezahteven transport, - avtom, sistem ogrevanja, - visoko udobje ogrevanja, - močno absorbirajo vodo, - zahtevajo manjši skladiščni prostor (urbana središča), - visoka začetna investicija, - ne omogoča rabe lesne biomase iz lastnega gozda - občutljivi na vlago, - visoka cena, Sekanci - avtomatizacija, visokoudobje ogrevanja, - uporaba lesnih odpadkov, - nizki tekoči stroški ogrevanja, - visoka začetna investicija, - imeti moramo sekalnik, - veliko in ločeno skladišče, Briketi - preprosta izdelava, - velika kurilna vrednost, - pri izdelavi se uporablja para in visok pritisk. - raba ni avtomatizirana, - primerni za kamine in druga manj uporabljena kurišča. Kaj na ekološke otoke? Dobrih 300 kg ustvarjenih odpadkov na prebivalca ter nepravilno ločevanje v gospodinjstvih predstavlja težavo, ki se kaže v obremenjevanju in onesnaževanju našega okolja. V Občini Kidričevo imamo trenutno 18 ekoloških otokov (načrtujemo izgradnjo še štirih), ki so namenjeni zbiranju ločenih odpadkov. Da nekateri naši občani ne razumejo ali nočejo razumeti namena ekoloških otokov, vidimo praktično vsak dan. Očitno so nekateri prepričani, da na ekološke otoke lahko odlagajo vsakršne odpadke. Zato je upravičena jeza tistih občanov, ki spoštujejo pravila ravnanja z odpadki in dosledno izvajajo predpise. Prav žalostno je pogledati nekatere ekološke otoke, ki kažejo na kulturo tistih, ki se požvižgajo na ustrezno ravnanje z odpadki. Na ekoloških otokih ali zbiralnicah ločenih frakcij je dovoljeno odlagati: plastično embalažo - plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač; pločevinke - vse čiste pločevinke vseh vrst pijač in hrane; papir - revije, časopise, zvezke, knjige, različne vrste papirja, karton (škatle in druge večje kose kartona j e potrebno raztrgati in odložiti v za to namenjeno posodo); steklo - vse steklenice, kozarce za vlaganje, drugo steklo in posode, s katerih je potrebno odstraniti embalažo. V naši občini ostaja tudi veliko odpadkov, ki so posledica kmetijske dejavnosti. To so predvsem različne folije. Le-te so kmetovalci dolžni oddati sami v zbirni center (trenutno še v zbirni cen- ter Gajke) ne pa odlagati na ekološke otoke ali celo sežigali. Kuhinjske odpadke in druge biološko razgradljive odpadke kompostiramo (če je možno), jih odlagamo v posebne posode za BIOLOŠKE ODPADKE ali jih oddamo v zbirni center. V naši občini je veliko takih, ki bi morali po zakonodaji odlagati odpadke v posebne posode za biološke odpadke (imeti bi morali svoje), pa jih odlagajo na ekološke otoke ali na divja odlagališča. Tako je pač ceneje, kaže pa na moralo teh posameznikov. V letošnjem letu načrtujemo v naši občini izgradnjo prvega centra za posebne odpadke. Med te sodijo: odpadki, ki ne sodijo v nobeno od posod za ločeno zbiranje, nevarni odpadki, kot so: škropiva, odpadna olja, aku- mulatorji, naoljene krpe, filtri itd., kosovni odpadki: pohištvo, oblačila, obutev, bela tehnika. Do izgradnje našega centra pa je potrebno navedene odpadke oddajati v zbirni center CERO Gajke. Prav tako je prepovedano vsakršno sežiganje vseh vrst odpadkov. Tudi v naši občini smo začeli dosledno spremljati povzročitelje in posameznike, ki ne ravnajo v skladu s predpisi in problem odpadkov rešujejo po svoje oz. po svojih pravilih. Proti tem smo začeli tudi ukrepati v smislu sankcij, ki nam jih omogoča zakonodaja. Slavko Feguš 22. marec - svetovni dan voda Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 s posebno resolucijo 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Resoluciji so botrovali vedno večji problemi s pomanjkanjem pitne vode ter vedno večje onesnaževanje voda. Voda v svetu postaja vse bolj tudi strateška naravna dobrina. Njeno pomanjkanje pa že terja svoj davek v velikem delu sveta. Voda in življenje, naše življenjsko okolje in s tem naša kakovost življenja so tesno povezani. Primerno ravnanje z vodami pomeni posledično tudi preživetje. Slavko Feguš 22. april - svetovni dan zemlje Začetki dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko sije ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi ameriška politika začela resneje obravnavati okoljsko problematiko. Šele 22. aprila 1970 so na velikih prireditvah začeli opozarjati na težave v okolju. Ta datum je bil nato posvečen Zemlji. Dan Zemlje se po letu 1970 praznuje redno, vedno večje pa je tudi število držav, organizacij in posameznikov, ki ta dan praznujejo. Na ta dan se pripravljajo različni projekti, dogodki in prireditve, s katerimi se želi opozarjati na enkratnost in ranljivost našega planeta. Slavko Feguš Občina Kidričevo Odbor za varstvo okolja in požarno varnost AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA (22. aprila 2006) Vse občane, društva, ustanove in druge posameznike pozivamo, da se v soboto, 22. aprila, ob dnevu Zemlje, udeležijo tradicionalnega spomladanskega varovanja in urejanja okolja v naši občini. Prijave za udeležbo je potrebno sporočiti na Občino Kidričevo do 19. 4. 2006 (kontaktna oseba je Igor Premužič, tel. 799 0616), saj bomo za vse udeležence zagotovili zaščitne rokavice in vreče za odpadke. Očistimo naš življenjski prostor in naravo. Slavko Feguš, predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost Varnost 13 Uporaba varnostnega pasu in otroških sedežev V Sloveniji se je v minulem letu močno povečalo število prometnih nesreč s hudimi posledicami (s smrtnimi žrtvami) za otroke Čeprav v Evropi veljamo za varno državo glede na podatke o udeležbi otrok v prometnih nesrečah v obdobju 2002-2004, so številke o mrtvih in telesno poškodovanih v letu 2005 zaskrbljujoče. Posebej skrb vzbujajoči so podatki, da so bili otroci do 14. leta starosti, ki so bili kot potniki v osebnih vozilih udeleženci prometnih nesreč, hudo ogroženi. Ti seveda nimajo vpliva na ravnanje staršev oziroma voznikov ob nastanku prometne nesreče. V Sloveniji je umrlo 78,9 % otrok, starih do 7 let, in 54,9 % otrok, med 7. in 14. letom starosti, ki so bili v prometnih nesrečah udeleženi kot potniki v vozilih. Na območju mestne občine Ptuj na veliko srečo ni umrl noben otrok ali mladoletnik, žal pa to ne velja za območje upravne enote Ptuj. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu SPVCP), vrtci in osnovne šole so že v preteklosti vložili veliko dela za boljšo varnost otrok v cestnem prometu, žal pa mnogi starši, ki so najbolj odgovorni za varnost svojih otrok, temu ne sledijo. V letu 2005 smo v vseh enotah ptujskega vrtca izvedli akcijo Pasavček, ki je potekala v mnogih evropskih državah, tudi v tistih, kjer je visok standard varnosti v cestnem prometu. Otroci med 4. in 6. letom so barvali bar-vanke pod nadzorstvom vzgojiteljic, nato pa so jih poslali na SPVCP R Slovenije. Vsak otrok je prejel maskoto »pasavček«, ki jo mora imeti pripeto med vožnjo na pasu otroškega sedeža. Ugotavljamo, da ima zelo malo otrok to maskoto med vožnjo v vozilu. Zakaj potem trud otrok in vzgojiteljic? V Sloveniji so zelo uspešno opravili to nalogo le v 23 občinah, med katerimi so bile tudi vse enote ptujskega Vrtca. V letu 2006 se aktivnosti pri varovanju otrok v vozilih vodijo pod akcijo Euchires, ki se bo v prihodnjih letih izvajala v vrtcih in osnovnih šolah v 23 državah EU. V osnovnih šolah po Sloveniji so vključeni otroci, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, ki morajo biti v motornem vozilu zavarovani z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni teži. V izvajanje nalog morajo biti vključeni starši otrok v vrtcih in otrok nižjih razredov v osnovnih šolah, vzgojitelji, učitelji, policisti in člani SPVCP v lokalnih skupnostih. Otroci v vozilih, ki zaradi določene starosti ali višine ne smejo uporabljati varnostnih pasov, morajo biti zavarovani z drugimi zadrževalnimi sistemi (otroški sedeži, jahači). Ko se starši odločijo za nakup teh naprav, svetujem, da jih nabavljajo v tistih prodajalnah, kjer jim bodo lahko prodajalci pomagali s strokovnimi nasveti. Prodajalcem je vedno treba pred nakupom povedati starost, višino in težo otroka ter vrsto in tip vozila, v katerega bodo vgradili otroški sedež. Otroški sedeži v različnih vrstah in tipih vozil ne zagotavljajo enake optimalne varnosti otroka. Kot je znano, je na tržišču možno kupiti otroške sedeže glede na telesno težo otrok. Poznamo več skupin otroških sedežev: - skupina 0+: sedeži za prevoz dojenčkov in otrok do 13 kg teže, - skupina I: sedeži za prevoz otrok med 9 in 18 kg teže, - skupina II in III: sedeži za prevoz otrok med 15 in 36 kg teže. Pri vsakem sedežu je potrebno dosledno upoštevati navodilo proizvajalca glede vgradnje in uporabe. Otroški sedež, ki ni pravilno pritrjen ali sploh ni pritrjen, predstavlja veliko nevarnost. V preteklosti so proizvajalci in strokovnjaki priporočali prevoz dojenčkov v otroških sedežih, ki so bili pritrjeni na prednjem sedežu, zlasti, kadar je v vozilu sam voznik z otrokom, tako daje otrok obrnjen v obratni smeri vožnje. Tudi v prihodnje priporočamo te, vendar samo v vozilih, v katerih je mogoče prednje varnostne blazine izključiti pred vožnjo. V vozilih, kjer varnostnih blazin ni možno izključiti pred vožnjo, naj bodo otroci v otro- ških sedežih na zadnjem sedežu vozila. V katalogih vozil enaka navodila podajajo mnogi proizvajalci vozil. Žal opažamo, da mnogi starši in drugi vozniki prevažajo otroke brez otroških sedežev. Ugotovljeni so primeri, ko imajo vozniki in potniki na prednjih sedežih otroke na kolenih ali v naročju. Mnogi otroci med vožnjo stojijo na sedežih ali na tleh v vozilu. Ti vozniki ali potniki se ne zavedajo, do kakšnih telesnih posledic bi prišlo v primeru prometne nesreče. Vsako kasnejše obžalovanje ne more popraviti neodgovornosti in posledic. Starši oziroma odrasli moramo biti ob vsakem koraku v cestnem prometu vzgled otrokom. Žal smo še daleč od tega. Omenim naj samo, da mnogi ne uporabljajo varnostnih pasov ali z otrokom prečkajo vozišče izven prehoda za pešce. Tudi v letu 2006 želimo zagotavljati čimbolj varno udeležbo otrok v cestnem prometu, zato bo organiziranih več skupnih akcij z vrtci, šolami, policijo, v katerih bomo ugotavljali, kako starši in drugi vozniki skrbijo za varnost otrok. Zakonodajalec je za voznika, ki vozi otroka v nasprotju z zakon- skimi normami, določil sankcijo - globo v višini 30.000 tolarjev, vendar je mnogo pomembnejša kot ta sankcija varnost otrok. Sleherni udeleženec v cestnem prometu se mora zavedati, da zakonskih norm ne spoštuje zaradi policije ali drugih represivnih organov, ampak jih moramo spoštovati zaradi lastne varnosti oziroma varnosti tistih, s čigar življenji razpolagamo. Če so to otroci, ki so posebne pozornosti deležni (2. čl. ZVCP) tudi v cestnem prometu, smo toliko bolj odgovorni. Franc Kozel, predsednik SPVCP Mestne občine Ptuj Preventivna vzgoja otrok v cestnem prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kidričevo je v sodelovanju s podjetjem BERLEC - Com, d. o. o., organiziral preventivno vzgojo otrok v cestnem prometu s programom Jumicar, ki na zelo zanimiv način pouči otroke o vedenju in pravilih, ki so zanje pomembni kot za udeležence v cestnem prometu. Programje bil izveden na obeh šolah v občini, za učence 3. in 4. razredov, in sicer v OŠ Kidričevo v sredo, 15. marca, in v OŠ Cirkovce v četrtek, 16. marca. Dejavnosti so potekale v dveh delih, v teoretičnem in praktičnem delu. Na poligonu s prometno signalizacijo so se otroci popeljali z avtomobilčki in doživeli pravi svet prometa skozi voznikove oči. Izvedba je bila za otroke brezplačna, saj jo je omogočil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kidričevo. 14 PGD LOVRENC Društva Novo vozilo GVC 16/25 Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc praznuje 120 let svojega delovanja. Podžupan Jože Murko med nagovorom. V Lovrencu na Dravskem polju so se gasilci 18. februarja srečali na 120. občnem zboru. Po uvodnem pozdravu vseh prisotnih gasilcev in gasilk ter gostov, med katerimi so bili podžupan Jože Murko, poveljnik GZ Kidričevo Jože Kancler, tajnik GZ Kidričevo Franc Frangež, predstavnik DU Lovrenc Martin Krajnc, predstavniki gasilskih društev Apače, Jablane, Majšperk, Mihovci - Dragonja vas, Pleterje, Ptujska Gora, Starošin-ce, Šikole in Talum, so minuto molka namenili tudi tovarišem Francu Dolencu, Janezu Serdin-šku in Rudolfu Franku, ki so se v letu 2005 za vedno poslovili od njih. Sledil je kratek kulturni program. Predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovarje predstavili delo v letu 2005, na katerega so ponosni, saj so realizirali vse pomembnejše naloge. Po tehtnem premisleku so se na začetku leta odločili za nakup vozila renault midlum, ki so ga prejeli v mesecu juniju. Med letom so sodelovali na različnih tekmovanjih, se udeležili Florjanove maše, v juniju organizirali srečanje članic podravske regije. Julija so uspešno izpeljali Lovrenško nedeljo in Curkomet, konec avgusta pa memorialno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Franca Dolenca st. V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, so organizirali dan odprtih vrat, občane pa pogostili s pečenim kostanjem in moštom. Najmlajše člane pa odpeljali na izlet v Terme Ptuj. -Na področju operative so poleg sodelovanja pri vseh gasilskih aktivnostih pomagali pri gašenju požara v Šikolah, je povedal podpoveljnik PGD Lovrenc Bojan Pulko. Predsednica komisije za delo s članicami Marija Bauman je povedala, da so članice v celoti realizirale plan dela, ki so ga sprejele na začetku leta 2005. V januarju in februarju so organizirale tečaj prve pomoči, ki je potekal v dveh skupinah, v Lovrencu in Cirkovcah. Vodila gaje Pavla Veler, udeležilo pa se gaje 23 članic. V marcu je bila organizirana strokovna ekskurzija v Maribor, kjer so poklicni gasilci Gasilske brigade Maribor predstavili svoje delo, sledil je obisk muzeja Rotovž. V juniju je v Cirkovcah potekalo občinsko tekmovanje, kjer je desetina članic A osvojila 1. mesto in se uvrstila na regijsko tekmovanje, kije potekalo 30. oktobra v Moškanjcih. V zasedbi Tanja Medved. Petra Hadler, Tadeja Leskovar, Nevenka Pulko, Brigita Tetičkovič, Sonja Cafuta, Majda Leskovar. Jasna Medved in Vanja Fišer so na tem tekmovanju z mokro vajo Matevža Haceta pod vodstvom mentorja Antona Leskovarja osvojile 2. mesto in se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 9. in 10. junija v Žalcu. 25. junija je GZ Kidričevo pripravila 18. srečanje članic podravske regije, kije bilo v Športnem parku Lovrenc. Srečanja se je udeležilo 310 članic iz 11 gasilskih zvez Podravja. Pri družabnih igrah so bile članice borbene in tako so 1. mesto zasedle članice GZ Dornava, 2. mesto članice GZ Slovenska Bistrica in 3. mesto članice GZ Gorišnica. Prehodni pokal so prejele članice GZ Majšperk, ki bodo organizirale letošnje 19. srečanje. Septembra so se odpravile na izlet na Veliko Planino pri Kamniku. Novembra so se nekatere članice udeležile posveta za predsednice komisij za delo s članicami v Dobrni. Člane PGD Lovrenc tudi v letu 2006 čaka veliko dela. Poiskati morajo najugodnejšega ponudnika za nadgradnjo vozila GVC 16/25, v marcu so organizirali koncert Pihalne godbe Talum. Gasilci se bodo udeležili svete maše na florjanovo, organizirali postavitev prvomajskega drevesa, izdali bilten ob 120-letnici društva, pripravili osrednjo pri- reditev ob tej obletnici; natančneje 13. avgusta 2006, zadnjo nedeljo v avgustu, bodo organizirali tekmovanje veteranov in veterank za memorial Franca Dolenca st., se udeležili različnih tekmovanj, vaj proslav sosednjih društev in gasilskih zvez in še bi lahko naštevali. »Na koncu želim, da letošnje leto deluje povezovalno, ko bo sleherni član dal svoj prispevek z delom in prisotnostjo na pripravah in prireditvah. Naj ne bo proslavljanje in obeleževanje 120-letnice društva stvar peščice zagnanih, temveč naj bo ta častitljiv jubilej in njegova vizi- onarska moč zaveza, pripravljenost in spoštovanje vseh članov društva in krajanov v kraju, kjer delamo in živimo,« tako je končal občni zbor predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar. Brigita Tetičkovič Foto: RŠ RAVNO POLJE URADNE OBJAVE OBČINE KIDRIČEVO - april 2006 1. ODLOK 5. POZIV K IZSTAVITVI PONUDB o proračunu Občine Kidričevo za leto 2006 za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo 6. JAVNI NATEČAJ kmetijske strukturne politike v občini Kidričevo za leto 2006 2. RAZPIS O dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo v letu 2006 3. JAVNI RAZPIS 7. JAVNI ZRAZPIS za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kiričevov letu 2006 za rezervacijo montažnega prireditvenega šotora v letu 2006 4. RAZPIS za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin iz občine Kidričevo 1. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 in dopolnitve), 29.člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 1 24/2000, 79/01, 56/02-ZJU in 1 10/02-ZDT-B) in 94.člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS št. 10/04) je Občinski svet Občine Kidričevo na 25. redni seji dne 16.03.2006 sprejel ODLOK o proračunu Občine Kidričevo za leto 2006 1. SPLOŠNA DOLOČBA J.člen S tem odlokom se za Občino Kidričevo za leto 2006 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2.člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih leto 2006 Skupina/Podskupina kontov 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.308.716 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 560.565 70 DAVČNI PRIHODKI 509.386 700 Davki na dohodek in dobiček 325.096 703 Davki na premoženje 139.896 704 Domači davki na blago in storitve 44.394 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 51.179 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 21.585 71 1 Takse in pristojbine 3.622 712 Denarne kazni 1.370 71 3 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 24.602 72 KAPITALSKI PRIHODKI 229.283 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 57.700 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 171.583 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 518.868 740 Transferni prihodki iz drugih janofinančnih institucij 518.868 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.380.299 40 TEKOČI ODHODKI 324.337 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 75.120 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 11.268 402 Izdatki za blago in storitve 228.169 403 Plačila domačih obresti 5.280 409 Rezerve 4.500 41 TEKOČI TRANSFERI 352.481 410 Subvencije 19.612 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 193.644 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 53.270 413 Drugi tekoči domači transferi 85.955 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 622.712 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 622.712 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 80.769 430 Investicijski transferi 0 431 lnvest.transf.prav.in fiz.oseb, ki niso prorač.upor. 63.590 432 Invest.transf.proračunskim uporabnikom 17.179 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKUAJ) -71.583 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih leto 2006 Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 11.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1 1.000 750 Prejeta vračila danih posojil 1 1.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL.DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Poročanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 11.000 C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih leto 2006 Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 57.463 50 ZADOLŽEVANJE 57.463 500 Domače zadolževanje 57.463 Vlil. ODPLAČILA DOLGA 12.880 55 ODPLAČILA DOLGA 12.880 550 Odplačila domačega dolga 12.880 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) -16.000 V. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 44.583 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.PRETEKLEGA LETA (2005) (9009 Splošni sklad za drugo) -81.764 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kidričevo (varianta: na oglasni deski Občine Kidričevo). 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3.člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prihodkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva se oblikuje v letu 2006 v višini 500.00-0,00 SIT. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2.odstavka 49.člena Zakona o javnih financah do višine 1.000.000,00 SIT odloča župan in o tem pisno obvešča občinski svet. 4. člen V proračunu se oblikujejo sredstva plošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 5. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvajanje proračuna je odgovoren župan. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zkonom ali posebnim aktom občinskega sveta durgače določeno. Z.člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le v mejah sredstev in za namene, ki so jim odobreni z občinskim proračunom. Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejejo posamezno področje. Poraba sredstev za opravljanje naloge na posameznih podrčjih se dogovori s pogodbo v pisni obliki. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo, izstavljenega računa, odredbe oziroma sklepa župana. Proračunski uporabniki morajo za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, druge storitve in subvencije, skleniti pogodbo z izvajalcem ozirome uporabnikom storitve v skladu z zakonom, ki ureja javna naočila. 8. člen Uporabniki proračuna morajo pri prevzemanju obveznosti dogovarjati roke plačil, ki so najmanj 30 in največ 60 dni od prejema računa. Za poravnavo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki jih uporabnik prevzema in plačuje po posameznih situacijah, mora uporabnih dogovoriti 60 dnevni rok plačila. Neposredni uporabnik lahko v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, če na ta način doseže nižjo ceno. Za poravnavo vseh ostalih obveznosti morajo uporabniki dogovorite najmanj 30 dnevni rok plačila razen za izjeme iz 3.točke 23.člena Zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS 130/03). 9. člen Zupan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 10. člen Župan Občine Kidričevo je pooblaščen, da odloča o uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 11 .člen Župan lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. O prerazporeditvi sredstev med posameznimi konti v okviru proračunske postavke odločajo pristojni delavci. J 2. člen Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2006 in njegovi realizaciji. 13. člen Župan lahko dolžniku do višine 100.000,-00 SIT odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 14. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu prevzema in plačuje obveznosti za realizacijo načrta razvojnih programov v breme pravic porabe na ustreznih postavkah v njegovem finančenm načrtu za tekoče leto, v breme proračunov prihodnjih let pa lahko prevzema obveznosti za investicije, ki so že pričete v tekočem letu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. 4.0BSEG ZADOLŽEVANJA OBČINE J 5.člen Občina se bo v letu 2006 zadolžila za 57.463.400,00 SIT za investicijo Vrtec Kidričevo. Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Kidričevo, v letu 2006 ne bo izdajala poroštev. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Kidričevo v letu 2006, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. štev. 007-1/2006 Datum: 17.03.2006 Jože MURKO, podžupan Občine Kidričevo 2. Na podlagi 1 1. člena Pravnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št. 57/03 in 1 7/04) objavljam RAZPIS O dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo v letu 2006 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa so nepovratna sredstva za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo za leto 2006, v višini 5.000.000,00 SIT, za te namene: 1. Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas I. 200.000,00 SIT 3. Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah 800.000,00 SIT 4. Naložbe v podjetništvo in obrt 3.00-0.000,00 SIT II. UPRAVIČENCI: Upravičenci do sredstev so: - vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja: Majhno podjetje: - ima manj kot 50 zaposlenih in - ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR, - je neodvisno podjetje. Srednje veliko podjetje: - ima manj kot 250 zaposlenih in - ima letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR, - je neodvisno podjetje. Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25 %. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike. Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nanašajo na gospodarske družbe oz. podjetja, smiselno upoštevajo, razen če je zanj določena drugačna ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na območju občine Kidričevo. Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega člena in imajo sedež dejavnosti izven območja občine Kidričevo ter imajo poslovno enoto na območju občine Kidričevo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz območja občine Kidričevo (stalno prebivališče), in sicer za nedoločen čas. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kidričevo. Do finančnih intervencij niso upravičene gospodarske družbe v težavah. Upravičenci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da podajo izjavo o kunulaciji pomoči, da za posamezni namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. III. UKREPI: 1. Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas Pogoj za pridobitev sredstev: - originalno potrdilo Zavoda za zaposlovanje, da je bila oseba brezposelna (navedeno tudi obdobje statusa brezposelnosti), - kopijo M-2 obrazca ZZZS, iz katere je razvidna prijava za nedoločen čas, - v primeru samozaposlitve mora oseba priložiti potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov oz. vpis v sodni register, če je oseba zaposlena v gospodarski družbi. Višina sofinanciranja: 1.1. Zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas: - oseba mora biti registrirana na Zavodu za zaposlovanje na Ptuju najmanj 3 mesece pred to zaposlitvijo, - oseba mora biti zaposlena v podjetju oz. pri samostojnemu podjetniku, ki je prejel/-o subvencijo, najmanj 2 leti po prejetju subvencije, - oseba mora imeti stalno prebivališče v občini Kidričevo, - subvencija znaša največ 150.000,00 SIT na novo zaposleno osebo. 1.2. Samozaposlitev osebe - oseba lahko zaprosi za subvencijo šele 3 mesece po registraciji svoje dejavnosti (vpis v register podjetnikov ali v sodni register gospodarskih družb), - oseba mora biti registrirana najmanj 2 leti, - oseba mora imeti stalno prebivališče v občini Kidričevo, - subvencija znaša največ 300.000,00 SIT na osebo. 2. Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah Pogoj za pridobitev sredstev: - malo podjetje ali samostojni podjetnik se je vključil/-o v sejemsko prireditev ali razstavo v Sloveniji ali tujini. Sofinancira se le prva udeležba na določenem sejmu ali razstavi. Prosilec odda vlogo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priložitvijo ustrezne dokumentacije (računi in dokazila o plačanih računih). Višina sofinanciranja: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški: - najetje sejemskega ali razstavnega prostora (najem prostora, priključkov, vitrin, obvezni vpis v katalog). 3. Naložbe v podjetništvo in obrt Pogoj za pridobitev sredstev: - upravičenci (mala podjetja ali samostojni podjetniki posamezniki) oddajo vloge na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo dokumentacijo (računi oz. predračuni, dokazila o plačanih računih oz. predračunih, kupoprodajna pogodba, dokazilo o plačanih davkih in prispevkih DURS, BON-2 (mala podjetja), ustrezna dovoljenja (gradbena, uporabna ipd.) oz. lokacijska informacija; - nova oprema (le stalna sredstva, ne drobni inventar), katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT; - sofinancirani prostor ali zemljišče se ne sme prodati ali odtujiti najmanj 5 let po pridobitvi subvencije; - subvencije se ne dodeljujejo za nakup telefonov, pohištva, osebnih in kombiniranih vozil, faksov, kopirnih strojev, računskih strojev; - subvencije se ne dodeljujejo podjetnikom, ki delujejo na področju: jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva, transporta, kmetijstva in ribištva; - ni nujno, da investicije odpirajo nova delovna mesta; - investicija se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po zaključku investicije in prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije iz lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati pomoči. Višina sofinanciranja, upravičeni stroški in dodatni pogoji: 3.1. Izdelava poslovnega načrta in poslovnih strategij podjetja (opravljena storitev zunanjih izvajalcev iz Republike Slovenije): - za poslovno enoto, ki ima sedež na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 50 % stroškov izdelave poslovnega načrta ali poslovne strategije, za isti namen; - za poslovne enote, s sedežem izven območja občine Kidričevo, poslovni načrt oz. poslovna strategija pa zajema tudi enoto na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 25 % stroškov izdelave poslovnega načrta za isti namen. 3.2. Nakup nematerialnih pravic (licence, patenti, know-how, nepatentirano tehnično znanje): - za poslovno enoto, ki ima sedež na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 15 % stroškov nakupa nematerialnih pravic, - za poslovne enote s sedežem izven območja občine Kidričevo, potrdila pa se nanašajo tudi na enoto na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 7 % stroškov. 3.3. Nakup opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT -subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov, vendar največ 1 mio SIT na posamezno osnovno sredstvo. Dovoljena osnovna sredstva: -nova računalniška strojna oprema, -nova programska oprema - ne upoštevajo se programi za igralne avtomate, -novi stroji in naprave za proizvodno ali storitveno dejavnost: gradbeni stroji, dvigala, pralni stroji za čistilnice, šivalni stroji, posebne žage, tiskarski stroji, sušilniki ipd. 3.4. Nakup ali gradnja poslovnega prostora ali objekta ali razširitev obstoječih poslovnih prostorov (lastni ali najem), - nakup, gradnja ali razširitev prostora za potrebe poslovne dejavnosti (razširitev ali uvajanja novih programov), - poslovni prostor se lahko nahaja le na območju občine Kidričevo, - upravičenec mora imeti poslovni prostor, za katerega je uveljavljal subvencijo, najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti), - poslovni prostori se morajo pričeti uporabljati za namene, ki so bili prijavljeni v vlogi, najkasneje v roku 1 leta po pridobitvi subvencije, - subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov oz. največ 500.000,00 SIT na upravičenca letno. 3.5. Nakup zemljišča za poslovne namene: - nakup zemljišča za gradnjo novega objekta - potrebe poslovne dejavnosti (razširitev ali uvajanja novih programov), - zemljišče se lahko nahaja le na območju občine Kidričevo, - upravičenec mora imeti poslovni prostor ali zemljišče, za katero je uveljavljal subvencijo najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti), - subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov oz. največ 500.000,00 SIT na upravičenca letno. IV. ROK ZA ODDAJO VLOG IN OBRAVNAVA VLOG: - Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev za posamezne namene, vendar najpozneje do 20. 10. 2006. Vloge se oddajo na obrazcih, ki jih prosilci dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank. - Prosilci lahko oddajo vloge osebno na Občinski upravi Občine Kidričevo ali jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: »Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »razpis-gospodarstvo, ne odpiraj«. - Odbor za gospodarstvo bo vloge, oddane do 31. maja 2006, obravnaval do 10. junija 2006, in oddane vloge do 20. oktobra 2006 bo obravnaval do 30. oktobra 2006, razen subvencije »Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah«, te vloge bo obravnaval do 30. oktobra 2006. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan občine Kidričevo. V. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV: Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za gospodarstvo občine Kidričevo ali od njega pooblaščena druga institucija ter člani občinske uprave občine Kidričevo, ki so pristojni za proračun in finance, ki enkrat letno poročajo občinskemu svetu. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve interventnih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. Pogoji, ki niso navedeni v razpisu, se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje raz- voja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom prosilci dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank. Šifra: 311-1/2006 Jože Murko podžupan občine Kidričevo 3. Na podlagi 7. člena Pravilnika o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin 1 1/2005) objavljamo JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kiričevov letu 2006 1. IZVAJALCI PROGRAMA Na podlagi tega razpisa lahko za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Kidričevo kandidirajo - kulturna in prosvetna društva, - druga društva, če imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. 2. VRSTA PROGRAMOV Občina Kidričevo bo na podlagi tega razpisa sofinancirala te programe: 1 .dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, 2. udeležbo na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah. Za kulturne programe štejemo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju: - glasbene, - pevske, - plesne, - gledališke, - lutkovne, - likovne, - literarne in recitacijske, - knjižnične, - kreativnih delavnic, ki predstavljajo dejavnost na področju ohranjanja kulturne dediščine. 3. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI: Izvajalci programov morajo za sofinanciranje izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Kidričevo, - da so registrirani za izvajanje kulturne dejavnosti, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničevanje načrtovanih kulturnih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da izvajajo dejavnost na neprofitni osnovni, - da imajo organizirano kulturno dejavnost kot redno dejavnost z rednimi vajami, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, - da za isti program ne kandidirajo po kateremkoli drugem razpisu v občini Kidričevo ali donatorskih sredstvih iz občinskega proračuna. 4. VIŠINA IN PORABA SREDSTEV Za sofinanciranje letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Kidričevo, po tem razpisu, se v letu 2006 nameni 6.500.000 SIT. Izvajalci kulturnih programov, ki bodo izbrani na podlagi tega razpisa, bodo sredstva nakazana na podlagi sklenjene pogodbe, v letu 2006. Način in rok nakazila sredstev se določi v pogodbi. 5. ROK IN NAČIN PRIJAVE Izvajalci na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije z vsemi potrebnimi prilogami. Izvajalci lahko prijavo dostavijo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na spodnji strani kuverte mora biti razviden pripis » RAZPIS - SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV 2006«, na hrbtni strani pa naslov izvajalca, ki kandidira na razpisu. Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 5. maja 2006. Prijave, ki bodo prispele po tem datumu, bodo s sklepom zavržene. Vsaka prijava mora vsebovati obrazec »1« razpisne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami. Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Izvajalec izpolni glede na vsebino programa ustrezni obrazec za vsak posamezni program. Če izvajalec izvaja več programov pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezni program. Obrazcev za vsebine, na katere ne kandidirate s svojim programom, ne izpolnjujete in jih tudi ne prilagajte prijavi. Razpisno dokumentacijo lahko izvajalci prejmejo naslednji dan po objavi tega razpisa oziroma najpozneje do 26. aprila 2006. 6. INFORMIRANJE KANDIDATOV Vse dodatne informacije o razpisu dobijo izvajalci v času uradnih ur na naslovu: Občina Kidričevo, pri gospe Zdenki Frank tel. 02/799 06 13. 7. ROK O OBVEŠČENOSTI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Izvajalci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 15. junija 2006. Šifra; 610-2/2006 Jože Murko podžupan občine Kidričevo 4. Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju letovanja otrok iz občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 44/04) objavljamo RAZPIS za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin iz občine Kidričevo Na razpisu lahko sodelujejo starši predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo in katerih otroci letujejo na morju v »koloniji«, katere organizator je uspel na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje. K pisni vlogi za letovanje otrok je potrebno priložiti: - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, - potrdilo o zaposlitvi v preteklem letu, - kopijo odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto ali potrjeno vlogo o napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto, - vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost (s. p.), priložijo še odločbo oz. napoved za odmero davka iz dejavnosti za preteklo leto, - v primeru, da starši v preteklem letu niso bili zaposleni ali niso bili zaposleni celo leto, potrdilo o bruto plači v zadnjih treh mesecih, - brezposelne osebe potrdilo Urada za delo, - starši, ki so prejemniki denarne pomoči pri Centru za socialno delo, Odločbo o prejemu denarne pomoči. V primeru večjega števila prijav, kot je na razpolago finančnih sredstev, imajo prednost pri sofinanciranju starši otrok, ki jim v preteklem letu sofinanciranje ni bilo odobreno. V primeru, da teh otrok ni, imajo prednost starši, ki so uvrščeni v nižji razred. Vloge z vsemi prilogami je potrebno poslati na Občino Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, do 20. maja 2006. Vloge, ki bodo prispele po tem datumu, bodo obravnavane le v primeru, da bodo na razpolago še sredstva. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Občini Kidričevo pri gospe Zdenki Frank. Odobrena sredstva bodo nakazana organizatorju letovanja. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene. Šifra: 1 22-3/2006 Jože Murko, podžupan občine Kidričevo 5. Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 49/00), Komisija za priznanja in odlikovanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj Plaketa Občine Kidričevo I. Plaketa Občine Kidričevo se podeli posa- meznikom, delovnim skupinam, družbam, zavodom, organom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. 2. Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 3 (tri) plakete. 3. Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev plakete. 4. Pobude za podelitev plakete Občine Kidričevo lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. Listina častni občan 5. Listina častni občan se podeli občanom občine Kidričevo in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na področju gospodarstva, znanosti in umetnosti, športa, kulture in humanitarnih ter drugih dejavnosti prispevali ter zagotovili trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. 6. Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 1 (eno) listino častni občan. 7. Predlog za listino častni občan mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev listine. 8. Pobude za podelitev listine častni občan lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. 9. Predlog za podelitev plakete in listine častni občan občine Kidričevo je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja, na naslov Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »ne odpiraj - pobuda na razpis za podelitev plakete Občine Kidričevo«, do 14. 4. 2006. Številka: 094-1/2006 Datum: 15. 3. 2006 Babšek Anton, I. r., preds. komisije za priznanja in odlikov. 5. Občina Kidričevo na podlagi 7. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03), Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2006 ter programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2006, razpisuje POZIV K IZSTAVITVI PONUDB za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo I. Prodajalec: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, telefon 02/799 06 10, faks: 02/799 06 19. II. Predmet prodaje in izhodiščna cena: I. Nezazidana stavbna zemljišča (od št. 1 do 10 se nahajajo v obrtni coni Taborišče) Zap. št. Št. parcele Površina v m2 VI. št. Katastrska občina Cena po m2v EUR in SIT Skupna cena v SIT 1 333/143 2281 736 Apače 24,00-5761,00 13,140.000,00 2 333/162 2427 1015 Apače 30,00 - 7200,00 17,474.400,00 3 333/163 2122 1015 Apače 30,00 - 7200,00 15,278.400,00 4 333/164 2184 1015 Apače 30,00 - 7200,00 15,724.800,00 5 333/165 2625 1015 Apače 30,00 - 7200,00 1 8,900.000,00 6 333/166 2256 1015 Apače 30,00 - 7200,00 16,243.200,00 7 333/167 2257 1015 Apače 30,00 - 7200,00 16,250.400,00 8 333/168 2516 1015 Apače 30,00 - 7200,00 18,115.200,00 9 333/169 2179 1015 Apače 30,00 - 7200,00 15,688.800,00 10 333/170 1918 1018 Apače 30,00 - 7200,00 13,809.600,00 11 1019/24 352 243 Lovrenc na Dr. polju 25,00 - 6000,00 2,112.000,00 2. Zazidano stavbno zemljišče Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Pleterjah št. 49 - pare. št. 22. S, k. o. Pleterje, stavbišče s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, garažo in silosom v izmeri 101 1 m2, po skupni izhodiščni ceni 7,192.275,00 SIT (zemljišče: 4,1 32.275,00 SIT in objekt: 3,060.000,00 SIT). 3. Poslovni prostori: > poslovni prostor št. 1291-19 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v izmeri 29,87 m2, ki mu pripada shramba v kletnih prostorih v izmeri 16,81 m2 (plača se Vi kvadrature = 8,40 m2); > poslovni prostor št. 1291-18 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Mladinski ulici 10 v Kidričevem v izmeri 50,68 m2, ki mu pripada shramba v kletnih prostorih v izmeri 38,69 m2 (plača se Vi kvadrature = 19,34 m2). (cena za 1 m2 z vključenim 20 % DDV = 1.080,00 EUR; 1 EUR = 240 SIT). Poslovni prostor Izhodiš, cena v EUR z 20 % DDV Izhodiščna cena v SIT Št. 19:29,87 m2 + 8,40 m2 = 38,27 m2 41.332,00 9,919.680,00 Št. 18: 50,68 m2 + 19,34 m2 = 70,02 m2 75.622,00 18,149.280,00 III. Pogoji sodelovanja: Ponudbo za nakup nepremičnin lahko dajo fizične in pravne osebe, ki položijo varščino v višini 10 % izhodiščne cene posamezne nepremičnine na TRR Občine Kidričevo pri Banki Slovenije št. 01 245-01 0001 7097 s pripisom »varščina za nakup nepremičnin«. Prodajalec plačane varščine ne bo obrestoval. Ponudnik mora ponuditi izhodiščno ali višjo ceno. IV. Vsebina ponudbe: Ponudba mora vsebovati točen naziv in naslov oz. sedež ponudnika, navedbo zemljišča, poslovnega prostora ali stanovanja, za katerega je ponudnik zainteresiran, in ponujeno ceno. Ponudbi mora biti priloženo: - potrdilo o vplačilu varščine, - fotokopija osebne izkaznice za fizične osebe, - izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. za samostojne podjetnike priglasitev pri pristojnem davčnem uradu, - potrdilo davčne uprave o ID za DDV oz. davčni številki, matična številka in številka TRR ter enota banke za primer vračila varščine, - pisna izjava o strinjanju s pogoji javnega razpisa. V. Plačilni in ostali pogoji prodaje: Nepremičnine se prodajajo po sistemu videno- kupljeno. Ponudnik je vezan na ponudbo še 60 dni po poteku roka za oddajo ponudbe. Izhodiščna cena vsebuje DDV, ne pa davka na promet nepremičnin in ostalih stroškov. Kupec plača vse davščine v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost ali Zakonom o davku na promet nepremičnin in stroške overitve podpisov ter zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. Tečaj EUR bo veljal po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v roku 30 dni po prejemu poziva prodajalca. Plačilo se opravi v roku 8 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe na TRR Občine Kidričevo, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če izbrani ponudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe oz. odstopi od pogodbe ali če ne plača kupnine v predpisanem roku, ima prodajalec pravico odstopiti od pogodbe oz. razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. V vseh primerih iz prejšnjega stavka se varščina kupcu ne vrne. V tem primeru lahko prodajalec sklene pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom brez novega razpisa. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v 8 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. Nepremičnina preide v lasti in posest kupca po plačilu kupnine in vseh ostalih stroškov. Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim prijavljenim ponudnikom ne sklene pogodbe, oziroma lahko začeti postopek ustavi kadarkoli do sklenitve pogodbe, pri čemer ponudnikom ne priznava stroškov v zvezi s pripravo ponudbe. VI. Postopek: Ponudniki svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo osebno do vključno 14. aprila 2006 na sedež Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo z oznako »NE ODPIRAJ - ponudba za nakup nepremičnine« s pripisom zgoraj navedene identifikacijske številke pri posamezni vrsti nepremičnine. Osebno prinesene ponudbe je treba do navedenega datuma do 12.00 oddati v sprejemni pisarni Občine Kidričevo. VII. Javno odpiranje ponudb: Pravočasno prispele in na zaprti kuverti pravilno označene ponudbe bo javno odprla in pregledala imenovana komisija, in sicer v ponedeljek, 18. aprila 2006, ob 8.00 v sejni sobi na sedežu Občine Kidričevo. O izidu javnega zbiranja ponudb bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 8 dni od dneva javnega odpiranja ponudb. Vlil. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je cena. V primeru enakih ponudb se bo med ponudniki opravila javna dražba. IX. Dodatne informacije in ogled: Kontaktna oseba je višji svetovalec župana za pravne zadeve mag. Egon Repnik, ki v času uradnih ur daje informacije na sedežu Občine Kidričevo v pisarni št. 4, telefonu št.: 02/799 06 12 ali elektronski pošti: egon.repnik@kidricevo.si OBČINA KIDRIČEVO Občinska uprava 6. Občina Kidričevo na podlagi 16. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 11/04) razpisuje JAVNI NATEČAJ kmetijske strukturne politike v občini Kidričevo za leto 2006 1. NAMEN: Namen javnega natečaja je izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike v občini Kidričevo za leto 2006. 2. UPRAVIČENCI: Upravičenci do finančnih sredstev morajo izpolnjevati vse osnovne pogoje: - fizične osebe - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Občine Kidričevo; - se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju občine Kidričevo; - imajo v lasti ali najemu najmanj 1 ha kmetijskih obdelovalnih površin na navedenem območju; - so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo v letu 2006 na območju občine Kidričevo, in sicer v maksimalni skupni višini 400.000,00 SIT za vse ukrepe kmetijske strukturne politike v letu 2006 skupaj. 3. SREDSTVA SE NAMENJAJO ZA: 3.1 ŽIVINOREJA Višina namenjenih sredstev za »živinorejo« je 4.000.000,00 SIT. A) »Sofinanciranje genetskega potenciala v živinoreji (umetno osemenjevanje plemenskih živali)« a) Namen ukrepa: podpora vzreji in ohranjanju kvalitetne in zdrave osnovne črede plemenske živine v kmečki reji z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov ter zagotoviti genetski napredek črede, izboljšanje proizvodnje mleka in mesa ipd. bi Pogoji za dodelitev sredstev: - prva osemenitev živali (telic, krav, svinj, kobil in drobnice iz domače reje), ki je izkazana na podlagi potrdila o osemenitvi; - zahtevke vlagajo pooblaščene organizacije, ki opravljajo storitve osemenjevanja za upravičence iz občine Kidričevo; - k računu, ki je izstavljen enkrat mesečno, je potrebno predložiti seznam upravičencev (ime in priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, KMG-MID, bruto in neto znesek posamezne prve osemenitve) ter kopije potrdil o osemenitvi ali izpis vseh podatkov o osemenitvi za posameznega upravičenca. c) Upravičeni stroški: Prvo osemenjevanje pooblaščene institucije: • (20 % cene prve osemenitve plemenskih živali). Za osemenitve na kmetijskem gospodarstvu v lastni režiji: • 30 % cene semena kvalitetnih plemenjakov (k temu je obvezna priloga »Obrazec B - stalež živine). B) Sofinanciranje preventivnega cepljenja prašičev, govedi in drobnice Namen ukrepa: pravočasno odkritje in preprečitev kužnih bolezni ter s tem zmanjšanje kurativnega zdravljenja. Pogoji za dodelitev sredstev: - opravljeno cepljenje s strani pooblaščene organizacije, ki je za to usposobljena, - prosilec (kmet) mora predložiti račun o opravljeni storitvi. Višina sofinanciranja: do 50 % stroškov storitev preventivnega cepljenja usposobljenega izvajalca. Upravičeni stroški: storitev - preventivno cepljenje prašičev, govedi in drobnice. 3.2. RASTLINSKA PROIZVODNJA Višina namenjenih sredstev za rastlinsko proizvodnjo je 5.000.000,00 SIT. A) Analiza zemlje Namen ukrepa: zmanjšanje stroškov pridelovanja in pomoč za izračun gnojilnih načrtov, ki omejujejo onesnaževanje okolja. Pogoji za dodelitev sredstev: - upravičenec mora obdelovati najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč (lastnih ali v najemu - njive, vrtovi, travniki, pašniki, sadovnjaki) oz. 0,5 ha za kmetije, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom. Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih računov s seznama uporabnikov, ki jih predloži izvajalec storitve (zavod, ambulanta ipd.) Sredstva se nakažejo tudi na podlagi predložitve računa za analizo zemlje s strani fizične osebe za tekoče leto. Višina sofinanciranja in upravičeni stroški: - sofinancira se do 5 vzorcev na kmetijsko gospodarstvo (vzorci se dostavijo na Kmetijski zavod Ptuj), - do 70 % stroškov analize zemlje pooblaščene institucije. B) Apnenje tal Namen ukrepa: izboljšanje kvalitete kmetijskih površin na podlagi rezultatov analize tal, v kateri se določi tudi optimalna količinska poraba apna, oz. nadomestnega materiala z istim namenom, ko je osnova apno. Pogoji za dodelitev sredstev: Upravičenec mora obdelovati najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč (lastnih ali v najemu - njive, vrtovi, travniki, pašniki, sadovnjaki) oz. 0,5 ha za kmetije, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom. Obvezne priloge: o površine kmetijskega zemljišča v ha, na katerih se je izvedlo apnenje tal, o parcelna številka zemljišča in katastrska občina, oračun o nakupu apna v kilogramih ali podobnih sredstev za zmanjšanje pH. Višina sofinanciranja: sofinancira se do 50 % stroškov, oz. največ do Vi (ena četrtina) obdelovalnih kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva. Kot merilo za izračun stroškov za nakup apna bo cena hidratiziranega apna. C) Podpora programom zatravlja-nja strnišč a) Namen ukrepa: preprečevanje spiranja dušika v podtalnico. bi Pogoji za dodelitev sredstev: - kopija subvencijskih obrazcev za leto 2006 (obvezno C- in D-obrazec); - dokazila o stroških, - zatravljanje z mnogocvetno ljuljko ali oljno redkvijo. cl Višina sofinanciranja: -do 15.000,00 SIT po izdelanem programu Kmetijske svetovalne službe. Programa ni potrebno pridobivati, saj je izdelan za celotno območje občine Kidričevo. 3.3. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Višina namenjenih sredstev je 1.300.00-0,00 SIT. A) Podpora za delovanje strokovnih društev, združenj, krožkov al Namen ukrepa: spodbujanje delovanja društev in skupin na področju kmetijstva in gozdarstva in z njima povezanimi dejavnostmi, ki so neprofitne in se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo. bi Pogoji za dodelitev sredstev: - dejavnost društva oz. združenja, krožka, ki poteka na področju občine Kidričevo in ne opravlja pridobitne dejavnosti; - finančno ovrednoten program dela po posameznih postavkah z obrazložitvijo za tekoče leto 2006 in finančno poročilo o delu društva in finančni realizaciji v preteklem letu oz. letu 2005 s priloženimi vsemi dokazili; - potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo); - seznam vseh članov in članic društva, za tiste, ki se prijavljajo prvič; - dokazila o že prejetih oz. pričakovanih sredstvih iz drugih virov v tekočem letu; - prednost imajo društva, ki so registrirana v občini Kidričevo. Upravičeni stroški: najem stojnice na predstavitvah, materialni stroški predstavitev, surovine za degustacijo, dekoracijski material, embalaža (stekleničke, sklede, košare, koši ipd.), transportni stroški, izdelava promocijskega gradiva in biltenov, stroški izobraževanja in usposabljanja (predavatelj, potni stroški predavatelja, gradivo), stroški najema prostorov, strokovne ekskurzije. Za vse stroške je potrebno predložiti dokazila (računil, V kolikor dokazil ni mogoče predložiti v prijavi, ker je projekt oz. strošek predviden v drugi polovici leta, je to potrebno posebej označiti, dokazila pa predložiti v roku dveh mesecev po izvedbi le-tega. Višina sofinanciranja: za društva, registrirana na območju občine Kidričevo - do 40% upravičenih stroškov, - za društva, registrirana izven območja občine Kidričevo: * za območje dveh občin - do 20 % upravičenih stroškov, * za območje treh občin - do 15 % upravičenih stroškov, * za območje štirih ali več občin - do 10 % upravičenih stroškov. 4. ROK ZA ODDAJO VLOG: Vloge je potrebno v zaprti kuverti dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »ne odpiraj - javni natečaj kmetijstvo«. Vloge bomo sprejemali le od 1. 9. do 30. 9. 2006, vključno z vlogami, ki bodo oddane na pošto do 30. 9. 2006. Obravnaval in pregledal jih bo Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Prepozno prispele in nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom. Vse informacije in razpisna dokumentacija: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo - Mojca (tel. 799-06-11). Datum: 17. 3. 2006 Številka: 015--03-25/03-2 Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo 7. Občinska uprava Občine Kidričevo na podlagi 48. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) objavlja JAVNI RAZPIS za rezervacijo montažnega prireditvenega šotora v letu 2006 PREDMET RAZPISA: rezervacija prireditvenega šotora v skupni izmeri 600 m2. Šotor je sestavljen iz 8 komponent dolžine 5 m in širine 15 m. VSEBINA PRIJAVE: v prijavi mora biti navedeno: podatki o najemniku, datum predvidenega najema, namen najema oz. opis prireditve, kraj postavitve in odgovorna oseba z navedbo telefonske številke. VIŠINA NAJEMNINE: po veljavnem ceniku (Uradni list RS, št. 103/03). OSTALI POGOJI: najemniki poleg najemnine plačajo še stroške nadzora nad postavitvijo in podiranjem, ki skupno znašajo 59.500,00 SIT. Občina Kidričevo Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo tel: 02 799 06 10, fax: 02 799 06 19 e-pošta: obcina@kidricevo.si OBVEZNE PRILOGE: priglasitveni list za s. p., izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oziroma odločbo o vpisu društva v register pri pristojni Upravni enoti. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za rezervacijo najpozneje do 14. aprila 2006 na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »razpis za šotor« OSTALA PRAVILA: Ta prijava se šteje samo kot prednostna rezervacija. Kljub tej rezervaciji bodo morali najemniki poslati še pisno vlogo ali potrditev termina najpozneje 3 (tri) tedne pred samo prireditvijo ter predhodno podpisati najemno pogodbo. Interesenti, ki ne bodo poslali prijave, bodo lahko šotor najeli samo v primeru, da bo ta v želenem terminu še prost. Prednost pri najemu imajo društva s sedežem v občini Kidričevo. V primeru zainteresiranosti več društev iz občine Kidričevo v istem terminu bo najemnika izbral Odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene prireditve, tradicija prireditve, javni pomen prireditve, čas delovanja društva v občini Kidričevo in število članov društva. Občinska uprava Občine Kidričevo KULTURNO DRUŠTVO LOVRENC Piškoti in druženje Biskvit: 6 jajc, 5 žlic hladne vode, 15 dag sladkorja v prahu, 18 dag moke, 1 pecilni prašek, 20 dag orehov. Krema: 6 žlic ostre moke, 5 del mleka, % masla, 15 dag sladkorja v prahu, 2 pokrovčka ruma, Moko in mleko skuhamo in ohladimo, postopoma dodajamo ostale sestavine. Iz sestavin za biskvit spečemo testo. S kozarcem izrežemo kroge, ki jih prerežemo z nitko na dve polovici. Eno polovico namažemo s kremo in jo pokrijemo z drugo polovico. Kremo namažemo še naokrog po zunanji strani in povaljamo v kokosovi moki. Na vrhu premažemo s čokoladnim prelivom (jedilna čokolada in malo olja). Dober tek! Brigita Tetičkovič Da je mogoče in predvsem lepo povezati prijetno druženje z novimi znanji in recepti, so dokaz ženske iz Kulturnega društva Lovrenc, ki so v decembru, pred božičem, za svoje članice pripravile peko peciva. Dobile so se v prostorih, natančneje v kuhinji Društva upokojencev Lovrenc, in pričele peko. Receptov je bilo kar nekaj, ki so se med seboj razlikovali po zahtevnostni stopnji. Članice so se razdelile v več skupin in vsaka skupina je pripravila eno vrsto peciva. Pod kuharskimi rokami in predvsem z veliko dobre volje so nastajale jagode, rafaelo, keksi s kislo smetano, orehovi polžki, lešnikovi kroketi, medena pita in zelo zanimive ruske kape. Tako pa je bilo kar nekaj vrst peciva ponuditi gostom ob božiču. Meni so bile najbolj zanimive prav ruske kape, katerih recept tudi prilagam. npn svoBonA Kidričevo Veseli december - ustvar- jalne delavnice December je mesec, ki prinaša številne prireditve, ki dajejo čar božičnim in novoletnim praznikom. Zato smo članice DPD Svoboda Kidričevo - sekcija otroških delavnic - organizirale tri ustvarjalne delavnice za otroke v društvenih prostorih občine Kidričevo. V prvi delavnici 6. decembra smo se lotili izdelovanja vizitk. Zvijali smo zlate vrvice na barvnih podlagah in slikali z akvarelnimi barvami ter voščenkami. Otroci so ob dejavnosti zelo vztrajno ustvarjali, izdelane vizitke pa so bile prav umetniške. V drugi delavnici, 13. decembra, smo oblikovali obeske iz slanega testa in modelčkov, iz žice in barvnih perlic ter z zlato in srebrno vrvico ovijali smreke iz barvnega kartona. Ti unikatni izdelki so krasili marsikateri dom. Niz decembrskih delavnic smo zaključili 20. decembra, ko smo na izrezane lune iz kartona lepili različne oblike testenin in čajne lučke. Vsake delavnice se je udeležilo približno 45 otrok, marsikateremu otroku pa so se pridružili tudi starši in mislim, da so prav tako uživali kot njihovi otroci. Potrebni material smo nabavile izvajalke z denarjem sekcije DPD Kidričevo. Otroci so prinesli s seboj veliko dobre volje in željo po skupnem veselem preživljanju decembrskih prazničnih dni. Svoje izdelke so odnesli domov, nekaj sojih izdelali dodatno za okrasitev knjižnice DPD Kidričevo Izvajalke, Alenka Brumen, Aleksandra Vidovič, Anita Kopušar in Jožica Raca, smo vesele tolikšnega odziva otrok na delavnicah, le prostora nam vedno primanjkuje. Jožica Raca Sekcija otroških delavnic nPD SVOBODA KIDRIČEVO Predstavljamo se članice iz kreativnih delavnic Delujemo že več let. Sprva je bila skupina nekoliko večja, sedaj pa nas je ostalo le še deset članic, ki se redno sestajamo enkrat tedensko in ustvarjamo pod vodstvom mentorice. Čeprav nas ni veliko, ustvarjamo z veseljem in v sproščenem vzdušju, saj nas druži iskrenost in pomoč druga drugi. Tudi z močno voljo in vztrajnostjo premagujemo utesnjenost prostorov, v katerih ustvarjamo. Po dveh neuspelih poskusih pridobiti si »svoj« prostor za ustvarjanje, nas je pod okrilje vzela Knjižnica DPD Svoboda Kidričevo v prostorih Občine Kidričevo. Žal nam je namreč prostora bivše lekarne, kjer bi bilo v veliki meri zadoščeno našim potrebam za delo. Kot sem že omenila, nas je v skupini deset rednih članic, ki se sestajamo ob torkih v prostorih knjižnice. Glede na to, da smo različnih starosti, imamo tudi različne ustvarjalne ideje. Izdelujemo in oblikujemo različne predmete, nakit in okraske, vezemo prte, rišemo na steklo, keramiko in svilo, izdelujemo vizitke, čestitke, navadne in per-forirane voščilnice, različne aranžmaje. Ob različnih prilikah in praznikih, kot so na primer božič in velika noč, je tudi naše »učenje« in ustvarjanje prilagojeno trenutni tematiki. Svoje izdelke tudi razstavljamo. Razstavi smo imeli v prednovoletnem času in v času občinskega praznika v društvenih prostorih. Če vas zanima ustvarjanje in ste polni idej, se nam lahko pridružite ter nas obiščete vsak torek med 17. in 19. uro v prostorih knjižnice v občinski stavbi. Jožica Vidovič DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOVRENC Prvi korak za dnevni center je narejen! Materinski dan pri DU Lovrenc Predsednik DU Martin Krajnc Časi se spreminjajo! v jesenskih mesecih za občinske stolčke, in jim pozorno prisluhnimo. Morda bo pa kateri v svojem programu le omenil, da bo med ostalim deloval tudi v korist starejših občanov. Pojdimo na volitve, izberimo in na listi obkrožimo te veljake, v upanju, da bo v naslednjem mandatnem obdobju tudi za upokojence več sreče. Tajništvo DU Anton Planinšek kosilu smo si zapeli Zdravljico in si nazdravili s pristno haloško kapljico. Ob čudovitih zvokih muzikanta Milana smo plesali in peli do poznih večernih ur. V mesecu marcu poteka leto dni, odkar je upravni odbor Društva upokojencev Lovrenc sprejel sklep, da pristopimo k projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma. V društvu se zavedamo, da se število starejših povečuje, domovi za ostarele pa so polni in ne morejo sprejeti vseh čakajočih. Namen omenjenega projekta, ki ga izvaja ZDUS - Zveza društev upokojencev Slovenije in slovenske filantropije, je ugotoviti, kakšno pomoč potrebujejo starejši občani, navezati stalne stike z javnimi službami, z vladnimi in nevladnimi organizacijami, poiskati in organizirati ustrezno pomoč starejšim. Ta projekt bi moral biti tudi v interesu Občine Kidričevo, saj je Občina tista, ki je odgovorna za socialno stanje svojih občanov. S posebno anketo, ki nam jo je posredoval ZDUS in je kopija ankete EU, so prostovoljke našega društva obiskale krajane, stare 69 let in več, v naseljih Pleterje, Apače, Župečja vas in Lovrenc. Na izpolnitev ankete je privolilo 243 občanov; 4 krajanke in 1 krajan so anketo zavrnili. Tako se je zbrala baza podatkov, ki je vnesena v računalnik na sedežu DU Lovrenc. Podatki so varovani z največjo tajnostjo, saj to narekuje zakon o tajnosti podatkov na osnovi 13. in 14. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list št. 59/ 99/01). Z elektronskim - računalniškim ključem smo podatke prenesli na sedež ZDUS v Ljubljano. Podatki vsebujejo zdravstveno počutje anketiranih, razmere bivanja, potrebo po pomoči in možnost plačila, želje po druženju starejših, aktivnosti v prostem času in želje po obiskih vrstnikov. Na osnovi teh podatkov bi morala socialne probleme občanov reševati posebna komisija za socialne zadeve na Občini Kidričevo, v kateri bi morali biti vključeni predstavniki Občine Kidričevo, Centra za socialno delo, Patronažne službe, Rdečega križa, Karitasa in člani DU Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc. Na žalost ta komisija na Občini Kidričevo ne obstaja. Kako naprej? Kaj lahko naredimo v DU Lovrenc brez pomoči občine, ki nam upokojencem tako ne ponuja več ničesar. Naše prostovoljke - Ivanka, Ti-lika, Rozika in Hedvika - so ponovno obiskale tiste starejše, ki so v anketi izrazili, da se počutijo osamljene, in vse, ki so želeli, da jih obiščejo spet po 3 in 6 mesecih. Takih je bilo od anketiranih kar ena tretjina - ob obisku prostovoljk so bili tudi obdarjeni s skromnim darilom našega društva in povabljeni, da pridejo 3. marca na srečanje v prostore DU Lovrenc. Zbralo se jih je 18, v starosti 73-83 let, veliko pa se jih je opravičilo, ker jim je bolezen prekrižala načrte. Druženje je potekalo v prijetnem klepetu in obujanju spominov krajank, ki se med seboj sicer tudi dobro poznajo in imajo veliko skupnega. Ostareli in bolni si želijo več prostovoljcev, ki bi jim bili pripravljeni pomagati pri urejanju vrta, pripravi kurjave za zimo, prinašati zdravila, opraviti prevoz k zdravniku in podobno. V mesecu februarju in marcu je aktualno pisanje davčne napovedi. Marsikateri starejši si tega ni sposoben narediti sam, zato naša prostovoljka opravlja to pomoč že ves februar in marec. Ob koncu srečanja so krajanke sklenile, da se bodo družile vsak prvi petek v mesecu in pripravile načrt za prihodnja srečanja. Organizirale in delale bodo v raznih krožkih, kot j e pletenje, kvačkanje, petje, kegljanje. Obiskale pa bodo vaščanke in vaščane, ki se srečanj zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti. Na prihodnja srečanja bodo povabile tudi tiste, ki so v anketi izrazili željo, da jih prostovoljke obiščejo šele čez leto dni. Z druženjem starejših 3. marca v prostorih DU Lovrenc in z načrtom za prihodnja srečanja, vsak prvi petek v mesecu, lahko trdim, da je bil narejen prvi korak za dnevni center pri DU Lovrenc. Ni treba, da smo starejši čemerni in sitni, da nergamo, pa ničesar ne storimo zase. Imamo določe- ne pravice, in če jih prezrejo tisti, ki bi jih morali videti po službeni dolžnosti, si jih pač moramo izbojevati sami. Prav je, da smo strpni, bodimo pa tudi zahtevni, kadar gre za naše pravice. Ne pozabimo, dragi upokojenci iz društev Cirkovc, Kidričevega in Lovrenca, da je pred nami volilno leto. Preko tisoč petsto nas je v upokojenskih vrstah tega okoliša. Udeležimo se predstavitev veljakov, ki se bodo potegovali V DU Lovrenc smo v soboto, 25. marca, praznovali materinski dan. V dvorani upokojencev se nas je zbralo petdeset. Prav lepo je slavljenke nagovoril in pozdravil predsednik DU Martin Krajnc. Vsaki udeleženki je podaril nagelj z željo, da bi zdrave in zadovoljne še mnogo let praznovale ta dan. Po dobrem V Društvu upokojencev Lovrenc smo 21. decembra 2006 že tradicionalno praznovali s krajani starimi nad 70 let. Zbralo se jih je 98. Prišli so iz Apač, Pleterij, Župečje vasi in Lovrenca na Dravskem polju. Prijazno sta jih nagovorila predsednik DU Lovrenc Martin Krajnc in podžupan občine Kidričevo Jože Murko. Slednji je naj starejši krajanki srečanja, 92-letni Mariji Horvat iz Lovrenca, podaril skromno darilo. Ob oblo- ženi mizi z jedačo in dobro vinsko kapljico ter prijetnih zvokih muzikanta Janka je bilo veselo do poznih večernih ur. DU Lovrenc je v celoti pokrilo stroške srečanja in vse kaže, da bo tako tudi ostalo. Prejšnja leta je za ta srečanja starejših krajanov v mesecu decembru stroške poravnala občina. Tajništvo DU Anton Planinšek Društva DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO 8. marec - dan žena v dvorani PAN v Kidričevem Bili so časi, ko smo ga ženske pošteno zažurale, danes pa je to preživeto, ali pa ne? Seveda je preživeto, kot je preživeto marsikaj, tudi veliko vrednot. Ne gre za žuranje ali podeljevanje milosti, da smo lahko šle ženske na ta dan ob dvanajstih domov, tudi tisti nagelj, ki nam je bil poklonjen, sam po sebi ni bil vreden besed, a dan je bil vseeno -praznik. Pa vendar smo 8. marec, mednarodni praznik - dan žena, v Društvu invalidov Kidričevo praznovali. Praznovali smo ga tako, da smo priredili ženskam kulturni program, ki so nam ga pripravili otroci iz JZ - Vrtec Kidričevo in Cirkovc ter Svetel plamen, katoliško društvo Zvezni dol iz Kidričevega. Otroci so naše največje bogastvo, saj so se razživeli po velikem odru dvora- ne PAN v Kidričevem. Prikazali so, kaj vse so se naučili s svojimi vzgojiteljicami, tudi nemškega jezika. Dvorana je bila polna žensk, članic društva, mamic, babic, očkov, dedkov, ki so prišli pogledat svoje najmlajše. Danes lahko napišem, hvala staršem, otrokom in vzgojiteljicam za sodelovanje. Zahvaljujemo se tudi: - vodstvu podjetja VITAL, d. o. o., iz Kidričevega za dvorano; vedno imajo posluh za takšne in podobne prireditve, - podjetju REVITAL, d. o. o., iz Kidričevega za rožice, - podjetju VARGAS-AL, d. o. o., iz Kidričevega, - sindikatu TALUM iz Kidričevega, - trgovskemu podjetju M E ROT iz Kidričevega, KO JERNEJŠEK, s. p., iz Ki- - OBČINI Kidričevo, dričevega - NKBM, enota Ptuj, Predsednica Dl - podjetju BOKMARK iz Kidrič- Marta Pinterič evega, - MERCATORJU Kidričevo, - elektroinštalaterstvu ZDRAV- Predavanja 2. in 16. februarja smo v jedilnici Vital v Kidričevem pripravili predavanje o zdravi prehrani za ostarele in invalidne osebe. Predavanje je vodila Verica Turk iz JZ Zdravstveni dom Ptuj, skrb za zdravje. Predavanja se je udeležilo kar lepo število članov. Dobili smo tudi strokovno literaturo. Namen predavanja je bila skrb za starejše člane. Starostna struktura populacije starejših, definirana z upokojitvijo ali s starostno mejo 60 ali 65 let, seje spremenila in z njo podoba starejšega človeka. Velika večina starejših je vitalna in povsem sposobna samostojno odločati o svojem življenju ter s svojim delom in družbenim delovanjem prispevati k družbenem razvoju. Taka izobraževalna dejavnost ima odločno vlogo pri ohranitvi funkcionalnih sposobnosti in zdravja starostnika, preprečevanju bolezni in zagotavljanju zdravega staranja. Samo zdrav in aktiven starostnik lahko s svojim znanjem in izkušnjami zelo pozitivno deluje na svojo bližnjo in širšo okolico. Zdrava starost je tudi želja vsakega izmed nas. Zdrava prehrana je torej pogoj dobrega počutja in zdravja starejšega človeka. Takšna in podobna predavanja bomo nadaljevali v jesenskem času. Predsednica Dl Marta Pinterič Praznični december V društvu invalidov Kidričevo smo v decembru minulega leta praznovali zaključek leta in obiskali starejše in bolne člane. Praznovali smo tako, da se nas je zbralo 65 članov v Staršah, v gostilni pri Benu. Pripravili smo kulturni program z našimi pevci, gospod Letonja pa nam je zaigral na harmoniko. Ob dobrem kosilu in žlahtni kapljici smo kramljali in se spominjali lepih dogodkov. Razšli smo se v poznih večernih urah. V prazničnem decembru smo obiskali starejše in bolne člane ter jih skromno obdarili. Naši člani so bili deležni pozornosti tudi v Upokojenskem domu na Ptuju. Skromno smo obdarili petindvajset članov. Predsednica Dl Marta Pinterič 6. občni zbor Društvo invalidov Kidričevo je na svojem 6. občnem zboru, dne 4. marca 2006, v restavraciji PAN v Kidričevem opravilo pregled dela za preteklo leto ter si zastavilo dokaj obsežen program dela za leto 2006. V program smo zapisali, da bomo izvajali posebne socialne programe za invalide, potovali po Sloveniji, rekreativno letovali na morju in zdraviliščih, kolesarili, organizirali delavnice, proslavljali itd. Občnega zbora se je udeležilo 134 članic in članov od 222, kar nas je presenetilo, da nam tako sledite. Na povabilo sta se odzvala tudi podžupan Jože Murko in predsednik Odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar ter nam čestitala za dosežke. Na koncu je stekel klepet ob dobrem kosilu, kozarčku vina in igranju vesele Danijele s harmoniko. Predsednica Dl Marta Pinetrič DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Društvo upokojencev Kidričevo je že tretje leto zapovrstjo organiziralo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslava je potekala 8. februarja v Domu upokojencev Kidričevo. V kulturnem programu so sodelovale skupine pevcev iz občine Kidričevo in pevke Upokojenke DPD Svoboda Ptuj z vodjo Marijo Zamuda, ki je tudi povezovala kulturni program. Nastopajoče skupine so bile: pevke Druge pomladi Društva upokojencev Kidričevo, Fantje treh vasi Prosvetnega društva Lovrenc na Dr. polju, pevke Žanjice Prosvetnega društva Cirkovce, pevci Društva invalidov Kidričevo, pevci Prosvetnega društva Cirkovce, Vesele Polanke Prosvetnega društva Cirkovce, Pevke DPD Svoboda Kidričevo. Od povabljenih gostov so se proslave udeležili podžupan občine Kidričevo Jože Murko, svetnica Milena Purg Lubaj, svetnik Srečko Lah in častni občan občine Kidričevo Anton Brglez. Tajnica DU Kidričevo Rozika Premzl Podžupan Jože Murko v družbi pevk. Foto: Arhiv DU Kidričevo KLUB LJUBITELJEV KLASIČNIH IN ŠPORTNIH VOZIL KIDRIČEVO Starodobni jekleni konjički že zloščeni Kot smo omenili že v prejšnji številki, je pred Klubom ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo dokaj naporno leto. 3. marca smo se zbrali že na 6-letni skupščini Kluba, kjer smo pregledali lansko delovanje in prišli do zaključka, da smo bili zelo uspešni in da si takšnega delovanja želimo tudi letos. Člani so na skupščini podprli program dela za leto 2006 in izkazali podporo vodstvu in upravnemu odboru Kluba, sprejeli smo pa tudi sklep, da denar, ki nam ga letos namenja Občina Kidričevo, podarjamo za izgradnjo vrtca v Kidričevem, saj menimo, da na mladih svet stoji in jim mora biti omogočeno najboljše. 22. aprila pripravljamo 6. klubsko srečanje Kluba. Zbrali se bomo v Lovrencu na Dr. polju ter se popeljali čez Ptujsko Goro v Majšperk, kjer bomo imeli kratek postanek ter se vrnili nazaj v Lovrenc. Člani pridno in vestno pripravljajo in čistijo svoje konjičke, saj je ta dogodek eden izmed najpomembnejših v Klubu. Zberemo se vsi člani Kluba s svojimi vozili, naredimo pregled vozil in jih na kratki vožnji, ki je tudi zahtevna, pripravimo za srečanja in dirke, saj se bo sezona srečanj oldtimerjev kmalu začela. Nekateri pripeljejo pokazat tudi svojo novo pridobitev v svoji zbirki vozil in kako dobro je vozilo restavrirano oz. renovi-rano. Seveda mora vozilo opraviti tudi test vzdržljivosti, ta bo letos vožnja na Ptujsko Goro in nazaj, brez da kaj »zakašlja«. Test vzdržljivosti na Ptujsko Goro z motorjem Ziindap K 500 iz leta 1937 bo z nami opravljal znani moderator na Radiu Ptuj Rado Škrjanec, ki je sprejel izziv predsednika Kluba, lastnika tega motorja, da popelje na prvo vožnjo motor, ki je bil restavririran in sestavljen to zimo. Če mu bo uspelo in ali mu bo »zakašljal« ali ne, pa bomo videli 22. aprila. Pridružil se nam bo tudi poslanec v državnem zboru RS Branko Marinič, ki je član Kluba in nas podpira že od samega začetka. Prav tako se bo popeljal z nami, s čim, pa naj ostane še skrivnost. Povedati moramo, da redno skrbimo za ohranjanje tehnične dediščine na Dravskem polju. Tako na primer nismo dopustili, da bi iz naših krajev odpeljali lep starodobni motor BMW R 25/2. V akcijo je stopil znan podjetnik iz Jablan in poskrbel za to, daje motor ostal na našem območju in gaje pospravil v svojo garažo, kjer čaka na prve sončne žarke in pravo temperaturo. Udeležili smo se tudi skupščine Starodobnih vozil Slovenije SVS, katere član je tudi naš Klub. Naj povemo, da Zveza SVS šteje 30 klubov in 2300 članov in je včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA in ima status pooblaščene organizacije v Sloveniji. Poskrbeli smo tudi za strokovno izobraževanje naših tehničnih komisarjev, tako da naše člane redno obveščamo o novostih s področja registracije njihovih vozil, pravilih restavriranja, re-noviranja in konzerviranja. To je nekaj aktivnosti, ki so za nami in ki nas še čakajo. Seveda naš čaka še več zanimivih dogodkov, o katerih pa vas bomo obveščali v prihodnji številki, do takrat pa prejmite lep oldtimer-ski pozdrav! NOGOMETNI KLUB ALUMINIJ Dobra organizacija in infrastruktura - pogoj uspešnega Utrinek iz prve letošnje tekme članov. nudimo še boljše napredovanje v učenju nogometnih veščin. Spoštovani bralci, minilo je nekaj več kot leto, odkar sem o Nogometnem klubu Aluminij napisal članek za naše občinsko glasilo Ravno polje. Takrat sem opisal del zgodovine kluba, prav tako pa sem bralcem posredoval aktualne informacije o vseh selekcijah in njihovih nivojih tekmovanj. Tokrat vam želim predstaviti infrastrukturo kluba in organizacijsko plat. Vsa vodstva in uprave kluba so, sorazmerno z rastjo števila članov in igralcev ter dvigovanja nivoja tekmovanj, vedno skrbela tudi za povečevanje igralnih površin in izboljšanja ostalih infrastrukturnih pogojev za delo vseh selekcij. V letu 2005 smo bili na tem področju še posebej aktivni in tudi uspešni. Tako smo v sodelovanju z NZS pridobili enega najsodobnejših igrišč z umetno travo, sami pa zgradili dodatno igrišče tekmovalnih dimenzij z naravno travo. Tako ima danes NK Aluminij za delo vseh svojih selekcij na razpolago naslednje objekte: glavno nogometno igrišče (trava) v izmeri 105 m x 68 m, pomožno nogometno igrišče (trava) v izmeri 105 m x 66 m, pomožno nogometno igrišče (trava) v izmeri 105 m x 65 m, igrišče z umetno travo v izmeri 105 m x 68 m, vadbeno površino (trava) v izmeri 105 m x 50 m, vadbeno površino (trava) v izmeri 70 m x 35 m, ograjeno igrišče z mivko v izmeri 25 m x 13 m in več manj- ših zelenih površin, primernih za treniranje. Za spremljanje nogometnih tekem je ob glavnem igrišču nepokrita tribuna s kapaciteto 570 sedežev in 2000 stojišč. Celoten kompleks je ograjen, novo igrišče z umetno travo pa je pod reflektorji, kar omogoča aktivnosti tudi v večernem času. Znotraj ograjenega kompleksa je tudi stavba z vsemi garderobami in ostalimi skupnimi prostori, ki so za delovanje dobro organiziranega kluba nujno potrebni. Naj omenim samo najpomembnejše: dve garderobi v velikosti 30 m2, dve garderobi v velikosti 24 m2, štiri tuširnice s sanitarijami, garderoba s tuširnico in sanitarijami za trenerje in sodnike, fitness studio, PRESS soba (služi lahko tudi kot nadzorni prostor), prostor za prvo pomoč, klubska pisarna z vso potrebno opremo, pralnica/sušilnica, manjši prostori, ki služijo kot priročna skladišča. Vsi navedeni prostori so primerno opremljeni in ogrevani. Vsa navedena infrastruktura zadostuje trenutnim potrebam, glede na vedno večji interes za treniranje in igranje v našem klubu pa smo prepričani, da bomo morali še marsikaj postoriti, da nivo dela in organizacije v klubu ne bo padel in da se bodo tudi tisti najmlajši, ki šele prihajajo, v našem klubu prijetno počutili. To nam je do sedaj, ob sodelovanju z lastnikom objektov in glavnim pokroviteljem, podjet- jem TALUM, uspevalo in le upamo lahko, da bodo imeli posluh do te dejavnosti tudi v bodoče. Daje res tako, dokazujejo starši otrok, ki v naš klub, zaradi dobrega in strokovnega dela ter dobre organizacije, radi pripeljejo svoje otroke, ki jih glede na starost vključujemo v redno vadbo in tekmovanja v okviru organizirane Nogometne šole NK Aluminij. V ta proces je trenutno vključenih okrog 240 igralcev, od 6. leta starosti pa vse do članskega moštva. Pri predstavitvi organizacijske sheme kluba bom namenoma začel pri tistih, ki skrbijo za strokovno plat, to so trenerji. Seveda so vsi primerno usposobljeni in imajo ustrezne licence. Da je kvaliteta dela na vseh nivojih tako visoka, ima NK Aluminij tri trenerje z licenco »PRO«, to so Edin Osmanovič, Bojan Spehonja in Simon Vidovič, ki je istočasno tudi vodja Nogometne šole NK Aluminij, enega trenerja z licenco »A«, to je Primož Gorše, štiri trenerje z licenco »B«, to so Tomislav Gr-bavac (končuje usposabljanje za trenerja »A«), Zvonko Kocjan, Franc Žitnik in Gorazd Černi-la, ter trenerja z licenco »C«, to je Samo Gajser. V našem klubu imamo tudi dva trenerja vratarjev, to sta Herbert Vabič in Nenad Sešo. Čeprav na prvi pogled izgleda, da je trenerjev veliko, pa v upravi kluba vedno težimo k temu, da v naše vrste privabimo še kakšnega strokovnjaka in nogometnim navdušencem po- Vsi, ki kakor koli sodelujemo v katerem koli društvu, vemo, da le-ta lahko dobro in organizirano deluje samo ob dobrem vodstvu. V našem primeru za to že več let neutrudno in nesebično skrbita predsednik kluba Zvonko Jev-šovar in direktor kluba Miran Lipovac. Še nekaj nas je tistih, ki se po svojih močeh trudimo z operativnim delom in tako z vsemi že imenovanimi tvorimo kompaktno celoto, ki deluje organizacijsko dobro in usklajeno. Še beseda o ciljih. Vsaka generacija v klubu je nekaj dosegla in vsaka je lahko na nekaj ponosna. Naša na primer na lanskoletne, že imenovane pridobitve. Prav gotovo pa se pri doseženem ne bomo ustavili. Ena od prioritet je, če želimo ponovno dobiti več obiskovalcev, pokrita tribuna, s katero bi pridobili tudi dodatne garderobne in sanitarne prostore, obiskovalcem pa bi ponudili višji nivo pri ogledu tekem. Pokrita tribuna bo nujno potrebna, če bomo želeli tudi v bodoče biti organizator mednarodnih turnirjev in reprezentančnih nastopov. Želimo, da bi športni kompleks NK Aluminij postal slovenski reprezentančni center, s tem bi vsem objektom dali dodaten smisel, občanom pa možnost v našem kraju spremljati priprave, treninge in nastope slovenskih reprezentantov, od najmlajših do « ■ najstarejših. Sekcija starejših dečkov v Medugorju. Igrišče z umetno travo. Ne skrivamo želje in pričakovanj, da za realizacijo teh projektov širšega pomena pričakujemo sodelovanje in pomoč lokalne skupnosti. Spoštovani ljubitelji nogometa, naj vam ob koncu tega prispevka navedem še nekaj aktualnih športnih novic iz našega kluba. V NK Aluminij dajemo največ poudarka delu z mladimi. Da je to res, potrjuje dejstvo, da so iz našega okolja vzklili številni vrhunski igralci, ki svoje znanje kažejo na največjih domačih in tujih stadionih, nekaj pa jih je nastopalo tudi za naše reprezentančne selekcije. Tudi v trenutnih generacijah jih imamo kar nekaj. V reprezentanci Slovenije, kategorije starejših dečkov (U-15), ki jo vodi selektor Matjaž Kek, imamo tri predstavnike našega kluba. To so Robert Kurež, Martin Mileč in Denis Zajc. Vsi trije so sodelovali na februarskih pripravah v Dekanih ter na krajših pripravah na Irskem, kjer so z gostitelji, reprezentanco Irske, odigrali dve prijateljski tekmi. Prvo so zmagali z rezultatom 1 : 2, drugo pa izgubili z rezultatom 2 : 0. V slovenski kadetski reprezentanci (U-16) imamo enega igralca našega kluba, to je Silvo Meznarič, ki seje prav tako udeležil februarskih priprav v Dekanih. V slovenski mladinski reprezentanci do 19 let imamo dva stalna člana, to sta Matjaž Rozman in Uroš Veselič. V času od 20. do 25. februarja letos smo sodelovala na mednarodnem turnirju »ROMA CAPUT MUNDI« v Rimu, z ostalimi reprezentanti, ki so v InJCFi okviru priprav na kva- lifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu, pa sta v minulih dneh opravila krajše, štiridnevne priprave in odigrala dve prijateljski tekmi z reprezentanco Hrvaške. Eno tekmo so naši reprezentanti dobili in eno izgubili. V teh dneh potekajo v Ljubljani testiranja reprezentantov vseh starostnih kategorij, ki se jih udeležujejo tudi igralci-re-prezentanti našega kluba. Naša ekipa starejših dečkov (U-14), ki stajo vodila trenerja Primož Gorše in Zvonko Kocjan je v času od 2. do 5. marca sodelovala na zelo močnem mednarodnem turnirju v Medugorju (BiH) ter v konkurenci znanih klubov iz BiH, Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Madžarske zasedla 9. mesto. Pomembno pa je, daje na tako velikem in močnem turnirju naziv najboljšega strelca osvojil naš igralec Robert Kurež. Spomladanski del tekmovalne sezone seje že pričel. Vse naše selekcije so priprave opravile v skladu s plani in programi, zato upamo, da pozitivni rezultati ne bodo izostali in da bomo tudi v bodoče z dobrimi novicami razveseljevali vse ljubitelje nogometa in privržence našega kluba. V vodstvu kluba smo se odločili, da bomo odslej v glasilu Ravno polje redno objavljali informacije iz kluba, zato SREČNO DO PRIHODNJIČ. Športni pozdrav! Toni Pernat Sekretar NK Aluminij Foto: arhiv NK Aluminij ŠPORTNO DRUŠTVO KIDRIČEVO Aktivni celo leto Smo društvo, ki v Kidričevem deluje že veliko let. Aktivni smo čez celo leto, saj ponujamo košarko za mlade in starejše, odbojko za ženske in seveda najbolj množično žensko telovadbo. Seveda pa to ni vse. Letos smo že sedmič zapored organizirali, ob pomoči Občine Kidričevo, Silvestrski tek po ulicah Kidričevega. Posebnost tega teka je, da poteka na samo Silvestrovo. Organizacija takšne prireditve, na tak dan, je seveda kar zajeten zalogaj. Da izvedemo tek, potrebujemo veliko članov, ki so pripravljeni tak večer preživeti delovno. Letos smo tek izvedli ob 17. uri. Za izvedbo smo potrebovali 15 ljudi, saj je potrebno zavarovati vsa mesta, in ker smo progo tudi podaljšali. Na pomoč so nam priskočili tudi gasilci s svojimi avtomobili. Tekmuje se v treh kategorijah: otroci do 15 let, ženske in moški. Kljub temu da se občina potrudi in nam omogoči lepe pokale ter bogate nagrade, smo žal zmeraj razočarani nad udeležbo. Seveda pa nam poberejo najboljše nagrade iz drugih klubov. Letos je ostalo nekaj nagrad tudi v Kidričevem. Prilagamo pa tudi fotografije naše telovadbe - ženske. Redno nas prihaja v telovadnico med 30 in 40 žensk. Za resno delo poskrbi gospa Brigita, ki nas razume in ve, kako nam najbolje pomagati preživeti naš vsakdan. Telovadbo imamo vsako sredo od 19. do 20. ure. Če želite, se nam lahko pridružite, saj se bomo družile še do zadnjega aprila. Takrat sezono zaključimo in začnemo ponovno v jeseni, ko se začne tudi šola. Na tem mestu bi se zahvalila Občini Kidričevo, šoli v Kidričevem in predvsem ravnatelju šole Branku Tonejcu. saj ima posluh za naše želje in potrebe. Predsednica društva Andreja Emeršič HHH ŠD Nika pozimi Športno društvo Nika iz Lovrenca na Dr. polju je 5. leto osnovna organizacija Zveze učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS) Slovenije. V sezoni 2005/06 ŠD Nika šteje 14 članov, ki so člani ZUTS. V začetku smučarske sezone 20-05/2006 smo učitelji alpskega smučanja na Mariborskem Pohorju opravili strokovni seminar pod vodstvom demonstratorja ZUTS, kjer smo se seznanili z novostmi na področju učenja alpskega smučanja. Učitelji smučanja smo učili smučanje v programu zimskih šol v naravi OŠ Kidričevo in OŠ Olge Meglič iz Ptuja, ki jih izvajajo za učence 6. razredov 9-letke. Veseli smo bili tudi povabila k sodelovanju iz ŠD Juhuhu iz Ptuja za učenje smučanja v decembrskem smučarskem tečaju, ki je potekal na Arehu. Z omenjenim ŠD smo prav tako sodelovali pri učenju smučanja pod ptujskim gradom in v smučarskem tečaju februarskih počitnic na Arehu. Aktivni pa smo bili tudi pri spremstvu osnovnošolskih otrok na smučarskem športnem dnevu. ŠD Nika Bošt jan Zupanič 35-letnica folklore na OŠ Cirkovce V letu 2006 Folklorna skupina osnovne šole Cirkovce praznuje 35-letnico svojega delovanja. Začetki folklore na šoli segajo v leto 1971. Takrat sta namreč Anton Brglez, vodja FS Vinko Ko-rže, in Alojz Knafelc, takratni ravnatelj na šoli, ustanovila folklorno skupino na šoli kot podmladek odrasle, že uveljavljene skupine. Prva mentorica je bila Slavica Hecl, za njo je prevzela vodstvo Slava Knafelc. Takrat je skupina že veliko nastopala doma in v tujini. Skupina je plesala štajerske plese. Plesalci so bili oblečeni v obleke, narejene po zgledu oblačil odrasle skupine. Ko seje Slava Flecl upokojila, je vodstvo skupine prevzela učiteljica Marija Jurtela. Plesom so se na odru pridružili tudi običaji, igre, pesmi, skratka prikaz življenja otrok nekoč. Skupina je še naprej prepoznavna po nastopih doma, pa tudi v tujini je velikokrat predstavljala našo kulturo in tradicijo. Ker so bile obleke po dolgoletni uporabi že precej obrabljene, si je mentorica Marija Jurtela ob 30-letnici delovanja zadala težko nalogo - pesalce in plesalke obleči v nova oblačila, narejena po raziskavi otroških oblačil. Za pomoč j e poprosila raziskovalko dr. Marijo Makarovič. Obiskali sta starejši krajanki Terezijo Napast in Marijo Medved. Pomagali so si tudi s starimi fotografijami. Podatke so lahko dobili za prvo polovico 20. stoletja. Naredili so oblačila, na katera so lahko ponosni. Taki so hodili otroci oblečeni v šolo in k maši. Nobeno oblačilo ni enako drugemu. V letošnjem šolskem letu skupino sestavlja 21 učencev in učenk od 3. do 7. razreda. Pridno so vadili in za njimi je že prvi nastop letos, marca na območni reviji, od oder so tudi slike. Razmišljajo pa tudi naprej. Sodelovali bodo na šolski proslavi ob 220-letnici šolstva, ki bo aprila letos. Najpomembnejši njihov dogodek letos bo prireditev ob 35-letnici delovanja, kjer bodo predstavili prerez dela za nazaj, v goste pa povabili tudi skupine od drugod. Mentorica skupine Marija Jurtela Foto:BT Legobum V šolskem letu 2005/2006 je Osnovna šola Cirkovce vključena v projekt Phare 2003-2006. V okviru projekta Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost je v SŠC Ptuj potekalo regijsko tekmovanje LEGOBUM. sta pod mentorskim vodstvom Ivana Kojca zastopala učenca 8. razreda Peter Hergan in Tadej Koban. Ekipa se je uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 11. maja na Tehniški fakulteti v Mariboru. Učenci so morali sestaviti robota Zaželimo jim vse najboljše, in napisati računalniški program, ki je robota vodil po začrtani Mentor: Ivan Ko j c progi. Osnovno šolo Cirkovce Na fotografiji z leve proti desni: Tadej Koban, Peter Hergan in mentor Ivan Kojc. Foto: Tatjana Novak PUSTNO RAJANJE V ŠOTORU V TOREK, 28. 2., JEK NAM PRIŠEL PUST. V ŠOTORU SMO IMELI PUSTNO RAJANJE. TAM SMO PLESALI IN SE ZABAVALI. PRIDRUŽILI SO SE NAM UČENCI IZ OSNOVNE ŠOLE KIDRIČEVO IN LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. SKUPAJ SMO PREGANJALI ZIMO. KOMISIJA JE ZBRALA NAJBOLJ IZVIRNE MASKE, KI SO BILE NAGRAJENE. EVA KOTNIK IN AJDA LAH 2. RAZRED OŠ CIRKOVCE 22 OŠ CIRKOVCE O svojem šolanju mi je pripovedoval moj dedek Rudolf Jurtela. Šolal se je v OŠ Cirkovce od leta 1944 do leta 1951. Takrat ni bilo dovolj učilnic za vse učence, zato so imeli na začetku nekateri učenci iz različnih razredov pouk skupaj. Učitelj je imel oder, visok od 20 do 30 cm, da je bil višje kot učenci. Kjer so imeli pouk trije razredi v isti učilnici, so v prvih vrstah sedeli najmlajši, v zadnjih klopeh pa najstarejši. Takrat so v eni klopi sedeli štirje učenci. V učilnici so imeli tudi veliko lončeno peč, ki je bila namenjena ogrevanju učilnice. Drva so žagali in cepili učenci iz višjih razredov, nato pa so jih dali v peč in zakurili. O šolanju pred leti sem povprašala babico Barbaro Mesarič. Ko sem jo poprosila, da mi pove nekaj o svojem šolanju, je bila zelo navdušena in mi je z veseljem pripovedovala, kakšno je bilo šolanje v OŠ Cirkovce pred leti. Pouk so začeli navadno ob 8. uri. imeli so 4, 5, redko 6 ur. Pouk so imeli od ponedeljka do sobote. Na začetku pouka so morali počakati na dvorišču, dokler ni prišel učitelj. Pred vhodnimi vrati so se postavili v vrsto in vsi v en glas zaklicali zdravo! Ko je učitelj ob koncu ure odšel iz razreda, so vstali in še enkrat zaklicali zdravo. V eni učilnici so se skupaj učili trije razredi, 6., 7. in 8. razred. Učil pa jih je samo en učitelj. V razredu so seveda sedeli ločeno Učilnic se Dani Lačen, računovodja v Talumu, spominja kot visokih in slabo opremljenih. Rekel je tudi, da so bile manj svetle in da so se najprej greli z veliko keramično pečjo. Spominjal se je, da so vsako leto hodili na zaključni izlet ter da so hodili tudi v gledališče. Na vprašanje, ali bi se še vrnil v šolo, je veselo odgovoril, da bi se. Priznal nam je Moj dedek v šoli Učitelj je imel na odru leseno mizo, na steno je bila pritrjena tabla, na odru pa je bila še omara z raznimi predmeti. Zraven ostalih predmetov so se učili tudi srbohrvaščino, pisava je bila cirilica. V prvih razredih so pisali na tablice, nekatere so imele celo črte in leseni okvir. Pisali so s svinčniki, ki so se imenovali kamenčki. Edina knjiga, ki so jo imeli, je bila Čitanka. V tistih časih še niso imeli malice v šoli, ampak so si jo morali v šolo prinesti sami. Moj dedek je v šolo za malico najrajši prinesel kruh namazan z zaseko, včasih tudi kakšno jabolko. Vendar jabolk ne tako pogosto, saj so bile takrat prava redkost in so bile zaradi tega zelo dragocene. S poukom so začeli okrog pol osmih, še prej pa so morali moliti molitev Oče naš, kar se mi je zdelo še posebej zanimivo. V tistih časih so bile hude kazni. Če je bil kdo poreden, je moral stati pred tablo, klečati v kotu, z ravnilom je dobil po prstih, včasih pa je moral kdo leči na mizo in je dobil s palico po zadnjici. Zelo zanimivo se mi je zdelo, da so imeli za šolo šolski vrt, na katerem so se učili pridelovati zelenjavo. Dedek mi je povedal tudi zelo zanimiv dogodek iz njegovega šolskega življenja. Z ladjo so se peljali od Reke do Pulja. Vreme ni Moja babica v šoli po razredih. Imeli so kar veliko predmetov: matematiko in geometrijo, računstvo, lepopis, slovenščino, prirodopis, zemljepis, zgodovino, petje, risanje, ocenjeni pa so bili tudi iz vedenja. Preizkusov niso imeli. Pisali so samo nareke ali spise pri slovenščini, pri drugih predmetih so bili vprašani. Na začetku so pisali na tablice s kredami, vendar so kaj kmalu dobili zvezke in pisali s peresniki. V šoli so imeli poseben zvezek, ki se je imenoval lepopis. Ta zvezek je do konca šolskega leta ostal v šoli. Vanj so dobivali učenci ocene za obliko in delo. Med odmorom so se igrali na dvorišču, bil je samo en odmor, trajal je 30 minut. Igrali so se ločeno, dečki in deklice. Največ- krat so se igrali med dvema ognjema in slepe miši. Razrede so greli z majhno pečjo. Vsak razred je bil ogrevan posebej. Kurila jim je čistilka, saj so takrat že bile zaposlene na šoli. Učilnice so bile stare in preproste. Imeli so le mizo in klopi, ki so se držale skupaj. V vsaki klopi so lahko sedeli 2 do 4 učenci. Učitelj je imel veliko leseno mizo na odru, ki je bil zraven stoječe table. Jedli so med odmorom (30 min). Jedli so tisto, kar so prinesli s seboj. Največkrat je bilo jabolko in kruh, če pa so imeli doma koline, so prinesli še klobaso. Poleti so bili bosi, v šolo so hodili večinoma peš, tudi pozimi. Deklice so imele oblečene oblekice ali krila. Lase so imele spete v kitke. Spomini tudi, da se mu ni bilo potrebno veliko učiti. Rad se spominja telovadbe, kjer so nosili opeko in pomagali zidati telovadnico. Izvedeli smo tudi, da je sodeloval pri dramskem krožku, kjer je pri neki igri igral medveda. Na vprašanje, kako dolgo je trajalo njegovo izobraževanje, je iznajdljivo odgovoril, da traja še zdaj, saj se učimo celo Življenje. Učenci višje stopnje so morali delati na šolskem vrtu. Tam so pridelovali zelenjavo, npr. krompir, zeleno solato in korenje. Učenci so kopali, pleli, presajali in zalivali. Nekaterim je bilo delo naporno, Ivanki Korez, naši ravnateljici, pa je bilo delo na vrtu zanimivo. Med delom so se seveda tudi radi pogovarjali in se zabavali. Spomini Zdenka Kodriča, novi- bilo preveč sončno, ampak bolj oblačno. Ko so se tako lep čas peljali z ladjo, se je naenkrat pojavil vihar. Ladjo je neslo sem in tja, vsi so bili mokri, tudi hrana. Nekateri so celo bruhali. Konec je bil sicer srečen, vendar dedek tega doživetja ne bo nikoli pozabil, kot je rekel. Včasih je bilo v šoli zelo drugače. Lepo se mi zdi, da lahko od nekaterih oseb izvemo toliko zanimivih stvari v zvezi s šolanjem nekoč, pa čeprav živimo zdaj v čisto drugih časih, kot so bili takrat. Lucija Jurtela 9. r. OŠ Cirkovce Kazni so bile kar ostre. »Najpopularnejša« kazen je bil udarec s šibo. Dobili so tudi packe, če so bili brez domače naloge, klečati ali stati so morali v kotu, če pa niso znali snovi, so morali ostati po šoli. Po šoli so ostali eno do dve uri. Ko so se naučili, jih je učitelj izprašal in so lahko odšli domov. Babici je ostal v spominu izlet, oziroma športni dan na Ptujsko Goro. V zimskem času so sami vpregli za konje in učenci so se s sanmi peljali na Ptujsko Goro. Povedala mi je, da je bilo zelo zanimivo in prijetno potovanje s sanmi na konjsko vprego. Bilo pa je učence tudi strah, da ne bi kdo padel s sani, zato so se celotno pot tesno držali za roke. Teja Korez 9. r. OŠ Cirkovce narja in pisatelja, segajo tudi do odmorov, ko so se igrali gasilce, lovce ali pa dirkali s prikolico. S sošolci je imel dobre odnose, le včasih so se stepli za hruške. Spomni se, da so pisali s peresniki, kasneje so pa že imeli nalivna peresa. Šolske naloge so pisali v posebne zvezke, ki so bili vedno v šoli in jih niso nikoli dobili domov. Učenci 9. razreda OŠ CIRKOVCE Zimske počitniške dejavnosti V času zimskih počitnic smo učitelji OŠ Cirkovce poskrbeli, da naši učenci niso samo počivali doma pred televizorji in računalniki, ampak so prišli v šolske prostore, tokrat brez zvezkov in knjig, le dobro voljo, veliko kreativnosti in športne navihanosti so morali prinesti. V petih prostih dneh so učenci lahko v telovadnici igrali namizni tenis in nogomet, za kar je poskrbel učitelj športne vzgoje in Samo Gajser, mentor nogometnega krožka. Učiteljice, ki rade ustvarjajo, so ponudile kar nekaj kreativnih delavnic. Učenci so lahko dobili še zadnje ideje za pustni torek in si izdelali kurentovo kapo, razne maske in pokrivala iz umetnih mas, nekateri so dokončali že začete maske, ostali so poskrbeli za raznovrstno pustno dekoracijo šole. Ob vseh pustnih pripravah pa niso pozabili na prihajajočo pomlad in učenci so iz origamijev izdelali pomladni plakat, ki krasi šolsko knjižnico, ki je bila prav tako na voljo mladim bralcem. Največ so se delavnic udeleževali učenci nižjih razredov, športniki pa so dokazali, da lahko mlajši in starejši skupaj dosežejo zmage. Pet dni sproščenega druženja med učenci in učitelji je tako hitro minilo in zvonec nas je poklical k pouku, nekatere pa vzpodbudil k odštevanju dni do naslednjih počitnic. Petra Žunko Kurentove kape. Foto: OS Cirkovce Ob kulturnem prazniku Ob kulturnem prazniku je tekla beseda, jasno, o kulturi. In kaj je za nas KULTURA? Žan: ...da kulturno spremljaš proslavo. Nina: ...da čuvaš knjige iz knjižnice. Matic: ...da tiho gledaš film v kinu. Gregor: ... da se lepo obnašaš v knjižnici. Vsi: ... da se kulturno obnašaš v šoli. Učenke in učenci 1. razreda OŠ Cirkovce OŠ KIDRIČEVO Veselo pustovanje z OŠ Pečina iz Hrvaške »Juhu! Spet Reka!« je završalo med učenci in učenkami, ki obiskujejo izbirni predmet turizem na OŠ Kidričevo. Zakaj Reka? Tam poteka največji Evropski otroški karneval, na katerega smo bili povabljeni kot gostje osnovnošolcev OŠ Pečine. Že v lanskem šolskem letu smo sodelovali v njem, a ga zaradi neugodnih vremenskih razmer nismo doživeli v vsej njegovi lepoti. V kaj se preobraziti na najbolj nori dan v letu? Padlo je kup idej, a zmagovalna je bila športna ideja. Šport nas druži, v športu ni meja. V Reko je 18. februarja odpotovala skupina otrok in učiteljev, preoblečenih v nogometaše in navijače. Tam nas je gostoljubno pričakalo kup Janič. Kakšnih Janič? Zlatih in srebrnih Janič Kostelič. Skupaj smo se vključili v reški karneval in doživeli nepozaben utrinek njihovega pustovanja. Majhni, veliki morski ježki, palčki, Rdeče kapice, sonca, volkovi... Janiče, nogometaši ... vse te maske so se v dvournem karnevalu, ki seje valil po reških ulicah, predstavile tamkajšnjim prebivalcem. Našo skupino so sprejeli z nasmehom na ustih in aplavzom. Našim gostiteljem smo njihovo gostoljubje z veseljem povrnili en teden kasneje. Janiče so pripotovale k nam v soboto, 25. februarja, in skupaj smo se udeležili ptujskega otroškega karnevala in s tem pokazali, da tudi ptujski otroški karneval lahko preraste v mednarodni karneval. Skupaj smo zarajali v pustnem šotoru. Nato smo naše goste odpeljali v Steklarsko delavnico, kjer so na ogled likovni izdelki mladih ustvarjalcev OŠ Kidričevo. Z zanimanjem smo si jih ogledali in se sprehodili še na ptujski grad. In najbolj čudovito doživetje tega dne? Kepanje in valjanje v snegu pred šolo. Naši gostje namreč redko doživijo sneg v Reki. Kaj naj rečem ob koncu? Lepo druženje, ki ga nikdar ne pozabiš, obilo zabave, smeha, izmenjave besed. Le želimo si lahko takih srečanj še naprej. Seveda pa tega ne bi bilo brez otrok in učiteljev, ki so bili pripravljeni sodelovati v tem projektu. Otroke moram ob tej priložnosti posebej pohvaliti. Suvereno, dostojno in pogumno so predstavljali šolo izven naših meja, v svojem kraju in na Ptuju. Suzana Menoni - Planinšek V povorki na Ptuju. Foto: OŠ Kidričevo 24 VRTEC KIDRIČEVO Ob igri dnevi hitro minevajo V vsakdanjem živ-žavu in igri nam prehitro minevajo dnevi. Dedek Mraz j e obiskal naše otroke 21. in 22. decembra 2005. Otroci so ga težko pričakovali. Obdaril jih je z igračami, s katerimi se vsi radi igrajo. Babica Zima nam je natrosila obilo snega in dolgo zimo. Na igrišču imamo hribček, na katerem so se otroci lahko sankali in vozili z lopatkami. Iz snega so delali snežake, igluje in trdnjave. Lahko so se valjali po snegu, koliko so hoteli, pa niso bili umazani. Če pa so si zmočili oblačila, smo jih posušili v sušilnem stroju in na radiatorjih, da so bila spet suha. V Cirkovcah sicer nimajo hriba, da bi se sankali, so pa lahko uživali v vseh drugih radostih bili tako lepe maske. Po tradiciji smo se ustavili pred občino, kjer so nas že pričakovali. Bili so nas veseli in so otroke obdarili s sladkarijami. Ob 13.30 smo se s starejšimi skupinami pridružili občinski povorki do samopostrežne Mercator in se tam predstavili. V vrtcu marsikaj izvajamo in otroke preko igre učimo in smo prav veseli, če nas kdo povabi, da s svojim nastopom lahko to tudi pokažemo. Letos imamo za vse otroke v starejših oddelkih od 5. leta dalje pevski zbor, tuji jezik - nemščino, plesne s folkloro enkrat na teden kot obogatitev programa - kurikula. Ker je v občini folklora poznana (Cirkovce), otroke z njo seznanimo že v vrtcu; zato rajajo in plešejo Od 20. do 24. februarja smo pod vodstvom Športnega kluba Branik izpeljali smučarski tečaj pod Pohorjem za otroke v starejših oddelkih. Otroke so naučili osnov smučanja, naše vzgojiteljice pa so jih spremljale. Vsak dan so se vozili tja in nazaj z avtobusom. Že od polovice februarja smo se v vrtcu pripravljali na pust. Izdelovali smo dekoracije in cel vrtec smo okrasili in pripravili za praznik pusta. Na ta dan je bilo še izredno veselo - vsi smo bili maskirani, od otrok do zaposlenih. Dopoldan od 8. do 10. ure smo imeli pustno rajanje, ker je bilo zunaj še hladno. Ob 10. uri smo se z otroki od 3. leta dalje začeli zbirati pred vrtcem, od 10.20 do 11.30 pa smo šli v povorki po naselju. Krajani so nas z veseljem pogledali = rgjp—| in marsikje so otroci dobili slaščice, ker so ob spremljavi harmonike. Da pa ni samo narodna glasba, otroci plešejo tudi ob moderni glasbi, ki je primerna za predšolske otroke. Do sedaj smo imeli dvakrat priložnost, da so lahko naši otroci nastopali izven vrtca in pokazali delček tega, kar že znajo. Otroci starejših oddelkov v Kidričevem so 3. februarja 2006 nastopali na občnem zboru Gasilskega društva Talum. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, so otroci starejših oddelkov od 5 do 6 let nastopali na proslavi v dvorani Pan v Kidričevem (2. oddelka iz Kidričevega in 1. oddelek iz Cirkovc). To proslavo je organiziralo Društvo invalidov občine Kidričevo. Ženam in svojim mamam so se predstavili kot pevski zbor, kjer so peli, predstavili so se v nemškem jeziku, kjer so peli in govorili nemško in zaplesali ob zvokih harmonike in pesmih Romane Krajnčan. Pripravili smo se za mamice ob materinskem dnevu. Otroci so nastopali mamicam po oddelkih. Vsi pa že težko pričakujemo pomlad in lepo vreme, da bomo lahko imeli čim več dejavnosti na prostem. Neža Sešo, ravnateljica Foto: Arhiv vrtca PIHALNI ORKESTER TALUM KIDRIČEVO Koncert v Lovrencu V okviru prireditev ob 120-let-nici Prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc smo lahko v nedeljo 26. marca prisluhnili nastopu Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. O samem orkestru smo že pisali v našem Ravnem polju, pa vseeno na kratko. Ustanovitev orkestra sega nazaj v leto 1948, ko se je rojevala in nastajala godba na pihala v takratnem Strnišču. Prvi kapelnik Maks Vaupotič in še 15 članov je začelo vaditi. Prvi nastop je godba opravila na budnici L maja 1948. Leta 1965 je godbo s sklepom Delavskega sveta TGA prevzela tovarna. Dirigent Alojz Krajnčan je ustanovil glasbeno šolo, učil mlade in stare in orkester je nastopal na vse zahtevnejših nastopih. Orkester seje v zadnjem obdobju kar dobro pomladil, kar je tudi garancija za njegov napredek in obstoj. Od leta 1992 orkester igra pod skrbnim ušesom dirigenta Stefana Garkova. V uri in pol igranja so se zvrstile različne skladbe od venčka koroških narodnih do filmskih skladb italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja, koračnic pisanih za vojaške orkestre pa vse do šopka domačih Vinka Štrucla. V znak dobrega sodelovanja je PGD Lovrenc Pihalnemu orkestru Talum Kidričevo podelil bronasto plaketo PGD Lovrenc. Iz rok predsednika PGD Lovrenc Antona Leskovarja jo je prevzela predsednica Pihalnega orkestra Maja Majcen. Besedilo in foto: Brigita Tetičkovič Utrinki življenja ZLATA POROKA 25 Zimski večer Petdeset let skupnega življenja sta 4. februarja slavila Franc in Miroslava Planinšek. Pred petdesetimi leti sta si večno zvestobo in spoštovanje obljubila pred matičarjem Aleksandrom Ekartom in tedanjim duhovnikom v župnijski cerkvi v Cirkovcah. Franc seje rodil leta 1928 v Pleterjah, Slava pa 6 let kasneje v Mihovcah. Po končanih poročnih dneh sta začela živeti in delati na kmetiji v Pleterjah. Njun poklic je bil posestnik in gospodinja, vendar pa se je njuno delo prepletalo tako na polju kot doma, saj sta vse svoje življenje posvetila naravi z delom na kmetiji. Njuni začetki so bili težki, začela sta skoraj iz nič, vendar sta si s trdim delom in preneka-terim žuljem na njunih rokah prigarala potrebne kmetijske stroje ter živino, s katerimi sta lahko obdelovala zemljo in skrbela za preživetje. Na domačiji sta postavila nov hlev in stanovanjsko hišo, v kateri sta skupaj s svojima sinovoma preživljala lepe in tudi tiste težke trenutke kmečkega življenja. Čas je tekel, sinova sta odrasla, njune tri vnukinje in en vnuk pa so jima dali vedeti, da sta v skromnem življenju že dovolj pretrpela in preživela, da se lahko v miru upokojita. Vendar pa, kot pravi star slovenski pregovor, »stara navada - železna srajca«, tudi onadva ne moreta, da ne bi priskočila na pomoč ter s svojimi izkušnjami in delom pomagala sinovoma. Le redkokdaj si vzameta čas zase in za praznovanja, vendar je plod težkega, s smehom in solzami prepojenega skupnega življenja treba nekako okronati in proslaviti. Tako sta se po 50 letih spet spomnila svojih poročnih obljub ter jih v krogu družine in sorodnikov znova izrekla v farni cerkvi Sv. Lovrenca. Njun zakon je blagoslovil farni župnik Karel Pavlič, obred pa so popestrili cerkveni pevci. Da pa bi zakon držal še naslednjih 50 let, sta obred civilne poroke opravila podžupan občine Kidričevo Jože Murko ob asistenci gospe Zdenke Frank. Za dobro razpoloženje so poskrbeli fantje »Se pa Še«, vsi skupaj pa so jima zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let. Pomladne in poletne mesece imamo vsi radi. Takrat je prijetno toplo, polno je rožic, zelenja in druženja. Razvajamo se v vetru, ki nas boža, v soncu, ki nas greje in tudi v dežju uživamo, kadar nas prijetno ohladi, ko nam je najbolj vroče. V jeseni pospravljamo z vrtov in njiv pridelke, ki smo si jih pripravili za ozimnico. Rožice, ki so nam cvetele skozi celo leto, selimo v toplejše prostore. Dnevi se krajšajo, noči se daljšajo, ko zapiha še mrzel veter, vemo, da se približuje zima. Jesen se mi zdi zelo lepa, saj iz dneva v dan spreminja svoje čudovite barve, ki pa so naj lepše takrat, kadar nanje posije jesensko sonce. Kako pa je pozimi? Tudi ta letni čas je lahko lep, če si ga znamo popestriti. Res včasih pridejo dnevi, ko bi se najraje skrili v samoto. Vendar to ni prav, saj je tudi ta letni čas lahko zelo pester in lep. Po pripovedovanju starejših ljudi so bile zime v starih časih ostre in mrzle z debelo snežno odejo. Čeprav so ljudje takrat živeli skromno, nekateri celo zelo revno, so bili polni humorja in veselja. Veselili so se vsakega novega dne in bili hvaležni za vse, kar se jim je dobrega zgodilo. Vedno so dejali: saj še ni tako hudo, lahko bi bilo še huje. Ljudje so si med seboj pomagali pri raznih opravilih, kijih niso zmogli opraviti sami. Pozimi so luščili koruzo, fižol, bučna semena, skubili so perje, popravljali orodje za spomladanska dela, delali so metle iz brezovih vej pa tudi boljše sirkove metle. Ženske so pletle, šivale, izmenjavale kuharske recepte, čeprav je bilo meso malokdaj na jedilniku. To je bilo zares prijetno druženje, vsak večer pri drugi hiši. Tako je bilo včasih! Kako pa je to danes? Vedno redkeje se odpravimo kam na obisk, saj zato so telefoni, da se pozdravimo in kaj poklepetamo. Raje sedimo doma pred televizorjem in gledamo razne nadaljevanke. Ko pa čez nekaj časa srečamo kakšnega znanca, več ne vemo, od kod ga poznamo. Da pa ne bi popolnoma pozabili, kako so živeli naši predniki, smo se ljudske pevke Zanjice skupaj z ljudskimi pevci Kosci odločile, da prikažemo zimski večer iz starih dobrih časov, ko so luščili fižol in koruzo (slika). Zakurile smo v krušno peč, da seje kmečka izba do večera prijetno ogrela. Takrat so začele prihajati pevke, ki so pridno luščile. Ob tem ni manjkalo starih pesmi in humorja. Pozneje so se pridružili še ljudski pevci Kosci, ki so zapeli za Svete tri kralje. Vse skupaj je zaključil vaški godec, ki je zaigral nekaj poskočnih viž, ob katerih smo tudi zaplesali. Ta večer seje odvijal v stari kmečki hiši, na stari način, tako kot se je pač včasih to delalo. To najbolje vedo starejši ljudje, ki so tukaj vseskozi živeli. Naša želja je, da bi se teh starih običajev čim več ohranilo, s tem da se tukaj ne sme nič spreminjati na lepše. Zahvaljujem se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri tem zimskem večeru. Prav posebej pa se zahvaljujem določenim posameznikom za njihove »dobronamerne kritike«. Anica Juršič Anton Sagadin Foto: Aleš Planinšek 26 Od tu in tam Silvestrovanje Občina Kidričevo je organizirala v Mladinskem parku Kidričevo zabavo na prostem. Ob 16. uri je Športno društvo Kidričevo pričelo 7. silvestrski tek. Udeleženci so bili razvrščeni v tri kategorije: otroci, žen- ske in moški. Po končanem teku smo najboljšim podelili pokale, nagrade ter se zahvalili organizatorjem. Ob 11. uri seje pričela silvestrska zabava z mehansko glasbo, katere vodja je bil Jan Emeršič. Nekaj minut pred polnočjo smo povabili na oder podžupana Jožeta Murka, ki nas je pozdravil, nazdravil in zaželel srečno novo leto 2006! Ob 00.30 smo dočakali ognjemet. Vsak je lahko potešil žejo s kuhanim vinom, najmlajši pa s čajem. Odgovorna oseba za izvedbo prireditve sem bila občinska svetnica Milena Purg. Milena Purg Zahvala za sodelovanje v akciji zbiranja igrač in oblačil Mladi liberalni demokrati (MLD) Slovenije smo v mesecu decembru izpeljali projekt Mladi mlajšim. V okviru projekta, ki se mu je pridružil tudi LO MLD Kidričevo, smo v več krajih Slovenije organizirali akcijo zbiranja igrač, ki smo jih nato v sodelovanju s Centrom za socialno delo oziroma Rdečim križem Slovenije podarili otrokom. V LO MLD Kidričevo smo se v akcijo zbiranja igrač odločili vključiti še zbiranje oblačil. S celotno akcijo smo želeli zbuditi občutek solidarnosti med mladimi in starejšimi, saj smo prepričani, da je to vrlina, na kateri je potrebno graditi že v mladosti in nato skozi celo življenje. Dobrodelna akcija zbiranja igrač in oblačil (starih in novih) je v naši občini potekala od 21. do 23. decembra v Osnovni šoli Borisa Kidriča in trgovskem centru Jager v Kidričevem. Za posluh in pomoč pri izvedbi akcije se najlepše zahvaljujemo osebju trgovine Jager, na čelu s poslo-vodkinjo Simono Pišek, ter pomočnici ravnatelja osnovne šole v Kidričevem Alenki Kutnjak. Da so zbrane igrače in oblačila kar najhitreje prišli v prave roke, je bilo poskrbljeno za njihov sproten odvoz na Območno združenje Rdečega križa Ptuj. Vsakodnevno zvrhano polni zabojniki najrazličnejših oblačil in igrač pa so dokaz, da se je naša akcija dotaknila ljudi in da nam ni vseeno za otroke in odrasle, ki si jih zaradi različnih socialnih in materialnih ovir ne morejo privoščiti. Verjamemo, da smo z dobrodelno akcijo v predprazničnih dneh marsikomu privabili nasmeh na obraz ter mu s tem polepšali dan in mogoče tudi leto. Ob zaključku akcije se vsem, ki ste prispevali igrače in oblačila ter tako pripomogli k širjenju ideje o so- lidarnosti, iskreno zahvaljujemo in vas vljudno vabimo k prihodnjemu sodelovanju. Anton Habjanič ml., predsednik LO MLD Kidričevo Anton Habjanič ml. z zbranimi igračami in oblačili. Foto: AH Pomoč v stiski pride še kako prav! Humanitarno društvo Slovenije pod vodstvom Mirana Sica je bilo ustanovljeno leta 2005. Društvo deluje v Ptuju, Cirkulanah, Vidmu, Podlehniku in v Kidričevem. Financira se izključno iz prispevkov donatorjev. Vsako nedeljo pri- pelje Miran Šic enolončnico v društvene prostore Kidričevo ob 12. uri. Ljudje potrebni pomoči si lahko izberejo oblačila, obutev in rabljeno pohištvo. Vsi tisti, ki ste v stiski, pa lahko pokličete na telefon 031 411 990 ali pišete na naslov: p. p. 311, 2251 Ptuj. Zelo radi vam bomo prisluhnili in vam ob stiski pomagali. Vse tiste, ki imate oblačila in bi jih radi nekomu podarili, prosimo, da jih prinesete v društvene prostore v nedeljo ob 12. uri! Tam vas bosta sprejela Marija Meh in Janez Zelenik. Da pomoč poteka nemoteno, poskrbi Nada Stotnik. Elektronska pošta društva: info-@humanitamo-drustvo-sloveni-je.si Pozivamo vse občane, ki rabijo pomoč, naj se ne sramujejo: BITI V STISKI JE ČLOVEŠKO! Občinska svetnica Milena Purg Glasba 27 Življenje nam prinaša vesele in žalostne dogodke. Ni ga med nami, ki ne bi imel raje tistih veselih dogodkov, med katere vsekakor sodi tudi rojstni dan. Vsak ga proslavlja drugače. Mislim, da je več takšnih, ki se ga veselijo, najdejo pa se tudi takšni, ki pravijo, da je to žalost, saj si leto dni starejši. A to ne velja za nas, cirkovške tamburaše. Lani. konec meseca novembra, smo praznovali trideseti rojstni dan. Priprave na ta velik dogodek so potekale vse leto. Bile so takšne in drugačne ideje, kako čim bolj slavnostno predstaviti naše muziciranje in naš veliki projekt, novo zgoščenko. Ni nam bilo lahko, toda volja in odrekanja so obrodili, mislim da, bogate sadove. Že v mesecu aprilu smo pričeli snemati skladbe za novo zgoščenko, nadaljevali v maju in zaključili v septembru. Meseci so kar minevali in zadnje malenko- Predstavljam vam narodno-za-bavni ansambel IDILA iz Cirkovc. Morda še ne veste, da je naš ansambel najstarejši v občini Kidričevo. Letos v jeseni praznujemo 20+1 leto nepretrganega delovanja. Vsa ta leta smo doživeli veliko lepega in zanimivega. Lepe vtise in doživetja v teh letih bomo v jesenskem jubilejnem koncertu predstavili širši javnosti. Ker je naša obletnica že kar lepa, s tem pismom pozivam vse naše prijatelje dobre volje in širšo javnost, da začne praznovati z nami. Zelo bomo počaščeni in veselje si bomo delili. Naj predstavim še nekaj utrinkov iz našega obdobja pred to lepo obletnico. Naše glasbeno delovanje sega daleč v osemdeseta leta, natančneje v leto 1985, ko smo iz manjših zasedb ustanovili kvintet, ga poimenovali narodnozabavni ansambel IDILA, s sedežem v Cirkovcah na Dravskem polju. Na priznanih prireditvah Marjanca, Lojtrca domačih, smo bili pogosto prisotni z lastnimi uspešnicami. V mlajših letih smo sodelovali tudi na raznih festivalih (Ptujski, Cerkvenjaški, Tamburaški orkester Cirkovce sti smo le uspeli opraviti do našega jubilejnega koncerta. Oddahnili smo si. Zgoščenka je bila pripravljena, pred nami pa še tista pikica na i, kot ponavadi rečemo, svečana predstavitev in praznovanje tridesetletnice obstoja. Iz idej, ki so se rojevale skozi vse leto, bile takšne in drugačne, nekatere prav posebne, je bilo potrebno izbrati tiste najbolj izvirne in jih pripraviti za naše zveste poslušalce. Potekale so debate, kaj, kako, kje, s katerimi glasbenimi gosti popestriti in izpeljati naš »gala« koncert. Želeli smo si, daje to koncert, ki bo ljubiteljem tamburaške glasbe in tistim, ki so šele z obiskom tega koncerta ugotovili, da tamburaška glasba le ni navaden »cigu migu«, ampak je lahko nekaj prijetnega, nekaj, kar se lahko posluša vsak dan, še dolgo ostal v spominu. Bilo je naporno, bilo je stresno, a ob koncu božanski občutek. Uspelo nam je, kljub izredno sla- bemu vremenu, izvabiti iz toplih domov veliko naših oboževalcev od blizu in daleč. Kaj lepšega bi si lahko še želeli? Uživali smo, uživali so naši gostje in po odzivu sodeč tudi vi, naši prijatelji tambure. Hvala vsem, ki nas poslušate, pa ne samo na nastopih v živo, tudi doma preko glasbenih medijev, hvala vsem, ki nas tako ali 20+1 leto ansambla IDILA! Števerjanski) narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Več kot 25 let sodelujemo s folklorno skupino Vinko Korže Cirkovc. Tako smo skupaj z njimi in veliko tudi sami prepotovali celotno Evropo, od daljne Belorusije, Poljske, Švedske, Madžarske, Nemčije, Avstrije, Sicilije in še bi lahko naštevali. Ansambel sestavlja šest članov, med katerimi moram posebej poudariti našega klarinetista Davorina Uriha, ki je avtor glasbe kakor tudi besedil mnogih naših skladb. Sicer pa ansambel sestavljamo: Miran Urih je vodja ansambla (bariton, bas kitara, violina in vokal), Zvonko Gregorc (harmonika, sintisajzer in vokal), Davorin Urih - Ruda (klarinet, bobni, vokal), Vlado Jurc (trobenta, tolkala in vokal), Milan Trojner - Bitnik (kitara in vokal) in Marija Čoh, ki je vokalna solistka. V letih našega delovanja smo izdali kaseto in zgoščenke Kot veter smo ljudje, Moje si jutro in Vaška Idila. Posneli smo tudi videospot Polanski kavboj, za fa-šenski čas in našo prireditev ob 20+1 letu pa naredili komad Fa- šenska polka - Fašenska himna. V prihodnosti pripravljamo več nastopov na različnih TV-po-stajah, izdajo nove zgoščenke z naslovom »Štirje letni časi«, ki se pridno pripravlja, spomladi načrtujemo posneti še video spot za skladbo Vaška idila, sledi pa še priprava obletnice 20+1 leto z gosti in humorjem v jeseni 2006. Zadnje dve leti imamo tudi lastni studio, v katerem vadimo in tudi ustvarjamo. Naše skrite želje so gostovanje preko luže. 14. fašenk v občini Kidričevo Odbor za družbene dejavnosti je skupaj s Prosvetnim društvom Cirkovce letos pripravil že 14. fašenk v občini Kidričevo. Kljub zelo mrzli zimi so se nastopajoči zbrali pri Osnovni šoli Kidričevo. Povorka, v kateri je sodelovalo 7 etnografskih in 13 karnevalskih skupin, je krenila skozi naselje Kidričevo, se ustavila na platoju pred Mercatorjem, kjer so se predstavili radovedni množici, in nadaljevala pot skozi Lovrenc, Župečjo vas proti šotoru v Cirkovcah. Med etnografskimi skupinami so se predstavili koranti iz Lancove vasi, Hajdine, Dolene in Podlehnika, Ploharji iz Cirkovc s folklorno skupino Vinko Korže, Po-kači iz Pleterij, mladi pokači iz Cirkovc ter orači iz Podlehnika. Med karnevalskimi skupinami pa smo se lahko nasmejali Gorskim reševalcem iz PGD Ptujska Gora, Tlačanom iz Spuhlje, ki so prejeli tudi prvo nagrado, nogometašem in navijačicam iz OŠ Kidričevo, prebivalcem Zvezdnega dola iz Nji vere. Dimnikar- jem iz Starš, iz Lovrenca so prišli roparji SKB banke, skupini Gripa godba iz Cirkovc, skupini Vaški kemiki iz TD Naraplje, gostom Picerije pri Lipi iz Cirkovc, dvema skupinama švercarjev in roparjev SKB banke iz Apač, skupini, ki se je v solzah poslavljala od Jankoviča iz Pleterij. Povorka se je zaključila v prireditvenem šotoru v Cirkovcah, kjer so za pustnega carja okronali Marjana Hergana iz Zgornjih Jablan. Na končuje strokovna komisija Občine Kidričevo razglasila tri najboljše maske. Prvo nagrado je dobila skupina tlačanov s cesarjem iz Spuhlje, drugo nagrado je dobila skupina iz Pleterij, kije prikazovala slovo od Jankoviča, tretja nagrada pa je romala v roke roparjev SKB banke iz Lovrenca. Sledil je pokop pusta s fašensko himno, ki jo je zaigral ansambel Idila iz Cirkovc. Brigita Tetičkovič Foto: RŠ