694 M. Valjavec: Koroša, Korošica, Korošec. drugačno šego: vsa trupla so sežgana. V zemljo so izkopane luknje, in vanje so položeni ostanki sežganih mrličev; poleg njih pa nahajamo okraske, orožje i. t. d. V Krškem, meseca sušca 1890. leta. Koroša, Korošica, Korošec. Miklošič v etym. wort. 131 piše: »Korontu: magy. Koront Karnten aus korafb, das in dem ein celtisches volk bezeichnenden carantani steckt. Der name lautet bei Nestor chorutane (choratane): davon stammt Korošec Karntner, vielleicht fiir koročbo.b, asi. *horaštanuTb.« Korošec za Koročec se zdi meni čisto neverjetno zato, ker s nikoli ni za c od tj'+ vokal v naši slovenščini, dasi je v stari slovenščini H. Poglejmo: lent-ja stsl. lešta nsl. leča, n iko li: lesa, pit-ja ,, pišta 11 piča >) : piša, plut-ja „ plušta 11 pljuča )> : pljuša, svet-ja ,, svešta 11 sveča v : sveša, sret-ja srešta 1! sreča v : sreša, vent-jis ,, veštb Ji več v : veš, po-svet-jeni) stsl. po-svčšteirb nsl. posvečen n koli: posvešen hot ješi „ hošteši >) hočeš ., : hošeš, mat-jeha „ mašteha )> mačeha ,, : mašeha, doma-tjb ,, domaštont) )> domač „ : domaš, bada-nt-je „ badašte 11 bodčče „ : bodčše. Po tem takem od Korat-ja more biti le Koroča, govori se pa Koroša, torej je Koroša narejeno nekako drugače. Zraven Korošic, Koroša, Korošica ima Murko še besedo Korošklnja (str. 770). To je izvedeno od adjektiva korošk(i) s sufiksom inja, pa dovodi človeku misel, da je morda Korošec za Koroščec. Znano je, da se daleč po Slovenskem za ŠČ govori s, sČ nastaja od skj + vokal in od stj + vokal, postavimo: tisk 6(-ja)-ti stsl. tištati pisk-elto(-jalb) „ pištalb isk-ješi „ išteši slovenioskvina „ slovenština kost-jak „ koštak-b kost-eniD(-janb) ,, koštanb nsl tiščati tišati n piščal pisal d iščeš ¦ v v ises n slovenščina slovenšina, M koščak košak »; košččn koščn Prof. Fr. Magdič: Slovarski pdberki. 695 gast-ja stsl. gašta nsl. gošča goša krbst-jema „ kriDŠteni9 „ krščen kršen i. t. d. ali tudi: kosto -f- ica ,, *koštica „ koščica košica i. t. d. Ali tako razlaganje bi moglo veljati za silo le tedaj, ko bi zraven Korot ne bilo tudi osnove Koroli (stsl. *Koralrb). To pa podajata besedi Koroha, Korohnja, katerih omenja Miklošič v navedenem delu v nachtrage, berichtigungen na strani 426. Tukaj pravi: »Korontu: nsl. Korošica, Koroha, Korohnja Karntnerin, im westen<<;. S tem dodatkom bržčas molče" izpravlja, kar je rekel spredaj: Korošec vielleicht fiir Koročocb. Torej je Korošec, Korošica, Koroša izvajati od osnove Koroh čisto po pravilu, in Korošec ne more biti za Korošec. Od tod sta izvedeni tudi besedi Koroha in Korohnja (pravo: Korohinja). — Primerjaj malo Prešernovega Korošca Valjhuna s po-vestniško pisavo Valdtmgm in Val/^unus. M. Valjavec. Slovarski paberki. Nabral v ljutomerski okolici in med ogerskimi Slovenci prof. Fr. Magdič. (Konec.) Vnemar. Vnčmar človek, nachlassiger Mensch; on je z denarji preveč vnemar, preveč zapravlja. To je nas kan in namen (ogersko-slov.) To smo se namenili. Bira = die Sorte; take bire ljudje. Vse to blago je jedne bire. Zdji = poslednje žito, ki odpada, kadar ga vejajo. Odtod, odsod = od tukaj, od tam. Ravno opoldne smo tam odsod šli. On za to nič ne gane = ne mžni se za to. Nestanoma (ogersko-slov.) = neprestano. Sohtatl. Sohta 6ni, kdor razvnet kaj blebeta. Prislediti komu = komu blizu priti; n. pr. Tak6 je hud nanj, da bi mu niti ne prisledil. Peh (iz phati) = bat. Bajilo =. Zaubermittel. Ril = razžagano deblo. Loški, a, o = necepljeno sadno drevo. Losčica = divje sadno drevo ; lošHna divji sad. Tir, -i, steza v snegu. Tiritl = delati takšno stezo. Celeč = sneg, ki je še popolnoma cel; odtod: po tiri iti; celeč'gaziti. Gaz, ki še ni popolnoma razhojena, kjer se še vidijo stopinje, imenuje se stope. Zatrč {zatrčitl) = zamašek, zamašiti.