20. oktober 2000 leto I, številka 1
dr. Jožef Muršec 1807-1895
Petek 20. oktobra 2000	g||
GZ Trnovska vas - Vitomarci. Od 9.00 do 18.00 ure Dan odprtih vrat v gasilskem domu PGD Biš
Ob 16.00 uro prikaz taktične gasilske vaje v Trnovski vasi Predpostavka: eksplozij a plinske jeklenke v bloku
OSREDNJA SVEČANOST
■■41	L,že‘sv
■
Sobota 28. oktober 2000
14.00	Slavnostna seja Občinskega sveta občine Trnovska vas
14.30 - 15.00 Sprejem gostov
15.00	Osrednja proslava v Domu krajanov
- nagovor župana
Sobota 21. oktober 2000
Strelska družina Trnovska vas g* kulturni program 18.00 uri streljanje z zračno	. podelitev priznanj
puško za pokal občine	_ beseda gostov,
Trnovska vas na strelišču v -fHL sklenitev programa s
Dornavi


oiktober 200d
16.00	uri otvoritev c
ceste v

Črmlji
^trtek 2fi. „ktnh,.- ?onn
16.00	uri otvoritev ceste Trnovski vrhu - Herega
Petek 27. oktober 2000
16.00	oz. 17.00 uri otvoritev ceste Straže.- Strmec
pogostitvijo vseh udeležencev.
F ^;	'it'
Nedelja Ž9. oktober 2000
^	5	\ w>*. _.-*•••	. y|| S
10.00	uri Slovesna maša ob Bolfenskem žegnanju
11.00	uri odkritje kipa dr. Jožeta Muršeca

m
t/
93.




REKLO ZA DANES
V oktobru zima, mraz, januarja sončen čas.



Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas
rnovski
TISKOVINA
Če se listje hitro obleti, vsak naj zime se boji.
UVODNA MISEL
PRISRČNO POZDRAVLJENI!
Krepko smo zakorakali v jesen - polno mavričnih barv, ki pa nas je letos kljub veliki suši obdarila s svojimi sadovi. Hladni večeri, sprostitev, udobna milina. Le kateri drugi letni čas poleg jeseni nam omogoča združiti vse to? Polja, njive, travniki in vinogradi se počasi pripravljajo na zimski počitek. Pisane preproge gozdov, vinogradov, razmetanih po naših gričih, in sive ceste, ki se kot kače vijejo zdaj sredi, zdaj zgoraj in med njimi in nas vabijo medse. Tja, kjer živi in dela naš pridni delavni človek .
Stari pregovor pravi: “ Povsod je lepo, a doma je najlepše.” Tega se zavedamo tudi mi, ki smo tu ostali.
V želji, obdržati lepoto pokrajine in ljudi v sliki in besedi, smo se odločili in za vas pripravili časopis z naslovom TRNOVSKI ZVON, ki je glasilo občine Trnovska vas. Ime je dobil na občinskem svetu občine Trnovska vas . Delo zvona je nekaj oznanjati. Tako bo tudi naš Trnovski zvon poročal o ljudeh v našem kraju, saj smo ljudje tisti, ki ustvarjamo dogodke in dajemo kraju pečat.
Skupna želja nas vseh je, da Trnovsko vas predstavimo bogato, saj je takšna tudi njena preteklost, sedanjost in upajmo
tudi prihodnost.
Glasilo Trnovski zvon bo polno veselih, zanimivih, včasih tudi žalostnih dogodkov, kot jih piše življenje.
Vsi občani ste prisrčno vabljeni k sodelovanju; bodisi kot društva, stranke, vaške skupnosti, podjetniki in posamezniki.
S svojimi prispevki lahko popestrite prijetno branje. Tako malo nas je, da se med seboj poznamo in si lahko zaupamo preko belih listov papirja.
Veliko zanimivega se dogaja v naši bližini, okoli nas, pa včasih ničesar ne opazimo in ne vidimo. Zakaj bi življenje šlo mimo nas? Ujemimo lepe trenutke in jih spravimo na papir. Kaj nam pomaga lepa misel, če je nočemo povedati! Zberite pogum in nas razveselite s svojimi prispevki.
Pričakujemo in želimo si, da bi bilo naše glasilo zaželjeno in prebrano, članki, ki bodo tu objavljeni, pa v korist in zadovoljstvo.
V glasilu bomo objavljali tudi uradne predpise Občine Trnovska vas, saj ima glasilo značaj uradnega glasila (Ur. list št. 74, dne: 22.8.2000). Tako bo v njem posebna priloga URADNEGA VESTNIKA občine, v katerem so bodo objavljale objave odlokov, predpisov, odredb, zakonov, razpisov,
Trnovski
zvon
Izdajatelj: Občinski svet Občine Trnovska vas
Uredništvo: MarijaPukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in
Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Občan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 062/757-95-10
Telefaks: 062/757-166
E pošta: obcina.trnovska.vas@siol.net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 350 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič
Lektorica: Anita Vršič
Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, Njjožeg 4, Rače___________________'___________________ y
pravilnikov itd.
V upanju, da nas boste dobro sprejeli v vaše tople domove, vas prisrčno pozdravljamo! Vsem občankam in občanom čestitam ob drugem občinskem prazniku in vam želim obilo delovnih uspehov ter mirnih in sončnih dni!
Za uredništvo glasila: Marja Pukšič
Kar imamo, lahko izgubimo, tega, kar smo, pa nam ne more nihče vzeti.
Pomembno je, kako živimo, ne pa kaj imamo.
(Anton Stres)
TRNOVSKEMU ZVONU NA POT
Radi in ponosno zapojemo pesem Prav lepo mi poje ta trnovski zvon. Ne moti nas, da to ljudsko pesem pojo tudi drugi v svojih različicah kot sem slišal na primer v Juršincih, kjer so zapeli Prav lepo mi poje ta lovrenški zvon, niti ne žalosti, da je morda pesem izvirna za Trnovo pri Ljubljani. Kajti kadar jo zapojemo, pojemo o svojem trnovskem zvonu, o svojih krajih in ljudeh. Zato smo glasilo Občine Trnovska vas poimenovali Trnovski zvon.
Zvon vabi ljudi pod streho, kjer so vsi enaki, zvon meri čas in življenje, kjer se prepletata veselje in žalost, budi nas k delu in spremlja k počitku, zvoni nam ob rojstvu ter ob slovesu kot zvest, a nepodkupljiv spremljevalec in obe plati mu da ta čisti glas.
Vso srečo, Trnovski zvon, tebi in Trnovčanom!
Župan: Karl Vurcer
ZAKAJ TRNOVSKI ZVON?
Zvonovi so že od nekdaj imeli v življenju ljudi poseben pomen: Kristjanom so prvič zazvonili, ko so prihajali Turki.
Vsem ljudem so vedno oznanjali tudi konec vojne. Takrat so njihovi glasovi zveneli še posebej slovesno.
Zvonovi so zapeli tudi ob ognju in drugih naravnih nesrečah. Ljudje so dobro poznali njihov glas.
Zvonovi zvonijo še danes! Oznanjajo začetek novega obdobja, vabijo nas v cerkev. Zvonovi zvonijo, ko oznanjajo nov začetek dveh, ki se odločita za skupno življenje. In končno zvonovi zvonijo, ko nas pospremijo z zemeljske poti. Daleč je slišati njihov glas. Naj se tudi “zven” Trnovskega zvona še dolgo daleč sliši.
O zvonovih pa poznam pesem, ki jo je pel že moj dedek in moj ata:
Le zvoni, zvoni zvonček, prav milo mi zapoj!
V življenju ali smrti si ti prijatelj moj.
Sam Bog je zvonček stvaril, obesil ga v nebo, da mene bo posvaril k življenju zadnjemu.
In kadar v življenju mi bode zadnji čas, takrat mi tudi zvonček zapoje naj na glas!
Pripravila: Milena Meznarič
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRNOVSKA VAS g. KARLOM VURCERJEM
OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKU
V uvodu najinega kramljanja o občini, kateri pripadava ali preprostejše in srcu bližje - o domačem kraju, ob izidu prve številke glasila, v letu 1998 nastale občine Trnovska vas, oba z g. županom s spoštovanjem pozdravljava vse, ki bodo bežno ali pozorneje prisluhnili glasu Trnovskega zvona.
Obletnice so ponavadi prelomnice, ko potegnemo črto pod opravljenim delom ter se zazremo v preteklost in obudimo spomine na vse tisto, kar je oblikovalo dogodke. Kako vidite vi, kot župan Občine Trnovska vas, prehojeno pot samostojne občine?
Karl Vurcer: ” Prehojeno dveletno pot vrednotim iz vidika razvoja domačega kraja, pri čemer pa na prvo mesto ne postavljam kilometrov najlažje izmerljivih in prepotrebnih asfaltnih cest, temveč celostni duhovno-socialni, kulturni in tehnični razvoj kot most med ljudmi in z razvitejšim svetom.
Lanska, decembrska, likovno-rezbarska razstava Danila Muršca in Stanka Kolednika v zdravstvenem domu, lanski aprilski prejem priznanja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vaščanom Biša in Osnovni šoli Trnovska vas ter mentorici prof. Angeli Fras za prizadevanje pri varstvu ptic, kolonije sivih čapelj v Bišu, vsakoletna nastopa Mešanega pevskega zbora Jakoba Gomilška, vsakič med pettisoč pevci iz vse Slovenije na pevskem taboru v Šentvidu, letošnji ponovni uspeh tekmovalcev PGD Biš na meddržavnem tekmovanju v Avstriji ob osvojitvi prvega in drugega mesta, uspehi naših učencev, dijakov in študentov v osnovnih, srednjih šolah in fakultetah, zgodnje učenje angleškega in nemškega jezika od tretjega razreda dalje, računalništva,
razvitje zastave in predstavitev grba občine Trnovska vas, ki sta delo že omenjenega domačega likovnik, vsako novo rojstvo otroka, sodoben zdravstveni dom in veterinarska ambulanta je tisto, kar štejem za zvezdne trenutke, v katerih smo primerljivi “ s svetom”.
Nedeljivo s tem potrebujemo osnovne pogoje za bivanje, ki nam bodo omogočili, da bodo zgornji dogodki prevladujoča poanta in navdih našega življenja.
S samostojno občino, za katero smo se izrekli na prvem referendumu ob uvajanju nove lokalne samouprave, smo se uvrstili med 192 slovenskih občin, nedvomno manjših, a ne najmanjših, saj ima Občina Osilnica okrog 600 prebivalcev, naša pa 1300. Dobili smo del pravic in odgovornosti do življenja na svojem, ki nas zadolžujejo, da smemo in moramo vpreči vse naravne danosti in duhovne moči. S tem prevzemamo odgovornost za življenje na tem koščku slovenske zemlje, ki naj postane naše ogledalo kot je lahko dom družine. Dobili smo izjemno težko in ustvarjalno nalogo, v kateri ne more nihče bežati od svojega dela odgovornosti, če pa beži, izgubi pravice!
A to se ne uresničuje v kratkem času in se nikoli ne dokonča...
Del tega smo uresničili v teh dveh letih.”
V dveh letih obstoja občine je bilo mnogo postorjenega. Ali ste zadovoljni z opravljenim delom ? So vaši cilji in načrti izpolnjeni?
Karl Vurcer: "Večkrat sem bil ob dosegu delnih ciljev zadovoljen. Presrečen sem bil, ko je slovito škrinjarško blato v prelepo, a pogosto skoraj nedostopno dolino tudi po zaslugi njenih prebivalcev stekla elegantna, čista črna asfaltna cesta. Dojel sem jo kot prelom stoletij. Pred manj kot tridesetimi leti je del ceste v zaselek vodil po potoku. Enako smo se veselili treh odcepov moderniziranih cest v Sovjaku, proti Majeričevim in Klobasovim, Šketovim in Kuharjevim, odcepu iz Trnovskega Vrha do Koled-nikovih, ki bo končan po sanaciji plaz ter odcepu proti Kuplenovim. Kraji so dobili novo podobo in vrednost, prebivalci zaživeli drugače, po cesti primerljivo z razvitim svetom. Vem, da so težko odmerili svoj prispevek za občinsko cesto, a vedeti moramo, da ta prispevek za marsikoga z velikim odrekanjem izplačan, pomeni običajno do 20 odstotkov investicije, izjemoma je večji, ostali del nosimo solidarnostno vsi občani ter zopet običajno do 20 odstotkov “država”, kadar nam uspe na razpisih pridobiti njena sredstva. Tako vse ceste v kraju gradimo z medsebojno pomočjo in pomočjo širše družbene skupnosti - države! Če ne bi bilo naše medsebojne pomoči in lastnega deleža, katerega šele potem država nadgradi in nagradi, bi asfalt
poznali le na regionalni cesti Ptuj-Lenart . Tako bodimo drug drugemu v pomoč!
In še tega se zavedajmo, da je do nas solidarna slovenska skupnost, saj je v našem letošnjem 135-milijonskem proračunu le dobrih 16 milijonov “naše” dohodnine, 9 milijonov samoprispevka, 4.5 milijonov SIT denarja zbranega po pogodbah z občani za ceste in vodovod, 1.4 milijonov SIT ekološke takse in manjših davčnih prihodkov, levji delež, 72 - milijonov, pa predstavlja dotacija iz državnega proračuna in še neznani delež iz razpisov. Naša lastna gospodarska moč se vidi predvsem po že omenjeni dohodnini, katere 35 odstotkov nam država vrača in smo po njeni višini na četrtem mestu v državi, žal ne iz prve strani! Zato je potrebno razumno gospodariti in blizu 100 milijonov letošnjega ter lanskega proračuna je bilo vloženega v neposredne investicije, ceste, čistilno napravo in izdelavo projektov, ki nam naj omogočajo življenje in ki občane najbolj zanimajo, ostala sredstva pa nam država zaupa kot strogo namenska za vrtec, domove ostarelih, za zdravstveno zavarovanje socialno šibkih, šolske prevoze, za katere zakon o osnovni šoli zavezuje občine samo na razdalji nad 4 km, financiranje male šole, razširjenega programa šole, za redno vzdrževanje cest in za delovanje občinske uprave.
Ker smo izrazito kmetijska občina je potrebno v tej vreči še imeti denar za vzpodbujanje kmetijstva, bilo ga je 3 milijone vsako leto, za financiranje društev in strank, potrebovali bi ga za vzpodbujanje obrti, za izdelavo prostorskega plana, oblikovanja obveznih rezerv in nepredvidene izdatke kot na primer pol milijona za ublažitev posledice suše.
Zaradi vsega tega sem z opravljenim delom delno zadovoljen. Vsaj merljivi cilji so bili uresničeni.
Najmanj sem zadovoljen z ustvarjenjem pogojev za družabno in kulturno življenje mladih, ki se morajo znajti, kakor pač vedo in znajo. Šolajoči tega javno ne izkazujejo, velik del jih koristno zajemata PGD Biš in Pevski zbor Jakoba Gomilška, a ponuditi bi jim morali še nekaj področij:	gledališko,
folklorno, plesno in podobno ter prostor za kulturno ter pozitivno preživljanje prostega časa.”
Vaša velika skrb je izgradnja infrastrukture in modernizacija cest, ki čakajo na asfaltno prevleko v občini Trnovska vas. Se vam zdi, da se je dovolj naredilo na tem področju.
Karl Vurcer: “Cesta in voda sta osnova za začetek dostojnega življenja. Zato ceste tako krčevito gradimo. Z vodo je nepreskrbljen samo še Sovjak, dokumentacija za izgradnjo je pripravljena, občani zbirajo svoj delež v višini 130.000,00 SIT. Predvideni stroški so 20 milijonov tolarjev.
Od nekaj čez 50 km lokalnih cest in javnih poti, ki so na občinski grbi, jih je potrebno modernizirati vsaj še 10 km.
Letos se izjemno veselim modernizirane ceste iz Bišečkega Vrha v Črmljo, ceste iz Kužne do vodohrama v spodnjem Trnovskem Vrhu ter ceste Trnovski Vrh-Straže, ki nas povezuje z občino Lenart. Ob tem se ponovno zahvaljujem vsem, ki ste s svojim denarnim prispevkom pripomogli k izgradnji, članom gradbenih odborov pa za njihovo veliko požrtvovalnost.
Mislim, da smo na tem področju z izbiro ustreznih izvajalcev in sodelovanjem občanov z razpoložljivimi sredstvi naredili skoraj največ, kar smo mogli. Kljub temu obstaja razumljiv in velik pritisk še preostalih, ki hočejo iz blatnih klancev preteklosti čimprej na sodobno cesto.
Ne smemo pozabiti štirih odsekov cest, urejenih v spodobno makadamsko stanje z odvodnjavanjem. Proti Čehovim v Gomilah, del ceste, ki vodi h koloniji sivih čapelj, Petričevim v Bišu ter proti Šamperlovim in Mesarečevim v Črmlji.
Ceste so tako pomembne zato, ker smo z njimi še vedno v velikem zaostanku za drugimi! A ker je potrebno stare vzdrževati pred propadom, smo za 7 km preplastitev morali letos odriniti 25 milijonov SIT.
Lani zgrajeni most na potoku Črmlji ter regulacija potoka, regulacija dela bišečkega potoka, ki je Čehove rešila pred poplavljanjem in olepšala ta del Biša, ki z novogradnjami in urejanjem hiš hiti med lepe vasi, in čiščenje 3 km melioracijskega jarka v Ločiču, ki je v lanskem letu silovito poplavljal ločko gmajno, vse to je bil rezultat dobrega sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor, ki je prispevalo del sredstev, večji del pa občina .
K cestam spada tudi reševanje plazov, pred leti nam nepoznan problem. Izjema je bil manjši plaz pri Čehovih v Čmrlji. V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor smo odpravili plaz pri Murkovih v Bišečkem Vrhu, za katerega je namenilo 3,8 milijona SIT, s svojim denarjem, pa smo sanirali udor
v zgornjem Trnovskem Vrhu ter manjša plaza ob gradnji ceste v Škrinjare, pri Lahovih in Kovačecu v znesku 2 milijona tolarjev.
Za cestami naš čakajo še dražje investicije - kanalizacija. Za začetek smo zastavili za šolo in obenem za potrebe trga Trnovske vasi zahtevano čistilno napravo v vrednosti 20 milijonov SIT. Polovico sredstev smo pridobili iz Ministrstva za okolje in prostor ter sredstev ekološke
takse.
Zaradi vsega je večkrat komu nerazumljivo, kako da ni denarja za nekaj preprostih betonskih cevi ali za potreben tovornjak gramoza! Naših potreb je preveč, da bi jih lahko obvladovali z razpoložljivim denarjem, kljub temu, da je dodatna bera na pristojnih ministrstvih preko razpisov, za katere je delovna občinska uprava morala pripraviti kupe dopisov, prinesla dodatnih 30 milijonov sredstev v teh dveh letih.”
Katere naloge na področju razvoja kraja vas čakajo v prihodnje in kakšni so načrti?
Karl Vurcer: ”Vso leto z nestrpnostjo pričakujemo obvestilo Ministrstva za šolstvo o odločitvi vrstnega reda gradenj šol v naslednjem obdobju. Po tej odločitvi bomo iz občinskega proračuna za izgradnjo šolskega prostora, večnamenske dvorane (za šport, kulturo in družabnost) ter vrtca prispevali 30 odstotkov sredstev, kar bo pomenilo okrog 130 milijonov SIT. To bo nedvomno osrednja investicija treh let po začetku gradnje. Poleg plazov je bil to najpogostejši vzrok potovanj v Ljubljano do sekretarja za investicije v osnovnem šolstvu, svetovalke vlade za šolstvo, podpredsednika vlade in predsednika parlamenta. Vzporedno ali pred šolo bo potrebno zgraditi sodobno igrišče na predvidenem prostoru za blokom kmetijskega kombinata za vse, potrebne in željne telesne kulture in razvedrila.
Osrednji del trga, vhod v občinsko stavbo in neposredna okolica bosta morala dobiti prijaznejšo podobo, s parkirnim prostorom v “hrastju” morda že v naslednjem letu.
Iz občinskega sveta je izšla pobuda za izgradnjo mrliške vežice in imenovan gradbeni odbor, s katerim smo si ogledali nekaj podobnih objektov ter naročili izdelavo idejne študije. Nadaljevanje je odvisno od investicijskih odločitev prihodnjega leta. Obrtna cona na sedanjem zapuščenem prostoru kmetijskega kombinata ni v naši popol-
ni domeni, je pa naša velika želja. Vsem slovenskim proizvajalcem naftnih derivatov in hrvaški Ini smo poslali vabilo in ponudbo za postavitev bencinskega servisa v Trnovski vasi.
Pa že omenjene ceste. Izdelan je projekt za cesto proti Murkovim v Bišečkem Vrhu, dokončanje ceste proti Markežovim, že štiri leta zavlačevana rešitev plazu in ceste proti Brumnovim v Trnovskem Vrhu, ki bi po besedah Ministrstva naj bila odločena v tem tednu ( 9- oktobra), da bi v naslednjem letu ali koraku lahko sanirali plaz in cesto proti Kolednikovim v Bišečkem Vrhu, ureditev ceste proti Muršečevim v Ločkem Vrhu, nadalje preplastitve cest, označitev ter javna razsvetljava v Trnovski vasi in Bišu.
Imam občutek, da bo vedno prej zmanjkalo denarje kot dela.”
Kako župan občine razmišlja o letošnjem občinskem prazniku?
Karl Vurcer:	“Veselim se drugega
občinskega praznika. Najbolj bom vesel tistih, ki jim je občina vsaj delno, morda tudi v celoti uresničila njihovo zaupanje, vseh, ki so v ustvarjalnih naporih sodelovali, ker verujejo vase, v svojo skupnost in sočloveka. Le tako lahko živimo in napredujemo. Zahvaljujem se članom občinskega sveta in odborov, neutrudnim sodelavkam uspešne občinske uprave in delavcem javnih del, s katerimi preživljamo tako dinamične in po življenjskih izkušnjah bogate, prehitro odmikajoče se mesece.
Praznik smo umestili na 25. oktober kot spominski dan velikemu bolfenškemu rojaku dr. Jožefu Muršcu povezan s tradicionalnim farnim žagnanjem z željo, da bi bil praznik vseh občanov. Praznovali ga bomo v soboto, 28. oktobra, s slovesnostjo in družabnim srečanjem. V nedeljo, po svečani maši, pa bomo velikemu rojaku in znamenitemu Slovencu v zahvalo odkrili spominsko znamenje, k spominski plošči žrtev druge svetovne vojne pa položili spominski venec.
Vljudno vas vabim, da se udeležite vseh prireditev ob občinskem prazniku.”
Na koncu najinega kramljanja in sprehoda po gospodarskih temah še vaša poslanica občankam in občanom občine Trnovska vas ?
Karl Vurcer: “Občankam in občanom iskreno čestitam k prazniku z mislijo Agnes Replier, ki pravi, da je srečo težko najti v sebi, vendar je drugje sploh ni mogoče najti. A sreča se išče z upanjem, odgovornostjo in srčnostjo. Iščimo jo v sebi, med svojimi ljudmi, v domačem kraju v svoji domovini!”
Prisrčna hvala za razgovor in vašprispevek k razvoju kraja in še veliko delovnih uspehov ter energije za uresničitev zastavljenih ciljev!
Marija Pukšič
NASTALA ŠKODA ZA POSLEDICAMI SUŠE V OBČINI TRNOVSKA VAS DO JUNIJA 2000
Letošnje leto je bilo za kmetovalce severovzhodne Slovenije dokaj neprijazno. Po dveh sezonah prekomernih padavin in mokrih jeseni je letošnje leto pokazalo drugo skrajnost. Po suhi pomladi je sledilo še daljše obdobje brez padavin.
Komisija za elementarne nesreče, ki deluje v okviru občine Trnovska vas v sestavi Manfred Jakop, Vlado Fras in Janez Rojko, je že v začetku meseca julija (4.7.2000) imela prvi razširjen sestanek s predstavniki vaških skupnosti o načinu in izpeljavi popisa nastale škode. Na sestanku so bile podane okvirne ocene škode, ki so nastale na travnikih, poljedeljskih in vrtnarskih kul-
turah, sadovnjakih in vinogradih. Priporočila za nastalo škodo so se gibala od 80 % za travnike in pašnike do 30 % kot so žita (pšenica, ječmen, rž, oves). Iz strani Ministrstva za okolje in prostor smo bili posebej opozorjeni, da je potrebno oškodovance obvestiti, da upoštevajo ob prijavi stanje in namen rabe kmetijskih zemljišč po vpisu v katastru in ne dejansko stanje v naravi. Prijave so se zbirale na zato pripravljenih obrazcih, ki so bili enotni na področju celotne države. Prijave so bile zbrane v zato predvidenem roku, tako da je tudi občinska uprava lahko pravočasno posredovala zahtevane podatke na ustrezno ministrstvo.
Izhodišče državne komisije pri
določitvi osnove so bili podatki Hidrometeorološkega zavoda RS o prostorski analizi ocene jakosti kmetijske suše za letošnjo pomlad (Kmečki glas z dne 30.08. 2000). Pri pripravi izhodišč je Državna komisija za sanacije upoštevala stališča strokovnjakov, da je 30 % izpad pridelka v delu pričakovani izpad, v delu pa izpad, ki ga je možno z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi omiliti. Na osnovi tega mnenja je državna komisija izločila iz popisa škode vse kulture, ki so kazala prizadetost manj kot 30%. V naši občini so to bila žita, sadovnjaki in vinogradi. Državna komisija je občinski posredovala tudi vse izhodiščne cene in povprečne pridelke za
posamezne kulture na našem področju, ki jih je pridobila iz Urada RS za statistiko.
Občina Trnovska vas spada na osnovi prej navedenih meril v sušno stopnjo 3, kar pomeni najbolj prizadeto območje. Razred 3 po posledicah ali nastali škodi na kmetijskih rastlinah močno izstopa od ostalih razredov. Poškodbe kot posledica suše so bile vidne na vseh kmetijskih rastlinah, vodni stres je najbolj prizadel poljščine, vrtnine, travinje ter mlade trajne nasade.
Na podlagi Zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000 in predlog Državne komisije za sanacije je s sklepom Vlade RS bila ocenjena škoda v Občini Trnovska vas
na 41.611.698,29 SIT. Z istim sklepom je za prvo akontacijo bilo določeno 12 % sredstev od priznane škode, kar pomeni 4.993 010,00 SIT. Komisija se je ponovno sestala 28.9. 2000 in skupaj z občinsko upravo pripravila sanacijski program. Po odobritvi sanacijskega programa iz strani Državne komisije za sanacije bodo sredstva nakazana na Občino Trnovska vas. Po informacijah iz državne komisije naj bi vsa sredstva, zagotovljeno z Zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000 (ZZSO 2000), bila nakazana do sredine naslednjega leta.
Zaradi kritičnih razmer na področju kmetijstva zaradi posledic suše, je na predlog Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem bilo predlagano občinskemu svetu, da nameni del sredstev iz proračuna občine za ublažitev posledic suše. Na izredni seji je občinski svet predlagal županu, da se 500.000,00 SIT sredstev nameni za odpravo posledic suše, ki se zagotovijo iz rezerv proračuna. Sredstva bodo razdeljena sorazmerno po prijavljeni škodi med vse prijavljene oškodovance, ki so se prijavili na razpis o nastali škodi ob suši v mesecu juniju 2000.
Po zadnjih informacijah Državne komisije za sanacije se bo nastala škoda zaradi suše v obdobju od junija do začetka septembra, ki ni bila evidentirana ob prvi prijavi morala prijaviti naknadno. Vsi oškodovanci bodo nastalo škodo prijavljali na sedežu občine v mesecu oktobru. Ob prijavi škode, nastale ob suši za čas od junija do začetka septembra, se upošteva nastala škoda na vseh kmetijskih kulturah (poljedel-
Občina Trnovska vas je na Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo, Sektor trajnih sanacij prijavila 1.270 ha 86 arov prizadetih površin.
V postopku zbiranja vlog oškodovancev smo prejeli 219 vlog. Izračunana višina škode na vseh prizadetih površina je znašala 86.785.978,82 SIT.
skih, vrtnarskih, sadjarskih, vinogradniških).
Komisija za elementarne nesreče, ki si je ogledala prizadete površine dne 13. 7. 2000, je ugotovila, da je bil procent škode na kulturah nasled-
nji:
komza za zrnje	70 %,
komza silažna	80 %,
krompir	40 %,
travniki	80 %,
sladk. pesa	40 %,
ječmen	20 %,
pašniki	80 %,
pšenica	25 %,
buče	50 %,
vrtnine	40 %,
vinogradi (1-3)	30 %,
vinogradi	20 %,
sadovnjaki	30 %,
jagode	40 %,
čebula	40 %,
fižol	40 %,
rdeča pesa	40 %,
krmna pesa	40 %,
paprika	40 %,
zelje	40 %.
Ministrstvo za okolje in prostor,	
Uprava RS za varstvo, Sektor tra-	
jnih sanacij je	posredovalo
dokončen procent škode na	
kulturah, ki ga	je priznala
Državna komisija za sanacijo:	
koruza za zrnje	40 °/o,
koruza silažna	40 %,
krompir	30 %,
travniki	40 %,
sladk. pesa	50 »/o,
pašniki	40 »/o,
buče	40 %,
vrtnine	40 »/o,
jagode	40 »/o,
čebula	30 %,
fižol	35 »/o,
krmna pesa	40 »/o,
paprika	40 »/o,
zelje	30 »/o.
Izračunana višina škode, ki jo je priznalo Ministrstvo za okolje in prostor znaša 41.611.698,29 SIT.
Predsednik komisije za elementarne nesreče v Občini Trnovska vas Manfred JAKOP, inž. agr.
Vsal {m?	trn m
vaša štajerska kronika	
Kmetijska suša spomladi leta 2000
SEJA OBČINSKEGA SVETA
8. 9. 2000 se je ponovno sestal občinski svet občine Trnovska vas na 14. redni seji, kjer je med drugim obravnaval tudi realizacijo proračuna občine za obdobje januar-junij 2000.
Podano je bilo poročilo nadzornega odbora občine Trnovska vas, ki ni odkril nepravilnosti pri poslovanju. Nadzorni odbor je podal mnenje občinskemu svetu, da razmisli o smotrnosti šolskih prevozov, saj je povprečna oddaljenost otrok od šole 2 km.
Občinski svet je bil seznanjen s poročilom preplastitve lokalnih cest izvajalca Asfalti Ptuj in problemom dolžnikov po pogodbah za sofinanciranje modernizacije cest. Tako je občinski svet sprejel sklep, da se bodo investicije z občani izvajale šele takrat, ko bodo pogodbe v celoti realizirane - izplačane.
Občinski svet je obravnaval vlogo znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj in sprejel sklep o pristopu k ustanovitvi območja s posebnimi razvojnimi problemi.
Na predlog koncesionarja Pogrebnega podjetja Jančič iz Lenarta so svetniki potrdili cenik pogrebnih in pokopaliških storitev (cenik je objavljen v prilogi Uradnega vestnika).
Župan občine Karl Vurcer je svetnikom predstavil osnutek Odloka o občinskem prazniku občine Trnovska vas. Ta naj bi bil posvečen dr. Jožefu Muršcu in farnemu zavetniku sv. Bolfenku. Predvidoma se bo praznoval 25.10.2000, razen če bi občinski svet odloči drugače.
Svetniki so tudi imenovali komisijo za priznanja in pripravljalni odbor za 2. občinski praznik.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet potrdil sklep o imenovanju odgovornega urednika in uredniškega odbora javnega glasila Trnovski zvon. Svet je obravnaval zapisnik sosveta z načelnikom upravne enote Ptuj, da naša občina pristopi k informatizaciji krajevnega urada. Tako bi lahko krajani na krajevnem uradu opravili zraven dosedanjih še dodatne storitve: oddajanje vlog za izdajo osebne izkaznice, vloge za izdajo potnega lista po novem zakonu o potnih listinah, oddajanje podpisov podpore kandidatu na volitvah. Občina mora zagotoviti 1.000.000,00 SIT za delovanje informacijskega sistema.
Občinski svetniki so potrdili sklep za izdajo soglasij občinam Markovci, Majšperk za prodajo parcel in za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnine v družbeni lasti.
Na svetu je bilo podano poročilo Odbora za kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe o izvedenem razpisu za razvoj kmetijstva in kreditiranje proizvodnje ter pospeševanje malega gospodarstva v občini Trnovska vas. Svetniki so sprejeli sklep za subvencioniranje prašičereje -nakup plemenskih živali in subvencioniranje v vinogradništvu -nakup trsnih cepljenk. Prav tako je bil sprejet sklep prosilca o odobritvi kredita. Občina bo subvencionirala obresti po obrestni meri T+0% .
Občinska uprava
IZPLAČILO SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI, KREDITIRANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE IN POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI TRNOVSKA VAS
Občina Trnovska vas je na podlagi 7. člena statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) in sklepa Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe objavila razpisa za razvoj kmetijstva in kreditiranje kmetijske proizvodnje ter pospeševanja malega gospodarstva v Občini Trnovska vas. Javna razpisa sta bila objavljena v 9.št. Uradnega vestnika Tednika Ptuj z dne 8. junija 2000.
V ta namen je Občina Trnovska vas je v proračunu za leto 2000 namenila 702.000,00 SIT za razvoj prašičereje in vinogradništva.
Na odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe je prispelo 9 vlog, ki so bile po mnenju odbora popolne. Tako so sprejeli za subvencioniranje nakupa plemenskih živali v prašičereji tri vloge. Znesek regresa za plemensko svinjo znaša 10.000,00 SIT (posameznik lahko dobi regres največ za tri svinje).
Za subvencioniranje nakupa trsnih cepljenk v vinogradništvu je prispelo 6 vlog.Razpisni pogoj je bil 40.00 SIT na cepljenko, zgornja meja pa 1500 sadik.
Občinski svet je na 14. redni seji z dne 8. 9.	2000 odobril
izplačilo subvencij v višini 311.600,00 SIT.
Prav tako je odobril vlogo, ki je prispela na Odbor za kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe za kreditiranje kmetijske proizvodnje in pospeševanje malega gospodarstva v občini. Prosilec bo sredstva uporabil za adaptacijo in povečanje hleva za krave molznice in goveje pitance. Občina bo subvencionirala obresti po obrestni meri T + 0 %.
Rok za vložitev zahtevkov za razvoj prašičereje po razpisnih pogojih je še odprt do 15.11. 2000 oziroma do porabe sredstev.
Občinska uprava
Slovenske gorice
Trg osvoboditve 5, 2230 Lenart, tel: 062/727 324, 729 0 220, fax: 062/727 322 ^ELEKTRONSKA POŠTA: radio@radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rQclioTsg.si y
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V sredo, 27. 9.2000, se je na 6. izredni seji sestal občinski svet na pobudo Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe. Glavna tema je bil predlog omenjenega odbora, da Občina Trnovska vas nameni za odpravo škode po suši in obnovitev poškodovanih travnikov 500.000,00 SIT za nakup travnih semen. Travniki so utrpeli največ škode ob letošnji suši, in sicer 40 % .
Po kratki razpravi je občinski svet sprejel sklep, ki ga je predlagal županu. Za odpravo škode po suši na uničenih travnikih naj se namenijo sredstva iz rezerv občine Trnovska vas za leto 2000 v višini 500.000,00 SIT.
Denarna sredstva se bodo izplačevala le kmetovalcem, ki živijo na območju občine Trnovska vas, in sicer ob izplačilu državnih sredstev za odpravo škode po suši, kar bo predvidoma v mesecu oktobru 2000.

Občinska uprava
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
20. oktober 2000
Leto I, številka 1
IZ VSEBINA
1.	CENIK	3. SKLEP
O POGREBNIH IN POKOPALIŠKIH STORITVAH	O IMENOVANJU UREDNIŠTVA JAVNEGA GLASILA “TRNOVSKI
ZVON”
2.	SKLEP
O IMENOVANJU ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA “TRNOVSKI ZVON”
1.
Na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebi dejavnosti ter urejanju pokopališča (Uradni list SRS, št. 34/94) 7. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) ter 36. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča je Občinski svet občine Trnovska vas na 14. redni seji, dne 08. 09- 2000 sprejel
CENIK
O POGREBNIH IN POKOPALIŠKIH STORITVAH
-	izkop in zasip groba ter zaščita sosednjih
grobov	18.200,00	SIT;
-	pogreb v grobnico	9.150,00	SIT;
-	pogreb otroka do 1. leta	9-150,00 SIT;
-	žarni pokop	6.160,00	SIT;
-	delo s pokojnikom (oblačenje, polagan
je,prelaganje)	4.500,00	SIT;
-	pobiranje pokojnika:
-	brez večjih poškodb	2.310,00	SIT;
-	z večjimi poškodbami	3 520,00 SIT;
-	kompletiranje krste in znamenja
1.100,00 SIT;
-	prijava pogreba	1.100,00	SIT;
-	urejanje dokumentacije (mrliški list, dovolj,
za pokop, odjava zavarovanj, obveščanje občine)	1.650,00	SIT;
-	poglobitev groba	2.750,00	SIT;
-	prva uredba groba (odvoz vencev, ureditev
groba)	4.620,00	SIT;
PREVOZ:
-	prevožen km v domovini
-	prevožen km v tujini
-	lokalni prevoz do 50 km
100.00	SIT
110.00	SIT 6.000,00 SIT
- po preteku 10 let	29.700,00 SIT;	2. Ta sklep začne veljati takoj po sprejemu na
VREDNOST URE:		občinskem svetu Občine Trnovska vas.
- grobar KV	1.170,00 SIT;	Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine
- delavec P KV	990,00 SIT;	Trnovska vas.
- intelektualna ura (IU)	1.170,00 SIT;	
- strojna ura	1.620,00 SIT;	Številka: 032-01/00-l4/b.sk.9
- cinjenje kovinskega vložka	1.980,00 SIT;	Dne: 08. 09. 2000
- organizacija pogreba 3-4	ure	
štev.ur x	1.170,00 SIT;	Župan Občine Trnovska vas:
- pogrebno moštvo		Karl VURCER l. r.
št. oseb x 2.970,00 SIT;
3.
V cenah storitev ni zaračunan 8 % davek na dodano vrednost!
Številka: 032-01/00-14/sk.7 Datum: 08. 09- 2000
Na osnovi 10. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila “Trnovski zvon” (Uradni list RS, št. 74/00) je Občinski svet občine Trnovska vas na 14. seji, dne 08. 09. 2000 sprejel
Župan Občine Trnovska vas: Karl VURCER l. r.
2.
Na osnovi 30. člena Zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94) ter 9. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila “Trnovski zvon” (Uradni list RS, št. 74/00) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 14. seji, dne 08. 09. 2000 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA “TRNOVSKI ZVON”
1.
Občinski svet Občine Trnovska vas imenuje MARIJO PUKŠIČ, rojeno 17. 03. 1965, iz Ločiča 2/a za odgovorno urednico časopisa “Trnovski zvon”, Glasilo Občine Trnovska vas.
SKLEP
O IMENOVANJU UREDNIŠTVA JAVNEGA GLASILA “TRNOVSKI ZVON”
1.
Občinski svet Občine Trnovska vas imenuje uredništvo časopisa “Trnovski zvon”.
Glasilo Občine Trnovska vas v naslednji sestavi:
Milena MEZNARIČ;
Marjan POTRČ;
Anita VRŠIČ.
2.
Ta sklep začne veljati takoj po sprejemu na Občinskem svetu Občine Trnovska vas. Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/00-l4/a.sk.9 Datum: 08. 09. 2000
Župan Občine Trnovska vas: Karl VURCER l. r.
EKSHUMACIJA:
- pred pretekom 10 let
38.500,00 SIT;
DELO IN ŽIVLJENJE PGD BIŠ
V	PGD Biš smo zadovoljni, da je luč sveta zagledal časopis, ki bo objavljal delo in spremljal življenje domačih ljudi in organizacij, zato želimo, da bi izšlo čim več izvodov Trnovskega zvona.
V	našem društvu smo se odločili, da objavimo, kaj se pri nas dogaja skozi celo leto.
Takoj v začetku leta spravimo že po tradiciji “pod streho” občni zbor, tako, da nam ostane več časa za izpolnjevanje dela, ki si zadamo že na zadnjem članskem sestanku preteklega leta.
Za letošnje leto smo si zadali kar precej nalog, ki jih pa bomo, kljub temu da smo finančno omejeni, skoraj v celoti izpeljali. Že februarja smo uredili in obnovili pisarno PGD Biš in jo napolnili z nekaj nove opreme in najsodobnejšim računalnikom, ki postaja nepogrešljiv pri našem delu.
Takoj spomladi so z ustanovitvijo gradbenega odbora začele teči priprave na začetek obnove fasade na gasilskem domu, ki jo je že precej napadel zob časa predvsem na starem delu. Vsa dela smo opravili prostovoljno. Zahvalil pa bi se vsem, ki ste prispevali hrano in pijačo za naše delavce. Vso zadevo pa sta nam še dodatno pocenila naš domači mojster, ki je tudi naš član, Andrej Murko s svojo ekipo in Danilo Muršec z obnovo slike na pročelju doma. Dodatna sredstva smo nabrali s petjem florjanovce, za kar se moram zahvaliti vsem tistim, ki ste prispevali svoj delež, brez katerega bi naše delo bilo še zagotovo težje. Kljub temu, da še leta ni konec, so se že začele priprave na 125. letnico delovanja društva, ki bo prihodnje leto nekje v poletju.
Istočasno z društvenim delom,
pa je teklo tudi delo na opera-tivno-taktičnem področju, kar je tudi osnovna naloga našega društva. Takoj, ko je skopnel sneg, so se začele pripravljati naše tekmovalne ekipe, ki so dosegle nekaj vidnih rezultatov, vendar nas pri vsem tem omejuje predvsem čas, kajti zelo težko je najti tak termin, da ima vseh devet članov ekipe prosti čas za vaje oziroma tekmovanje. Zopet se lahko pohvalimo s člansko ekipo, ki je na mednarodnem tekmovanju v sosednji Avstriji za srebrno plaketo ugnala vso konkurenco, za bronasto pa so osvojili odlično drugo mesto. Na preverjanju znanja Gasilske zveze Trnovska vas - Vitomarci smo nastopili z sedmimi enotami od najmlajših pionirjev do najstarejših veteranov.
Kljub temu, da se zvok sirene ne sliši dostikrat zaradi drugačnega načina alarmiranja, smo tudi v tem letu imeli kar nekaj intervencij doma in pa v sosednjih občinah. Letos imajo tudi naši šoferji kar precej dela s prevozi pitne vode, kar je posledica daljšega sušnega obdobja.
Z operativno - taktičnega področja pa so začele teči tudi priprave na večjo investicijo v našem društvu, s katero bomo še bolj uspešni pri gašenju notranjih požarov, kajti črpalka za visoki tlak nam bo omogočila gašenje z zelo malo količino vode, da ne bi povzročali še dodatne škode v stanovanjih in v drugih objektih.
Tudi na izobraževanje nismo pozabili, saj smo letos dobili kar štiri člane, ki obvladajo delo z dihalnimi aparati, s katerimi tudi naše društvo razpolaga od letošnjega leta.
Dobili smo tudi dva mentorja, ki sta usposobljena za delo s tekmovalnimi enotami predvsem pa za delo z mladimi, ki so
osnova za delovanje društva še naslednjih 125 let.
V našem društvu skrbimo tudi za razvedrilo naših članov. Tako smo organizirali enodnevni izlet v velenjski rudnik in ogled Koroške ter tradicionalni tridnevni izlet v slovenske planine, kjer smo osvojili 2645 m visok Jalovec.
Kot je mogoče razbrati iz napisanega za naše člane res ni
veliko počitka, kajti tu so naštete glavne aktivnosti, ki so se dogajale skozi leto, seveda pa je zraven tega bilo še veliko drugega.
V mesecu požarne varnosti pa vsem občanom želim, da se rdeči petelin nikoli ne pojavi na vašem dvorišču, gasilci pa, da bi bili vedno dobrodošli.
Predsednik PGD Biš Miran Arnuga
DU TRNOVSKA VAS
Društvo upokojencev Trnovska vas samostojno deluje 14 let. Pred tem časom je spadalo pod društvo v Rogoznici. Bivši predsednik, g. Franc Pukšič, si je prizadeval in ustanovil samostojno društvo, ki danes deluje kar zadovoljivo, saj šteje 159 članov. To sicer ni dokončno število, saj povpraševanje po članstvu vedno narašča. To pa je tudi pohvalno in razumljivo, ker z večjim številom članov in z združenimi napori želimo doseči višjo kvaliteto življenja starejših. Program našega dela je zastavljen tako, da ga lahko realiziramo z lastnimi sredstvi. Dejavnosti so naslednje: občni zbor, izleti, srečanje upokojencev Podravske regije in tudi Slovenije, v kolikor nam dopuščajo finančna sredstva, ki so odvisna od vsakega posameznega člana.
Naši nadaljnji cilji so doseči, da upokojenci ne bi bili na robu družbenega dogajanja in da nam v naši družbi ne bi nihče kratil pravic ob sprejemanju te skromne in zaslužene pokojnine. Poudariti moram, da ljudski pevci v Trnovski vasi izvirajo predvsem iz naših vrst in s tem tudi predstavljamo naš kraj, saj želimo, da se v kraju nekaj dogaja tudi na kulturnem področju.
Rad bi se zahvalil g. Janezu Rojku, ki je prevzel organizacijo ljudskih pevcev. Zahvala velja tudi občini Trnovska vas, ki je prisluhnila našim potrebam in nam z dotacijo omogočila vsaj delno in redno kritje stroškov poslovanja društva.
Predsednik društva Franc Kuplen
POVABILO NA MARTINOVANJE
Društvo upokojencev Trnovska vas vabi vse člane na martinovanje v Jablance na kmečki turizem Simonič, ki bo v nedeljo, 12. 11. 2000.
Vse informacije lahko dobite pri svojih poverjenikih društva.
Predsednik društva Franc Kuplen
GZ TRNOVSKA VAS -VTTOMARCI
Oktober - mesec varstva pred požarom
Spoštovani občani!
Mesec požarne varnosti v Sloveniji pomeni posebno skrb in vzbujanje zavesti državljanov na področju požarnega varstva v svojem okolju. Zato naj bo tudi v našem okolju, v naši občini, še posebej ta mesec posebna skrb za varstvo pred požari in drugimi nesrečami. Ta zavest in pozornost pa naj bo živa skozi celo leto.
V mesecu oktobru tečejo številne akcije s področja varstva pred požarom. Tako v naši gasilski zvezi, ki pokriva področje občine Trnovska vas in Sv. Andraž, organiziramo srečanje gasilcev s šolsko mladino na temo požarna varnost, organiziramo tudi ogled operativne opremljenosti gasilskih dmštev, opravljajo se preventivni pregledi gospodinjstev in še mnogo dmgih aktivnosti s tega področja. Gasilska zveza bo v okviru občinskega praznika organizirala tudi veliko gasilsko vajo v Trnovski vasi, kjer bodo sodelovala tudi prostovoljna gasilska društva iz sosednih občin.
V letošnjem letu je geslo “ Preprečujmo dimniške požare, ”zato želimo prav v domačem okolju pospešeno opozarjati in osveščati za redno vzdrževanje dimnikov in kurilnih naprav, ker želimo varno ogrevanje domov.
Spoštovani občani, predsedstvo in poveljstvo gasilske zveze vodi skrb za požarno varnost v občinah, ki jih pokriva, glavna zavest s področja varstva pred požarom pa mora biti seveda pri slehernemu občanu.
Poveljnik gasilske zveze Trnovska vas -Vitomarci Alojz Fekonja, višji gasilski častnik I. stopnje
ŠPORTNO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS
Športno društvo Trnovska vas deluje že 5 let. Šteje približno 40 članov. S svojo aktivno nogometno ekipo nastopajo v lenarški ligi. Lani so igrali v B-ligi in zasedli 1. mesto. Po uspešnem napredovanju so se uvrstili v A-ligo, ki se pravkar začenja. V teku je tudi poletna liga za pokal občine Benedikt 2000. Po sedmih odigranih tekmah se držijo skoraj pri vrhu lestvice. Uvrščeni so na dmgo mesto in zaostajajo za vodilnim KMN MAK samo za 3 točke.
Športno društvo vodi Danilo Pukšič, ki je med dmgim povedal, da v poletnih mesecih organizirajo nogometne turnirje v medobčinskem in občinskem merilu. Organizirajo tudi turnirje med vasmi in se udeležujejo drugih tekem, na katere so povabljeni.
O svojih načrtih pa v eni izmed naslednjih številk glasila.
Želimo jih veliko uspehov in čim boljšo uvrstitev v A-ligi ter dober konec poletne lige za pokal občine Benedikt 2000.
Matjan Potrč
LOVSKA DRUŽINA TRNOVSKA VAS
Lovska družina Trnovska vas je bila kot večina lovskih organizacij na našem območju ustanovljena takoj po dmgi svetovni vojni, in sicer 1946 leta. Po letu ali dveh je bila zaradi premajhnega števila lovcev zdmžena s sosednjo - Lovsko družino Destrnik, od katere se je po povečanju števila članov po nekaj letih spet ločila.
Danes LD Trnovska vas šteje 32 članov in gospodari z 2400 ha velikim loviščem na območju občine Trnovska vas. Stalež divjadi se sicer iz leta v leto manjša, kar je posledica intenzivnega kmetijstva, ki na posamezne živalske vrste zelo slabo vpliva. Kljub temu pa v našem lovišču še premoremo vse lovne in nelovne vrste, ki poseljujejo ta del Slovenije. Tako se po naših poljih zadnja leta spet oglašata prepelica in jerebica, tu živita tudi fazan in poljski zajec. Od velike divjadi je najgostejša srnjad, občasno se v lovišču pojavijo tudi jeleni in divje svinje. Lisica in jazbec sta pogosta tako v nižinskem kot gričevnatem delu lovišča.
V LD Trnovska vas zadnja leta odstrela male divjadi kot sta zajec in fazan zaradi nizkega staleža skoraj ne izvajamo. Na našem območju živi tudi nekaj vrst ujed kot so kanja, skobec in jastreb, ki pa so z zakonom zaščitene prav tako kot sove. V lovišču živi nekaj vrst ptic s seznama ogroženih živalskih vrst, med njimi je najbolj znana siva čaplja.
Člani LD Trnovska vas si z ukrepi in delom v lovišču prizadevamo, da ohranjamo naravo čim bolj neokrnjeno, zavedamo pa se, da je to mogoče le z dobrim sodelovanjem vseh uporabnikov prostora, v katerem živimo in delamo. Hkrati se z vsakoletno čistilno akcijo vključujemo v prizadevanja naše lokalne skupnosti za ohranitev čistega okolja in z izvajanjem lovskega turizma delujemo pri predstavitvi naših krajev in neokrnjene narave, saj k nam prihajajo na lov tudi gostje iz sosednjih držav.
Danilo Muršec
STRELSKA DRUŽINA TRNOVSKA VAS
SD Trnovska vas praznuje letos 20 let delovanja. V vseh teh letih smo sodelovali na različnih tekmovanjih kot so turnirji in lige. Nekaj smo jih tudi mi organizirali. Največ tekmujemo z zračnim orožjem. Priredili smo tudi precejšnje število družabnih prireditev, med katerimi zagotovo izstopajo Igre dobre volje. Imamo nekaj čez 60 članov. Društvo vodi petčlanski upravni odbor, katerega povprečna starost je 25 let.
Naši uspehi, problemi in sodelovanja
Kljub naši največji težavi, da nimamo lastnega pokritega strelišča kot npr. SD Juršinci, SD Dornava ali SD Osek, nam je v teh letih uspelo osvojiti na meddruštvenih tekmovanjih bodisi ekipno ali posamezno čez petdeset pokalov. Nekajkrat nam je uspelo posegati tudi po prvih mestih. Bera bi bila vsekakor večja, če bi imeli boljše pogoje, torej da bi lahko trenirali v domačem kraju. Sedaj se moramo voziti na treninge drugam, kar nam povzroča dodatne stroške. Ob tej priliki naj seznanimo bralce, da imajo npr. v Dornavi 8-stezno avtomatsko strelišče, ki so si ga uredili s pomočjo njihove občine, v Juršinčih 3- stezno in Oseku 4-stezno. To, da takih pogojev nimamo, nam seveda zelo otežuje pridobivanje pionirjev in mladih strelcev, med katerimi je sicer veliko zanimanja za ta šport. Naj tudi omenimo, da se ves čas ubadamo s finančnimi problemi, kar nam onemogoča sodelovanje v regijski ligi, saj sredstva, s katerimi razpolagamo, ne zadoščajo niti za prijavnine kaj šele za opremo, brez katere strelec sploh ne more (ne sme) stopiti na strelišče.
V zadnjih letih smo največ sodelovali s SD Juršinci, SD Dornava, od lani pa tudi s SD Osek. Skupaj s SD Juršinci in SD Dornava smo organizirali slovenjegoriško ligo pa tudi več turnirjev. Lani in letos pa smo se udeležili tudi turnirjev, ki jih je izvedla SD Osek. Posebno vzpodbuden je za
nas uspeh, ki smo ga dosegli na turnirju v streljanju z malokalibrsko puško. Dosegli smo tretje mesto. Posebej je treba povedati, da smo tekmovali s sposojenimi malokalibrskimi puškami (ker svojih SD Trnovska vas ne premore), kar je seveda še toliko večji uspeh.
Glede na pogoje, ki jih imamo, smo dosegli veliko.
Nedvomno imamo trenutno nekaj tekmovalcev, ki bi lahko dosegli vidnejše rezultate tudi na regijskih in državnih tekmovanjih, vendar se vse konča pri financah. Žalosti nas, da mnogokrat naletimo na gluha ušesa prav tam, kjer bi pričakovali največ vzpodbud in razumevanja.
Kaj pa družabne prireditve?
Marsikdo se gotovo spomni, da je pred leti naše društvo vsako leto pripravilo več veselic, in sicer ob novem letu, prazniku žena, martinovanju in še katero. Toda donosnost le-teh je padla včasih tudi v rdeče številke. Zato smo se pred leti odločili, da bomo poskusili z drugačno prireditvijo. In smo! Pripravili smo I. Igre dobre volje (takrat pod imenom Igre brez meja). Bil je “strel v polno”, kot pravimo. Uspelo nam je pripeljati domače ekipe in gledalce tudi od drugod. Pri organizaciji nam je pomagalo tudi precej ljudi, ki niso člani našega društva, saj nas je pri izvedbi sodelovalo čez 70. Z leti se je izoblikovala ekipa, ki je želela, da se igre priredijo vsako leto in ostanejo tradicionalne, kar bi nedvomno prispevalo k pozitivnemu druženju mladih in starejših tako v občini kot tudi širše. Prepričani smo, da bi žTgre” lahko bile pomemben delček v mozaiku turistične dejavnosti v občini.
Do lani nam je organizacija “Iger” še nekako uspevala, letos pa se je pri sredstvih dokončno zalomilo, kajti po izkušnjah iz zadnjih let smo ocenili, da predvidenih stroškov za izvedbo prireditve ne bomo mogli v celoti pokriti iz sponzorstva. Da bi finančni
problem premostili, smo se s prošnjo za sredstva obrnili na župana in občinski svet. Občina nam je sicer bila pripravljena pomagati, vendar sredstva, ki nam jih je obljubila, ne bi zadostovala niti za novi strošek, ki bi ga zahtevala izvedba prireditve na igrišču. V tem primeru bi bilo potrebno zagotoviti sanitarne pogoje, elektriko, vodo... Zaradi izgrajene čistilne naprave prireditve namreč ne bi bilo možno izpeljati ob Domu krajanov.
Vsekakor smo želeli, da bi se prireditev “Igre dobre volje” ohranila, ker je očitno bila odmevna, saj so se predvsem
mladi iz našega kraja in od drugod zelo zanimali zanjo. Vendar ob trendu zadnjih let (stroški vedno večji, priliv pa vedno manjši) kot društvo nismo mogli tvegati, da bi prireditev organizirali s predvideno izgubo, ker le-te ne bi mogli nikakor pokriti. Zato smo se morali letošnji organizaciji “Iger” odpovedati, za kar nam je zelo žal.
Naša prizadevanja ne bodo usahnila, zato z optimizmom zremo v prihodnost.
Predsednik SD Trnovska vas: Mitja Kovačič
DRUŠTVO KMETIC TRNOVSKA VAS
V	naše društvo je včlanjenih 38 članic, ki prihajajo iz vseh vasi naše male občine. Članstvo se iz leta v leto spreminja. Veseli nas, da se vključujejo tudi naše mlade kmetice in gospodinje, med katerimi vlada posebno zanimanje za tovrstno druženje in izobraževanje. Društvo je pod imenom Aktiv kmečkih žena delovalo že pred dvajsetimi leti. Na osnovi zakona o društvih iz leta 1995 pa je bilo ustanovljeno v marcu 1996. Namen delovanja je povezovanje kmečkih žena, skrb za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti kmečkih žena in prizadevanje za ustrezno mesto kmetic v družbi ter za dvig kvalitete življenja na vasi.
Društvo vodi upravni odbor s predsednico, podpredsednico, tajnico, blagajničarko in štirimi članicami. Posebna organa našega društva pa sta nadzorni odbor in disciplinska komisija.
Ker nimamo posebnih prostorov, se dobivamo kar pri predsednici doma. Tudi tečaje in seminarje izvajamo v domači kmečki kuhinji. Izvedba je za gostiteljico in izvajalca kar naporna, ker se nas v družinski kuhinji zbere tudi preko 30.
V	okviru društva s prostovoljnim delom rade pomagamo pri pogostitvah drugih društev, sodelujemo na občinskih praznikih, kulturnem druženju v kraju, sodelujemo z gasilci ipd.
Predsednica društva kmetic Marija Štebih
Farno žegmanje pri Sv. Bolfenku
Spoštovani farani bolfenške župnijeiDovolite mi, da se kot vaš dušni pastir obrnem na vas in vas nagovorim, ker moj glas v cerkvi ne doseže vseh. Prisrčno vas vabim k naši farni slovesnosti, ki bo v svetem letu 2000. Svoj vrhunec bo doseglo s slovesno sv. mašo, kjer bo maševal g. škof dr. Jožef Smej s somaševanjem dekanijskih duhovnikov.
Veseli me, da sem lahko s svojim programom prisoten v Trnovskem zvonu in tako bom poskušal bogatiti duhovno življenje faranov. Omeniti želim tridnevno duhovno pripravo s sveto spovedjo in obenem opozoriti na obhajanje praznika vseh svetnikov.
Tridnevna duhovna priprava bo potekala v zadnjem tednu pred bolfenškim žegnanjem, in sicer:
ČETRTEK: 26. 10. 2000 - sv. maša zjutraj ob 7.30 uri in zvečer ob 18. uri (DUHOVNI NAGOVOR ZA BIRMANCE, BOTRE, STARŠE IN MLADINO);
PETEK: 27.10. 2000 - sv. maša zjutraj ob 7.30 in zvečer ob 18.uri;
SOBOTA : 28. 10. 2000 - sv. maša zjutraj ob 7.30 uri
Pri vseh sv. mašah bo priložnost za spoved pred in po sv. maši.
NEDELJA : 29. 10. 2000 - 30-NAVADNA ŽEGNANSKA NEDELJA. Sv. maša bo ob 8. uri in slovesna sv. maša ob 10. uri, pri kateri bo g. škof dr. Jožef Smej s somaševanjem dekanijskih duhovnikov slovesno blagoslovil nova okna v naši cerkvi. Po slovesni sv. maši bo odkritje in blagoslovitev doprsnega kipa velikega Bolfenčana - duhovnika, mecena, pesnika, slovenskega rodoljuba dr. Jožefa Muršca, domačina iz Biša. Ob koncu sledi zahvala vsem vam, dragi farani, ki ste prispevali svoj dar za obnovo, posebej pa se obračam s prošnjo še na tiste, ki svojega daru še niste prispevali.
Cerkev je božja hiša in naš skupni dom, kjer se zbiramo ob daritvah
KO RDEČEGA KRIŽA SE PREDSTAVLJA
V	kratkem zapisu bomo predstavili delo krajevne organizacije Rdečega križa Trnovska vas v obdobju 53 let.
Organizacija Rdečega križa obstaja v Sloveniji že 130 let. V našem kraju je bil leta 1947 ustanovljen odbor Rdečega križa, ki je imel svoj upravni odbor in podmladek v osnovni šoli, ki ga je vodila takratna učiteljica Mara Švare, poročena Pelci. Po upokojitvi je njeno vlogo prevzela učiteljica ga. Angela Fras. Organizacija Rdečega križa Trnovska vas je začela zbirati in vključevati v svojo organizacijo krvodajalce, ki s svojo dragoceno tekočino rešujejo življenja.
Petdeset let delovanja je kar dolga doba delovanja organizacije, ki si je med tem časom pridobila veliko članov, saj jih ima sedaj včlanjenih kar 200.
V	tem obdobju smo organizirali tečaj za nego bolnikov in 80-urni tečaj za prvo medicinsko pomoč. Organizirano smo vršili merjenje pritiska. Med drugimi
aktivnostmi smo organizirali tudi predavanje o odkritju raka na dojki. Med krajane redno razdelujemo oblačila. Finančno smo pomagali pri ureditvi knjižnice v osnovni šoli. Denarno smo pomagali naši krajanki pri nabavi računalnika
Naša vsakoletna skrb so starejši krajani in oboleli občani, ki jih redno obiskujemo in ob določenih primerih obdamjemo s humanitarno pomočjo.
Ob petdeseti obletnici obstoja smo razvili tudi društveni prapor, ki predstavlja našo organizacijo.
Iz navedenega je razvidno, da je naša organizacija humanitarnega pomena in da so vsi naši programi usmerjeni v pomoč starejšim, obolelim in socialno ogroženim občanom. Čeprav je sredstev za delitev zmerom manj, je naše geslo pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni.
Tajnica KORK Trnovska vas Ada FEKONJA
sv. maše in molitvah ter tako častimo Boga. Ne sme nam biti vseeno, kakšen bo njen videz. Tu prebiva Bog, ki nam je zatočišče in moč ter nam daje pomoč v stiskah. Cerkev je del kulturne dediščine, ki jo bomo zapustili našim zanamcem!
Vsem vam, dragi Bolfenčani, želim, da v miru in sreči praznujete praznike!
LEPE CERKVE SO OČITNA PRIČA ŽIVE VERE.
(Anton Martin Slomšek)
Člani ŽPS in CK ter vaš župnik Jožef Rajner
DR. JOŽEF MURŠEC
- ŽIVKOV
Letos mineva 105. obletnica smrti Jožefa Muršca. V ta namen bo odkrije doprsnega kipa pred cerkvijo Sv. Bolfenka v Trnovski vasi ob občinskem prazniku Bil je človek, ki je veliko naredil za naš kraj in narod. V svoje delo je vložil veliko truda. Prav zato je se ga moramo spominjati in mu biti hvaležni za vse, kar nam je dal.
Jožef Muršec - Živkov se je rodil 1. marca 1807 v Bišu. V letih 1814 do 1815 je hodil v ljudsko šolo pri Sv. Bolfenku. Od leta 1815 do 1817 je obiskoval šolo v Lenartu v Slovenskih goricah. Med leti 1818 do 1825 je nadaljeval študij gimnazije v Mariboru. Nato je bil dve leti na liceju v Gradcu. Do leta 1831 je študiral bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1830. Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka.Leta 1846 je napravil doktorat, kot vladni komisar pa je leta 1851 v gimnazijah na Hrvaškem uvajal maturo. Upokojil se je v Gradcu, kjer je 25. oktobra 1895 umrl. Pokopan je na domačem pokopališču pri sv. Bolfenku - Trnovski vasi.
Sodeloval je z veliko pomembnimi ljudmi, kar dokazujejo tudi njegova dopisovanja z Vrazom, Bleiweisom, Slomškom in drugimi uglednimi ljudmi tega časa. Zbiral je ljudske pesmi, pregovore, pravljice, pripovedke, rastlinska imena. Leta 1832 pa se je poskusil tudi v pesništvu in napisal svojo prvo pesem.
Sodeloval je pri Kozlarjevem zemljevidu, kjer je Muršec vrisal narodnostno mejo in opisal slovenska krajevna imena v mariborskem okrožju.
Da je bil Muršec pomemben človek pove tudi to, da je leta 1847 izšla njegova slovnica, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku.
Udejstvoval se je tudi v političnem življenju. Spadal je med privržence ilirskih idej.
16. aprila 1848 je v Gradcu ustanovil društvo Slovenija, ki si je prizadevalo za samostojno Slovenijo. Brez dvoma je Muršec človek, ki je narodno prebudil marsikaterega Slovenca.
Jožef Muršec - Živkov je bil tudi velik dobrotnik. Zelo se je zavzemal za dijake in študente in letno pošiljal darove dijaškim kuhinjam v Mariboru, Ptuju in Celju.
Tudi za domači kraj je naredil veliko dobrega in koristnega. Ustanovil je župnijsko knjižnico, pomagal je pri preureditvi župnišča, pri poslikavi cerkve in še mnogo drugega.
Tako lahko rečemo, da je Jožef Muršec - Živkov človek, na katerega smo ponosni in za katerega lahko vsi z ponosom povemo, da prihaja od sv.Bolfenka.
“Od kod pa je priša? Iz našega Biša je negda pritiša!”
Romana Breznik
Na obisku pri g. Stanku Koledniku
Rezbar Stanko v delavnici ob svojih izdelkih
Lepo jesensko popoldne. Pot me iz Trnovske vasi vodi proti Bišečkemu Vrhu, kjer živi in ustvarja še ne dolgo od tega k nam, iz Maribora, priseljeni g. Stanko Kolednik.
V Bišečkem Vrhu št. 57 si je ustvaril nov dom, iz stare hiše, ki je bila prej, je zdaj zrasla nova. Delo njegovih rok. Danes, ko sem prišel na obisk, sem ga zmotil pri ometa vanju fine plasti fasade.
Tu živi z ženo Slavko, hčerko Mojco in sinom Mirkom. S svojim delom ustvarja velike umetnine - rezbarije, kipce in reliefe. Mnogo prečudovitih stvari so videle moje oči.
Izdelki so plod njegove domišljije in spretnih rok.
Po kratkem pogovoru sva odšla v delavnico, kjer sva ob kavi spletla pogovor o njegovem delu.
Trnovski zvon: Gospod Stanko, mi lahko najprej poveste kaj o sebi? Kje ste se rodili in kaj ste po poklicu?
“Rodil sem se leta 1947 na Turškem Vrhu v Halozah. Po poklicu sem monter ogrevalnih naprav, kar sem tudi dvajset let opravljal kot obrtnik. Več nisem vzdržal, ker je država mačehovska, pride do kratkih stikov, sporov s strankami in nazadnje tudi z delavci. Zato sem to opustil.”
Trnovski zvon: Kje ste dobili navdih za razbarjenje in delo z lesom?
“Že kot otrok sem ob dedku, ki je izdeloval klopotce s plešočimi figuricami, vzljubil rokodelsko dejavnost, saj se je takrat še marsikaj postorilo doma. Rezbarjenje mi je bilo vedno všeč, vendar sem se začel s tem aktivno ukvarjati pred desetimi leti. Od začetnih reliefnih del sem prešel na oblikovanje manjših in nato vedno večjih plastik. Veliko izkušenj sem si pridobil tudi z delom za mariborsko restavratorsko delavnico.”
Trnovski zvon: Vaše razstave in koliko jih je bilo?
“Svoje izdelke sem razstavljal šestkrat, in sicer v knjižnici v Hočah, v Osnovni šoli
Slivnica, v župnišču Slivnica. Od 4. februarja do 4. marca sem imel razstavo skupaj z g. Danilom Muršecem v prostorih Zdravstvenega doma v Trnovski vasi. Prejšnji teden je bila razstava v Domžalah, istočasno tudi v Hočah na sejmih domače obrti.”
Trnovski zvon: Koliko izdelkov ste že ustvarili in ali se s tem delom da kaj zaslužiti?
“V teh desetih letih sem izdelal okrog sto stvaritev. To so reliefi (Batist - zaščitnik lovcev 100x70 cm, jaslice, ki so velikosti 40 cm in še druge), kipci do 1 m, miniaturne kipce - starček, lovec, kurent,”putar”, ljubl-
BAUST - zaščitnik lovcev
janski zmaj in še drugo. S tem umetniškim delom se ne morem preživljati, ker tmd, ki ga vložim, ni poplačan. Prav pa mi pride vsak tolar, ki ga dobim s prodajo. Preživljam se z naročili posameznikov in ustanov, ki znajo ceniti moje delo.”
Trnovski zvon: Prosim za kratek opis rezbarstva? Kako nastane izdelek?
“Rezbarstvo lahko definiramo kot obdelovanje lesa. Najboljši les je češnja in oreh -
žlahtni les, lipov les se uporablja za skulpture, ker se lahko pobarva s plitvim ali globokim rezalom.
Pojavlja se v likovni umetnosti, kiparstvu in umetni obrti. Rezbarstvo je dejansko ena najstarejših človekovih dejavnosti pri preoblikovanju naravnih materialov. Rezbar mora dobro poznati zgradbo lesa in njegove lastnosti ter postopke za njegovo trajnejšo zaščito. Prav zaradi zaščite so mojstri les prekrivali z raznimi zaščitnimi sredstvi kot so barve, zlato in drugo. Jaz ostajam pri nebarvanem lesu. Svojemu izdelku poskušam vdihniti svojstvenost in umetniški izraz s poudarjeno strukturo lesa. Izdelek zaščitim samo z voskom, kar mu daje še poseben čar. Izbira lesa je pri rezbarstvu zelo pomembna, saj je težnja vsakega umetnika, da bi se izdelek čimdlje ohranil. “
Kam uvrstiti g. Kolednika?
Sam trdi da je samouk in še to le zadnjih deset let. Ko sledimo njegovim stvaritvam, lahko opazimo, da se iz ljubiteljskega rezbarja oblikuje v dovršenega mojstra poznavanja in oblikovanja lesa, hkrati pa skulpturam daje vedno več svojega navdiha.
Trnovski zvon: Gospod Stanko, prav lepa hvala za ta pogovor, ki je bil namenjen temu, da vas tudi ostali občani naše občine spoznajo po vaši rokodelski spretnosti Še obilo uspeha pri izdelovanju izdelkov v rezbarstvu. Ob slovesu sva si podala roke kot stara prijatelja. Preden sem zapustil njegovo delavnico, je segel na zid, kjer so viseli prekrasni reliefi in vzel srednjega - Mater Marijo z Jezusom, obdana z grozdjem in listi vinske trte in mi ga izročil z besedami: “Marjan, to ti podarjam, le pobarvaj si ga sam!”
Od presenečenja sem samo odprl usta, ne vem, če sem se mu zahvalil ali ne! Njegov izdelek mi je zelo všeč in mi krasi notranjost hiše.
Gospodu Stanku še enkrat hvala in mnogo uspehov pri ustvarjanju!
Marjan Potrč
OBVESTILO	
Obveščamo vas, da se je občina Trnovska vas	priključila na ISDN linijo in s
tem spremenila telefonske številke!	
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE SO:	
Sprejemna pisarna NC:	757 9510
Fax:	757 16 61
Župan občine:	757 95 12
Tajnica občine:	757 95 11
Računovodstvo:	757 95 14
	757 95 13
Fax - računovodstvo:	757 95 16
KRAJEVNI URAD TRNOVSKA VAS :	757 07 01
KULTURNO DRUŠTVO TRNOVSKA VAS
BILA JE VELIKA KULTURNA DELAVKA
Bilo je 1. septembra lani. Na bolfenškem pokopališču smo se poslovili od gospe Milice Lopamik v njenem enaindevetdesetem letu. Leta, ki terjajo spoštovanje. A če so podarjena bližnjemu, je njihova vrednost še večja.
Gospa Milica je bila rojena 10. oktobra 1908. leta v Koračicah pri Sv. Tomažu .V njenem petnajstem letu je mati kupila manjše posestvo v Bišu, kamor so se preselili, Milico pa poslala v uk trgovskega poklica na Ptuj.
Po opravljeni učni dobi se je zaposlila kot trgovska pomočnica pri Sv. Trojici, po pridobljeni praksi pa je odprla zasebno trgovino z mešanim blagom v domačem Bišu, v lastni hiši, kjer je zvonček privezan k vratom ob vstopu naznanjal prihod strank, ki so v takratni skromnosti pri Milici dobile vse, kar so potrebovale, največkrat so bili to le sol, sladkor, milo in vžigalice .
Druga svetovna vojna ji je kot deroča reka odnesla človeka, o katerem pa ni nikoli pripovedovala in s katerim bi ji življenje drugače teklo.
Po državni ukinitvi zasebnih trgovin leta 1948 je delo nadaljevala v svoji trgovini kot nameščenka, nato od leta 1955 do 1966 kot poslovodkinja sedanje Kmetijske zadruge in se nato upokojila. Dovolj za eno življenje bi rekel kronist, če bi ne imelo še večje, posebne razsežnosti.
V	mladosti je mlado Milico pritegnil gledališki svet in jo očaral ter začaral do konca njenih dni, ker je videla v življenju nekaj več kot golo vsakdanjost, ker je želela boljši, lepši in pravičnejši svet in vanj neomajno verjela v življenju in na odru.
V	domačem prosvetnem društvu je kot cvetoča mladenka pred sedemdesetimi leti igrala svojo življenjsko vlogo Miklove Zale. Amaterske gledališke predstave je pripravljal tudi Franc Krajnc starejši. Ko sta odložila delo, ga je po sili razmer nadaljevala gospa Milica. Ali je slutila, kaj se bo zgodilo?
Nastalo je “gledališče Milice Lopamik “ s prizorišči na prostem. V Bišu pri “Županovih”, Ketiševih, pri gasilskem domu, na sedanjem igrišču, župnijskem dvorišču, v nedograjenem zadružnem domu, v učilnici stare šole, v kulturnem domu in vseh sosednjih krajih Slovenskih goric, na Ptuju in na Dravskem polju. Peš, z vozovi in kolesi je potovala njena igralska skupina , ki jo je navdušila Miličina ljubezen do materine besede, slovenske pesmi, plesa in umetniškega nastopa. Mladi so hrepeneli po lepem, doživeli so ga pri njej. Mnogim naravnim talentom je pokazala svet kulture, Viktor Čeh je zapel v Koroškem oktetu, več izmed njih bi se lahko kosalo z “gledališčniki”, če Biš in Trnovska vas takrat ne bi bila tako daleč od sveta.
Kulise, oder in oblačila, vse se je hranilo in izdelovalo pri gospe
Milici doma, njen denar, vložen v predstave, je neznan, večina vaj za predstave se je vršila v njenem domu. Bila je režiserka, dramaturginja, scenaristka, kostumografka, lektorica, maskerka in prišepetoval-ka.
Pripravila je preko sedemdeset premier z okrog tristo ponovitvami. Vsa slovenska klasična ljudska in umetna dela, od Linharta in Finžgarja do Cankarja in drugih. Neugotovljivo je, a bilo je preko pet tisoč ur vaj, priprav in izvedb. Od celonočnih ročnih prepisovanj knjig v vloge, do zadnje, dragocene predlanske predstave, uprizorjene 18. aprila 1998, posvečene njeni devetdesetletnici .Za svoje delo je prejela veliko plaketo Zveze kulturnih organizacij Občine Ptuj ter več priznanj domačega prosvetnega društva, Krajevne skupnosti in Občine Destrnik - Trnovska vas .A za vse naslove in časti ni veliko marala. Živela je svoj svet, miren in pravičen, kot ga je prikazovala v predstavah. Njen moto je bil :”Igra mora biti lepa!”In res! Lepo je bilo ob njej. Lepo je bilo mnogim na vseh prizoriščih, kjer je prikazovala, da hrepenenja, upanja in sanj človeka ni konec. Zaradi tega lahko štejemo gospo Milico Loparnik v domačem kraju za največjo kulturno delavko preteklega stoletja in jo uvrščamo med velike Bolfenčane kot so dr. Jože Muršec, Jakob Gomilšek in Ivan Macun. .Danes ni niti sledu od hiše, v kateri je zvonček naznanjal prihod vedno dobrodošlih strank. Niti ni nikogar, ki bi si utegnil naložiti breme uprizoritve ene ali dveh gledaliških predstav. Zato pa naj v Trnovskem zvonu zazveni spomin s spoštovanjem in ljubeznijo Trnovčanov do Milice Loparnik z upanjem, da bo našla naslednika.
Karl Vurcer
SPOMIN NA RAJNE
Bliža se čas spominov na naše najbližje, na prijatelje, na sovaščane, ki so odšli in mimo počivajo v tihem kraju nad našo vasjo. Za vedno so se preselili v večnost. Ne pomaga solza, ne tarnanje, ne bodo se več vrnili. 1. november - dan, ko se v mislih preselimo nazaj in skupaj podoživljamo srečne dni. Odšli bomo na grobove, jih okrasili, prižgali svečke, pomolili za njihove duše. To pa je včasih tudi vse do naslednjega 1. novembra. Skozi leto velikokrat pozabimo naše drage. Čas neusmiljeno beži in tudi mi se približujemo njihovi usodi s hitrimi koraki skozi neulovljivi ritem časa. Črna zemlja nas čaka tam na hribčku za vasjo. Pa se včasih vprašam, kako se bodo nas spominjali zanamci? Edina uteha za vse je smrt, ki nikogar ne izpusti. Ne glede ali stari ali mladi, smrt nikogar ne pozabi! “Ne vemo ne ure, ne dneva, ne
kje, ne kako!”
Spomnimo se vseh, ki so nekdaj bili z nami, s katerimi smo delili veselje, srečo, radosti in skrbi ter delali za dobro bit nas vseh. Naj jim bo lahka bolfenška zemljica in naj jim gomile krasijo cvetovi spomina..
V TIHEM KRAJU
Čez domove v tihem kraju, brez gorja in solz življenja, tiho, tiho sapica pihlja.
Plamen svečke kot spomini svetli rahlo, rahlo v vetru vztrepeta.
Vi, ki mirno spite tihi spanec brez gorja, v spominih nam živite, v solzah iz dna srca.
Bog ne daj, da se zbudite,
v svet naš poln gorja!
Le marmor hladen in vklesane črke grob krase.
V	večnosti somraka, brez pogleda in nasmeha
v cvetje zremo dan za dnem.
Le v spominu slike oživite pred očmi,
kot mehurček ubežite, če dotika roka zaželi.
Ni vas več, le tema, a spomin na vas živi!
Le plamen svečke na vas spomin svetli.
V	tihem kraju vas telo počiva, brez gorja v solzni tej dolini.
Ko zemeljska se pot konča,
se tudi mi z vami snidemo nekdaj!
Marjan Potrč
ROMANJE PO PREKMURJU
V	soboto, 22. julija, smo se krajani Trnovske vasi z dvema avtobusoma podali na romarsko pot proti Prekmurju. Bili smo zelo številčni, saj nas je bilo kar 70. Dan je bil lep, pravšen za potep po prekmurskih ravnicah. Zaradi bolezni g. župnika sta vlogi vodičev prevzela g. Ludvik Krajnc in g. Matjaž Kramberger. Bila sta glavna le do Črenšovcev, kjer nas je pričakal naš rojak, tamkajšnji župnik g. Ivan Krajnc, ki je kasneje prevzel vlogo vodiča.
Najprej smo se ustavili v Gornji Bistrici, kjer je cerkvica posvečena Antonu Martinu Slomšku. Po opravljenem obredu smo se vrnili v Črenšovce, kjer smo si ogledali župnijski dom, ki je še v gradnji. Le-ta je vedno odprt za vsakega popotnika, zato se tudi tu zadržujejo mladi v različnih skupinah:	mladinske, skavtske,
glasbene, meditacijske in druge, za vse pa poskrbi g. Ivan.
V	veliki dvorani nam je pripravil malico, da smo si napolnili lačne želodce in si privezali dušo, ker smo bili zaradi vročih sončnih žarkov že pošteno žejni.
Sledil je ogled največje cerkve v Prekmurju - Sv. križa v Črenševcih. Pri gradnji je prišlo do zamenjave načrtov, saj bi ta cerkev morala stati nekje na Madžarskem. Notranjost je prečudovita, vredna ogleda.
Da pa ne bi bilo samo romanje, smo ga združili še z izletom in
tako dali duška mlajšim izletnikom. Tudi mi, starejši, se nismo branili ogleda “otoka ljubezni”, to je prijaznega in mirnega kotička, obdanega z gozdovi med staro in novo strugo reke Mure. Tu smo se razživeli, saj so morali mladi do 40 let kleče čez mostič, ki vodi na otoček. Bilo je polno smeha in veliko šaljivih besed na te račun. Tu smo se tudi popeljali z brodom čez reko Muro na Štajersko in nazaj .Tam smo si ogledali breški muzej in edini mlin na Muri, ki je plava na vodi. Privezan je z močnimi jeklenimi vrvmi. Ob obisku “ljubezenskega otoka” si je vsak obiskovalec lahko kupil ljubezenski napoj ( mala steklenička žganja, ki temelji na različnem sadju).
Čas je hitro bežal in že se je bližalo kosilo. Ustavili smo se v Žižkih v gostišču Pri Hrvatovih. To so bili sosedje nekdanjega bolfenškega župnika Draga Žižka, ki je že dolgo mrtev in pokopan na našem pokopališču. Tu je bil njegov rojstni kraj.
Pri Hrvatovih so nas nas vzeli resno.Takšno kosila, kot smo ga dobili pri njih, dobiš redkokje. Morali smo se prav pošteno potruditi, da smo vse dobrote, vključno s sladicami, pospravili. Bolj smo bili potrebni počitka kot pa potovanja naprej. Naš vodič Ivan je bil neusmiljen, saj je ura hitela proti 17. popoldan, v načrtu pa smo imeli še več ogle-
dov. Pot smo nadaljevali proti Gaberju, dvojezični vasici (slovensko in madžarsko govoreči), kjer smo si ogledali nekaj najbolj čudovitega na tem izletu .Vabila nas je mala vaška cerkvica, ki ni bila na zunaj nič posebnega, pač pa njena notranjost. Oltar s pročeljem je izdelan iz lesenih latic (5x10). Mozaik po celem zidu za oltarjem je posvečen v nebesa vzeti Mariji. Brez besed strmiš in gledaš to krasoto človeškega dela.
Pot smo nadaljevali ob tromeji skozi Hotizo proti Tumiščam v Marijino cerkev. To je prekmurska romarska cerkev oziroma prekmurska Ptujska Gora. Združeni sta novograjena in stara cerkev, ki pa jo restavrirajo. Po končanih večernicah smo se odpravili v Odrance na ogled cerkve, ki ima to posebnost, da ima v notranjosti grajeno kupolo
v obliki osmerokotnika. Pri gradnji se je zgodila nesreča. Zrušil se je strop in pod seboj pokopal 8 ljudi. V tistem času je tam služboval župnik Lojze Kozar. Prekmurci ga imajo za največjega pisatelja. Zaradi nesreče je bil Kozar v zapom, čeprav ni bil nič kriv.
V Odrancih smo podali prošnje za srečno vrnitev domov, kajti iztekel se je sobotni dan in naš čudoviti izlet po Prekmurju. Poslovili smo se od našega Ivana in mu obljubili, da to ni bilo naše zadnje srečanje. Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti Slovenskim goricam.
Hvala vsem, ki so to romanje organizirali.
Marjan Potrč
PREPREČEVANJE GRIPE IN PREHLADA
Prihaja obdobje gripe in prehladov, zato vam posredujem nekaj navodil za preprečevanje bolezni.
KAKO SE OBVARUJETE PRED OKUŽBO?
-	zmanjšajte stike z obolelimi ljudmi, predvsem stike z rokami, dotikanje in rokovanje;
-	ne dopustite, da bi oboleli ljudje v vas kihali, kašljali ali vzdihovali proti vam;
-	v prehladnem obdobju se izogibajte večjih skupin ljudi;
-	pijte veliko tekočine, predvsem čaja, vitaminskih in dmgih toplih napitkov;
-	uživajte lahko hrano, veliko sadja in zelenjave;
-	skrbite za dobro telesno kondicijo;
-	redno zračite stanovanje;
-	izogibajte se jutranjemu mrazu in megli;
-	izogibajte se cigaretnemu dimu in vsemu, kar vas draži na kašelj;
-	vedno imejte suha in topla oblačila in obuvala;
-	proti gripi se zaščitite s pravočasnim cepljenjem; lahko si ga že sedaj rezervirate v naši ambulanti.
KAKO PREPREČITE PRENOS BOLEZNI NA DRUGE LJUDI?
V prvih dnevih bolezni ste najbolj kužni. Zato ostanite doma, pijte dosti tekočine in vzemite zdravila proti bolečinam in proti vročini. V času bolezni se izogibajte večjih skupin ljudi; služba, šola, vrtec, avtobus, trgovine, cerkev, zabave, čakalnica pri zdravniku in podobno.
Bolezen se prenaša s kapljicami. Zato ne kihajte, ne kašljajte in ne dihajte v svoje bližnje in tudi ne v svojega zdravnika, ker jih boste okužili.
Prve tri dni ne hodite k zdravniku, ostanite doma, da ne okužite bolnikov v čakalnici in zdravstvenega osebja.
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Vsekakor ne že prvi dan. Mimo lahko počakate doma tri dni in se držite zgornjih navodil. Če se je stanje pričelo izboljševati, obisk pri zdravniku ne bo potreben. Če pa se stanje ne izboljšuje, se javite pri svojem zdravniku v njegovem ordinacijskem času. Prehlad ni bolezen, s katero bi obremenjevali dežurno zdravniško službo. Mirno lahko počakate na naslednji dan.
Če ste zaposleni, morate k zdravniku po bolniški list. Ponavadi vas zdravnik dobro pozna in vam bo dal bolniške liste tudi za nekaj dni nazaj. Zato ni potrebno, da ga obiščete že prve dneve, ko imate najvišjo vročino in ste najbolj kužni.
OPRAVIČILO ZA ŠOLO
Če je otrok odsoten iz šole manj kot tri dni, mu lahko napišejo opravičilo za šolo starši. Za daljše odsotnosti dobi otrok opravičilo pri nas.
KDAJ V SLUŽBO, ŠOLO ALI VRTEC?
Ko boste brez vročine. Proti večem vročina narašča in je zvečer najvišja. Če boste zvečer brez vročine, je tudi naslednjo jutro ne boste več imeli. Zato lahko greste naslednje jutro že v službo, šolo, vrtec in podobno.
ŽELIM VAM ČIMPREJŠNJO OZDRAVITEV!
VAŠ ZDRAVNIK Franc ŠUTA, dr. med.
MLADE BRIHTNE GLAVE
VTISI V NOVEM RAZREDU
4.september je bil prvi šolski dan. Ponosni smo prišli v šolo, kajti vstopili smo v 5. razred. Postali smo najstarejši učenci na šoli.
Veseli in zadovoljni smo čakali novo učiteljico Alenko. Bilo nam je nekam čudno, ker je nismo nikjer opazili. V razred nas je povabil učitelj Jean Bohorč. Predstavil se nam je kot razrednik. Povedal je, da bomo imeli predmetni pouk. Vsi smo bili presenečeni in malo razočarani, a le za kratek čas. Zatem nam je razrednik povedal nekaj novosti predmetnega pouka. Vsaki predmet bo učil drugi učitelj. Že tisti teden smo se spoznali z vsemi učitelji. Vzdušje med nami in njimi je dobro. Zavedamo se, da bo vsak zahteval dosti znanja in dela. Treba se bo sproti učiti. Vsi hrepenimo po velikih uspehih. Želimo si še naprej veliko znanja. Upamo, da se bomo dobro razumeli z vsemi učitelji.
Tanja POTRČ 5. razred
PLAVALNI TEČAJ
Prišel je težko pričakovani ponedeljek. Dan, ko smo začeli s plavalnim tečajem. Ko sem se vstal, sem si v nahrbtnik dal kopalke in brisačo. Sel sem na avtobus, ki nas je odpeljal v Terme Ptuj. V garderobi smo se preoblekli. Oprhali smo se in odšli k bazenu. Učitelj me je določil v skupino BANANE. Pokazali smo, kako in kaj že znamo plavati. Drugi in tretji dan smo se učili plavati KRAVL. Četrti dan smo plavali hrbtno in žabico. Peti dan sem osvojil bronastega delfinčka. JUHUHU! Tako se je teden prevesil do konca in spet bomo začeli s poukom. Bilo je zelo lepo!
Rok MURKO, 2. razred
MEH ZA SMEH
SEŠTEVEK
Neka priletna vaška lepotica je strašno rada slišala, da je še vedno zelo mlada. Ko je nekega gospoda prosila naj ji pove, kolika da je stara, je le-ta odgovoril: ” Po barvi vaših lic 18, po loku vaših obrvi 22 in po rdečini vaših ustnic 30.”- “Kaj pa dejansko mislite?” reče gospa.
“ Če prav premislim in seštejem, znese vse skupaj 70 let!”
BERAČ
“Kako ste postali berač gospod Koren?”zanima znanca. “Ja veste, to pa je takole. Nekoč sem na avtobusni postaji stegnil roko, da bi videl, če dežuje, pa mi je nekdo v dlan položil jurja. Potem sem pa kar nadaljeval...”
TRENUTEK RESNICE
Ko umrejo starši, izgubiš svojo preteklost, ko ti umre otrok izgubiš svojo prihodnost!
Elliot Luby
Človek ne doseže sto let, skrbi pa si dela za tisoč let!
Kitajski pregovor
ZBOGOM POLETJE IN POČITNIŠKI DNEVI
Že nekaj mesecev je preteklo, odkar smo se poslovili od četrtega razreda. Z veseljem smo čakali počitnic, vendar tudi s strahom v srcu, kajti peti razred je nekaj novega, težjega in zadnje leto v šoli v Trnovske vasi.
Zadnji dan pouka sem bil zelo nestrpen, kdaj bo konec. Doma sem torbo pospravil v omaro, zvezke v predal, knjige pa sem dal sosedovemu Urbanu. Dva meseca svobode in brez učenja je bilo pred mano. Vsak dan sem s prijatelji igral nogomet, vse dokler ni prišel dan, ko smo se s starši odpravili na morje. Tri dni je bilo dolgočasno, vse dokler nista prišla še Miha in Bomt z atijem in mamico. Takrat se je začela zabava. Dneve smo preživljali v vodi, na toboganih, igrali smo tenis, zvečer pa uživali v igranju remija. Igri s kartami so se pridružili tudi starši. Ob koncu igre sem ugotovil, da starejši prej vzkipijo in so še bolj željni zmage kot mi, otroci. Ko je prišel dan vrnitve domov, sem bil kar malo razočaran, da je že vsega konec. Ob vrnitvi smo se ustavili v Kranju pri sorodnikih, doma pa so nam pripravili piknik. Nato smo se ure in ure pogovarjali o dogodkih z morja. Naslednji teden sem preživel pri sestri. Bilo je lepo, ker so na igrišče prihajali prijatelji, s katerimi smo igrali nogomet ter se pogovarjali.
Ker sem navdušen nad igranjem nogometa, sem se vključil v NK Drava. Trikrat na teden imam treninge, ki so zelo naporni. Vendar mi je to v veselje, zato mi ni težko..
Toda čas prehitro beži in že so mimo počitnice in je tu prvi dan šole. Nestrpno smo pričakovali srečanja z učiteljico Alenko, toda bili smo presenečeni, kajti namesto nje smo za vsak predmet dobili drugega učitelja. Nekaj jih poznam, nekaj sem jih vesel, predvsem pa vem, da bo potrebno ponovno resno in trdo prijeti za delo ter se potruditi za čim boljši uspeh.
Benjamin VRŠIČ 5.razred
Cenik reklam
Notranje strani - črno-bele reklame:
notranja stran (šir.l90mm x viš.275mm) polovica strani - 254,38 cm2 četrtina strani - 124,9 cm2 (šir.92,5mm x viš.88mm) - 81,4 cm2
(šir.92,5mm x viš.65mm) - 60,2 cm2 (šir.60mm x viš.88mm) - 52,8 cm2
(šir.92,5mm x viš.50mm) - 46,25 cm2 (šir.60mm x viš.40mm) - 24,0 cm2 (šir.43,75mm x viš.30mm) - 13,1 cm2
ZAHVALA ali SPOMIN
(šir.92,5mm x lOOmm) - 95 cm2	=3.9oo SIT
Za vsak nadaljnji cm2 zaračunamo dodatnih 42 SIT do četrtine strani, večje zahvale, od četrtine strani naprej, zaračunamo po veljavnem ceniku reklam.
Nekomercialne male oglase objavljamo brezplačno.
Za barvno reklamo na zadnji strani prištejemo 30 %.
Za barvno reklamo na prvi strani prištejemo 50 % in je lahko maksimalne velikosti 24,0 cm2 (pod točko 8 in 9).
Zahvale ni možno objaviti na prvi in zadnji strani.
Pri naročilu najmanj 6 zaporednih mesečnih objav priznamo 10 % popusta, pri letnem naročilu pa 15 %.
Vse cene so brez 19 % davka na dodano vrednost!
Uredništvo
- 522,5 cm2 = 28.600 SIT = 15.600 SIT
= 8.450 SIT = 5.200 SIT = 4.550 SIT = 3-900 SIT = 3.250 SIT = 1.950 SIT = 1.560 SIT
BIŠKI GASILCI NA JALOVCU
Že nekaj let zaporedoma PGD Biš pod vodstvom Jožeta Kapuna in Manfreda Jakopa organizira tridnevne izlete v slovensko visokogorje. Osvojili smo že Triglav, lansko leto smo se odpravili na Krn in se spustili z “raftom” po Soči.
Letošnje leto je bil organiziran
izlet na Kamniško sedlo in ogled Snežne jame pod Raduho. Izlet je zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadel, najbolj pogumni pa smo se vendarle odločili, da se odpravimo v gore sami, z lastnim prevozom.
18.8. zgodaj zjutraj se nas je 10
TUDI BOLFENČANI V STIČNI
V	soboto, 16. septembra, je v Stični potekalo 19. srečanje verne mladine, ki se ga je udeležila tudi skupina mladih iz naše župnije. Organizacijo za 17 mladih iz našega kraja je prevzel Matjaž Kramberger.
Stična za mlade ne predstavlja samo pomembnega verskega srečanja, ampak je to tudi kraj, kjer se sklepajo nova poznanstva in prijateljstva ter obujajo spomini iz prejšnjih let.
Dopoldne je doseglo vrhunec s pričevanjem francoskega boksarja Tima Guenarda, predstavili so se člani društva Katoliško gledališče in Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška iz Maribora.
Mašo je daroval nadškof Franc Rode, pridigal pa škof Anton Stres. Devettisočglavo množico je nato v enournem koncertu spravil na noge Adi Smolar.
V	večernih urah je poseben vlak in 110 avtobusov mlade ljudi popeljal nazaj proti domačim krajem.
Anita Vršič
ljubiteljev gora zbralo pri Jožetu Kapunu, ki je bil tudi letos vodja odprave. Odpravili smo se proti Slovenski Bistrici, kjer nas je počakalo še 5 pohodnikov. Skupaj smo pot nadaljevali proti Kranjski Gori, kjer smo parkirali svoje jeklene konjičke in z avtobusom nadaljevali pot proti Vršiču.
Po obilni malici iz nahrbtnika smo se pripravili na pot proti Jalovcu. Pot se je v začetku vila skozi gozd in se rahlo vzpenjala. Ko smo gozd zapuščali, so nam počasi že začele pojemati moči. Vroče sonce nam je segrelo še zadnje požirke pijače in v mislih smo že vsi sanjali o hladni steklenici, ki nas je čakala pri upravniku zavetišča. Po strmem dvigu je bila želja uresničena; pred nami se je v daljavi pojavilo Zavetišče pod Špičkom (2064 m).
Žejni in nekoliko utrujeni smo prispeli do zavetišča, kjer smo si ob hladni pijači in hrani iz nahrbtnika, ki je postal že kar precej lažji, nekoliko opomogli. Zaradi čudovitega vremena smo se odločili, da bomo še isti dan nadaljevali pot proti našemu cilju - Jalovcu. Zdaj pa se je začelo “ta pravo”. Klini, jeklene vrvi, prepad na levi in na desni. Nekje na pol poti nam je pot prekrižal kozorog. Skakal je po skalah in tu in tam populil majhen šop trave, ki je rasel iz skale. Kozorog se ni dal motiti pri paši. Počakal je toliko časa, da smo ga poslikali in nato počasi odšel svojo pot naprej. Pot nas je vodila naprej proti vrhu. Še malo hoje po slemenu, še čisto malo, in že smo na vrhu. Čudovito!!! Kakšen nepopisen občutek. Kako nepozaben pogled. Na eno stran čudovit razgled v dolino Tamar, dolino pod Poncami, na drugi strani je pod nami ležala dolina Trente s Kekčevo domačijo. Na vrhu Jalovca (2645 m) smo bili vsi enotni, da drži rek: “Če je Triglav naš očak, potem je Jalovec fant od fare. “
Gore v ozadju so se bleščale v vsej svoji lepoti, tudi Triglav, Prisojnik in Razor. Ker se je bližal večer, smo morali zapustiti to čudovito goro.
Že v mraku smo se vrnili v Zavetišče pod Špičkom. Tu smo še malo poklepetali, nato pa se odpravili spat. O, kako so zanimiva skupna ležišča. Kljub
utrujenosti se je smeh še slišal dolgo v noč.
Naslednje jutro nas je zbudilo sonce visoko nad gorami. Sredi dopoldneva smo se poslovili od oskrbnika zavetišča in se začeli spuščati proti Vršiču. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Trošili smo zadnje zaloge vode. Šele v takšnih trenutkih začutiš, kakšno vrednost ima! Izmučeni smo prispeli v Poštarski dom na Vršiču, kjer so nas že pričakovali. Po obilni malici in kratkem počitku smo se pomerili v igranju “šnopsa”. Vsaka izgubljena igra je zahtevala “rundo” . Tudi tu je bilo na skupnih ležiščih veliko smeha. Ali ste vedeli, kako se po štajersko reče: Oprostite prosim, nisem vas razumel. Ali bi lahko ponovili še enkrat? Štajerci znamo to opraviti kar na kratko: Haaa?! Takšne in podobne stvari se izvejo v poznih večernih urah samo na skupnih ležiščih nad 1000 metri.
Jutro je bilo spet sončno. Sledil je še zadnji pogled na Jalovec in okoliške gore, med njimi tudi Prisojnik, ki bo čakal, da ga naslednje leto najpogumnejši Bolfenčani osvojijo. Z avtobusom smo se vrnili v Kranjsko Goro. Sledilo je kopanje v Bohinjskem jezeru. Hladna bohinjska voda nam je odnesla ves znoj, ki se je v prejšnjih dveh dnevih nabral, in očistila še tako velik žulj. To je “pasalo”. Popoldan je hitro minil, saj smo se pomerili v veslanju po jezeru (olimpijska norma ni bila dosežena) in igranju odbojke. Polni čudovitih spominov, lepih doživetij v teh kratkih treh dneh, smo se vrnili domov, kjer nas je Trnovska vas že nestrpno pričakovala.
Julija KURBOS
Foto: Roman Maguša