366 Dolenjec: Prekasno ! Prekasno! L j. mesta sem bežal v samotni log Srdit se na svojo usodo. Molčala so debla siva okrog, Ko nem sem razmišljal nezgodo. Tolažbe nikjer za dušo trpečo, Nikjer ni nadej na boljšo srečo! . . . Brezup mi je v duhu vprašanje oživil : Kaj li sem zakrivil ? In slišal sem glas skrivnostno-globok Ne toži ljudij ni usode i Ti de"l si jedino svojih otrok, Ti sam si kriv vse nezgode. Zatopi se v svoja minula dejanja, Ne brani se trpkega piti spoznanja ! . . Pokril sem si lice in vzdihnil sem glasno »Prekasno, prekasno!« . . . Dolenjec. •c fe» Dokaz. 0c tebe sem drobno pismo dobil, Da z drugim si zdaj zaročena, Da tvoj izvoljenec blag je in mil, Da bodeš mu srečna žena. Razvnela se v srci mi ni zavist, In ljubosumje se ni mi vnelo; Tresoče roke" sem bral tvoj list, In venderle bral ga veselo. V življenji je meni, predobro v^m, Usojena grenka kupa: Ko tebe sem ne"kdaj ljubil nem, Ves čas sem te ljubil brez upa. Da bridko danes ne tožim jaz, Ko drug te ljubimec je snubil, To bodi najvidnejši tebi dokaz, Da sem te resnično ljubil! Dolenjec. Jezikoslovne drobnosti. i. Es handelt sich — se grč. V novejšem času beremo po naših časopisih večkrat stavke, kakor so tile: »Pri bližnjih volitvah se ne grč sam6 za to, da se za poslance izberejo narodni možje* i. t. d.; »Ko bi se šlo za to, napraviti novo cesto* i. t. d.; j, Na Koroškem se grč za obstoj slovenske narodnosti* i. t. d., i. t. d. V prejšnjih časih se je rabil glagol iti v tem pomenu brez refleksivnega zaimka, ako se je sploh rabil; pisali smo samo gre, bi slo in enako. Tak6 so pisali, kolikor včm, tudi naši stari. V tem smo se strinjali z drugimi Slovani in Neslovani? od katerih se je ta način govorjenja zatrosil k nam. Dr. K. Strekelj: Jezikoslovne drobnosti. 367 Hrvat in Srb govorita radi se o tome poleg ide mi za glavn in o glavu. Čeh pravi jednd se tu o jeho Cest, o jeho život poleg j de beži o šivat, o cest, o hrdlo ali pa tudi tu je, neni o cest, hrdlo : je tu o nase penize; kdyby o duši nebylo, radeji do vody skočiti jsme volili. Poljak pravi idzie o co in chodzi o co es handelt sich um etwas; lužiški Srb govori enako: tu zvo ničo mate njepondze hier wird es tiber nichts Kleines hergehen, hier wird es sich um nichts Kleines handeln, poleg tega pa tudi kakor Čeh zuo Čo se je dna woruber handelt es sich (jednati handeln, trachten einig, eins zu werden: jeden). Tudi Rus ima poleg sprdsivaetsja in zavisith od togo prej naštetim podobno reklo: delo ideth o toni es handelt sich darum. Kaj vidimo torej pri Slovanih ? Vsi rabijo »iti, hoditi* v pomenu »es handelt sich, es geht um etwas, es gilt etvvas* brez ozirnega zaimka. Tudi Litavec pravi: ta pravu a ett ant gytvaifties ar fmerties es handelt sich hier um Leben und Tod (ett, eimi zi[u). Naš jugozapadni sosed rabi prav tako andare: ne va della vita, deli' onore, deli' interesse poleg si tratta della vita i. t. d. Enako govori Francoz il y va. Anglež si pomaga z reklom tke question is; torej je »Sein oder Nichtsein, das ist die Frage« (in tako tudi slovenski »biti ali ne biti, je vprašanje«) popolnoma suženjska preloga znanega Hamletovega izreka. — Kaj je sklepati iz vsega? Da je pisati samo gre brez se. Od kod pa se je neki ta se vrinil v slovensko pisavo ? Iz nemščine. Nemec pravi: es gilt etwas, es geht um et\vas, najrajši pa: es handelt sich um etwas. Nemščine zmožni Slovenci so videli, da se »es handelt sich* skoraj vedno prelaga z gfi\ ker pa ima nemščina v tem reklu »sich«, pritaknili so »se* še slovenskemu »grč*. Pripomogel je k temu gotovo tudi nekoliko slovenski pasiv se gre »man geht*. Torej nov primčr za mešanje jezikov. Kako nam je pisati v knjižni slovenščini, more iz zgoraj povedanega pač vsak sam posneti. 2. Glede" tega, gledč na to. Gospod Lekše piše v svoji pozora vredni razpravi »Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu* (Dom in Svet III.) pod št. 10. na str. 85. o predlogu »gledč«, da je raba tega predloga z rodivnikom po nemškem duhu, češ, da odgovarja nemškemu »in Anbetracht dessen, mit Rticksicht auf«. Rad pritrjujem, da je ta predlog iz novejšega časa in iz nemščine preložen, ne sicer morda iz »in Anbetracht dessen« ali »mit Rticksicht auf«, ampak iz katere od teh le oblik: »betreffend, bezuglich, hinsichtlich«, najbrž iz poslednje. Mi imamo to besedo pač od Hrvatov: glede betreffend, bezuglich; v starejših naših pisateljih in slovnicah je ni zaslediti. Iz tega torej tudi razvidimo, koliko je prav za prav vredna. Lekše piše zastran našega glede dalje: »Združevati nam je vedno gledč s sklonom, katerega zahteva 368 Dr. K. Strekelj: Jezikoslovne drobnosti. glagol, čegar deležnik je gledtš. Potem takem glede to ali glede na to, glede na okoliščine, glede na sposobnosti i. t. d.« Res da je naš sedanji predlog po svoji obliki deležnik (ne od gledati, ampak od glagola gledeti, v I. os. ednine gledim, kakor še govore" Štajerci na vzhodu in Kajkavci, stsl. gledeti, glezda, glediši, part. glede; Srbi uporabljajo to obliko poleg gledam); ali da se mora ta deležnik združevati samo s toživnikom ali s predlogom na, ne zdi se mi prav resnici podobno. Predloga glede se samim suhim toživnikom še nikjer nisem bral; Hrvatje sami, kateri so nam ga posodili, združujejo ga vedno z rodivnikom. Je-li pa res, da se gledati, gledeti združuje samo s toživnikom ? Nasledni primeri nam bodo pokazali, da je tudi rodivnik navaden: stsl. inogo gledaj korablja yXk'/\v —spi^ls-ia.i tt,v (J5ca