Studijska knjižnica GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Z ZASEDANJA STROKOVNEGA KOLEGIJA ZP Organizacije združenega podjetja morajo izdelati lastne sanacijske programe V zvezi s predloženim načrtom sanacijskega programa Združenega podjetja za leto 1966 je strokovni kolegij podjetja na'svojem zasedanju dne 26. 7. 66 obširno razpravljal o tej življenjsko važni»; zadevi za' vse organizacije združenega podjetja in za samo podjetje kot celoto. Iz vse. raprave m iz predloženih dokumentov ,s strani finančno računovodskega področja podjetja je bilo razvidno, da ©gromno: naših skupnih težav temelji na pomanjkanju obr ratnih sredstev, ki ne pokrivajo dosežene stopnje proizvodnje, in zato predstavljajo težavo za nadalnjo rast proizvodnje in za naše poslovanje na sploh. Če ne bomo imeli obratnih sredstev (denarja na žiro računih) potem, ne bi mogli plačevati našim dobaviteljem. Kaj p“a to- pomeni, nam je še v predob-. rem spominu čas iz lanskega leta, ko je bil žiro račun podjetja blokiran in podjetje -samo nelikvidno!- Razširjeni strokovni kolegij se je te ne- varnosti dovolj močno zavedal, zato je soglasno sklenil, da morajo vse organizacije združenega podjetja izdelati lastne sanacijske načrte ter jih' do 15. 9. 66. .predložiti finančno računovodskemu področju ZP zaradi predloži t-tve bankam in obenem zaradi .zahtevka po kreditih ža trajna obratna', sredstva. Da pa bi bili ti načrti izdelani dokaj enotno bo sklican po-, seben sestanek računovodij in drugih strokovnjakov, katerim bodo pomagali tudi delavci investicijskega iri programsko tehničnega področja ZP. Strokovnjaki bodo s svojim delom morali pohiteti saj morajo načrte potrditi samoupravni organi posameznih organizacij. Sanacijski programi bodo kljub naglici morali biti izdelani zelo solidno, saj se jih bodo morale organizacije najstrožje držati, sicer se lahko zgodi, da -banke odvzamejo na razpolago dana finančna sredstva. Dela se bo treba lotiti kar najskrbrieje! I. S. W Bmmim m V tem mesecu slavi Iskrin obrai urnih mehanizmov v Lipnici 10-letnico svojega obstoja oz. priključitve k »Iskri«, o čemer obširneje poročamo v tej številki, iri sicer na 1. la 4. strani. — Slika kaže montažo števiičnikov na tekočem traku. 10 let „Iskre” v Lipnici Letos bodo dosegli proizvodnjo v vrednosti 1 milijarde starih dinarjev Stavba, ki je' bila po prevzemu povečana, in ranovir-a-na, je že zelo stara. Predniki bivšega lastnika tov. Pirca so izdelovali kovane stolpne ure. Na zvoniku v Kobaridu še danes dela stolpna ura, na kateri piše: Ptv. 408. Ivam M. Pogačnik, Podnart — Kropp, Gornje Kranjsko 1887. Kasneje je bila ustanovljena tovarna žičnikov, najprej na pogon z vodnimi kolesi, leta 1929 pa je bila stavba pre- Jugoslavija enakopravna članica GATT BEOGRAD, 27. julija. (Tanjug) — S podpisom protokola o pristopu Jugoslavije k splošnemu sporazumu o čari-. ,nah in trgovini (GATT) bo. naša država 25. avgusta postala enakopravna članica te mednarodne organizacije — Protokol o pristopu Jugoslavije h GATT je podpisal 26. -julija v; Ženevi pomočnik zveznega sekretarj a za. zunanjo trgovino in predsednik, komisije zveznega izvršnega -sveta za pogajanja z GATT. Slavko Baum. Protokol so podpisali potem, ko /se je 40 članic, ki. sestavljajo - potrebno dvetpe- -tjdnjsko večino, -s /posamezni— mi glasovanji'izreklo za s pr,e--jem Jugoslavije v organizacijo. Vse države članice 'GATT bodo morale od 25. avgusta, naprej v trgovini z našo državo brez diskriminacij izvil jati klavzulo o največjih u-godnoetih, carina pa bo ostala kot edini varstveni 'instrument -jugoslovanske injhts.tri--je. S. .tem : so bile opravljene tudi vse formalnosti glede dbkOmčnega sprejema Jugo- slavije v GATT. O sprejemu so praktično odločali na zadnjem zasedanju te organizacije. Na Spomladanskem zasedanju v Ženevi so nekatere države postavile kot pogoj za formalni pristop .Jugoslavije h GATT carinska pogajanja Jugoslavija je ugodila tem zahtevam in še uspešno pogajala o carinah z 21- državami. Med pogajanji so določili carinske odnose, v glavnem za industrijsko bla go, reprodukcijski material, opremo in blago za splošno' porabo. Jugoslavija seveda ni- mogla ugoditi vsem zahtevam teh držav, V pnzadeva-■ nju, da. utrdi. že. veljavne ca- firiske tarife, ima Jugoslavija kot država v razvoju pravico,. da .varuje tisto industrijo, ki. se še razvija. To pomeni, da se jugoslovanske carinske tarife s pristopom naše države v polnopravno Članstvo GATT ne bodo bistveneje spremenile, ker smo . spremenili ■ carinske stopnje in zunanjetrgovinski -režim v okviru gospodarske reforme, ‘ Carinske stopnje' bodo torej ostale na isti ravni Kot članica GATT' bo Jugoslavija morala med drugim ; V prihodnje , utrdliti carine za določeno število .proizvo-; dov. Teh carin ne, bo smela enostransko spreminjati.’-: ' novi jena in vdelana turbina 24 KS. Po nacionalizaciji leta 1948 je obrat, prevzelo, podjetje »Plamen« v Kropi.. V letu .1950 so bili stroji/za izdelavo žičnikov po nalogu takratne Generalne direkcije za kovinsko "indus tri jo LRŠ odpeljani V tovarno »Veriga« Lesce. Kasneje so bili • dodeljeni ■ podjetju po nalogu iste direkcije razni stroji iz reparacij (stružni avtomati, ■ stroji za ozobčanje). Do konca leta 1952 je matično pod j atje «Plamen« vodi-1 • lo ločeno,, knjigovodstvo za ta obrat, kasneje pa ne več. Iž zapisnikov -je'razvidno, da je bilo v letu 1952 zaposlenih 28- oseb. Tarifne postavke so se gibale med 30 in 70 din na uro. Razponi po kvalifikacijah so bili naslednji: nekvalificirani 30 S din, polkvalifi-. cirani 31 do 38 S din, kvaUfi-ciraifi 40 do 52 S din, visoko kvalificirani 58 do 70- S din./ Presonalni ‘ sestav po. j kvalifikaciji 'je bil 'takle: 5 visoko kvalificiranih, 2 kvalificirana, 20 pdIRvalificiranih (priučenih),- 1/Nekvalificiran (vratar). Vodja obrata je bil'tov. Vifiko Pirci.' To je povzeto iz zapisnika mešane komisije, ki so jo sestavljali: Tone. Lazar,, Vinko Pirc. Boris Kryštufek in dr. V. Obvestilo našim bralcem ! UREDNIŠKI ODBOR TEDNIKA. »ISKRA« OBVEŠČA BRALCE, DA BO IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA IZŠLA ŠELE 18. AVGUSTA T. L„ KAR NAJ Z RAZUMEVANJEM VZAMEJO NA ■ ZNANJE. Miroslav Trost. Komisija je imela -nalogi, da na podlagi sklepa delavskega sveta koletiva »TULIP« z dne 7. 6. in a »Plamen« z dne 7.-6. 1956 pripravi vse potrebno,.l da se »Tuli,p« (tovarna ur Lipnica j odcepi od Plamena in pripoji k »ISKRI« v Kranju. 6. AVGUSTA 1956 PRISTOP K K »ISKRI« S 6. 8. 1956 se je kolektiv v Lipnici dejansko priključil tovarni »Iskra«. Da je bila odločitev-koristna kažejo naslednje ugotovitve: Do leta 1959 je tekla proizvodnja v ¡razmeroma širokem asortiriianu raznih ur in delov iz avtomatov. Ker tak način dela ni garantiral nadaljnjega razvoja in ekonomičnosti obrata je- bila leta 1939 izvršena rekonstrukcija s točno določenim proizvodnim programom.' To ' so bili prvi koraki »ISKRE« na poti specializacije proizvodnje, za katero lahko trdimo, da je' na tem mestu uspela in dokazala nujnost današnje dobe, kar kažeta diagrama št, 1 in 2 na četrti strani časopisa, ki nam nazorno povesta' da je kolektiv v Lipnici v 10 letih . svojo HaJOgo1' odlično opravil; — in da so delavci lah^o ponosni na dosežene rezultate Diagram, pa,ne more-prikazati naporov., težav, in. prizadevnosti kolektiva, ‘ delavno« tl članoiv. da so' zgradili tovarno in sebe. Mnoge: novih ljudi je bilo treba naučiti, tovarniškega življenja, natančnih ■ delovnih operacij in menjati tehnologijo, da smo prešli od stare- bera-nove ure na 'današnji (Dalje na 4. strani) S pete seje upravnega odbora ■ OBVESTILO združenega podjetja 27. julija je imel UO združenega podjetja Iskra — Kranj svojo 5. redno sejo; dnevni red je bil zelo obširen ne po številu točk, temveč po vsebini. V prvi točki dnevnega reda je bilo podano poročilo o proizvodnji v prvem polletju t-1., finančno poročilo, poročilo nabavne organi žari j e in PSO. Proizvodnja v prvem polletju kaže dobre rezultate: kljub težavam z reprodukcijskim materialom. Če bo tempo proizvodnje tekel v drugi polovici leta tako naprej so zadani vsi pogoji, da bo Tetni plan izpolnjen. V finančnem poročilu je bilo poudarjeno, da v letošnjem letu to področje b'o!j obširno posluje, kar zelo-ugodno vpliva na celotno poslovanje. Ugotovljena- je tudi bilo, da so se OD nasproti lanskemu letu bistveno, povečali. Poudarjeno je bilo, da je treba v bodoče polagati še več skrbi za ekonomično poslovanje. Vse organizacije, ki izvažajo- ia izkažejo v obračunu- v prvem polletju negativen rezultat, je potrebno takoj, komisijsko ugotoviti dejansko stanje, da se ne zgodi, da bodo ob koncu leta zaključile z negativnim rezultatom. Zat-o je potrebno, da se že ob polletju organizacije med seboj dogovore, tiste ki ne izvažajo, a potrebujejo devize — za uvoz koliko bodo pokrivale negativno razliko pri izvozu-, organizacijam, ki izvažajo. Nabavna organizacija ima tudi letos težave pri uvozu reprodukcijskega materiala in tudi pri nekaterih materialih od domačih dobaviteljev. Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala so pogojene še iz leta 1-965 pa tudi v letošnjem letu so težave s plačili v tujini. Od- domačih dobaviteljev železarne redno dobavljajo pogodbene količine, docom so pa velike težave z bakrom — bakrenimi žicami — katerega pa naše tovarne mnogo potrebujejo. Poročilo PSO je v kratkem to, da izpolnjuje dinamiko; prodaje na domačem trgu, prav tako pa tudi v- izvozu. Podatki kažejo, občuten porast izvoza v prvi polovici letos nasproti istemu obdobju lansko leto. Tudi razporeditev izvoza po valut- šobiti za redno — rentabilno nih področjih je ugodno. poslovanje s 1. 1. 1967, iisto-Posebna točka dnevnega re- časno je pooblastil general-da je bila podjetje v izgradi- nega direktorja, da hitro nji »Mikron« Prilep. Znano ukrepa in zadolžuje posamez-je, da je podjetje »Iskra« le- nike in službe, da se to- Iz-" ta 1963' prevzelo v svoj sestav vede. to tovarno. Naloga Iskre je V nadaljevanju je UO -----------' bila, da tovarni preskrbi ,v V Ie , ... obravnaval sanacijski načrt proizvodni program m jo uspeeobi za redno proizvodnjo, Program te tovarne se je v začetku osnoval s pro- ZP Iskra, -ki je sestavljen iz sanacijskih načrtov posameznih organizacij. Predhodno 3 . ,, . ;_ je to gradivo obravnavala Emisija zatgospodarstvo, pri UO, ki je podala svoje stališče, nakar je bil po daljši razpravi sprejet. Iz razprave jev, katere tovarna še proizvaja, ima pa ogromne težave s kooperanti izven Iskre in,v .“** tek° J* pr“z‘ se da zaključiti, da je pred-vodnja zelo ertezkocena, Te- ložen saDa{.ljski načrf nlijen zave ima: tudi s prodajo, ker živijenjsko važen za naše = Obiskovalcem letošnjega Gorenjskega Sejma, ki bo = ' odprt v Kranju od 5. do 16. avgusta, sporočamo, da = bo tudi naše Združeno podjetje prodajalo svoje k-delte na sejmu. Prav za ta namen je PSO znižala == cene za posamezne izdelke v višini- od 4—30 %. Cena === radijskih sprejemnikov je v povprečju nižja za. 10 n/0) ___' z izjemo: cene sprejemnika »Opatija«, M je znižana :.... četo za 20 %. Cena TV sprejemnikov je nižja za 4' %, električnih gramofonov za 10 %„ razen pri izvedbi GK-5 »Standard«, ki je nižja za 30 %. Mešalnik »Galeb« je cenejši za 15 %> ventilatorji v povprečju za 10 % itd. Poleg naših proizvodov bod(f kupcem na voljo tudi sesalci znamke »Omega« s 38'%-mm popustom ter mnogo gramofonskih plošč s popustom celo do 50 %. Obiskovalcem priporočamo, da si omenjene izdelke, pa tudi druge; ogledajo na naši stojnici ter pobite z nakupom zaradi ugodne priložnosti. nekateri njem artikli posebno po izgTediu niso interesantni ža kupce. Te stvari se v zadnjem- času popravljajo, saj imajo sedaj, več izboljšav in izpopolnitev pri teh artiklih. Poleg teh artiklov so v teku. razgovori a novih artik- ZP, ki pa ga je potrebno še stalno • dopolnjevati ih dosledno izvajati, saj to je glavni'ključ za premagovanje težav, v katerih se podijetje nahaja. V zadnji točki dnevnega Eh, za katere je izd etan pro- reda je bila debata najživa-h- • - , , , ner vpiaottujv c/svjujvntii- uvajttl gram oz. ^garantirana pro- nejša, saj je bila razprava o 8TV* odgovarja- VOBSTVO specializacije po skupinah KHH H------------------~ ----dj " IH TEHNIČNEGA SEKTORJA aB posameznih- izdelkih? Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana Razgovor o tehnologiji tovarne v Sežani. daja, kar ho- tovarno dvigni-' likvidaciji .starega žiro raču-l-o iz dosedanjih težav. na. Težnja vseh jd bila, da Ugotovljeno je bilo, da se to čimprej izvede na za-tskra v tem času nk napra- dovoljiv način. Gospodarska e Kakšna je sedanja raven vila tisto, kar bi morala za komisija je o tem razpravlja- procesa proizvodnje glede na to tovarno, obenem pa je l!a in je obvestila o likvitla- sodobna podjetja v Jugosla- bilo sklenjeno, da se v naj- či-jr starega žiro računa s. vijj in v inozemstvu? krajšem času tovarno »Mi- strani finančnega sektorja Proizvodni proces v naši kron« usposobi za redno po- potrdila. V razpravi je bilo- tovarni v primerjavi s sodoib-izvodnjo, s katero se začne 1. podanih od .strani članov več nuni podjetji v Jugoslaviji 1. 1967 variant, toda vse .imajo kane- v tovrstni proizvodnji je V tovarni se-čuti- občutno- no- iste negativne rezultate, med naj slabšimi. Z, inozem-potrebo- po- sposobnem teh- Zaključek razprave je bif, da skimi ga niti ne primerj amo, ničnem vodji. Sklep UO je, se- to .obvesiito vzame na To je vse zaradi zastarale in da se ga dobi ia v najfera-j- znanje, da pa se še naprej, stare opreme trakov-. Osnov- , šem možnem času pošlje v intenzivno, dela in sproti po- ne delavnice z gaivanjfco so P^azvopWla- tovarno za dalj časa, za kraj- roča UO. Prav bi bilo. da bi še primerjalne z ostalimi ši čas pa naj se pošlje v to- o tej problematiki obširneje -podjetji v , Jugoslaviji. Pezi* varno ostale strokovnjake, ki in strokovno obrazložil nek- tivni rezultati so v večji me-bodo opravili konkretno na- kdo iz finančnega področja, rji dobri predvsem zaradi prilogo. ker kolektive to zanima., ni- zadevnosti delavcev. UO je sprejel sklep, da se so pa pravilu® seznanjeni-, z © Kakšen vpliv na zboljša-rnora tovarno- obvezno uspo- vsetni dejstvi. Janez nje procesa proizvodnje bo Uvajanje tehnološke specializacije po skupinah ali posameznih- oddelkih bo imelo pozitiven vpliv na izboljšanje proizvodnega procesa ali posameznih izdelkov, ker se Bodo artikli tako lahko hitreje tehnološko m zaradi večje speciaiEizaeije tudi bolj strokovno- obdelali. © Kakšne (katere); so ovire pri- uvajanju in uporabi sodobne tehnologije v našo Kako likvidirati stari žiro račun? Osnovna ovira pri uvajanju sodobne tehnologije so zastarele- konstrukcije izdelkov.' Pri| konstrukciji in razvoju novih Izdelkov se ne upošteva dovolj tehnološke specifičnosti in novitete ostalih tavam. Rijzen tega nastajajo pri. uvajanju, ih, uporabi sodobne tehnologije pri nas težave, ker nimamo- dovolj kadra in ker je osnovna oprema za 'trakove zastarela. Pri materi- • S sanacijskim programom zunanjih upnikov m terjatev za več milijonov dinarjev, in airhr so velika odstopanja v podjetja m načrti posameznih do dolžnikov, pa tudi naše pa nezadovoljiva količina kvaliteti in v tolerancah, organizacij za sanacijo vsake posamezne organizacije, (;ki rednih obratnih sredstev gle- © Ali je v naši proizvodnji posamezne organizacije ZP je so ob zaključnih računihi po- de na, povečan obseg pronz- ekonomične je sproti uvajati močno, in usodno povezan sodile denar drugim organi- vodnje v vseh naših delovnih posamezne konstrukcijske problem likvidacije »starega« zacijam, ki so oh koncu leta organizacijah. Po besedah di- spremembe pri izdelkih ali žiro računa. prikazale izguiboJ, terjajo od rektorja finančno računovod- skupinsko po izteku celotne Do 1. 1. 1966 smo v »veliki« od tega skupnega računa vr- skegai področja jd rešitev serije? Iskri imeli samo en skupen nitev posojenih finančnih problema- likvidacija »stare- Posamjezne konstrukcijiske' »centralen« žiro račun, na ka- sredstev. Seveda »stari« žiro ga« žiro računa v pospešeni spremembe v naši -proizvod- terem se je v teku nekaj račun izkazuje poleg dolgov sanaciji vezave obratnih sred- nji- je ekonomično uvajati zadnji let nabralo za več mi- tudi terjatve do t naših dolž-. štev v zalogah materiala, pol- sproti. lijard S din obveznosti do nikov v isti višini, in so izdelkov in pri kupcih, to je © Kako vpliva pogostost zneski med organizacijami v hitrejšem obračanju teh teh sprememb na proizvod-znotraj ZP med seboj vskla- sredstev in. pg v izkoriščanju njo? jeni; obstaja torej osnova za vseh • možnosti najemanja Pogostost sprememb vpliva pristopitev k likvidaciji med.- kreditov v ustreznih bankah, negativno na proizvodnjo, eabojmh terjatev ter postop- Da pa bodio banke lahko dale razen tega pa še na-- zaloge, nega likvidiranja »starega« našim organizacijam ustrez- ki naraščajo zaradi tega, ker žiro računa. ne kredite-in jim tako potna- je točno planiranje nemogo- Kljub temu, da so se vsi- galfe k še večjim pr-odzvodnim če. prisotni direktorji brgandza- uspehom, pa marajo organi- (Dalje na 3. strani) cij ZP na sestanku razširjene- zacije bankam predložiti svo- __________ - ga strokovnega kolegija v to- je sanacijske programe, iz rek.26. 7. 66 zalo močno zav- katerih bo razviden napor in praševanje. Kot vidimo, je, zemali za čim hitrejšo likvi- prispevek vsake posamezne problem ‘likvidacije »starega« dacijo »starega« žiro računa,, organizacije za dosego čdm- žiro računa tesno povezan s pa vsa zadeva okdli te likvi- boljšega finančnega rezultata, samacijlsfcraii 'programom ZP, diacage ni -tako preprosta, kot čim hitrejšega obračanja raz- oba sta med seboj v vzročni hi človek ¡na prvi poigfod mi- p-oložljivdh fihaihanih sred- povezavi in je njuna rešitev sini. Obstaja problem nieMk- štev ob optimalni proizvodnji življenjskega pomena za nas vidnih terjatev, domačih in tistih izdelkov, za katere je vse! inozemskih kupcev,, ki jih je na trgu, tudi resnično pov- - L SL IŠČEMO NOVE SODELAVCE ISKRA KRANJ — Strokovne službe K sodelovanju vabimo sodelavca z visokošolsko izobrazbo II. stopnje in večletno ustrezno prakso za delovno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA INVESTICIJSKEGA (PODROČJA v Ljubljani. Ponudbe pošljite do 10. 8. 1966 na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Organizaeajska-kadrovsko področje Kranj, Kidričeva 40. Iz tovarne elektromotorjev v Železnikih O polletnem izvajanju sanacijskega načrta 'ZARADI PRILAGAJANJA POSLOVANJA NOVIM TRŽNIM POTREBAM PRIHAJA DO PREPOGOSTIH ODSTOPANJ (OD PROIZVODNEGA PROGRAMA TN NARAŠČANJA ZALOG ' ¡11 ’ 1 WBSKBMm M Iz ¡polletnega poročila o izvajanim mkrepov .sanacijskega načrta v tovarni "-elektroni o to-r jev, vŽeleznikili, M ga je tolmačil računovodja . tov. Jernej Dermota — povzemamo, . da so naferepi, M ;pfci . je tovarna ¿sprejela lani takoj po -reformi' ofe. koncu, pretek-' jfegga leta,' že ¡kazali pozitivne rezul tate. Zaloge so pričele-padati, tako, da je Mia ob up<^feevanju ¿korekturnih ,.raz-: Mk .po reorganizaciji .vrednost- na razpedu 3 ob koncu leta 1965 celo -manjša od predpisanega sanacijskega normativa, medtem ko je razred *5 zaradi pogostih sprememb proizvodnega | .programa, ■zaostal' izpod predpisanega zneska. Primerjava vrednosti zalog v letošnjem letu pa kaže,, da so saldi na ra zredili 3 in S,, ki so bili Vključno do konca aprila manjši od bivoritvene bilance,, v mesecu maju in juniju zopet por.aslL Vzrokov , za poslabšane rezultate, oz. za naraščanje zalog je več. V prvi ■vrsta, je tu ■ treba : upoštevati dejstvo, da je. vezava -obratnih sredstev odvisna od značaja proizvodnje in od vsakodnevnega prilagajanja .poslovanja novim tržnim potrebam, zato prihat-ja do prepogostih -odstopanj od proizvodnega programa. Prav primer inozemskega kupca, ki mu tovarna pošilja pretežni del -.svoje- proizvod- Razgovor o tehnologiji (Nadaljevanje z 2. .-strani) O -Kako vplivajo pogoste (sprotne) spremembe na stroške s predpostavko, da bi morali izdelka biti kvalitetno razviti in da je bil razvoj že plačan? Pogoste spremembe na proizvodnji delno precej vplivajo na stroške, ker je .ta potreben določen čas, da se delavec na traku priuči nove operacije. @ Kakšna je pri vas soodvisnost (korelacija) teh spre inenrb z nabavo materiala? Spremembe ovirajo normalno nabavo materialom-. Včasih rti možna hitra nabava mleriala im zaradi tega pride do zastojev ® Kakšna je zasedba kapacitet in kako jo ugotavljate? Vsi oddelki strojne obdelave delajo . v dveh izmenah, imamo celo premajhne kapacitete na strojih, vendar največ zaradi pogoste menjave izdelkov (majhne serije!). Zasedbe kapacitet ugotavljamo s ' primerjanjem tehaolo-iških-■ normativov z zmogljivostmi, strojev -in naprav. nje, je najboljši dokaz za nestabilnost proizvodnega .¡pro1 grama. Kupec namreč sp) roti sporoča -o potrebi po vrsti motorjev, kar povzroča nič (kolik© sprememb v proizvodnji. Dostikrat se dogaja, da je treba osvojiti • nove "tipe motorjev in z ¿Ojima takoj' pričeti že. docela nepripravljeno proizvodnjo,, medtem ko, izdelki, za katere so zaloge polizdelkov že priprdivlijene, postanejo za kupce hemter-e-ptmmfza tmi&rnopa“' vfffio breme- Jkot nekurantni arti-kti. Tak način 'ikupčesvega pošto-» vanja, zlasti pa- nestalnost njegovih -odpokličeš:, sta značilna prav za preteklo dobo ietoirnj Ph mesecev im sta povzročila, -da so vrednosti zalog porasle. ^■Znana je tudi problematika proizvodnje za italijansko Tržišče; ki skttpaj z ostalim izvozom in deloma tudi domačo proizvodnjo povzroča, da so ealoge previsoke in "se ciklus proizvodnje nepričakovano podaljšuje. Zaradi takih sprememb v planu je'".tovarna sklenila, da bo mesečno ugotavljala vrednosti' nekurantnih zalog materialov in polizdelkov, ini- jih skušala odprodati, saj bo le na ta način mogla realizirati sanacijski načrt obratnih sredstev, -s -čim -realnejšim koeficientom- obračanja. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ISKRA, LJUBLJANA, TITOVA 19 obvešča vse Salse kolektiva Združenega podjetja ISKRA, da je prejela na zalogo določeno količino artiklov po izredno nižkfh cenah in sicer: — električne sesalce OMEGA, veliki format, h N. din 370,60 — električne sesalce OMEGA, -mali format, h N. din 232,40 — električne loščilce FLOTT, komplet h N. din 324,00 — brivske aparate PAXER-LUX, luksuzna izvedba a N. din 209,70 RAZEN VELIKEGA ZNIŽANJA nudi Industrijska prodajalna ISKRA članom kolektiva še posebno ugodnost v obliki plačila v dveb obrokih: prsti obrok ob nakupu blaga, drugi pri prvem naslednjem izplačilu osebnih prejemkov. Ob nakupu naj interesenti predlože potrdilo o zaposlenosti v enotah- ISKRE in pismeno privoljenje kupca glede odtegljaja drugega obroka pri izplačilu mesečnih prejemkov. IZREDNI POPUST IN PRODAJA NA OBROKE VELJATA DO 31. AVGUSTA 1966! itliil z upravnikom Počitniška skupnosti Iskra, tov. Letovanj ska sezona je na višku, zato je praši, da zvedo naši bralci kako iri kaj; je z obiskom naših letovalcev V, .našem;, najleipšem počitniškem doniu . na "Bledu. VPRAŠANJE: KAKO STE ZADOVOLJNI Z ZASEDBO NAŠEGA DOMA NA BLEDU Z NAŠIMI LETOVALCI IZ ISKRE? ODGOVOR: Najprej bi rad poudaril, da je edini in -glavni namen obstoja Počitniške ■skupnosti iskra -nuditi našim, iskrškim . gostom , . čimbolj ugodne pogoje ža letovanje in za -njihov® rekreacijo, pa najsi bo na Bledu, v Tresiti, v Poreču. Ma-karski ali na Du-gem otoku. Čeprav imamo pri dosegknju tega smotra in našega skupnega bilja precej težav,, sajse od nas zahteva da smo; v celoti rentabilni, da so cene dosegljive in obenem ekonomske; da .,. moram reči, da ob iažpnera-nju samih letovalcev . letos kar uspešno poslujemo! Edino DUGI OTOK in BLED sta z naše strani Slabo zasedena! Dragi -otok zaradi oddaljenosti 4 in zaradi . znane ukinitve K--H karte, Bled pa zaradi cene in pa zaradi •tega, kaj" gremo Slovenci; pač raje ali na morje ali pa res v planine; Bled pa ni ne eno ne drugo. Bled je veliko bolj zanimiv za ljudi ž morja ali pa iz dirugih republik, Iko-der pa nimamo toliko številnih Iskrinih kolektivov da bi mogli-napolniti naš dom .preko cele sezone Naša pred-. stavništva, filiale in servisi v glavnih mestih republik niso tako številna,-pa tudi K-15 velja prav talko za njih kot za nas. —št. ' Ker naš dom na Bfedu ni dovolj izkoriščen hiti v sezoni kaj šele' izven sezone. sino bili prisiljeni ponuditi kapacitete 'doma . drugim interesentom, med njimi »Me-hanotehniki« iz Izole, KOMPASU itd., ki se, močno inte-résirajo tudi za Trento, ki jo imamo zasedeno že do zadnjega kotička. Tovarne m deloyni kolektivi iž ; Slovenskega Primorja so interesenti za ta dva domova tudi za naslednje leto; z njinai ; bomo zato še- sklenili kompenzacij-ske pogodbe, v kolikor seveda ne bomo sami svoje (domove bolj zasedli. Zaradi nas samih 'bo verjetno naša Počitniška skupnost dudi drugo leto prisiljena oddajati proste kapacitete ' tudi .dmagim interesentom, ki pa' seveda plačujejo nekaj višje nene, kot -domači gostje, . VPRAŠANJE: ALU JE DOM NA BLEDU PRIMEREN IZKLJUČNO ZA LETOVANJE ALI PA JE PRIMEREN TUDI ZA- DRUGE NAMENE? ■ODGOVOR: V času letovanj ske sezone m letos v času svetovnega prvenstva v -veslanju nam ne bi bilo mogo-gsče preurejati (dama z ?. k ; kš; ne seminarje ih podobno, vendar pa sna® iž*en „sezone vsekakor' pripravljeni nuditi naše; prostore v domu ,za vsakršne seminarje, konference, tečaje, sestanke, zasedanja., pa tudi za slavnostna zasedanja in podobno ;e naš (dam kar mgibolj primeren, saj lahko nudimo .poteg prenočišča tudi vse gostinske raslrage án hrano po -naročiki ■oz. po želji -ob solidnih cenah (do 30 oseb). Povedati pa moram da se naše orga-.mzacije te velike možnosti ne porin ita je j o kot bi pričakovali m še večkrat ©biraca-jo na (druga gostmaka podjetja (Zlatorog v Bobi uju, Podvin ai¡ Rihmo), čeprav smo tem .in (takim podjetjem vseskozi kerakussenčiti in mnogo bolj .udobni. Da je temu res talko pa pričajo naši pogosti gostje PO* ROČNI PARI s svojimi svati, ki radi .prirejajo pri nas svoja POROČNA KOSILA, id jim jih pripravimo ž vso skrbnostjo na -splošno zadovoljstvo:. Jedi lusco pn '■'■tern primerno dekbriramo,. da je ((Dalje na 6. strani Slika nam kaže naš počitniški dom na Bledu, ki nedvomno sodi med najlepše, tako po svoji urejenosti, legi in notranjosti. Prav -bi bilo, da bi se ga člani kolektiva zaradi vsega tega bolj posluževali. ZAHVALA ) 4 Oh prerani in tragični izgubi mojega ljubljenega sina TOMAŽA VIDMARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata Avtomatskih telefonskih central za sočustvovanje» izraze sožalja, poklonjene vence in. cvetje ter spremstvo na njegova zadnji poti. Žalujoča mama Mira Letos bodo dosegli proizvodnjo v vrednosti 1 milijarde starih dinarjev (Nadaljevanje s l. strani) stav] j a izdelek evropske kvalitete. Razne težave pa je vseskozi uspešno reševal maloštevilni strokovni kader, dvotarifni številčnih, ki pred-Z novim statutom je določeno, da bodo obrati zv delom ustvarjenih. Sredstev sa-samostojho razpolagali, kar sredstev v skupno blagajno, iz katere bi vsakih nekaj let črpal denar za modernizacijo proizvodnje, če to delo ne’ bomo delali planirano, bomo 900 .tj O 300 O -N Tov. Danica Pavlin se je v letih službovanja v Lipnici dodobra vživela v delo na stružnici 200 »00 Diagram številka 1. e pomočjo celotnega kolektiva. Ko po 10 letih vestnega in uspešnega dela »Iskre« v Lipnici ocenjujemo delo in vidimo, da se je proizvodnja 'v tem času 200 krat povečala, produktivnost pa 25 krat, bi bilo prav, da kolektiv dobi ob tej priliki javno priznanje. Posebno-priznanje pa je treba izreči zaslužnemu strokovnemu kadru in vsem, ki so v matični tovarni V Kranju in ZZA pripomogli ■ obratu pri upešnem delu. Lipnica, za »Iskro« v Kranju predstavlja danes že pomemben faktor (Do sedaj je bilo izdelanih samo enotarif-nih števičnikov prek 2.400 tisoč), še več pa pomeni obrat za celo Upniško dolino, saj je delo primerno predvsem za ženske, ki v tej dolini ne bi mogle dobiti - zaposlitve. Prav obrat »Iskra« v Lipnici, pa je dal dolini nov pečat razgibanega življenja. ’ Tovarna v Lipnici danes šteje 203 delavce, od tega 2 SS, 11 VK, 20 KV. Dva študirata izredno STS, eden pa višjo strojno. To so ljudje iz prakse, ki jih je trenutno še malo, upamo pa, da jih bo že to leto nekaj več. -»Lipnica« danes proizvede mesečno za cca 90 milijonov izdelkov' ih to od lastne», produkcije, površinske obdelave in montaže. Iz Kranja dobiva le drobne dele iz avtomatov, iz plastičnih mas, ki predstavljajo le 6% vrednosti. Obrat ima v svojem sestavu vse službe, »ki vodijo in - spremljajo proizvodnjo. Organizirati-,moramo še. listno konstrukcijo ter razvojno dejavnost v manjšem obsegu in pa tisti del finančne službe, ki nam bo omogočila točen pregled nad ekonomskim poslovanjem. vzdržati konkurence, če ne bomo sistematično delali, v „tej smeri. Vse to se da lepo reševati v naši skupnosti, seveda s čistim medsebojnim ekonomskim odnosom. -še v tem letu moramo za f obrat »mehanizmov« v Lipni- \ f 1 " . ci izdelati perspektj^ni proiz- smatramo, da je edino pra- kmalu samega sebe pojedli, vodni pian, da bo oelo tudi vilno, a žal nato že predoigo kajti razvoj tehnike, in teh- v bodoče potekalo tako us- čakamo. Vsak obrat bi mo- noiogijegrev svetutako hit- pesno kot do sedaj. Poleg ral namensko vlagati del ro naprej, da ne bo mogoče (Dalje na 5. strani) Produktivnost na zapos/enega LETO 1956 1957 Diagram številka 2, 1958 1959 1960 1961 1962 _1963 , 1964 1965 1966 Ob 10-Ietnici Iskrinega obrata umih mehanizmov v Lipnici pri Kropi je prav, da se spomnimo članov prve*-?, delavskega sveta. tOd leve proti desni): Vinko Goimajer, Jože šolar, Franc Blaznik, Valentin Plevnik, Franc Dornik, Anica Finžgar, šef obrala Damijan Hafner, predsednik DS Ivan Varl in Pavla Pušavec , Berlinski radio o „Iskri” V okviru priprav za obisk Walterja Ulbrichta; predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike, v Jugoslaviji, sta nse je delo skrčilo -Sfeolj na plačevanje članarine in obvezne .obravnave zaključkov plenumov in kongresov. Tako stanje .je .zatekla gospodarska in dEužhena reforma NI. plenum ZKJ in ne dosti boljše (v določenih primerih pa še .slabše) -tudi IV. plenum. Navdušenje, ki so ga povzročili sklepi TU. še prav posebej pa še IV. plenuma, tudi pri Jiekomu-nistih je začelo izginjati .pri komunistih, ,ki bi morali začeti .ukrepati. Občutek poguma in dolžnosti je močno prisoten, v .nas, dokler kažemo na .napake drugih, ko pa bi morali ¡pokazati na lastne, nam ''vsega tega zmanjka. Doslednosti in samokritičnosti .nam pri takem ravnanju nista potrebni, celo škodujeta nam lahko! A ker se vseeno takega ravnanja sramujemo, si hitro najdemo izgovor in opravičilo. Na primer stvari so nepomembne,- pri nas pa takih pojavov hi, to so obrobna vprašanja za katera je škoda izgubljati .čas itd. Oglejmo sl na nekaterih primerih, kako so komunisti v maši tovarni reagirali na sklepe zadnjih dveh plenumov, kako -smo razumeli nji-ihovo -vsebino in kaj smo storili za njihovo praktično uresničitev. V tezah za ¡HI. plenum -ZKT je bilo navedenih precej negativnih pojavov, ki ¡hromijo delo v ZK itn zavirajo izvajanje reforme. SEo smo črtali: »O odločanju v imenu članstva, o urejanju zadev ¡mimo samouprave, o Intervju z upravnikom PS... (Nadaljevanje » 3. ¡strani) vse v pravem razpoloženju. Pripravili pa smo tudi že »ohcet« po starih običajih, seveda je pa to že bolj zahtevna zadeva in nam ijo je treba naročiti nekaj -dni v naprej. VPRAŠANJE: ALI BI HOTELI V ZVJR7.I 2 HLEBOM POVEpATI ŠE KAJ? Moram izkoristiti ta ¡najin pogovor, da povem vsem ¡mladim in starim v Iskri, da vas naš dom na ¡Eledu vabi, da na Bledu in v našem domu preživite vaše praznične dni, pa najsi‘bo obletnica mature, diplome, ali pa konec šolskega leta -(.valeta), rojstni dan, obletnica poroke, odhod. k vojakom, ali pa za »Silvestrovo«, vedno boste naši dragi gostje, sprejeti iri postreženi z vso pozornostjo. Za -vse informacije in rezervacije smo vam radi na razpolago. Naš naslov je: .POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA KRANJ, Kranj, Kidri-ieevh -40, telefon (Kranj 064) 21-948, ali pa direktno na Hlad 77-327 Bled. TOVARIŠU LAPU SEM SE ZAHVALIL ZA TA PRIJETNI (KOMERCIALNI) POGOVOR, VAM PA SVETUJEM, DA SE SAMI PREPRIČATE O VSEM KAR JE TU NAPISANO. PA DOfiER TEK IN MNOGO PRIJETNEGA RAZVEDRILA! Igor Slavec pojavu .skupin ¡z občutki posebnega ¡poslanstva, o potrebi po trdi roki«, itd., -smo imeli lahko občutek kot da pitamo opis dogodkov, ki šo se zgodili v naši tovarni. Čeprav je MI. plenum te pojave najostreje obsodil 'mi o tem v naši osnovni organizaciji nismo razpravljali. Tudi občinski -komite ZK, -ki bi moral na -to, tako -očitno ne-kritičnost reagirati, ni -storil ničesar. Nasprotno —.cakrna-memoma v kranjski -Iskri mi organiziral -razprave -o zaključkih III. ¡plenuma. Zakaj ne, je b i lo ob j asuj-en o posredovati tudi- kaiku- načrt združenega, podjetja trebno prenesti, v obliki, po- pravilnika- za dodeljevanje direktorja:: proizvodno- poro- laeijo lastne cene in predlog. ISKRA, v-predlagani, obliki-, s sojilh na PSO, poleg teh stanovanj do 1-. novembra čilto, finančno poročilo, poro- prodajne: cene; O- realizaciji sifedačim- zaključkom gospo- virov Ra. bi morala BSD pre- 1966; mio Nabavne organizacije' in tega. sklepa naj se sproti ob- danske komisije: jeti. od organizacij ša nadaij- b): HO- se strinja, s predlo- poročilo PSO za prvo polletje vešča DO- ZB. Glede na- to, da so- organi nji, manjkajoči, del obratnih gom stanovanjske komisije,- letošnjega leta, pri tem pa. g) Tovarna- Mikron,, pro- upravljanja ZB sprejeli, sa- sredstev,, tako da bi> bila v da. izdela enkratne pogoje- za sprejema še naslednji šKIfep:- gramsko-tehnično, področje in. nacijskis načrt za leto 1966, bi stanju, poravnavati- svoje ob- razdelitev letošnjih, razpolož-Nabavna organizacija naj' pso se zadolžujejo) da. DO se moral- zasledovati, vsak veznasti, znotraj- podjetja- in ljivib- sredstev za. stanovanj- poizkusi možnost pridobiva- 30, SEPTEMBRA T.' L. skup- meseo po dejanskem, stanju ostalim- poslovnim- partner- sko izgradnjo in sicer do- 16. nja kreditov za uvoz repro- no ¡zdelajo okvirni proizvod- im morajo- organizacije v jeni; avgusta-1666; materiala in. naj- o tem po- programi- za lieto 1967, Ta sestavu ZP ISKRA- predlo- Varianta pod č) obstajakot Obenem- naj splošni sektor roča na naslednji! seji: DO ZP. proizvodni načrt naj- obrav- žitu finančno-računovodskemu možnost,, ki pa ima izredno skupaj- s stanovanjsko komi- ■ @ V zvezi! s problematiko tovarne v izgradnji Mikron v Prilepu- je DO- ZP' sprejel- naslednje- sklepe; a) Tovarna mora takoj dobiti tehničnega vodjo, ki1 bo imel možnost) da v okviru ISKRE' dobi1 strokovnjake za reševanje posameznih- problemov. Ti naj bi v tovajmi delali 1 do 2 meseca, prt čemer ne. bi smela biti. nobena -ovira finančna stimulacija. b) Takoj, je^treba. pristopiti k realizaciji investicij: za proizvodnjo kompresorskih motorjev za »Georgi' Naumov«. Obenem pa je treba rešiti prbbitem, alii obstajajo možnosti! za vključevanje- proizvodnje motorjev za pralne stroje, v proizvodnjo kompre-sorskih motorjev. Pri tem jte treba točno definirati, kakšne spremembe so potrebne v investicijskih. sredstvih in izdelati ekonomski izračun, ki mora pokazati prednosti ene in druge variante. Prav tako je treba preveriti dejansko stanje š predvideno kooperacijo s tovarno »Gorenje« v Velenja in s tem v zvezi preveriti upravičenost dodatne investicije za kombinirani program proiz-.vodnje elektromotorjev. Za rešitev tega problema se zadolžujejo: -— investicijsko področje, — tehnološki sektor ZZA in — programsko-tehnično področje. V.zvezi s tem se zadolžujeta generalni direktor in direktor tovarne Mikron, da forsirata odobritev investicijskih sredstev pri Stopansbi banki, Skopje. cj Tovarna Mikron in- ZZA. se zadolžujeta, da izdelata po 50 komadov vzorcev izdelkov, ki sc bodo proizvajali naslednje Ietf>.. Po nakazani- situaciji možnosti te- realizacije se- določa končne- roke- za predajo atestiranih izdelkov PSO: GP-6 15. 10. SP-5> 30. 9; VE-8 15. 9; Za mešalec MI-G se ne more predlagati) točnega- roka, kep; še niso. razčiščene tehnične možnosti. Upoštevati, lipa treba, naj bi bil mešalec MI-6 obvezno predan PSO nava elemente ih variante in naj pravočasno nakaže probleme; ki se Bodo predvidoma pojavili, pri izpolhitvi proiz-vedhega načrta., d) i Takoj- naj se formira komisija, ki. bo. pripravila- stališča ža razgovore z vzhodnonemške firmo VEB Elek-trogeratverker. Suhi,, v sledečem sestavu: ing. Vladimir Klavs, progr. tehnično, področje, Marke- Dameskij. Mikron; Franc Šifrer, Elektromotorji; ing. Ljuban Artič, ESO. UO pooblašča generalnega direktorja, da za reševanje konkretne- problematike postavlja komisije), kattere naj bodo sestavljene iz ljudi, ki delajo na področjih) kiv so sporna ali; problematična. e) ; Investicijsko področje- se zadolžuje, da DO 15. SEPTEMBRA poroča, kako bo izkoristilo do sedaj nerazporejena investicijska sredstva. f) Finančno področje se zadolžuje, da s pomočjo strokovnih služb izdela aneks, s katerim bo tovarna v Mikronu zahtevala zvišanje potrebnih obratnih sredstev zaradi zvišanja cen materiala in spremembe v asortimanu proizvodnega programa pri Sto-panski banki, Skopje. g) V okviru programsko-tehničnega področja se mora zadolžiti odgovorno osebo, ki’ bo spremljala realizacijo sprejetih sklepov, koordinirala delo, pravočasno ukrepala in pravočasno obveščala odgovorne osebe o stanju v Mikronu. h) Za izvajanje teh zaključkov se zadolžuje- generalni direktor in se mu daje vse-polnomočje za operativni) ukrepanje. O izvajanju zaključkov : in o rezultatih nag generalni direktor redno poroča na sejah- DO. i) DO ’Zadolžuje, strokovne službe. ZP, da skupno s tovarno Mikron- izdelajo, konkreten program- reševanja problematike tovarne Mikron (kadrovske, programske in investicijske) in ga predložijp upravnemu- odboru ZB D0 KONGA MESECA. AVGUSTA.. , \ j) . Uvajanje proizvodnje v Mikronu je prioritetna naloga strokovnih služb, organi- področju svoje'mesečne-bruto bilance do- 20.. v mesecu za pretekli; meseca. Bilancam je treba priložiti tudi: poročila o uspehu oz. neuspehu- sanacijskega* načrta- in o razlogih, zaradi katerih načrt ni bil realiziran. ./ DO zadolžuje finančno-ra-čunovodsko: področje; dar> prouči možnost in. posledice- terminske premaknitve izvrše-. vanja mesečnega plana realizacije- od 30. na. 25. v mesecu ter naj prikaže iz tega izvirajoče ekonomske prednosti. O tem. naj: se poroča na upravnem) odboru- ZP — ROK DO- KONGA AVGUSTA T. E. # UO sprejema informacijo- o načrtu likvidacije starega žiro računa v prikazani obliki; s= pripombo) da> je treba še naprej delati-: na razči-ščevanjii postavk" v tem načrtu. Vse organizacije ZP, ki so upniki- združenemu podjetju; morajo pokazati' z ozirom na sedanjo situacijo dozo- strpnosti, organizacije — dolžniki, do. ZP,. pa. morajo angažirati vse sile, da poravnajo svoje obveznosti do starega žiro- računa po predvideni dinamiki. Mesečno naj. se- poroča o vseh možnih- variantah- in novih vpogledih' v to problematiko. Finančno področje naj- skupaj s PSO- preštudira- in. poda gospodarski: komisiji; predlog glede pridobivanja virov za PSO: Komentar h gornjim sklepom: Iz materiala o stanju terjatev in obveznosti do starega žiro- računa je- razvidno; da je realizacija/ postavljenega načrta izredno problematična, s posebnim ozirom' na terjatev,, ki; jo ima ZP' do PSO; Deblokado žiro računa jte po našem, mnenju; mogoče realizirati na‘tele načine: a) podaljšati blokado žiro računa v leto. 1967,; - b) ; prenesti; terjatve in- obveznosti;12 starega* žiro ra-: čuna na- organizacije, c) dodeliti: PSO manjkajoča- obratna sredstva iz obstoječih virov znotraj ZP, e)? zasrgurati manjkajoča sredstva pri poslovnih bankah; majhne ¡'/.glede za realizacijo;. Predvsem bi morala: PSO izkoristiti vse možnosti za pridobivanje trajnih in; občasnih virov pri ustreznih, poslovnih-. bankah (blagovni krediti, fiksni; izvozni: krediti, krediti za zaloge Blaga, - namenjenega izvozu- im krediti za trajna obratna1 sredstva); ® Tovarne, Ki imajo dodatne stroške v letošnjem poslovanju; lir sicer ne po svoji; krivdi, ampak na račun posojil; ki so jih v, preteklih letih dajale ostalim tovarnam za* pokrivanje izgube in plačevanje anuitet, naj finančnemu podbočju- predibžijb obračune’ teh dodatnih stroškov; finančno, področje naj poišče na osnovi- predloženega- materiala možnost prenosa teh stroškov na- ustrezne- organizacije; UG sprejema, na znanje pravno mnenje v zvezi, z zahtevkom. Tovarne kondenzatorjev za. vrnitev, posojila, ki, ga je svojčas-dala- nekaterim- organizacijam v sestavu ZP ISKRA zaradi pokritja njihovih- izgubi Združeno podjet. ISKRA prevzema rese dodatne stanovanjske- obveznosti, ki- izvirajo iz- že- sklenjenih pogodb, v višini 16,079.796;— S din. O črpanju: teh- sredstev oz. pokrivanju- dodatnih obveznosti naj: uprava ZP- pripravi sprejemljivo varianto;. Zadeva naj: se- prediskutira z organizacijami, na razširjenem kolegiju. Sklepi. 6. seje upravnega odbora (26. 7. 1966) ® UO je obravnaval predlog pravilnika o Stimulaciji in ga na podlagi'razprave zavrača strokovnim, službam v izpopolnitev do naslednje se-Jje s "tem: — da> «e pri- krivulji upošteva pri 120 % izvršitvi plana 15 % stimulacija, najvišja stimulacija t; j. 22% Pa 3e možna pri .125% izpolnitvi plana; — da se obstoječili 5 grup sijo razišče* možnosti prodaje stanovanj; Kr jih zasedajo člani; dfelovne skupnosti TM, UO je vzel na znanje informacijo O- nerazumljivem sorazmerji! del' po času in> po normi, v proizvodnji! ih.i sklenil,. da boi potrebno to, problematiko podrobno analizirati in temu primerno; ukrepati. @ UO' je obravnaval; dopis Občine Ljub; jana-Šiška v zveza zaposlitve* mladine in. ugotavlja*. da ima. tovarna so razmeroma; precej) visoko število mladih štipendistom iti učencev;, kir jih vsako, leto zaposli,. cbenenr pa tudii na* izpraznjena* mesta1 običajno? zaposlujemo miado delovno sit- io. Seveda je vsa ta zaposlitev možna le do tiste mere, kr jó dovoljuje■ naš1 gospodarski plan in v zvezi- s tem določena višina zaposlenih delavcev v tovarni., Sklepi II. seje upravnega odbora (27. 7. 1966 ); ® Upravni; odbor je razpravljal o- načinu- likvidacijte starega- žiro računa po predi-logu; strokovnega' kolegija podjetja. Upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da še- nadalje pospešuje delo na tem področju. Upravni odbor vztraja na že sprejetem sklepu, da tovarna po 31. oktobru 1966, ne bo dopustila nikakršnih bremenitev dohodka tovarne na podlagi še nerazčiščenih oziroma nelikvidiranih terjatev in obveznosti. © Upravni odbor je potrdil plan zniževanja zalog razreda 3, in 5 za II. polletje in obenem, pregledal izvajanje sanacijskega načrta za I. polletje. Ob zaključku I. polletja ste bile zaloge materiala in lastnih delov višje,, kot jih je predviden sanacijski program. . Upravni odbor zadolžuje direktorja; da čimprej organizira kontinuirani nadzor nad zalogami ter redno odprodajo odvečnega in neku-rantnega materjala. ® Upravni- odbor je obravnaval poročilo o stanju zapo-(Dalje na 8. strani) ■ ■ ■ Izvlečki iz sklepov (Nadaljevanje s 7. strani) slenih v I. polovici letošnjega leta in potrdil dinamiko zaposlovanja za II. polletje 1966. © Upravni odbor je vzel na znanje poročilo o porabljenih sredstvih za službena potovanja v I. polletju 1966. Ker je plan stroškov znatno presežen, upravni odbor opozarja delovne enote in obrate, da s sredstvi za službena potovanja ravnajo previdneje. © Upravni odbor načelno odobrava, da pristopi naša tovarna v mednarodno združenje proizvajalcev električnih ročnih orodij, ki ima svoj sedež v Parizu. V tem združenju so včlanjeni vsi pomembni evropski proizvajalci električnih ročnih orodij. ' Za predstavnika naše tovarne v tem združenju imenuje upravni odbor ing. Mitjo Klopčiča in ing. Antona Po-štuvana iz ZZA. Pred včlanjenjem mora panoga rotacijskih strojev predložiti upravnemu odboru definitivne pogoje oziroma obveznosti, ki bi jih imela tovarna od združenja. 0 'Upravni odbor odobrava plačilo stroškov za bivanje g. VVernerja Betnhausna, firme Blasberg, ki bo v tovarni predvidoma 4 tedne delal pri nastavitvi avtomata za galva-niziranje. Po pogodbi z navedeno firmo je tovarna dolžna kriti stroške bivanja ter dodatnega plačila a 31,25 N din za vsak dan bivanja v naši io-varni. . ® Glede na to, da je treba stalno zbirati predloge za spremembe tovarniškega statuta je upravni odbor imenoval komisijo v naslednjem sestavu: Ivo Lavrič — organ, služba; Jaka Vehovec — organ. služba; Mitja Ančik — pravni oddelek; ing. Ažman Jože — obrat ATN. © Upravni odbor je obravnaval vlogo strokovnih služb Združenega podjetja za nekatere zamenjave stanovanj-Ker predog ne bi pripomogel k reševanju stanovanjske -problematike tovarne, ga upravni odbor ni sprejel. © Upravni odbor potrjuje predlog stanovanjske zadruge Iskra, da se stanovanje v Valjavčevi ulici, blok S-3, dodeli strokovnjaku, ki bo zasedel delovno mesto šefa odseka industrijske psihologije. © Upravni odbor je sklenil, da bodo v naslednjih mesecih proste naslednje sobote: 6. avgusta, 3. septembra, 1. oktobra. {•Ml .© SKLEPI 3. ZASEDANJA DS (28. 7. 1966) @ Delavski svet je sprejel na znanje poročilo o izpolnjevanju sklepov prejšnjega zasedanja. Pri tem je posebej obravnaval naslednji poročili: — poročilo kadrovske službe o možnosti uvedbe stimulacije za stalnost v tovarni — poročilo investicijskega oddelka o posojenih osnovnih sredstvih Obe poročili je DS potrdil, s tem, da uvedba stimulacije na stalnost glede na precejšnja osnovna sredstva, ki bi bila za to potrebna, ni možna. Investicijski oddelek je v zvezi s svojim poročilom dolžan ugotoviti, katera od posojenih osnovnih sredstev tovarni niso več potrebna ter pripraviti predlog za odprodajo. Nadalje je investicijski oddelek dolžan izdelati, tudi seznam osnovnih sredstev, ki si jih .je tovarna izposodila od drugih lastnikov. © Delavski svet je potrdil spremembe v sistematizaciji delovnih mest posameznih obratov, služb in delovnih enot, ki so nastale zaradi notranjih organizacijskih sprememb tovarne. V zvezi s tem je potrdil prenose delovnih mest z veljavnostjo 1. 7. 1966. Ukinitve delovnih mest ter nova delovna mesta pa s 1. 8. 1966. © V skladu s pristojnostjo odločanja o notranji;, organizaciji dela, ki je s statutom tovarne delegirana obratom, službam in delovnim enotam, je DS sklenil naslednje: • — Spremembe v sistematizaciji delovnih mest v zvezi z, organizacijo dela v delovnih enotah sprejemajo samoupravni organi delovnih enot. Upravni odbor daje svoje soglasje k predloženim spremembam v primerih, ko se predlaga ustanovitev novih oziroma povečanje že sistematiziranih delovnih mest ter sprememba analitske ocene. Delavski svet tovarne odloča dejansko le o tistih prime- ISCEMO NOVE SODELAVCE ISKRA KRANJ — Strokovne službe vabijo k sodelovanju delavce z visokošolsko izobrazbo druge stopnje in nekaj let ustrezne prakse za naslednja delovna mesta v finančno-računovodskem področju združenega podjetja Iskra v Ljubljani: 1. VODJA PLANSKO ANALITSKEGA ODDELKA 2. VODJA ODDELKA ZBIRNEGA KNJIGOVODSTVA 3. VODJA ODDELKA FINANČNE OPERATTVE Ponudbe pošljite do 10.. 8. 1966 na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Organizacijsko-kadrovsko področje Kranj, Kidričeva 40. rih, če upravni odbor tovarne ne soglaša s predlogom in sklepom samoupravnih organov delovne enote. — Temu sklepu je potrebno prilagoditi vsa določila pravilnikov in aktov, ki obravnavajo postopke o spremembah sistematizacije delovnih mest. © Delavski svet je potrdil odpis terjatev tovarne do ZZA, ki izvirajo iz spornih bremenitev zaradi reklamiranih razvojnih del brez predhodnih sporazumov z leta 1963 in 1964 v skupnem znesku 4, 116.736 S din. ? © Delavski svet potrjuje prenos sredstev 8,388.000 S din iz 4 %-nega prispevka OD razvojnega sektorja na Stanovanjsko zadrugo Elektro-mehanika. Navedena sredstva so po sklepu 9. seje UO tovarne z dne 11 junija 1966 razdeljena individualnim graditeljem iz razvojnega sektorja kot posojilo za gradnjo in to za 10 let in 2%-no obrestno mero, s pričetkom vračanja 1. 1. 1968. © Delavski svet odobrava posojilo avtomatične poda-jalne naprave Eektrotehni-škemu podjetju ELRA, Šk. Loka pod vejavnimi pogoji za posojanje osnovnih sredstev. © Delavski svet odobrava 700.000 S din za 10-dnevno letovanje v Poreču socialno in zdravstveno ogroženih članov ZB. © Delavski svet je sprejel na znanje poročilo strokovnih .Služb združenega podjetja Iskra glede izplačila akontacije OD v decembru 1965 v Nabavni organizaciji. © V zvezi s priporočilom DS ZP Iskra z dne 12. 4. 1966 in na predlog upravnega odbora tovarne je delavski svet Odmevi na IV, plenum. CK ZKJ (Nadaljevanje s 6. strani) "Po vseh odklonih od idejnih temeljev ZK v zadnjem letu v naši organizaciji in po vsèh deformacijah lika komunista hi končno res kazalo nekaj ukreniti. . Dvomim, da bodio to lahko storili sami komunisti v tovarni, zakaj stvari so zašle že predaleč. Ena izmed rešitev je . tista, ki so jo uporabili v Sekretariatu za zunanje zadeve,- dru-' ga je bila predlagana na letni konferenci . ZK tovarne,, o vseh .naslednjih pa naj razmislijo še tisti, ki so za tako stanje soodgovorni in ki bodo morali v skrajnem primeru zadevo tudi rešiti, tako ali tako! Franc Križaj ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za elelctromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igoi Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Montaža ATN, Kranj. — Brigita Eržen (levo) in Marija Ajdovec spajkata žične oblike in releje za telefonske centrale 1/10 potrdil višino mesečnih nagrad za praktikante v 1.1966: 1. ' Inozemski praktikanti 45 tisoč S din.. 2. Inozemski študentje, ki študirajo v Jugoslaviji in so štipendisti ZSRS za mednarodno tehnično sodelovanje ali komisijo za kulturne stike s tujino 35; tisoč S din. 3. štipendisti Iskre ter ostali študentje in dijaki: — študentje fakultet (z oceno 5) 30.000 starih dinarjev, (z oceno 4) 29.000 starih dinarjev, (z oceno 3) 28.000 starih dinarjev, (z oceno 2) 27.000 starih dinarjev. — dijaki srednjih "šol (z oceno 5) 25.000 starih dinarjev (z oceno 4) 24.000 starih' dinarjev (z oceno 3) 23.000. starih dinarjev, (Z oceno 2) 22.000 starih dinarjev. — učenci poklicnih šol I. letnik’— 13.000 S din, II. letnik — 15.000 S din. Francu Grosu v spomin Vse prezgodnja smrt je iz naših vrst iztrgala še enega marljivega im «zvestega sode- lavca, dobrega tovariša in iskrenega prijatelja — Franca Grosa, šoferja v naši Pro- dajno-servisni, organizaciji. Kruta smrt ga je iztrgala njegovi -užaloščeni družini in nam, ki Smo pravkar priča-, kovali, da se- bo po skoraj dveletni bolezenski odsotnosti spet vrnil med naš. Dolga leta je z ljubeznijo in vbp predanostjo opravljal odgovorno in naporno šofersko službo. O tem priča nad milijon prevoženih kilometrov.' Bil je skromen, pošten in iskren, vedno razpoložen pa tiidr takrat, ko je služba od njega terjala največje napore.- Takega smo ga poznali vsa dolga leta službovanja- v »ISKRI« in takega bomo obdržali v neizbrisnem spominu, z njegovo užaloščeno družino pa iskreno sočustvujemo tudi vsi njegovi sodelavci iii prijatelji. ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA — KRANJ, Organizacija: Tovarna za elektroniko'in avtomatiko razpisuje prosto delovno mesto vodje gospodarskega sektorja POGOJI: ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje s prakso — ekonomska srednja šola z najmanj 10-letno prakso na podobnih delovnih mestih — znanje enega svetovnih jezikov. Kandidat, ki bo sprejet, bo moral uspešno opraviti poskusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Rok za prijavo je 30. avgust 1966. Pismene ponudbe pošljite gornjemu naslovu, priložiti morate izkaz o strokovni izobrazbi ter potrdilo o dosedanjem službovanju oz. dosedanji praksi.