fA TEDEN / TA TEDEN Teden bomo koniali z cfomoče glitsbo že sedemindvajset let prihajajo v začetku septembra v Ptuj an- sambli, ki vižajo in pojejo po domače, ter v polki in valčku izražajo svoja občutja. Domača zabavna glasba je namenjena predvsem zabavi in vzdušju, ko te zasrbijo pete, da pozabiš na vsakodnevne tegobe in probleme. Ptuj je postal pojem te glasbe, saj je z vztrajanjem postal mesto najstarejšega tovrstnega festivala, ki še vedno poteka v živo in se ga ansambli radi udeležujejo, da pokažejo svoje izvajalske sposobnosti in predstavijo nove viže, ki pozneje zapolnjujejo programe radijskih postaj in veselic širom po Sloveniji in drugod. Ptujski festival je veliko prispeval h kvalitetni rasti izvajalcev - inst- rumentalistov in pevcev. Po grobi oceni ugotavljamo, da v Sloveniji aktivno deluje približno petsto ansamblov, tristo jih je nastopilo na ptujskem odru, nastajajo pa vedno novi, ki jih sestavljajo predvsem mladi in zelo mladi izvajalci. Kakorkoli že, po tej glasbi smo postali znani v svetu predvsem po zaslugi legendarnega Avsenika, njemu pa je sledilo kar lepo število naših profesionalnih ansamblov, ki še danes os- vajajo evropske odre. V petek in soboto se nam na Ptuju obetata dva zanimiva za- bavnoglasbena večera z dobrimi ansambli, slišali pa bomo kar deve- tindvajset novih melodij, kijih bodo izvajali doslej zlati ansambli. Naj velja to pisanje tudi kot vabilo vsem ljubiteljem domače za- bavne glasbe, da si popestrijo sicer kisle poznopoletne deževne dni in se ■ ob koncu tedna povesele (tokrat pod streho šotora pri ptujskih Termah). \J/ / IVANJKOVCI / otvoritev šolskega prizidka ^ lepih prostorih bo za vse prijetneje V soboto so v Ivanjkovcih slovesno predali namenu prizidek k tamkajšnji osnovni šoli. Otvoritev je pritegnila veliko prebivalcev in gostov, udeležili pa so se je tudi državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport Tea Valenčič, ormoški župan Vili Trofenil^ podžupan Miroslav Hanželič, predsednik občinsicega sveta Alojz Sok, predsednik sveta krajevne skupnosti Stanko Žličar, številni svetniki ter ravnatelji in učitelji domala vseh šol v občini. Domačinki pesnici Erni Meško pa je pripadla čast, da preda prizidek šolarjem, otrokom iz vrtca ter učiteljem in vzgojiteljicam. Erna Meško je za to priložnost namesto govora prisotnim namenila pesem. Blagoslovitev prizidka pa je opravil svetinjski župnik Janez Gerger. V sončnem dopoldnevu so si- predvsem lica otrok in za- Poslenih. Kako tudi ne! Večina ^^ )ih še spomni nemogočih de- lovnih razmer v nekdanji šoli na ^^etinjah, pa potem lepe nove sole v Ivanjkovcih, ki pa se je ^malu izkazala za premajhno, '^^to je pouk potekal v dveh iz- ^enah, kar je za učence, ki so v velikem številu vozači, pomeni- lo veliko težavo predvsem pozi- mi. Veliko iznajdljivosti je bilo potrebno tudi pri organiziranju pouka in krožkov, saj je bilo vedno premalo prostora. Dvoizmenski pouk in pros- torska stiska so del preteklosti. Ivanjkovci so dobili krasno, prostorno, svetlo in v pisane bar- ve odeto novo šolo. Na 456 kvad- ratnih metrih se razpostirajo novi prostori za nižjo stopnjo, kabineti ter prostori vrtca s pri- padajočimi sanitarijami. Nekdanji prostori vrtca so adap- tirani in vanje so preselili računalniško učilnico in knjižnico. Prostori so bili v celo- ti dograjeni in adaptirani iz sredstev občinskega proračuna, ki je ivanjkovski šoli in vrtcu na- menil 86 milijonov tolarjev. Ob tej priložnosti se je Vili Trofenik spomnil tudi dolga, ki ga ima država do ormoške občine in gradnje šole. Tea Valenčič je za- gotovila, da bodo dolgovi kmalu poravnani. V znak dobre volje pa so šoli in vrtcu podarili po en računalnik. Prizidek je zgradilo podjetje Ecoenegetika s številnimi - predvsem domačimi - podizva- jalci: Zidarstvo Kralj, Invest, Elektro Ivanuša, Geainženiring, Pleskarstvo Žunko in Gašparič, Keramičarstvo Kovačič, Mon- taža kovinske opreme Zvegla, MCK, Avtoprevozništvo Zemljak, Gradbena mehanizaci- ja Vesenjak in drugi. Za prisrčen program so poskrbeli učenci šole in otroci iz vrtca ter ormoška godba na piha- la z mažoretkami. Poleg lepo urejene notranjosti in okolice šole pa je vse prisotne preseneti- la pogostitev, ki so jo pripravili krajanke in vinogradniki iz ivanjkovskega konca. To kaže, da ljudje živijo s šolo in so pripravljeni seči tudi v svoj žep ter prispevati svoj delež. Delovni kolektiv osnovne šole z ravnatel- jico Irmo Bezjak se zahvaljuje vsem, ki so na kakorkoli poma- gali pri gradnji prizidka, in vsem tistim, ki so iz otvoritve šole po- magali napraviti praznik. Prav takšen praznik pa bo gotovo tudi čez leto dni, ko bodo v Ivanjko- vcih - če bo vse posreči - odprli še novo telovadnico. viki klemenčič 2 Četrtek, 5. september 1996 - TEOli)|( GORNJA RADGONA / PESTRA OBSEJEMSKA DOGAJANJA Priznmiu if priznani mlinarski strokovnjak. Izredno zahtevna je bila izdelava lesenega vodnega kolesa, ki ga je pol leta "ustvarjal- mojster Albin Skornšek iz Mozirja. Poso- dobitev mlina je zahtevala tudi temeljito gradbeno prenovo ob- jekta. Slovesnosti ob odprtju mlina bodo v soboto, in sicer bo ob 11. uri javna radijska oddaja, zagon vodnega kolesa na mlinu bo ob 14. uri, ob 15. uri pa bo Zveza kulturnih organizacij Sv. Tomaž pripravila zanimiv kulturni program. Sledilo bo družabno srečanje. MS 4 ZANIMIVOST^ REPORTAŽE Četrtek, 5. september 1996 - TEOli)|( PTUJ / OBISKALI SMO AGISOVE ZAVORE Najvetii problem /e Ironlrvrenčnosf V Agisovih Zavorah, ki so edino še neprivatizirano podjetie v sistemu Agis in tako še v lastništvu Sklada za razvoi Republike Slovenije, je zaposlenih 236 delavcev, od tega 210 za nedoločen, 26 pa za določen čas. Za domači in tuji trg proizvajajo pnevmatske in hidravlične zavore za prikolice, to- vornjake, avtobuse in traktorje. V Sloveniji prodajo 37 odstotkov proizvodnje, v tujino 63. Trudijo se, da bi izvoz še povečali. Vhod v Agisove Zavore MESEČNA REALIZACIJA ZNASfi MILIJON NEMŠKIH MARK Direktor Emerik Weigl je po- vedal, da kljub velikim proble- mom, ki spremljajo njihovo poslovanje, poslujejo pozitivno in posodabljajo proizvodnjo, da bi lahko bili konkurenčni. In- vestirajo iz tekočih sredstev, kar je v svetu nenormalno. Letno gre za te namene milijon nemških mark, kolikor znaša tudi mesečna realizacija. Kljub nenormalnim razmeram za poslovanje niso obupali, vsi za- posleni so optimisti. Res pa je, da so zaradi omenjenega način investiranja večno v likvid- nostnih težavah, ki jih sicer ne bi bilo. Za banke so nezanimivi, ker kot Skladovo podjetje nima- jo nobenega imidža. "Nimamo lastnine, s katero bi zavarovali investicijske kredite, in smo tako za bančne vire neza- nimivi. Če pa želimo uspešno konkurirati na zahtevnih tujih trgih in povečevati izvoz, mora- mo pospešeno investirati in ujeti tehnološki razvoj, da bo približno enak zahodnemu." VELIKA POZORNOST EKOLOGIJI Zelo pomembne za razvoj so tudi investicije na ekološkem področju. Polizdelke perejo po novem v centralnem pralnem stroju, ki uporablja ekološko pri- jazne detergente. Emulzije in odpadna olja zbirajo v posebnih zabojnikih. Kurijo na plin, v podjetju tudi skoraj ni več hru- pa, ker so zelo glasne batne kom- presorje zamenjali z vijačnimi. Agisovo podjetje Zavore je le eno od številnih podjetij na območju industrijske cone v Bu- dini. Po razpadu sistema Agis in stečaju nekaterih podjetij na tem območju so nastala številna nova, po nekaterih podatkih jih je okrog dvajset. Videz podjetja se je korenito spremenil. Od bivših Agisovih podjetij so se v celoti ločili, uredili so nov vhod ob vhodu v nekdanje podjetje Agrotransport. Zgradili so tudi prizidek, ki ima veliko funkcij, med drugim je v njem učilnica, ki služi za usposabljanje kupcev oziroma partnerjev za ravnanje z njihovimi izdelki, in računal- niška oprema. Trudijo se, da bi bili tako za delavce kot partnerje in druge prijazna firma, kar skušajo doseči tudi s primerno urejenostjo in videzom poslov- nih prostorov. Stroji, zlasti na- jsodobnejši, delajo v treh iz- menah. Plače zaposlenih se gibljejo v okviru kolektivne po- godbe, prav tako drugi prejemki, ki jim pripadajo. Za plače gre okrog 30 odstotkov prihodkov, saj sodijo med delovno zelo in- tenzivne firme, zato jih vsako spreminjanje količnika med le- tom izredno prizadene. Problem pa je tudi, ker cen svojih izdel- kov niso spremenili že tri leta, pri mnogih pa so jih celo morali znižati. Največji problem slovenskega gospodarstva je konkurečnost, Slovenija je po konkurenčnosti na repu v Evropi. Gre za global- ne probleme, ki bi jih morala rešiti država, pa jih ne. Tudi v Zavorah jih zelo dobro poznajo, saj se z njimi srečujejo vsa- kodnevno. Čeprav je mogoče trditi, da delajo za gospodarsko razviti svet v nenormalnih raz- merah, je direktor Emerik Weigl prepričan, da bo njihova "torta", ki prikazuje strukturne deleže proizvodnje, že do konca leta bistveno spremenjena. Konkret- neje o tem v tem trenutku ni želel govoriti. POGOVORI fi PRODAJI PODJETJA SE POTEKAJO "Zelo težko je biti konku- renčen v razmerah, ko se količnik za plače po dogovoru med delodajalci in delojemalci med letom kvartalno spreminja, v državi, ki ima daleč preveliki aparat glede na število aktivnega prebivalstva in ki za svoje delo- vanje porablja daleč preveliko denarja, predpisuje prevelike prispevke na plače in ki je s svo- jo politiko omogočila, da breme- na dobrih podjetij sedaj plačuje- mo vsi. Upokojila se je soraz- merno mlada populacija, ki se- daj hlasta po sivem trgu, ki ni obdavčen. Pa se vprašajmo, kdo je lahko predčasno upokojeval in še danes upokojuje? Dobra podjetja! Plačujemo pa potem vsi - tisti, ki so jih upokojevali, in oni, ki tega ne morejo. Da je boj za nova tržišča v res- nici pravi boj, pove tudi poda- tek, da se mnogi naši dotrajani stroji v primerjavi z nemškimi vrtijo trikrat počasneje. Pij,;^ naših delavcev so v primerjavi i nemškimi in dvainpolkrat nižj^ in dvakrat višje kot na Češkem prav tako v primerjavi ^ Madžarsko, ki pa je po stop^jj tehnološkega razvoja približno na enaki ravni. Zanimiv je tudj podatek o bruto dodani vrednos- ti, ki znaša pri nas v povprečja 22 tisoč nemških mark na zapos- lenega, v Avstriji 84 tisoč mark v Nmečiji pa 133 tisoč mark." V Zavorah skušajo po na- jboljših močeh in možnostih zmanjšati vpliv nenormalnih razmer na delo, ker imajo delo in ker se želijo razvijati. Zelo hitro so se tudi otresli vpliva oziroma odvisnosti od TAM-a, vsa leta samostojnosti pa so tudi ohran- jali poslovne stike z državami na območju nekdanje skupne države. Od teh danes največ izvažajo v Hrvaško. Podjetje pa se še ni sprivatizi- ralo, ker še vedno potekajo pogo- vori o prodaji z njihovim dolgo- letnim partnerjem. MG Eden najnovejših strojev, ki so jih kupili v tem letu: dvovretenska CNC stružnica, za katero so plačali 330 tisoč mark. Foto: Langerholc Montažo izdelkov so posodobili v letu 1995 BUKOVCI / pri rezbarju rudiju gabrovcu Po takh/ vehv Plesalec in plesalka se trdno držita drug drugega, da ju ne bi nič razdružilo, niti veter, ki se dostikrat močno zaganja v šest krakov njunega doma. Bati jima dajejo takt in pesem hkrati, onadva pa se vrtita in plešeta noč in dan, če je potrebno. To sta "baba in ded" na klopotcu v Bukovcih 146, obiskali pa smo seveda tudi njunega "očeta" Rudija Gabrovca. Dobro poglejte klopotce, ki jih boste slišali v prihajajočih jesenskih dneh. Takih s plesalci ni posebno veliko. Rudi Gabrovec je vse življenje zidaril, dokler ga ni pred dvema letoma izdala hrbtenica. Sedaj ne more delati tako rekoč nič več, predvsem pa nič težkega. Zato se je lotil rezbarjenja. V nje- govi hiši in delavnici se skriva mnogo lepih lesenih predmetov, v katere je Rudi vložil na stotine ur svojega časa. Izrezljal je tudi klopotčeva plesalca in ju pobar- val v markovska folklorista. Rudi je bil doma v haloškem Brezovcu, njegova žena Elizabe- ta pa prihaja iz Gorenjskega Vrha. Tako je seveda tudi njun klopotec pri brajdah v Buko- vcih, kamor sta se preselila. haloški, s šestimi kraki. "Moj stric je imel pred več kot štiride- setimi leti takšna plesalca, ven- dar ju je oblekel v obleke in bla- ga. Zaradi vremena so se jima hitro raztrgale, zato sem jaz svo- ja raje pobarval, in sicer v mar- kovske noše, saj je sin folklorist. Klopotec, ki ga imam že tretjo sezono, sicer ne odganaja ptičev, saj so se ga navadili, imam ga bolj za okras. Plesalca pa plešeta šele drugo leto." Rudi je povedal, da je podoben klopotec napravil še za vnukinji, ki živita nekaj hiš vstran. Za nji- ju je izdelal tudi lično ptičjo krmilnico, v delavnici pa sta še dve - odnesel ju bo vnukinjama na Primorsko. Prav tako na- tančno sta izdelani, v stebričke in arkade pa imata vtisnjeno množico okraskov, ki jih je Rudi izžgal in izrezljal. Ti dve sta z ene strani zaprti, to pa zato, da bo zaščitil ptičjo hrano in ptič^ pred burjo. Primorski sta pos- večeni še dve rezbariji - maketi gradu Zemono, v kateri je Rudi vgradil oblazinjeno škatlico z^ zlatnino. Rudi pa je izdelal še žrmlje - prav takšne, kot so bile nekoč pri nas v uporabi. Namen- jene so za darilo kateri izmeJ gostujočih skupin markovskih plesalcev. V Rudijevi delavnici se skrivi še ena stavba, ki je Rudi zaen- krat ne pokaže vsakomur. Ze'" natančno jo izdeluje, celo z^s- teklil jo bo, napeljal vanjo elekt' riko in jo opremil z notranjih pohištvom. Ogledali si jo bom" lahko, ko bo končana, to pa ^^ do novega leta, napoveduje R^ii' Gabrovec, ki večino svoje?^ prostega časa posveča rezlja'^''' lipovega lesa. Mi/ena Zupa"'' Klopotcev s plesalcema ni več posebno veliko Rudi Gabrovec je posvetil izdelavi ličnih lesenih predmetov stotine ur svojega časa. itCDNIK - četrtek, 5. september 1996 5 PIŠE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 18 Mf svidenje, Aziia f ako imenovani snorkeling se od pravega potapljanja razliku- je po tem, da zanj ne potrebuje- te znanja in izkušenj, kljub tefflu pa vidite čudesa pod- morskega sveta (čeprav bolj na površini). Organizator izleta vam bo priskrbel potrebne "rekvizite": masko s cevko za dihanje in plavuti in morda še rešilni jopič. Pred vami je eks- pedicija v svet pisanih koral, ribic, ki se vas dotikajo, školjk in drugih "stanovalcev" na morskem dnu. Koral se ne smete dotakniti, ker se boste ranili na njihovih ostrih robovih. Tudi odlomlje- nih ni dovoljeno pobirati iz morja. Pri miru morate pustiti praktično vse razen rib, ki jih lahko lovite in si jih nato spečete na kakšnem izmed manjših koralnih otočkov. Pravi Robinson Crusoe vseeno niste, ker je tudi ta možnost za- bave le pri agenciji organiziran izlet. Po petih dneh nas je začela zanimati še druga, zahodna stran tajske obale. Iz Surattha- nija smo z avtobusom prispeli najprej do pristaniškega mesta Krabi, ki je izhodišče za obisk otokov Phuket, Koh Phi Phi in nekaj manjših. Koh Phi Phi, oddaljen od obale okrog 40 kilometrov, se je turistično odprl šele pred sedmimi ali osmimi leti. V tem času so zrastli bungalovi in za premožnejše razkošni hoteli. Po obliki otoka ne morete za- menjati z nobenim drugim! Najznačilnejši je ozek, komaj 100-metrski pas kopnega, ki se, poenostavljeno rečeno, nato na vsako stran izredno razširi v skalnata konca. Z vsake strani se v ta pas zajedata dva zaliva. Voda ne bi mogla biti bolj zele- na in mivka bolj bela. Koh Sa- mui se je zdel v primerjavi z njim samo vice, Phi Phi pa raj. Kokosove palme so se, če jih primerjamo s tistimi na Sa- muiju, umaknile s peščene plaže globlje v notranjost, ki je bila pokrita z bujno vegetacijo. Šele pred odhodom smo izve- deli, da živijo med tem rastlin- jem tudi strupene kače. Srečanja z nevarno golaznijo nismo doživeli. Deževno dobo smo tukaj iz- kusili mnogo bolj kot na prejšnjem otoku. Lilo je vsak dan, vendar ne več kot dve uri, nato pa nas je toplo sonce spet zvabilo iz bungalovov na peščene plaže. Po ogledu mes- teca, kjer živijo domačini - muslimani, smo bili srečni, da smo izbrali Paradise Pearl Re- sort, skupino bungalovov z lastno restavracijo, ki jo je uspešno vodil starejši Anglež. V mestecu ni prijetno stanova- ti zaradi hrupa in umazanije, zaradi katere najboljši vodnik Lonly Planet poziva popotni- ke, naj obisk otoka bojkotirajo. Bohotenje odpadkov je za mali otok pogubno, a zdi se, da se Zeleni (oz. tajska vlada ) za to ne zmenijo. Koh Phi Phi Don ni osamljen. Družbo mu dela nje- gov imenski dvojček Koh Phi Phi Leh, ki je iz posebnih razlogov nenaseljen. Tega sta kriva izredno strma zgradba otoka, podobna bolj nazobčani čeri, ki se je dvignila iz morja, kot pa za naselitev primerne- mu otoku, in njegove prebival- ke - ptice lastovice. Te lastovi- ce ne ležejo zlatih jajc, pač pa zlata gnezda, ki so priljubljena specialiteta visokih slojev v Aziji. En kilogram ptičjih gnezd stane v Hong Kongu več kot 2000 ameriških dolarjev. V visoki ceni so skrita tudi človeška življenja. Na nevar- nih stenah je zdrsnil že marsi- kateri nabiralec. Obisk jame na otoku Leh, v kateri se vam le- pijo na podplate ptičji iztrebki, ki dokazujejo, da tukaj gnezdi- jo lastovice, je sestavni del ce- lodnevnega izleta okrog bližnjih otokov s čolnom, ki na valovih na odprtem morju bolj spominja na lupino. Večkrat si boste lahko nadeli masko in se približali koralam, ki so po naših izkušnjah barvno in ob- likovno revnejše od tistih na Sauiju, pač pa je ostali živi svet toliko bogatejši, posebno rib, ki vas prevzamejo s svojimi fluorescentnimi barvami: ze- leno, rumeno in modro. Kaj pomeni iz vode moleča plavut? Možnosti sta dve: ali prijaznega delfina ali pa krvo- ločnega morskega psa. Le vodniku, ki je edini vedel od- govor, se količina adrenalina ni povečala. Skupinica sivih delfinov, ki je igrivo skakala iz vode, se nas je najbrž pre- strašila in se skrila v globine, ko smo brneli s čolnom proti njej. Videti delfina je dober znak tudi zato, ker se naj ne bi zadrževali na območju, kjer so morski psi. Morski psi bodo plavali okoli vas, ko boste občudovali kora- le. To je na tem območju dejstvo, s katerim se sprijazni- te, preden se potopite v vodo. Domačini vas namreč že prej potolažijo z odgovorom, da niso nevarni. Kljub temu nela- goden občutek ostane. Po veli- kosti so majhni in zato smo bili prepričani, da so to le mladiči, izza katerih se bodo pojavili starši. Vseeno sem imela zvečer v restavraciji prikrito zadoščenje, ko sem jedla mors- kaga psa jaz in ne on mene. Raj je težko zapustiti. Slovo je bilo mokro. Ne zaradi solz, ampak zavoljo hitrega naliva, ki nas je ujel, ko smo se s čol- nom peljali od svojega biva- lišča do mesta, kjer nas je že čakal manjši trajekt za prevoz do Krabija. Sledila je še ena izmed tri- najstih noči, kolikor smo jih na vsem potovanju preživeli na različnih prevoznih sredstvih, in zjutraj smo prispeli v Bang- kok, kjer smo dvignili še ostalo prtljago in potrošili za spominke vse bahte razen tistih za plačilo letališke takse. Na letališče smo prišli s kombijem, ki pelje iz uli- ce Khao San vsako uro. Gneča na terminalu je bila obupna in prerivajoči se turisti so bili poleg prtljage otovorjeni še z orhidejami. Ker pri nas niso našli mamil, smo mejo prestopili brez težav. SAS-ovo letalo nas je že čakalo in poplavljeni Bangkok smo zapustili v trdi temi. Konec Mivka ne bi mogla biti bolj bela ... Otok Koh Pee Pee 6 PO MAŠIH KRMiH Četrtek, 5. september 1996 - TEOli)|( BISECKI VRH / ODPRTJE NOVEGA VODOVODNEGA SISTEMA ra^^HRANU V BIŠEČKEM VRHU V OBČINI DESTRNIK - TRNOVSKA VAS SO MINULO SOBOTO VODNEGA SISTEMA BIŠEČKI VRH - TRNOVSKI VRH - STRMEC Zgodba o gradnji vodovodnega sistema v KS Trnovska vas seje začela pred natanko 38 meseci, je v slavnostnem nago- voru povedal predsednik gradbenega odbora, univ. prof. Vinko Trafela. Vodovodni sistem je dolg 8100 metrov - samo v KS Trnovska vas 5 km - nanj pa je že priključenih 72 gospodinjstev. "Težko je bilo uresničiti sanje o vodovodu," je povedal predsednik sveta KS Trnovska vas Kari Vurcer, "vendar smo bili vztrajni, imenovali smo gradbeni odbor, ki je delo odlično opravil. Le tri leta smo potrebovali in v tem času ures- ničili idejo, ki bo prebivalcem naše in sosednje KS Destrnik olajšala preskrbo s pitno vodo. Moram povedati, da je v KS Trnovska vas vodovodni sistem že končan, na destrniškem kon- cu pa bodo nanj še priključili 50 novih uporabnikov. Ne smem pozabiti, da so ti kraji manj raz- viti, da smo uspeli pridobiti ne- kaj sredstev iz tolarja za demo- grafsko ogrožena območja in da bo tod čez dobro leto stekla še as- faltirana cesta." Sicer pa je vodovod na vrhovih KS Trnovska vas daleč največja pridobitev zadnjih let, kajti z njim bo konec težav za domačine, ki so morali vsak dan po vodo v bližnje izvire. V sušnem obdobju jim je vode po- gosto primanjkovalo, zato so po 'besedah svetnika Franca Požegarja morali velikokrat počakati na pripeljano vodo. Zdaj naj bi bilo teh težav konec, vsaj za tiste, ki so postali novi naročniki vodovoda. Kot je povedal Vinko Trafela, so v letu 1993, ko so pripravljali projekt, iskali še najprimernejši prostor za vodohram. Po mnen- ju projektanta je bil najprimer- nejši Bišečki Vrh (domačini poznajo tisti vrh kot Pesjak). Vo- dohram stoji na 350 metrih nadmorske višine in je kar 75 metrov nad prvim prečrpališčem od Trnovskega Vrha. Od njega je vodovodni sistem razvejan v eno in drugo stran hriba. "Pri tem, ko smo v letu 1993 delali na projektu, nam je veliko pomagala bivša občina Ptuj s kar 70 odstotki sredstev, preostali del smo dobili še iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Po letu dni so stekli pogovori z izvajalci, 15 milijonov tolarjev smo najprej potrebovali za se- kundarni vod, pozneje pa še 20 milijonov za ureditev prečrpa- lišča in UKV anten. Pri delu pa tudi tokrat nismo mogli mimo težav z zemljišči, vendar nam je akcija uspela. Obe krajevni skupnosti sta skupaj pokrili in- vesticijo; KS Trnovska vas je dala 66 odstotkov in KS Destr- nik 34 odstotkov. Imeli smo še nekaj preglavic s slabim vremen- om, vendar smo uspeli že 22. maja letos po vodovodnem siste- mu spustiti neoporečno vodo pod normalnim tlakom. Dela že več manjših črpalk, vodo gospo- dinjstva uporabljajo že dva me- seca, po tehničnem pregledu ter slovesnosti pa se zgodba o vodo- vodu končuje. Upam, da se bo v teh krajih kmalu začela nova," je med drugim še povedal Vinko Trafela. Sobotno slovesnost v Bišečkem Vrhu so poleg novih vodovodnih naročnikov, projek- tantov, izvajalcev del in občins- kih svetnikov obogatili še domači ljudski pevci. Blagos^ vodovodnega sistema in vodoh- rana je opravil destrniški župnii^ Mihael Valthuber. Sicer pa nov vodovodni sistem v KS Trnovs- ka vas ni edini v občini, kajti že od lani dela potekajo na drugem sistemu med Trnovsko vasjo in Vitomarci. Besedilo in posnetka: Tatjana Mohorkc Slovesnost ob odprtju vodohrama v Bišečkem Vrhu so popestrile tudi ljudski pevci. Vrvico je prerezal predsednik gradbenega odbora, univ. prof. Vinko Trafela. ORMOŽ / 6. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA TELOVADNICO V iVANJKOVCIH BO ZIDALA ECOENERGETIKA • ŠOLARJE BO VOZIL CERTUS • REKONSTRUKCIJA CESTNEGA PREPUSTA V KLJUČAROVCIH • KMALU PRIČETEK GRADNJE OBVOZNICE šesta izredna seja ormo- škega občinskega sveta se je zavlekla v pozne nočne ure. Deset na videz neproblema- tičnih točk dnevnega reda so svetniki predeleli šele nekaj čez polnoč. Svetniki so se odločili za re- konstrukcijo cestnega prepusta v Ključarovcih, katerega orienta- cijska vrednost je 4.000.000 to- larjev, ter za večja vzdrževalna dela na nekaterih objektih v Ormožu, na Kogu in v Veliki Nedelji. Vrednost del na stano- vanjskih objektih, za katere so denar namenili že v občinskem proračunu, je 11.000.000 tolar- jev. Po hitrem postopku so spre- jeli tudi formalno spremembo odloka o lokacijskem načrtu za ormoško obvoznico, saj je od tega sklepa odvisna izdaja loka- cijskega dovoljenja in tudi pričetek gradnje. Pogovor je te- kel tudi o osnutku odloka o usta- novitvi Zdravstvenega doma Ormož, h kateremu so imeli svetniki kar nekaj formalnih, pa tudi vsebinskih pripomb, ki jih bo predlagatelj upošteval pri pripravi predloga. Na javni razgrnitvi zazidalne- ga načrta za obrtno cono v Ormožu so posamezniki in podjetja izrazili nekatere pomis- leke in pripombe. Vsem pripom- bam je bilo mogoče ustreči in tako je načrt spremenil svojo po- dobo predvsem na račun več manjših obratov namesto predvidenih večjih hal, tovorni teminal pa so premaknili na lo- kacijo, kjer ne bo motil prebival- cev. O težavah s prevozi šoloobvez- nih otrok ste lahko prebrali že v prejšnji številki Tednika. Doslej so bili vozači nekako navajeni, da so se vozili tudi tisti, ki po za- konu niso bili upravičeni do brezplačnega prevoza, sedaj pa je finančna situacija takšna, da bo preprosto treba napraviti red. Vsi šolarji, ki so od šole oddalje- ni več kot 4 kilometre, so po za- konu upravičeni do brezp- lačnega prevoza, vsi, ki stanujejo bližje, a bi se vseeno radi vozili, pa bodo morali za prevoz mese- čno odšteti 1520 tolarjev. Ponu- dbo za šolske prevoze je poslalo le podjetje Certus in svetniki niso imeli posebne izbire. Toliko večjo izbiro pa so imeli pri izbiranju izvajalca za iz- gradnjo prve faze telovadnice v Ivanjkovcih. Prijavilo se je kar sedem podjetij, ki so oddala po- polne ponudbe. Strokovna ko- misija je v ožji izbor uvrstila tri podjetja, ki so po kriterijih (ref- erence, plačilni pogoji, cena in rok izgradnje) predložili naju- godnejše ponudbe. Potem ko so številni svetniki končali svoje hvalospeve na račun podjetja Ecoenergetika, so v ožji izbor uvrstili tudi to podjetje, nato pa ga z veliko večino glasov tudi iz- brali za izvajalca del. viki klemenili Tudi v počitnicah se je seje udeležilo 25 od 26 svet- nikov občine Ormož. Minuli četrtek je s pokušino perutninskih in puranjih izdel- kov svoja vrata odprla nova pro- dajalna Jata diskont, katere pro- dajni prostor je v obrtni coni na Hardeku. To je že 40. Jatina pro- dajalna v Sloveniji, s katerimi so se v tem ljubljanskem podjetju zaradi zaostrenih trgovskih raz- mer odločili poskrbeti za lastno prodajno mrežo. Po letu in pol takšne poslovne usmeritve Jata proda 60 odstotkov proizvodov preko lastne prodajne mreže. Za pestro ponudbo in prijazno postrežbo bosta skrbela dva pro- dajalca in poslovodkinja Tanja Prapotnik. Prodajalna je odprta vsak delovnik od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 13. ure. PAPIRNICA RENEJA Šolarji so pred pričetkom no- vega šolskega leta že lahko poskrbeli za šolske potrebščine v novi papirnici Reneja, ki jo najdete v majhnih, a ličnih pros- torih na Kerenčičevem trgu 5 v Ormožu. Po staršem prijaznih cenah ponujajo torbe, nahrbtni- ke, peresnice, zvezke, beležke, pisala čudovitih barv in diza- jnov, ki pritegnejo še tako iz- birčnega malčka. Poleg šolskega programa pa po konkurenčnih cenah ponujajo tudi ves potrošni pisarniški material. V papirnici lahko kupite tudi kakšno drobno darilce, galanterijo in spominke iz Indije, k temu pa tudi primeren darilni papir in kakšno simpatično voščilnico. Za obrtnike in podjetnike pa bo dobrodošla novost, da sprejema- jo naročila za celotno biro ^^ računalniško opremo - računalnikov in fotokopirni" strojev do registrskih blagajn faksov. K temu pa zagotavlja)" tudi ves potrošni material - končni papir, kasetne trakov^- tonerje za laserske tiskalnik^" diskete in podobno. Sprejema)" tudi naročila za štampil)^^' vizitke in posredujejo grafi®^ storitve. Papirnica posluje od ■ do 18. ure, ob sobotah pa od '' do 12. ure. viki klemeit'^^ Prvi kupci so že odkrili diskont Jate Potem ko so šolarji že odkrili novo papirnicOi pričakuje lastnica Renata Žunko, da bodo široko paleto ponudbe izkoristili tudi obrtniki RADEHOVA / POKAL ALPE - JADRAN Mladi riblil so tekmovali V organizaciii Ribiške družine Pesnica tz Le- narta v Slovenskih goricah se je v nedeljo ob jezeru Radehova končalo letošnje tekmovanje mladih ribičev Slovenije za pokal Alpe-Jadran. Ekipno so slavili mladi ribiči iz Maribora pred prvo ekipo Pesnice, Mursko Soboto, Ptujem in Rušami. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in je med posamezniki prineslo največ uspeha Mitji Kmetcu iz druge ekipe ribiške družine Pesnica. Ujel je največ rib in zmagal pred vrstnico Emino Dobrijevie iz Pesnice, Markom Horvatom iz Ljutomera in Matejem Casar- jem k Murske Sobote. Mlade ribiče je pozdravil lenarški župan Slavko Kramberger, tekmovanje pa je sodilo v okvir spremljevalnih prireditev ob 800 obletnici prve omembe Le- narta. MT ifCDNIK - Četrtek, 5. september 1996 7 pARAOLIMPIJSKE IGRE / OLIMPIJEC INVALID SREČKO MAJCENOVIČ »Ameriko sem si pre4siwlitti drugaie« prejšnji teden se je z olimpijskih iger za invalide vrnila ijloven ka reprezentanca, v kateri je nastopil tudi Ptujčan prečko Majcenovič, strelec z zračno puško. Vsak krog je l,il pomemben in nenadomestljiv, je povedal Srečko, saj se je pomerila v Atlanti smetana strelcev. Najbolje se je od- rezal Bistričan Franci Pinter, ki je v invalidski kategoriji 1 dosegel v streljanju z zračno puško srebrno medaljo, prečko seje v invalidski kategoriji SH 2 uvrstil na 11. mes- 10 stoje, na 15. mesto leže in na odlično 8. mesto v trosta- yii. Štirinajst slovenskih reprezentantov invalidov je vodil v \tlanto dr. Aleš Vest, strelce pa trenerka Polona Sladič, ki jih je tudi pripravljala za nastop na OI. . Najboljši ste bili v trostavu. Je bilo težko osvojiti osmo mesto? Srečko Majcenovič: "V celoti sem malo razočaran nad rezulta- ti. Že v prvi tekmi, stoje, kjer sem pričakoval, da se bom boril za tretje mesto, sem v prvi seriji naredil 5 krogov minusa, kar se mi že dolgo ni zgodilo. Tako ni- sem imel več možnosti za fmale. Vsak krog je pomemben in man- jkali so mi trije krogi do finala, torej do 8. mesta, če pa bi nastreljal štiri kroge, bi bil že na 5. mestu. Na drugi tekmi, leže, so mi manjkali prav tako trije krogi do finala. Zelo velikokrat pa sem zadel 9,9, čisto blizu črne točke, desetke. V tretji tekmi mi je uspelo priti v finale, kar je ve- lik uspeh. Najboljši so streljali tako dobro, da je bil pomeben vsak krog." - Od kod so bili tekmovalci? Srečko Majcenovič: "Velesile v streljanju so Danska, Švedska, Nemčija, dober je bil tudi Ka- nadčan. Sicer pa nas je bilo v konkurenci do 32, torej tudi približno toliko držav iz vsega sveta." - V čem se razlikuje vaše streljanje od streljanja zdravih? Srečko Majcenovič: "Tisti, ki me poznajo, vedo, da nimam roke in noge. Zato v vseh stavih sedim in uporabljam naslon za puško, ki mi nadomešča roko. Vendar ta naslon ni stabilen, ampak ima vzmet, testirano po mednarodnih predpisih, ki trese oziroma zaniha puško." - Strelci invalidi dosegate enakovredne rezultate kot na- jboljši slovenski strelci. Ste se kdaj direktno pomerili z Ra- jmondom Debevcem? Srečko Majcenovič: "Strelci mednarodnega ranga imamo vsakomesečne tekme. Po doseženih krogih smo invalidi velikokrat boljši od zdravih strelcev. Osebno sem Debevca premagoval po lanskem ev- ropskem prvenstvu pol leta kot za šalo. Potem pa sem zapadel v krizo in sem težko dosegal 592 krogov. No, tudi Debevec je bil v krizi, iz katere se, kot kaže, še ni uspel pobrati." - In vendar o Rajmondu De- bevcu poslušamo veliko po raz- nih medijih, o vas, invalidih, pa bolj poredko... Srečko Majcenovič: "Šport invalidov v medijih ni toliko zastopan. Ne vem, ali zaradi mišljenja, da smo manj vredni, ali da naši rezultati ne pomenijo toliko kot rezultati zdravih ljudi. Tokrat pa je bilo drugače. Na naši novinarski konferenci v Ljubljani je bilo kar veliko novi- narjev in tudi v Atlanto nas je spremljal Franjo Trefalt in redno poročal v Slovenijo." - Nastopili ste na istih športnih igriščih, kjer so pote- kale igre zdravih. Kako ste doživeli svoje olimpijske igre? Srečko Majcenovič: "Otvori- tev je bila na istem stadionu kot za zdrave športnike. Po šestih urah čakanja v vrsti nas je pričakalo na stadionu 75.000 lju- di ob 11. uri zvečer. To je bilo zelo lepo. Zopet se je prižgal olimpijski ogenj. Kasneje pa nastopov drugih športnikov ni- sem utegnil spremljati. Vsak dan smo se namreč vozili na 32 kilo- metrov oddaljeno strelišče, tako da z drugimi nismo imeli dosti stikov." - Kakšni so vaši vtisi o Ame- riki? Srečko Majcenovič: "Ameri- ko sem si predstavljal v boljši luči. Tam je v mestu sam beton. Seveda pa je na letališču polno zelenja. V olimpijski vasi nas je presenetila umazanija. Sploh se nismo hoteli vseliti, ampak smo protestirali proti umazaniji. Na- jprej smo nameravali celo zahte- vati, da nam vrnejo denar, da bi se nastanili v hotelu, vendar bi tako dosti težje odhajali na tek- me, ne bi vedeli, kaj se dogaja v olimpijski vasi, zapletlo bi se s prevozi. Tako smo se vendarle nastanili. Vendar je bilo obupno umazano. Povedali so, da je težje ohranjati čistočo tudi zaradi iz- redno visoke vlažnosti zraka." - V Ameriki ste bili gotovo posebej pozorni na možnosti, ki jih imajo invalidi. Kako skrbijo za invalide? Srečko Majcenovič: "Bil sem presenečen. Vsak parkirni pros- tor za invalide je bil lepo označen in kazen za neinvalida, ki bi parkiral tam, je 500 dolar- jev. Presenetilo me je, da so vsi avtobusi avtomatiki resnično prilagojeni invalidom. Podobno vhodi v zgradbe. Povsod so dvi- gala, vse je dostopno za invalide. To pomeni zelo veliko vozičkar- jem, ki so vedno na nekoga veza- ni." -Kaj pa vožnja z letalom? Srečko Majcenovič: "Tisti, ki so vezani na voziček, so deležni posebne skrbi osebja - prve jih vkrcajo na letalo in prvi zapusti- jo letalo. Do letala se pripeljejo, tam jih stevardesa presede na manjši, transportni voziček, s katerim jih lahko celo pelje med sedeži. Sicer pa je vožnja v Ame- riko in nazaj dolga in naporna. Domov sem se vrnil zelo utru- jen." - Prva olimpiada, ki ste se je udeležili, je za vami. Najbrž bo vsaj čez zimo bolj umirjeno in boste imeli ponovno več časa za svoj drugi konjiček, igranje trobente in nastope s kolegi... Srečko Majcenovič: "Letos sem moral kolege pustiti na ce- dilu, saj sem se pripravljal na olimpiado. Sedaj imamo trite- densko odmor, v oktobru pa nas čaka odprto prvenstvo Nemčije. Potem pa bo res več časa, tudi za muziko." Milena Zupanič Člani slovenske olimpijske reprezentance pred streliščem v Atlanti. Ptujčan Srečko Majcenovič prvi z desne, čepi njegova trenerka Polona Sladič. Korali k ohranitvi naravne dediščine Naravna dediščina v okoiici Ptuja je bogata, raznolika in gosto posejana. Veitko je je ohranjene v cetoli ali pa v taki meri, da njene kulturne vrednosti niso preveč prizadete. Mnogo pa je propadlo že v prejšnjih obdobjih ali pa v bližnji prefekiostl. V raravi pe vse enako pomembno, vsaka podrobnost se vključuje v nrozajH necieh- iiega vesoljskega gibanja. Posamezne obiike naravnih pojavov, npr. slapovi ali skalni samotarji, so s širšega stališča povsem enakovredni, naj gre za tisočmetrski Af^getov stolp v Venezueli ali pa le za 44-metrsko sekvojo v Orešju pri Ruju. Človeku pa lahko pomenijo nekateri takšni pojavi še kaj več. In prav slednje nas je na taboru DRAVA 96, ki je potekal to pole^^e, vodilo k raztsfesvt in popisu naravne dediščine naše okolice. Večina teh znamenitosti je očem turistov in Ptujčanov prikrita. Zato smo se odločili, da te podatke zberemo in uredimo v ban/nt ka- talog naravnih znamenrtostt, v katerem podrobno opisujemo nbnfka v Podvirjclh, kra- ilnsN park Šturmavcl, rastišča močvirske logarice in navadnega kosmatinca, lepole s tem katalogom želimo popestriti turistično ponudbo, bratca pa popeljali v ;::pr8čydQviti svet narave, ki mu je večfi del še neznan Bistveno pa je, da želimo opozo- riti:, da marsikateri del te dediščine propada ali pa je zanemarjen oziroma je v nevarnos- ti, da bo propadel zaradi nedejavnosti ali pa zaradi dejavnosti, ki so naravni oecliSfini v škodo. S tem želimo prispevati h krepitvi zavesti o dediščini, da se tiveljavl vloga na- ravne dediščine v kulturnem življenju človeka in krepi volja, da jo ohrani. Izdelovalci kataloga upamo, da bo omenjeni katalog kljub pomanjkanju tinajnčrjih sredstev doživel svojo Izdajo In na tak način uspešno opravil svoje poslansko. "Narava ni dar, ki smo ga prejeli od očetov, ampak je dediščina, ki jo zapuščamo našim poto- mcem." SinuntmmtMt Spomini slovensl(ega izgnanca na leto 1941 VL Srbi paniso bili pripravljeni tako na hitro men- jati svoje vere. Menili so: če so 400 let pod Turki lahko ohranili vero svojih dedov, jo bodo tudi se- daj, saj ne more biti huje, kot je bilo pod Turki. Vendar so se bridko iimotili. Ustaši so polovili najbolj vnete zagovornike vere dedov, jih zaprli v neko šolo (menda se je to dogodilo v Mali Kla- duši, vendar spomini bledijo, zato nisem prav prepričan za kraj), na šoli zabili vrata in okna, jo polili s petrolejem in jo v prisotnosti množice pravoslavcev, ki so jih posebej za to priliko nag- nali skupaj, zažgali. Vsi ujeti nasprotniki prekršcevanja so v njej živi zgoreli. Mile Banjac je zaključil: "Ko je narod videl, da je katoliški bog oče močnejši od pravoslavnega boga očeta, da je katoliški Jezus močnejši od našega Krista in da je katoliška devica Marija močnejša od naše Bogorodice, mu ni preostalo drugega, kot da tiste obrazce podpiše." Takrat so tudi dobili te trakove za na rokav, ki naj bi jim jamčili varnost. Bili smo zgroženi ob tem pripovedovanju. Nis- nio mogli razumeti vloge katoliške duhovščine in zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, ki je bil Vrhovni poglavar katoliške Cerkve v NDH, pri tako barbarskem načinu širjenja katoliške vere. Vsi v družini smo bili versko vzgojeni. Mamo so 8 let vz^jale ljubljanske uršulinke, mene pa je v ptujski gimnaziji učil katoliške vere katehet Stanko Canjkar, ki je bil velik humanist. Kasneje smo ugotovili, smo bili takrat v odnosu do ka- toliške Cerkve in njenih metod zelo naivni. Nič nismo vedeli o zgodovini katoliške Cerkve, o me- todah delovanja vojskujoče se Cerkve itd. Oči so nam začele odpirati, ko je papež Pij Xn. Povzdignil nadškofa Stepinca, za kardinala, čep- bi moral vedeti, kakšne metode so uporabljali njegovi podrejeni v NDH za širjenje katoliške vere, pa ni nič ukrenil proti njim, ampak jih je verjetno na tihem celo podpiral. V utemeljitvi za podelitev kardinalskega klobuka je med drugim zapisano tudi: - za utrjevanje in širjenje katoliške vere. VAS OSREDAK Že prej sem povedal, da so našo družino dode- lili na kmetijo, katere lastnik je bil Mile Banjac iz vasi Osredak. Območje vasi, ki leži severoza- hodno od mesta Cazin, se je zacbnjalo takoj za zadnjimi mestnimi hišami. Kmetije ležijo zelo raztreseno, nikjer nista po dve skupaj ali blizu tako kot po naših vaseh. Vas Osredak ni imele niti vaške čžste. Do posameznih kmetij so vodile le nekoliko zvožene in zgažene smeri. O elektriki in vodovodu ni bilo govora. Vodo za pitje so no- sili iz manjšega kraškega vrelca, ki je bil na območju naselja, za kuho in živino pa so upo- rabljali kapnico, ki so jo zbirali v mlakah na vsaki kmetiji. Enonadstropna je bila edino hiša vaškega kneza (župana), ki je imela pritličje zidano iz kamna, v njem je bil hlev, nadstropje, v katerem je bil stanovanjski del» pa iz obtesanih brtm. Ta hiša se je tudi edina v vasi ponašala s pridobitvi- jo, brez katere si danes ne moreš zamišljati življenja - s straniščem. Pred stanovanjskim de- lom je bil namreč lesen hodnik, podobno kot gank na gorenjskih hišah. V tistem koncu hodni- ka, ki je segal nad gnojišče, je bila v tla izrezana velika luknja, tako da so izločki padali direktno na gnoj. Pred luknjo je bilo celo zavesa, ki je ta- krat, ko je bila zategnjena, kazala, da je stranišče zasedeno. To pridobitev sem nekoliko podrobne- je opisal, ker na nobeni drugi kmetiji v vasi česa podobnega niso imeli. Ljudje so sv-oje fiziološke potrebe opravljali poleti in v lepem vremenu zti- naj v grmovju ali v koruzi, pozimi in v dežju pa v hlevu med živino. Za brisanje zadnjice se je bilo treba znajti: zunaj je prav prišlo primerno veliko listje, v hlevu pa šop slame. Hiše običajnih vaščanov so bile vse grajene iz prepletnega šibja, ometanega z blatom in prebel- jenega. Podkletitve so bile manjše, le za kasno živinče, ki je zahtevalo posebno nego, in za ozimnico. Strehe so bile večinoma iz kalanih le- senih skodel, nekaj pa tudi iz slame. Tla so bila zbita zemlja, le nad podkletenimi deli so bili položeni plohi. Na sredini stanovanjskega dela hiše je bil velik prostor. Na eni strani tega prosto- ra je bilo na tleh veliko ognjišče, nad katerim se je v kotiu kuhala čorba, pod pokrovko v žerjavici pa pekel kruh ali meso, kadar je bilo. Drugi del tega prostora je zavzemala sofra, t.j. velika nizka miza, okoli katere so se zbrali člani družine pri jedi. Na obeh straneh tega centralnega dela hiše so bile sobe za spanje. Gospodarske stavbe - hlevi - so bile grajene ravno tako iz prepletenega protja, ometanega z blatom, samo izdelava je bila bolj preprosta. Ime- le so samo en prostor, za tla pa nabito zemljo. Pod živino se je nastiljalo, gnoj pa so občasno skidali na gnojišče. Seno in steljo so imeli spravljeno v stogih ob hlevu. Živine nikjer ni bilo veliko, le za domače potrebe. Življenje na kmetiji je bilo organizirano v okviru družinske zadruge. Te so pri nas že zdavnaj preminule, tam pa so bile še izredno žive. Na istem dvorišču sta živela oba starša, njuni poročeni sinovi z družinami (lahko v svojih hišah) in vsi šc neporočeni otroci. Ko se je hčerka poročila, se je preselila v moževo zadrugo. Koder staršev ni bilo več živih, je bil na čelu zadruge običajno starejši brat. Vsa dela na kmetiji so dela- li skupaj^ pa tudi pridelke so uporabljali skupaj. Če je bila lakota, je bila lakota za vse, kadar pa je bilo meso, je bilo tudi meso za vse. V zadrugi Banjac sta poleg gazde Mileta in nje- gove žene živela še dva poročena sinova z dvema majhnima otrokoma in neporočena hčerka - sku- paj sedem za delo sposobnih ljudi. Kmetija je imela 30 dunumov (okrog 3 ha) njiv in precej travnatega sveta, primernega bolj za pašo ovc. Njive so bile posajene s krompirjem, koruzo, ječmenom, ki je tisto leto zelo pozno dozoreval, in nekaj malega detelje. Ko smo prišli tjci, je v družini vladala lakota. Italijanska vojska je na svojem umiku pobrala vse, kar so lahko odnesli. Pri hiši že nekaj Časa ni bilo nobene moke. Zadnji kruh so pekli 10 dni pred našim prihodom iz moke, ki so jo pometli po predalih. Da bi bilo več kruha, so v testo namešali drobno narezano krompirjevo cimo. Vsakdanja hrana je bila čorba iz mladega, še ne- dozorelega krompirja, pomešana z nekaj koščki stročjega fižola in zabeljena s kozjim mlekom, ki ga pa tudi ni bilo več kot na vzorec. Od živine so ostali dva bosanska konjiča, osel, ovca, koza in jagnje. Perutnine in prašičev ni bilo več. Tudi mačka in psa ni bilo več nobenega. Italijani so pobrali tudi vse kuhinjske nože, tako da so ženske gulile krompir s kuhinjsko žlico, stročji fižol pa se je dal nalomiti. Gospodarju Miletu je uspelo pred nenasitno soldatesko rešiti le sekiro, da je lahko nasekal drva in nož, s katerim je zak- lal jagnje. V take razmere, ko niso vedeli, s čim bi nahra- nili sami sebe, pa so ti ljudje morali sprejeti še našo petčlansko družino, to je še pet dodatnih lačnih ust. 8 četrtek, 5. september 1996 - TEDNIk NOVO / OTROŠKA OPREMA IN HRANA PIKAPOLONICE ODSLEJ V SLOMŠKOVI 16 Ponudba v Pikapo- loitfcf mnogo veija Silva Volgemut, lastnica Pikapolonice, in prodajalka Andreja v novih prostorih Leto in pol je že od takrat, ko smo na Ptuju prvič slišali za pro- dajalno Pikapolonica - takrat o igrah in igračah. Letos januar- ja so odprli še drugo specializirano prodajalno otroške opreme in hrane v centru Domino, z bogato ponudbo in nekaterimi no- vostmi pa so se zadnji konec tedna preselili v Slomškovo 16, le nekaj korakov vstran od prve prodajalne. Med novostmi v ponudbi moramo omeniti otroške postelje in posteljnine pisa- ne barve, pa še spodnje perilo za dojenčke. Lastnica obeh Pikapolonic Silva Volgemut pravi, da je pri njih sedaj še več zadovoljstva, saj so uspeli v kratkem času na- jti primerno lokacijo za proda- jalno. Preselili so se predvsem zaradi prostorske stiske, poleg tega pa so želeli razširiti ponudbo, tudi na željo kupcev. Podajalni Pikapolonica sta si tako veliko bliže, na obeh pro- dajnih mestih pa je ponudba zelo pestra. Silva Volgemut do- daja, da ustrežejo željam še tako zahtevnih kupcev, pri njih si namreč lahko ti iz katalogov iz- berejo želene otroške izdelke in še barvo povrhu. Velik prodajni prostor jim se- daj omogoča, da lahko kupcem ponudijo več otroških modelov v različnih barvah, po kakšno igračo ali igro pa jih napotijo še v sosednjo Pikapolonico. Volge- mutova pravi, da jim je vsaka želja kupca dobrodošla, proda- jalke jim zmeraj prisluhnejo. poleg tega pa svetujejo, kar jih še posebej odlikuje. Na Ptuju so jih v kratkem času dobro spreje- li, vsak dan je v njihovih proda- jalnah opaziti več kupcev, predvsem pa najmlajših, ki si želeno lahko kar sami izberejo. "Prav takšne namene imamo, saj želimo, da straši pripeljejo svoje malčke zraven, kadar zanj izbi- rajo želeno opremo ali pripo- moček," dodaja Volgemutova. POZORNOST ZA MAMICE v Pikapolonici lahko najdejo srečo majhni in veliki, sreča pa ob posebnem trenutku obišče tudi mamice v ptujski po- rodnišnici. Veselje ob novoro- jenčku jim že nekaj čas polepša Pikapolonica, ki vsako mamica obdari z nakupnim popustom v njihovi prodajalni in skromnim darilcem. Sicer pa se v tem času pogosto v prodajalni oglasiji še očki, tudi ti želijo izbrati kaj ob veselem trenutku. Vendarle pa mamice še pred porodom poiščejo kakšen nasvet v Pikapolonici, kupijo kaj ko- ristnega za svojo nego, predvsem prsne podložke in se- salke, za dojenčke pa tisto, kar bodo potrebovale ob prvem tre- nutku srečanju z novoro- jenčkom. Prodajalni Pikapolonica sta tisti, ki mamicam, očkom, otro- kom in vsem kupcem prijazno odpreta vrata vsak dan. Obiščite jih in najdite kaj za svojo srečo in srečo drugih. PR PODLEHNIK/ DRUGO SREČANJE SOŠOLCEV IN PRIJATELJEV Obujanje spominow Nekdanji sošolci in člani pevskega zbora, rojeni v letih 1936-1941, na drugem srečanju v Podlehniku. V Podlehniku so se 24. avgusta drugič zapored srečali nekdanji sošolci in člani pevskega zbora v osno\iii šoli Podlehnik, rojeni v letih 1936 do 1941. Lani so se srecaii prvic, Kar so zapustili šolske klopi in odkar je življenje mnoge med njimi raztrosilo daleč po svetu. V zre- lih letih se vedno pogosteje vračajo spomini na otroška doživetja in vedno večja je potreba po ponovnem druženju z nekdanjimi sošolci in prijatel- ji. Že lani so se dogovorili, da bodo postala srečanja vsakoletna tradicija. Letos so poslali okoli 100 vabil širom po Sloveniji, v mnogo evropskih držav in celo prek luže v Kanado. Vsi se srečanja seveda niso mogli ude- ležiti, zagotovo pa so bili mnogi, živeči daleč v tujini, ta dan v mislih s svojimi nekdanjimi sošolci. Generacijo vežejo tudi skupna leta pri pevskem zboru, ki ga je takrat vodila Regina Podhostnik. S hvaležnostjo so se spomnili tudi vseh drugih učiteljev, med njimi ravnatelja Karla Podhostnika, pa Čermel- ja, Sekulca, Vriclove Ivice in Maučičeve Marice. Prijetno druženje v rodnih Halozah je bilo priložnost za obujanje spominov brezskrbna otroška leta in iz- menjavo izkušenj, ki jim jih je prineslo življenje. Pesem in dobra volja jih je družila pozno v noč, ob slovesu pa so so si vsi obljubili, da se prihodnje leto znova srečajo. JB JURSINCI / VEDNO VEC ROZ NA OKNIH IN BALKONIH "Rože so ino/e žMienje" Kovačceva hiša v Juršincih 89, ena najbolj urejenih v kraju. Foto: J. Bračic V Juršincih skoraj ni hiše, ki bi ne imela rož na oknih in bal- konih. Krajani dobesedno tekmujejo, kdo bo bolje poskrbel za okolje. Še posebej izstopajo v t. i. spodnjem delu Juršincev, kjer je kar sedemnajst hiš takšnih, da človeku zaigra srce ob pogledu nanje. Največ cvetja pa je na oknih in balkonih hiše Elizabete in Alojza Kovačca v Juršincih 89. Lani so prejeli nagrado podjetja Humco, d.o.o., z Bleda za naj- lepši slovenski balkon. Elizabeta Kovačec je letos posadila sto sadik surfmij in sto sadik visečih pelargonij. Da ji dobro uspevajo, ni potrebno po- sebej poudarjati. Zaliva jih dvakrat dnevno, uporablja vodo iz pipe, porabi je od dvesto do tristo litrov. Z rožami se ukvarja dve uri dnevno, v veliko pomoč ji je substral, surfmije pa za uspešno rast potrebujejo tudi veliko železa. Tudi sinovi Mitja, Sašo in Tomi ji radi priskočijo na pomoč, saj so podobno kot mama veliki ljubitelji rož. Eliza- beto od vseh rož najbolj nav- dušujejo surfinije. Prvo leto, ko se je začela ukvarjati z njimi, ji niso uspevale, balkon je bil avgusta "prazen". Že drugo je bilo drugače. V metrsko kof to posadi štiri sadike in ob vs^' skrbi zanje uspeh ne more i^o^ tati, pravi. Elizabeta Kovačec. Foto: M. Ozrnec f ednik ■ 5. SEPTEMBER 1996 PO NAŠIH KRA^TIH - 9 pTUJ / priprave na 1 7. srečanje geografov slovenije $trokovni, prpmoiiiski in politiini vidik od 23. do 26. oktobra bo v Ptuju, Onnožu in Ljutomeru pote- l^alo 17. zborovanje slovenskih geografov. Za srečanje v Ptuju godali že leta 1993 pobudo ptujski geografi in tudi predlagali, da sc opravi prostorska raziskava na tem območju, ki že dolgo i,i bilo deležno takšne obravnave. Zasnovan je bil raziskovalni projekt Movtost regionalnega in prostorskega razvoja Spodnjega Podravja s Prlek^o. Ob njem bodo potekale tudi osrednje aktivnosti 17. srečanja geografov. Projekt sofinanci- rajo ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, mestna občina Ptuj ter občini Ljutomer in Ormož. Raziskovalni projekt vodi od- delek za geografijo filozofske fa- kultete v Ljubljani, sodelovali pa so še geografski inštitut ZRC SAZU, inštitut za geografijo iz Ljubljane, oddelek za geografijo pedagoške fakultete v Mariboru, sodelavci urbanističnega inštitu- ta in drugi raziskovalci, skupaj okrog štirideset. Vodja projekta dr. Mirko Pak je povedal, da je bilo v raziskovanje vključenih tudi več kot 150 študentov s filo- zofske fakultete v Ljubljani in pedagoške v Mariboru v okviru terenskih vaj in vaj, ki so to delo povezovali s študijskim in razi- skovalnim ter imeli od njega precejšnje koristi pri konkret- nem delu. Zbornik z naslovom Možnosti regionalnega in prostor- skega razvoja Spodnjega Podravja sPrlekijo je že pripravljen za tisk. Izšel bo pred 17. srečanjem geo- grafov. Cilj projekta je bil proučiti relevantne prostorske in druge (nekatere socialne in ekonomske) elemente regional- nega razvoja ter opredeliti nej- pomembnejše razvojne dejavni- ke in odgovoriti na nekatera vprašanja in dileme v zvezi z do- sedanjim in bodočim regional- nim razvojem tega območja. Projekt zajema fizično-geograf- ske vsebine, okoljevarstvene vse- bine, poselitev in urbanizacijo, naselja, gospodarski regionalni razvoj z obmejno problematiko in turizem s prometom. Analize so opremljene s številnimi, večinoma barvnimi kartami. Izs- ledki bodo uporabni tudi za načrtovanje prostora v vseh treh občinah. Dr. Mirko Pak je v pe- tek po seji častnega odbora 17. zborovanja slovenskih geografov v Ptuju na tiskovni konferenci povedal, da so v času nastajanja projekta izredno dobro sodelo- vali z vsemi tremi občinami, štu- dentje pa so bili nad delom na terenu navdušeni. Temeljito so preučili tudi nekaj naselij (Cir- kovce, Gorišnico, Stoperce, Cven in Tomaž) ter - zanimivo - ugotovili, da ta območja nimajo najboljših možnosti za razvoj kmetijstva. Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki je vodja čast- nega odbora 17. srečanja sloven- skih geografov, je v petek na ti- skovni konferenci povedal, da od srečanja vse tri občine veliko pričakujejo, predvsem pa odgo- vor na vprašanje, ali ima to območje možnosti za povezovan- je v drugo stopnjo lokalne sa- mouprave. V zvezi s tem vprašanjem v tem okolju že ne- kaj časa delajo. Na srečanju slovenskih geo- grafov pričakujejo okrog tristo geografov iz osnovnih in srednjih šol ter znanstvenih in drugih ustanov. Vsem morebit- nim udeležencem so poslali 700 vabil. MG KIDRIČEVO / seja občinskega sveta Pripombe k ikHtueni bilami Za prvo podopustno sejo so si kidričevski svetniki naložili kar precej veliko breme, saj so zadnji avgustovski četrtek pozno v noč razpravljali kar o dvanajstih, v glavnem izredno pomembnih zadevah. Predlagani dnevni red so spremenili le v drugi točki, tako da so umaknili sklepanje o predlogu izrabe dopustov, saj je to v pristojnosti župana, in namesto tega vnesli obravnavo pripomb na delitveno bilanco pre- moženja nekdanje ptujske občine. In prav m so zadeli v črno, saj je bila razprava najdaljša in mdi naj- bolj "vroča". Mesmi občini Pmj očitajo neresnost, ker ne upošteva predlogov in zahtev preostalih osmih občin s tako imenovanega videmskega posveta. Uvodoma so po krajši razpravi z manjšimi dopolnitvami in re- dakcijskimi popravki sprejeli odlok o gospodarjenju s komu- nalnimi odpadki, ki je bil kot osnutek v javni obravnavi že od maja. Kar šest bistvenih pripomb imajo kidričevski svetniki na de- litveno bilanco in na odgovor, ki ga je v zvezi z bilanco posredova- la mestna občina Ptuj 31. julija. Po mnenju svetnikov bo treba doreči razdelitev sredstev raz- vojnega in stanovanjskega skla- da ter sklada stavbnih zemljišč, prav tako kako bo z ustanovi- teljstvom^ Zdravstenega doma Ptuj in Športnega zavoda Ptuj ter kako bodo delili dve Počitniški stanovanji. Menili so, da so se predlagatelji namenoma Jotili zadeve z napačne strani, ^ajprej so namreč povedali, p^ko, šele nakadno kaj naj bi de- ■'ij gre pa za velika sredstva, po l^uenju svetnikov za okoli mili- lardo tolarjev. Menili so, da je 'Odgovor mestne občine Ptuj na oklepe, ki so jih sprejeli pred- stavniki preostalih osmih novih ®bčin na posvetu v Vidmu, nere- s^ti, saj sploh ne upošteva skle- pov in dogovorov z videmskega P^veta. Med drugim je bilo 'šati, da "mestna občina nima Pravice zadrževati denarja na žiro računu, čimprej je reba prekiniti igro, ki jo igrajo", tudi "nasankali so nas, nihče ni videl, da se tako velika sredst- va sprejemajo v paketu. Oni niso pripravljeni dati nič, z delitvijo se strinjajo le tam, kjer imajo ko- risti. Kidričevska občina bi se z mestno morala posebej pogajati, ker je nekdanja TGA v Ptuj vla- gala izredno veliko denarja - to je dokazljivo in to je treba dos- ledno upoštevati ..." itd. Ki- dričevski svetniki so ugotovitve in sklepe komisije za delitveno bilanco v celoti podprli in ob tem sklenili, da je odslej član te komisije tudi predsednik sveta, ki bo v končni fazi podpisnik de- litvene bilance. Po hitrem postopku so sprejeli osnutek odloka o povračilih za izkopan gramoz, ki med drugim določa, da znaša povračilo 15 od- stotkov od prodajne cene kubičnega metra izkopanega gramoza, vendar ne more biti nižji od tolarske protivrednosti 1,7 DEM. Zbrana sredstva iz tega naslova bodo odslej priho- dek občinskega proračuna, upo- rabljena pa bodo namensko za reševanje okoljevarstvenih pro- blemov. Predlagani osnutek poslovni- ka nadzornega odbora so svetni- ki kot predlog dali v javno j obravnavo. Na predlog odbora j za kmetijstvo in gozdarstvo so | razdelili nekaj nepovratnih sred- i stev: krajevnemu odboru | Stražgonjca-Gaj za vzdrževanje ! cest 100.000 tolarjev, strojnemu | krožku Šikole za društevno dej- | avnost 100.000 in za izvedbo sej- ! ma kmetijske mehanizacije 50.000 tolarjev, Govedorejskemu ; društvu za društevno dejavnost 100.000 tolarjev, poleg tega pa so namenili za regresiranje nižin- ske agromeliroracije še 638.280 tolarjev, za regresiranje nakupa kmetijskih zemljišč 903.900 to- larjev ter za regresiranje analize zemlje 9.942 tolarjev. Po predhodnem razpisu in odobritvi banke so kidričevski svetniki soglašali z razdelitvijo osmih kreditov za pospeševanje razvoja kmetijstva v skupnem znesku 16,5 milijona tolarjev (Jožetu Lahu iz Pongrc 1,8 mili- jona tolarjev, Stanku Medvedu iz Mihove 2,8 milijona, Antonu Medvedu iz Stražgonjce 1,6 mili- jona, Silvi Ekart iz Šikol 1,3 mi- lijona, Kristini Greif iz Stražgonjce 1,3 milijona, Francu Unuku iz Zg. Jablan 1,6 milijo- na, Jožetu Peršuhu iz ^upečje vasi 3,3 milijona in Slavku Peršuhu iz Pleterij 1,3 milijona tolarjev). Svetniki so podprli predlog odbora za gospodarstvo in skle- nili, da bodo sodelovali pri izde- lavi in realizaciji projekta za iz- gradnjo bencinske črpalke v Ki- dričevem, sprejeli pa so tudi po- budo tega odbora za pričetek ak- tivnosti za pridobitev prostora za obrtno cono v Kidričevem in njegovo komunalno ureditev. Soglašali so tudi s predlogoma Odbora za varstvo okolja in požarno varnost ter namenili po 20.000 tolarjev za dejavnost Ga- silske zveze Ptuj in GD Tržeč kot prispevek za nakup avtomobila. Poleg drugega so razpravljali o še vedno nerešeni problematiki Čevljarstva Kidričevo - v zvezi s stanjem v podjetju so prejeli do- pis predsednika podružnice Ne- odvisnih sindikatov Slovenije Milana Krušuiča - in podprli prizadevanja, da se zadeve v podjetju Čevljarstvo Kidričevo čimprej rešijo po pravni poti. Med pubudami in predlogi je bilo slišati tudi pobudo za izdajo glasila občine Kidričevo, ki naj bi izhajal vsaka dva meseca, ven- dar so nekateri predlogu odločno nasprotovala. M. Ozmec PORTOROŽ / prvi slovenski vinogradniško-vinarski kongres Ppgled ¥ prihod^ nosi vinogrmdnislva Slovenska vinska akademija Veritas iz Ptuja pripravlja prvi slovenski vinogradniško-vinarski kogres, ki bo od 4. do 6. de- cembra v Portorožu. Generalni sponzor vseslovenskega srečanja vinogradnikov in vinarjev bo ministrstvo za kmetijst- vo, gozdarstvoin prehrano. Kongres ne bo v obliki stroge- ga znanstvenega simpozija, cilj organizatorja je izmenjava mnenj in sprejem dogovora o prihodnosti vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Izziv tega časa, pred vstopom v Evropsko unijo, je vsekakor večanje površin nasadov na absolutnih vinogradniških legah. Krepitev vinogradništva je namreč pogoj za preživetje vinogradniško-vi- narske panoge v bistveno dru- gačnih tržnih razmerah znotraj združene Evrope. Kongres naj bi torej postregel z razvojno strate- gijo te pomembne kmetijske dej- avnosti in prepričal vlado, da je potrebno za obnovo nasadov na- meniti še več sredstev kot letos, ko smo s pomočjo 800 milijonov tolarjev subvencij povečali vino- gradniške površine za 684 hek- tarjev. Pripravljalni odbor je de- finiral tri vsebinska poglavja prvega vinogradniško vinarske- ga kongresa: tehnološka opremljenost v vinarstvu, trženje vina in novi vinski za- kon. Zadnji dan kongresa bo na- menjen strokovnemu izpopoln- jevanju udeležencev z ogledom kraške vinske ceste na obeh stra- neh meje in ogledom kleti Vina Koper. JB PTUJ / ptujski zupan potuje v zda Študijsko in stroliovno potovanje v organizaciji ameriške vlade in ameriškega veleposlaništva bodo v nedeljo, 8. septembra, na tritedensko študijsko in strokovno poto- vanje v Združene države Amerike odpotovali trije slovenski župani: dr. Miroslav Luci, župan mestne obline Ptuj, Aurelio Juri, župan mestne obline Koper, in Danilo Siter, župan obline Krško. v času od 10. do 30. septembra se bodo seznanili z organizacijo lokalne in mest- ne uprave, zlasti še ameriško lokalno upravo na prvi in drugi stopnji organizi- ranosti. V Sloveniji slednje še nimamo, nanjo se šele pripravljamo. Trije slovenski župani potujejo v ZDA v okvi- ru programa International Visitor Program (pro- gram mednarodnih obiskov) agencije ZDA za informiranje. Ta med drugim omogoča ude- ležbo na kratkih strokovnih programih z raz- ličnih področij in tudi njeno financiranje. Ima dva osnovna cilja: da se gostje seznanijo z Združenimi državami Amerike v celoti in pris- peva k nadaljnjemu strokovnemu sodelovanju s posamezniki in institucijami v ZDA, ki ustre- zajo interesom in področjem dela gostov, v tem primeru županov Ptuja, Kopra in Krškega. Obisk v Ameriki bo za slovenske župane zelo naporen, vsi pa pričakujejo, da bo obisk koris- ten, da bodo lahko ameriške izkušnje vgradili tudi v bodočo drugo stopnjo lokalne samoupra- ve v Sloveniji. Ptujski župan dr. Luci je pred odhodom povedal, da bo delo v mestni občini Ptuj kljub njegovemu odhodu normalno pote- kalo, zamenjevala ga bosta podžupana. Njegovo potovanje v Ameriko ptujskega proračuna ne bo obremenilo niti za tolar. Glede vprašanj, za- kaj prav omenjeni župani potujejo v Ameriko, ki prihajajo od ljubljanskega in drugih županov, odgovorov nima, za pot v Ameriko jih je izbrala ameriška ambasada. Bo že držalo, da se je mest- na občina Ptuj v preteklosti znala pokazati, kar je botrovalo izbiri. Morda pa si je ptujski župan vozovnico pridobil tudi zato, ker sodeluje v skupini oziroma delavnici Evropskega parla- menta, kjer se ukvarjajo z lokalno samoupravo in pomočjo nekaterim vzhodno- in srednjeev- ropskim državam pri zasnovi in organizaciji lo- kalne samouprave - sodeloval je že na tovrstnih sestankih v Pragi in Budimpešti. MG (ktlodmlmn PTUJ m Dnevi odprfih vrat v Semenarni Semenarna Ljubljana bo v torek, 10. septembra, dopoldan predstavila v svojem selekcijskem centru v Ptuju hibride in sorte francosko-ameriške semenarske hiše CIause International, kijih tržijo pod blagovnima znamkama CIause in Harris Moran Seeds. Hkrati bodo predstavili celoten program dej- avnosti Semenarne Ljubljana. V sredo in četrtek pa bosta "odprta dneva vrtnin", vrata selekcljskega centra bodo torej odprta širšemu krogu obi- skovalcev, ki jih zanima semenarska dejavnost v Ptuju. JB PTUJ m Ribišl€a delovna aktila Ribiška družina Ptuj bo 20., 21. in 22. septembra organizirala na reki Dravi že 4. mednarodno ribiško tekmovanje, na katerem pričakujejo od 20 do 25 ekip, v katerih bo nastopilo od 100 do 125 ribičev. Kot je povedal gospodar Ribiške družine Ptuj Franc Trbuc, bodo med ekipami tudi ekipe evrop- skih dražv, ki se bodo udeležile sve- tovnega pn/enstva bo septembra 1997 v Ptuju. Četrto mednarodna tek- movanje ribičev je obenem generalka pred svetovnim tekmovanjem. V soboto, 7. septembra, bodo pri- pravljali traso ob Dravi, dobrodošla bo pomoč slehernega člana Ribiške družine Ptuj Vse, ki želijo pomagati, pričakujejo ob sedmih pri ptujskih Ter- mah, kjer je zborno mesto. Traso bodo ptujski ribiči urejali s pomočjo podjetij Čisto mesto. Cestnega pod- jetja Ptuj, VGP in Dravskih elektrarn. MG 10 ■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE 5. SEPTEMBER 1996 - tednih PTUJ / GLASBENI SEPTEMBER '96 Pestra glasbena fesen Festival Glasbeni september, tretji po vrsti, je naslednik zna- nega Baročnega festivala in bo tudi na Ptuju. Tako se nam obeta zelo pestro glasbeno dogajanje. Matično mesto festiva- la je Maribor, toda tudi Ptuj bo zraven Ljubljane, Maribora, Velenja in Slovenj Gradca središče številnih koncertov sve- tovno znanih umetnikov. Prireditve se bodo zvrstile med 9. in 20 septembrom. Organizatorji tega kulturnega dogajanja na Ptuju so delavci ptujskega muzeja, mag. Darja Koter, kustosinja za zbirko glas- bil v Pokrajinskem muzeju Ptuj, in Janko Šetinc, pianist in peda- gog iz Maribora, pa sta tudi letos nosilna stebra projekta. Sodelo- vali bodo še kulturni delavci iz mest, ki so soprireditelji festiva- la. "Na srečo imamo v muzeju ljudi, ki znajo zelo dobro poskrbeti za tehnično plat prire- ditev, seveda pa realizacija takšnih projektov zahteva tudi precejšnja sredstva. Levji delež je v okviru proračuna namenila mestna občina Ptuj, žal pa teh ne bo dovolj, zato smo morali pri- dobiti sponzorje. Naši podjetni- ki še niso spoznali, da je tovrstna promocija zelo učinkovita, zato smo pridobili le Talum iz Ki- dričevega," je povedala Darja Koter. V dvanajstih dneh letošnjega tretjega mednarodnega festivala komorne glasbe načrtujejo 16 os- rednjih koncertnih večerov in sedem koncertov v okviru spremljevalnega festivala mla- dih glasbenikov. Ena od značil- nosti tudi tokratne prireditve je, da gre za mednarodno umet- niško druženje vrhunskih umet- nikov, ki pripravljajo koncerte v obliki glasbene delavnice. Med njimi naj omenimo le nekatere: Irena Grafenauer, Maria^ Graf, Nicolas Kynaston, Janko Šetinc, pridružili pa se jim bodo še šte- vilni priznani domači in tuji umetniki. Rdeča nit letošnjega festivala bodo komorna dela J. Brahmsa, velikega klasika iz obdobja ro- mantike, s čimer se želijo spom- niti 100. obletnice njegove smrti, ki je naslednje leto. Seveda pa stalnica ostaja barok, ki je stalni- ca prvotne zasnove festivala iz- pred tridesetih let. Na Ptuju bodo trije projekti, prvi koncert pa bo 12. septembra ob 19.30 v viteški dvorani, ko bomo lahko prisluhnili baročni glasbi, ki so jo nekoč igrali ob pojedinah in slavjih. Na koncer- tu bo nastopilo pet glasbenikov: Irena Grafenauer - flavta, Erick Pavvlik Mascal - oboa, Gorjan Košuta - violina, Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - čembalo. Druga prireditev bo 15. sep- tembra ob 11. uri, ko bomo v okviru nedeljske matineje lahko prisluhnili Mariji Graf, članici Berlinske filharmonije, na kar smo lahko Ptujčani še posebej ponosni. Maria Graf, harfistka, bo imela solo recital. Na tej slo- vesnosti bo predana v uporabo nova oprema viteške dvorane - stoli. Ena od značilnostih koncepta festivala je tudi v tem, da pove- zujejo doživljanje glasbe in arhi- tekture, saj organizatorji pravijo. da mnogi prostori prvič zaživijo šele, ko v njih zaživi glasba. Glasba in arhitektura so po svoji naravi prizadevata za sublimaci- jo, ker izražata idejo prostora in časa brez omejitev. To potrjuje na primer tudi prirejanje nekate- rih koncertov v stolnicah, ki z resnobo in plemenitostjo svoje arhitekture podarjajo dogodku pravi okvir in navdih. Tak bo gotovo tudi tretji koncert v cer- kvi sv. Jurija na Ptuju 19. sep- tembra ob 19.30, ko bo večer Ba- chove glasbe izjemno doživetje. Tako eminentna prireditev pa je tudi izjemna priložnost za promocijo našega mesta in na Ptuju je gotovo še veliko zgradb, ki jih lahko s pomočjo glasbe po- novno oživimo. Festival ima tudi poseben pro- gram za mlade, organizatorji so k sodelovanju povabili glasbene šole vseh sodelujočih mest in tako bodo v sodnem stolpu v Mariboru ustvarjali in se pred- stavljali mladi. Informacije o vseh koncertih in predprodaja vstopnic bo v ptujskem TIC-u, informacije pa so na voljo tudi v ptujskih turis- tičnih agencijah in v Narodnem domu v Mariboru. MS Utrinek z Glasbenega septembra '94. Foto: Langerholc ART PLESNI STUDIO Sprostitvena in korektivna telovadba Naš vsakdanjik je poln manjših in večjih stresov, delovni ritem zahteva veliko sedenja in ponavljajočih se gibov, kar obremenilno vpli- va na telo. Rekreacija je pos- tala nuja, ki se je nekateri premalo zavedajo, drugi pa pretiravajo. Kako najti pravo mero? V Art plesnem studiu ponu- jam svoj sistem vaj, ki temelji- to "predelajo" vse mišične sku- pine, kljub temu da jih večino izvajamo sede ali leže. Veliko pozornost posvečam tudi pra- vilnemu dihanju in sprostitve- nim vajam, vse skupaj pa pote- ka ob primerni ritmični ali pomirjujoči glasbi. Vabim vas, da se mi pri- družite. Delali bomo v prijet- nih prostorih, kjer se lahko po vadbi tudi oprhate, posedite v družabnem kotički in pokle- petate. Sprostitvena in korek- tivna telovadba je primerna za ženske in moške, še posebej za tiste, ki jim nagaja hrbtenica, pa tudi za mlade, ki se niso še nikoli resno soočili s svojim telesom. Prijavite se lahko vsak del- avnik od 16. do 19. ure v Atel- jeju Mira na Minoritskem trgu 2,1. nadstropje, kjer boste do- bili tudi podrobnejša obvest- ila. Mira Miiačevic Sprostitvena masaža. Foto: M. Mijačevič PTUJ / SPREJEM ZA ODLIČNEGA MATEMATIKA IGORJA KLEPA Medalja, enako- vredna olimpijski v naši družbi je že tako, da so športne medalje še vedno več vredne kot medalje, ki jih je nekdo pridobil na olimpijadi znanja. Maturant ptujske gimnazije Igor Klep je na svetovni matematični olimpijadi v Bombayu dobil bronasto medaljo. Gre za izjemen uspeh dijaka tega okolja, ki pa žal ne odmeva uspehu primerno. Zato pa je ponedeljkov spre- jem na ptujski gimnaziji, na ka- terega je ravnateljica Meta Pu- klavec povabila Igorja s starši, njegova sošolca Jerneja Tonejca in Kristijana Cafuto, prav tako odlična matematika, profesorje gimnazije, župana občin Ptuj in Kidričevo, direktorje večjih ptujskih podjetij in predstavni- ke Urada za delo Ptuj, prvi od majhnih korakov na dolgi poti do večje in učinkovitejše skrbi družbe za njene mlade talente, ki potrebujejo več kot povprečneži, in za njihovo uveljavitev. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih veli- ko lepih besed, največ seveda do- bitniku medalje, ki ostaja skro- men še naprej, ter mentorju in profesorju Stanislavu Šenvetru, ki je mlademu Igorju pomagal izgrajevati njegov talent. Igor se je v celoti zapisal matematiki, v njegovem imenu pa se je za spre- jem zahvalil oče. Igorjev uspeh je brez dvoma spodbuda za gimnazijo, šolski center in celotno ptujsko okolje, da si bodo v bodoče bolj kot dos- lej prizadevali, da mladi talenti ne bi ostali brez primerne poj. pore. To po besedah vodje Uradj za delo Ptuj Žarka Markovičj obljubljajo tudi pri njih, saj jim bodo v bodoče namenjali več pomoči in v konkretnejših obli. kah. Igor Klep pri svojem po- glabljanju v matematiko potre- buje primeren računalnik. Ga bomo podprli? MG Čestitke Igorju Klepu in njegovemu mentorju. Foto: Kosi ŠENTILJ / POLFINALE TEKMOVANJA ZA MISS SLOVENIJE BaHtam in JUei^ v SmM V novi diskoteki Vucatan v Šentiliu je bilo v petek zvečer polfinaie letošnje- ga izbora za miss Slovenije '96. Predstavilo se je 21 najlepših deklet s sed- mih regionalnih tekmovanj, med njimi tri Ptujčanke. Izbrane finalistke; Barbara četrta in Alenka sedma z desne. Foto: M. Ozmec 9-članska žirija, ki ji je predsedoval Janez Ujčič, v njej pa sta bili tudi sedanja miss Slovenije Teja Boškin in miss Slo- venije leta '90 Vesna Mušič, je izbrala dvanajst flnalistk, ki se bodo za naslov miss Slovenije '96 potegovale na zakl- jučnem izboru 28. septembra v Mariboru. Med njimi bosta dve Ptujčanki: Barbara Cenčič in Alenka Vindiš. V petek so v Vucatanu izbrali tudi miss diskoteke in zmagala je Mariborčanka Martina Kora- žija, Ptujčanka Barbara Cenčič pa je bila prva spremljevalka. Upamo, da bo letos žirija ime- la pri izbiri miss Slovenije '96 srečno roko (če bo le znala izbra- li in ne bo obremenjena z neka- teri že osvojenimi naslovi fina- listk). Najlepša se bo udeležila svetovnega izbora v Indiji, v prestižnem turističnem centru Bangalore. Res pa je, da je svežih in novih obrazov med finalistka- mi malo, nekaj jih je nastopilo že v lanskem finalu. Vse to in še drugo, kar se dogaja ob izborih za miss Slovenije, kaže na to, da bi pravila igre le morali spreme- niti. Končno pa bi izbor za miss Slovenije moral biti tudi projekt države, saj ponuja neizmerljive promocijske učinke. MG Popruvek v Tedniku dne 22. 8. '96 je prišlo v članku Ali lahko CID izpolnjuje svoje poslanst- vo do pomote v navedbi fi- nančnih sredstev, namenje- nih za društva. Namesto 4,5 milijona za dejavnost društev bi moralo biti nave- deno 1,7 milijona tolarjev. Za napako se opravičujemo. Uredništvo fcdnik - 5. SEPTEMBER 1996 NASI KRAJI IN UUDJE -11 IsLOVENSKE GORICE / boljša [promocijaza boljše trženje flwiunsli€ni ^iro^pelcf leifoffii pja začetku drugega dela praznovanja 800. obletnice prve omembe Lenarta, ki se je začelo minulo nedeljo z veliko konjeniško prireditvijo na hipodromu Polena, je izšel nov turistični prospekt Lenarta. Izdala gaje občina Lenart, v na- kladi 10-tisoč izvodov pa tiskala tiskarna mariborskega tiska. prospekt je lepo oblikovan, ; za kar gredo zasluge oblikoval- ; Evi Žula, ki je prispevala ■ tudi fotografije. Za ta del pro- 5 spekta, ki je izšel v slovenskem i; in nemškem jeziku, se je zelo ^ potrudil tudi znani fotograf ; Milan Klemenčič. Tekste je 3 zbral in uredil Matija Gjerkeš, 3 zemljevid občine Lenart pa je :i povzet iz Enciklopedije Slove- ' nije. Publikacija je izjemno do- ; brodošla osvežitev lenarške tu- ^ ristične promocije in je bila več • kot potrebna, saj je prejšnji tu- ristični prospekt občine že I zdavnaj pošel. Pobude za nove- ; ga so oblikovali člani turis- i tičnega društva, sodelavci tu- I rističnoinformativnega centra I in nekateri turistični zanesen- jaki Lenarta, ki že dalj časa opozarjajo, da brez kakovostne I promocije ne bo uspešnega trženja v turizmu. Na razume- vanje so naleteli tudi pri odgo- j vornih občinskih službah, ki j so pokazale veliko pripravlje- ; nost in projekt v celiti fi- ' nančno podprle. V kratkem naj bi se novemu prospektu pri- družila še karta Lenarta. Zagotovo je zadnja poteza v Lenartu dobra napoved za pri- hodnja turistična snovanja, ki počasi vendarle dobivajo trdnejša tla'. Ne samo v Lenar- tu, temveč tudi v drugih krajih. Tako so letos na novo ustano- vili turistično društvo pri Be- nediktu, pri Sveti Trojici so oživili staro, nekoč izjemno de- lavno društvo, novega pa naj bi že prihodnji mesec ustanovili pri Sveti Ani. j; Turistična društva so samo | delček organiziranih prizade- | vanj, ki brez ustrezne finančne | podpore ne bodo uspela. Zago- I tovo pa so nadvse pomembna | in dragocena pri vzpostavljan- i ju celovitejše podobe sloven- | skogoriškega turizma, | predvsem pa povezovalni ele- I ment med nosilci turizma. I Prav povezovanje in usklaje- | vanje je namreč še vedno šibka točka lenarškega turizma. | M. Toš ^ Obetavne turistične načrte imajo tudi pri Sv. Ani, lm: Primož Pangerl (Trgohlad Šent- jur) 22:05,3, 2. Peter Dovnik (Po- horje Hočko Pohorje) 22:49,6, 3. Franci Menič (Krka Pristavica) 23:10,8; ženske - 21.098 km do 35 let: 1. Silva Vivod (AD TAM Ma- ribor) 1:16:58,3,2. Ani Živko (AD KLC Trbovlje) 1:21:58,7, 3. Nada Kozjek (Ljubljana) 1:32:9,9, 4. Nataša Vidovič (TK Maraton Ptuj) 1:36:36,1; nad 35 let: 1. Sla- vica Poznič (AK Velenje) 1:26:47,5 2. Sonja Bučan (Filipi- des Nova Gorica) 1:29:59,2, 3. Jožica Šiftar (TS Radenska Raden- ci) 1:34:09,1; 10 km: 1. Mojca Me- glič (Radenska) 43:38,7, 2. Kar- men Ravtar (Radenska Radenci) 48:14,6, 3. Martina Praprotnik (Partizan Lovrenc na Pohorju) 52:02,6. Predsednik TK Maraton Milan Potočnik je ob koncu petega ptuj- skega maratona in državnega prvenstva v malem maratonu po- vedal, da so zadovoljni z udeležbo in tudi doseženimi rezultati, čeprav bi slednji lahko bili boljši, če tekmovalcev ne bi oviral veter. Za klub po uspešni izvedbi držav- nega prvenstva ni miru. Že pri- hodnje leto bodo organizirali nočni tek ob prazniku mestne občine Ptuj, 5. avgustu. Kar zade- va organizacijo državnih prven- stev v atletiki, jih bo v bodoče go- tovo še več. MG Mirko Vindiš je tekel z mav cem na roki Zmagovalca državnega prvenstva v malem maratonu: Stane Okoliš in Silva Vivod. Foto: Ivo Ciani MOŠKANJCI / srečanje vseh generacij Spomini na lepe trenutlie ostanejo Piloti, padalci in modelarji imajo ^edno veliko povedati drug druge- o svojih izkušnjah, saj gre za Cisto individualne športne zvrsti, v ^Kviru katerih se vsakemu posebej I' zraku marsikaj dogodi. Mnogo ®P®Ea> prijetnega, nenavadnega, •nevarnega. y soboto so se srečali sedanji in letalci Aerokluba Ptuj na ^'^'eni srečanju veteranov, na kate- so si imeli povedati še posebej . ^^liko, saj se nekateri niso videli že vrsto let. Nekdanji aktivni letalci Aerokluba Ptuj so prišli v Moškanjce iz raznih krajev Sloveni- je. Srečanje so v imenu veteranov or- ganizirali štirje izmed letalcev, ki so leteli že leta 1956: Matevž Cestnik, Alojz Ganza, Metod Senčar in Ivan Čuček. V posebno knjigo se je vpisa- lo 66 veteranov, vendar kriteriji niso bili tako strogi, saj so se med vetera- ne lahko vpisah vsi tisti, ki so leteli v klubu ob njegovi 25-lemici (op. leta 1979) ali prej. Seveda pa je bilo na sobotnem srečanju še mnogo več sedanjih in nekdanjih članov Aero- kluba Ptuj. Nekateri letijo še danes, drugi so dejavnost že opustili in za- hajajo na letališče redno ali pa le še tu in tam. Prijetno je namreč obuja- ti spomine, če pa lahko to počneš v družbi svojih prijateljev, še toliko lepše. Veterani so si obljubili, da bo tokratno prvo srečanje postalo tra- dicionalno. MZ 2. slovenska liga Rezultati 3. igralnega dneva: Železničar Maribor - Zagode 3:1, Naklo - Set Vevče 0:0, Era Šmart- no - BST Domžale 0:1, Nafta - Drava 2:2, Rudar Trbovlje - Dra- vograd 0:1, Goriške opekarne - Piran 2:0, Ljubljana - Šentjur 2:2, Črnuče - Jadran 0:0. 1. GORIŠKE OPEKARNE 3 3 0 O 10:1 9 2. DRAVA 3 2 10 10:5 7 3. NAFTA 3 2 1 O 6:3 7 4. SET VEVČE 3 2 1 O 3:1 7 5. DRAVOGRAD 3 2 1 1 2:2 6 6. ŽELEZNIČAR MB 3 1 1 1 3:2 4 7. NAKLO 3 11 1 3:3 4 8. ČRNUČE 3 11 1 2:2 4 9. JADRAN 3 11 1 3:5 4 10. ŠENTJUR 3 1 1 1 3:5 4 11.ZAGORJE 3 1 O 2 7:6 3 12. BST DOMŽALE 3 1 O 2 2:3 3 13. RUDAR TRBOVLJE 3 0 1 2 47 1 14. LJUBLJANA 3 O 1 2 3:6 1 15. PIRAN 3 0 1 2 1:5 1 16. ERA ŠMARTNO 3 O O 3 1:7 O Pari 4. igralnega dneva: Drava - Rudar Trbovlje, Dravograd - Železničar Maribor, BST Domžale - Nafta, Set Vevče - Ja- dran, Šentjur - Črnuče, Piran - Ljubljana, Zagorje - Goriške ope- karne, Naklo - Era Šmartno. nafta: drava 2:2 (1:1) Igrišče Nafte v Lendavi, gledal- cev okoli 300, sodnik Mijatovič iz Ljubljane. Strelci: 1:0 Tompa (21. minuta), 1:1 Čeh (25.'), 2:1 Utroša (49.'), 2:2 Vesenjak (69.'). Drava: Jovanovič, Volk, Ceh, T. Vršič, Karanovič, A. Vršič, Mlakar, Bloudek, (Koren), Emeršič, Zec (Plošnik) in Vesenjak. Na derbiju kola v 2. SNL so no- gometaši ptujske Drave osvojili točko, ki je na koncu tako velika kot zmaga. Bolje so pričeli nogo- metaši Nafte, ki so imeli rahlo te- rensko iniciativo, nevarnosti za vratarja Drave pa ni bilo. Pravo pravo priložnost, pa še ta je bila bolj zaradi nespretnosti obramb- nih igralcev Drave so domači iz- koristili. Praktično je bil to avto- gol igralca Drave Zorana Volka. Podobno kot domači so tudi no- gometaši Drave izkoristili prvo priložnost in prek Nastje Ceha uspeli rezultat izenačiti. Od za- detka pa vse so konca prvega polčasa so Ptujčani diktirali tem- po in imeli nekaj izrednih pri- ložnosti za zadetek, še najlepšo je imel Ingmar Bloudek, ko se je sam znašel pred domačim vratar- jem (43. minuta), vendar je bil slednji uspešnejši. Začetek drugega polčasa je pri- padel domačim, ki so povedli po strelu iz kota. Obramba Drave je enostavno zaspala. V 60. minuti je sodnik Mijatovič izključil kar trr^ igralce - dva domačina in napa- dalca Drave Silva Plošnika. Po tem razburljivem dogodku se je igra preselila na polovico Nafte. Njeni igralci so panično izbijali žogo. V 69. minuti pa je prišlo do izenačitve rezultata. Strelec za- detka je bil Robert Vesenjak. Vse do konca srečanja so pobudo in priložnosti imeli nogometaši Drave. Kar dva je zamudil Vesen- jak, še najlepšo v 77. minuti, ko je zadel prečnik. V 87. minuti je sodnik Mijatovič dodelil drugi rumeni karton Nastji Čehi. Več kot zasluženo potuje točka v Ptuj. Nogometaši Drave bodo v nedeljo, 8. septembra, doma nas- topili proti Rudarju iz Trbovlja, ki je vedno bil neugoden nasprot- nik za Ptujčane, ti pa bodo za nameček nastopili še močno os- labljeni. Danilo Klafnšek 3. slovenska liga - vzhod Rezultati tekem 2. kroga: MM Brunšvik - Unior 0:2, Kungota Broker - Črenšovci 1:7, Pohorje - Aluminij 0:1, Steklar - Goričanka 3:1, Odranci - Paloma 1:3, Peno- ci Bakovci - Turnišče 9:2. 1.PERT0CIBAK0VCI 2 2 0 0 12:2 6 2. ALUMINU 2 2 O O 6:0 6 3. PALOMA 2 2 O O 6:1 6 4. UNIOR 2 2 O O 4:0 6 5. STEKUR 2 11 O 5:3 4 6. ČRENŠOVCI 2 1 O 1 7:4 3 7. POHORJE 2 1 O 1 3:1 3 8. GORIČANKA 2 0 1 1 2:4 1 9. ODRANCI 2 0 1 1 2:4 1 10. TURNIŠČE 2 0 1 1 4:11 1 11. KOVINAR 1 O O 1 0:2 O 12. DRAVINJA 1 O O 1 0:3 O 13. MM BRUNŠVIK 2 O O 2 0:5 O 14. KUNGOTA BROKER 2 0 0 2 1:12 O Razpored tekem 3. kroga: sobo- ta, 7. s^tembra: Aluminij - Dra- vinja, Črenšovci - Pohorje, Tur- nišče - Kungota Broker, Paloma - Steklar, Unior - Odranci; nedelja: Kovinar - MM Brunšvik, Goričanka - Pertoci Bakovci. 1. liga mnz ptuj Rezultati tekem 2. kroga: Dor- nava - Gerečja vas 1:3, Skorba - Boč 2:2, Videm - Središče 2:0, Gorišnica - Bistrica 3:0, Slovenja vas - Stojnci 3:1, Hajdina - Pra- gersko 4:1. 1.VIDEM 2 2 O O 5:1 6 2. SKORBA 2 11 O 6:2 4 3. HAJDINA 2 1 1 O 4:1 4 4. SLOVENJA VAS 2 11 O 7:5 4 5. GEREČJA VAS 2 11 O 4:2 4 6. BOČ 2 110 4:3 4 7. GORIŠNICA 2 1 O 1 4:2 3 8. SREDIŠČE 2 0 1 1 4:6 1 9. DORNAVA 2 0 1 1 1:3 1 10. BISTRICA 2 0 1 1 1:4 1 11.PRAGERSK0 2 O O 2 2:7 O 12. STOJNCI 2 O O 2 1:7 O Razpored tekem 3. kroga: so- bota, 7. septembra, ob 16.30: Bi- strica - Skorba; nedelja, 8. sep- tembra, ob 10.30: Stojnci - Vi- dem, Gerečja vas - Gorišnica; ob 16.30: Pragersko - Dornava, Sre- dišče - Hajdina, Boč - Slovenja vas. 2. liga mnz ptuj Rezultati tekem 2. kroga: Pago Leskovec - Bukovci 2:0, Markov- ci - Mladinec 5:1, Hajdoše - Ormož 0:2, Grajena - Podvinci 2:0, Apače - Sp. Polskava 2:0, Ro- goznica Elteh - Tržeč 1:0. I.ORMOŽ 2 2 O O 4:0 6 2. APAČE 2 2 O O 3:0 6 3. GRAJENA 2 2 O O 3:0 6 4. ROGOZN. ELTEH 2 1 1 O 2:1 4 5. TRŽEČ 2 1 O 1 6:2 3 5. MARKOVCI 2 1 O 1 5:3 3 7. PODVINCI 2 1 O 1 4:3 3 8. PAGO LESKOVEC 2 1 O 1 2:1 3 9. MLADINEC 2 0 1 1 2:6 1 10. SP. POLSKAVA 2 O O 2 0:3 O II. HAJDOŠE 2 O O 2 1:6 O 12.BUK0VCI 2 O O 2 1:8 O Razpored tekem 3. kroga: ne- delja, 8. septembra, ob 10.30: Podvinci - Apače, Mladinec - Hajdoše, Tržeč - Markovci, Bu- kovci - Rogoznica Elteh; ob 16.30: Ormož - Grajena, Sp. Pol- skava - Pago Leskovec. 2. mladinska liga - vzhod Rezultati tekem 1. kroga 2. SML - vzhod: Nafta - Dravinja 1:2, Alutninij - Era Šmartno 4:2, Kovinar Štore - Steklar 1:1, Slo- venj Gradec - Beltinci 1:1, Starše - Pragersko 4:2, Beltrans - Krško 7:0. mladina mnz ptuj - vzhod Rezultati tekem L kroga: Dor- nava - Središče 9:0, Gorišnica - Rogoznica Elteh 1:0, Stojnci - Bukovci 3:0, Videm - Skorba 11:0. mladina mnz ptuj - zahod Rezultati tekem 1. kroga: Boč - Bistrica 1:0, Gerečja vas - Unior 0:4, Slovenja vas - Sp. Polskava 4:4, Šentjur - Hajdina 9:0. članski pokal mnz ptuj Rezultati tekem 1/16 finala: Videm - Podvinci 9:1, Pago Le- skovec - Mladinec 1:2, Stojnci - Boč 2:1, Sp. Polskava - Slovenja vas 5:6, Gerečja vas - Markovci 5:0, Rogoznica Elteh - Hajdoše 2:1, Središče - Bukovci 5:1, Haj- dina - Grajena 4:1, Pragersko - Ormož 5:3, Tržeč - Gorišnica 1:8. Razpored tekem 1/8 finala: sreda, 4. septembra, ob 16.30: Gorišnica - Drava; sreda, 11. sep- tembra, ob 16.30: Mladinec - Vi- dem, Stojnci - Bistrica, Slovenja vas - Gerečja vas, Rogoznica El- teh - Aluminij, Središče - Apače, Hajdina - Dornava, Pragersko - Skorba. mladinski pokal mnz ptuj Rezultati tekem 1/8 Hnala: Pragersko - Bistrica 4:2, Hajdina - Bukovci 6:1, Gorišnica - Stojnci 3:5, Središče - Drava 0:8, Sp. Pol- skava - Gerečja vas 1:2, Dornava - Slovenja vas 8:1, Ormož - Alumi- nij 0:4, Videm - Rogoznica 3:2. Razpored tekem 1/8 finala: četrtek, 12. septembra, ob 16.30: Pragersko - Hajdina, Aluminij - Videm; sobota, 14. septembra, ob 16.30: Stojnci - Drava, Gerečja vas - Dornava Branko Lešnik pohorje - aluminij 0:1 (0:0) Igrišče Pohorja v Rušah, gledal- cev 250, sodnik Vozlič iz Kristan Vrha. Strelec: 0:1 Pole (66. minuta) Aluminij: L. Šmigoc, Krajnc, Kristofič, Zemljič, Emeršič, J. Šmi- goc, Pole (Fridl), Baškovič, Hojnik, Rozman (Ivančič), Zmko. Po visoki zmagi v prvem kolu proti Kungoti so nogometaši Aluminija zaigrali v Rušah proti domačem Pohorju, pretendentu za prvaka v 3. SNL - vzhod. Srečanje je bilo dokaj kvalitetno ter enakovredno. Več priložnosti so imeli Kidričani, ki so bili v prvem polčasu kar trikrat sami pred domačim vratarjem, vendar sila nespretni. Domači so v 14. minuti zadeli desni vratnik, dva- krat pa je zelo dobro posredoval vratar Aluminija Leopold Šmi- goc. V drugem polčasu so igralci obeh moštev poskušali priti do zadetka. To je uspelo gostom iz Kidričevega v 66. minuti, ko je Pole prodrl po desni strani, močno streljal, zadel domačega igralca in žoga se je odbila v domačo mrežo. Po tem zadetku je bil pred domačim vratarjem še Bojan Zrnko, a se v priložnosti ni najbolje znašel, domači pa so za- deli prečnik v 83. minuti. V soboto bodo nogometaši Alu- minija v Kidričevem gostili ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic. 14 - ŠPORT 5. SEPTEMBER 1996 - TEDNilt ŠPORTNE NOVICE ROKOMET • Deset dni do novega prvenstva Konec prihodnjega tedna bodo prvenstvo začeh v novi prvi B moški rokometni ligi, v kateri bosta z našega območja nastopala Pomurka iz Bakovcev in ptujska Drava. Ptujčani, ki jih pestijo težje poškodbe izkušenih igralcev, se na ligo pripravljajo tudi z dve- ma treningoma na dan, vmes pa igrajo prijateljske tekme. Ena teh je bila v ponedeljek zvečer v šport- ni dvorani Center, ko so se pome- rili z drugoligašem Pyramidijo iz Moškanjcev, ki je trenira Ptujčan Marjan Valenko. Ptujčani so zma- gali s 23:19, včeraj pa so se v Ve- lenju pomerili z Gorenjem, čla- nom prve lige. I.k. LETALSTVO • Pliberšek peti na državnem aeroreliju Ptujska posadka se je na držav- nem aeroreliju, ki ga je organiziral Aeroklub Celje minulo soboto in nedeljo, osvojila peto mesto. Za Ptuj sta s cessno 172 nastopila pi- lot Tomaž Pliberšek in kopilot Robert Tetičkovič. Zmagala je celjska ekipa s pilotom Bauerjem in kopilotom Štuklekom. MZ PADALSTVO • Ptujčani sedmi v Evropi v italijanskem mestu Beluno je bila zadnja od treh tekem za ev- ropski padalski pokal. Med 24 ekipami iz vse Evrope se je na odlično sedmo mesto uvrstila ptujska ekipa, za katero so skakali Mirko Vršič, Aleksander Čuš, Igor Glažar, Gorazd Vindiš in Mi- lan Jurič. S tretjo tekmo so se letošnja tek- movanja za evropski padalski po- kal končala. Ptujska ekipa je isto, torej sedm(^||Enesto zasedla tudi v generalnem plasmaju. Prvo mesto je osvojila italijanska policijska ekipa, drugo italijanska vojaška ekipa, tretja pa je bila ekipa Alp- skega letalskega centra iz Lesc, v kateri nastopajo slovenski državni reprezentanti. Na devetem pomurskem padal- skem pokalu na letališču Rakičan pri Murski Soboti pa so ptujski padalci minuli konec tedna tek- movali med šestimi slovenskimi ekipami in zasedli tretje mesto. Zmagala je prva leška ekipa (državni reprezentantje) pred dru- go leško ekipo (vojaški reprezen- tantje). V prvi ptujski ekipi, ki se je uvrstila na tretje mesto, so ska- kali Mirko Vršič, Aleksander Čuš, Igor Glažar in Milan Jurič. Ptuj- ska druga ekipa je bila šesta. Med posamezniki so bili najuspešnejši Igor Glažar peti, Aleksander Čuš sedmi, Gorazd Vindiš deseti... MZ ATLETIKA •Pokalno tekmovanje mladih v Kopru je bilo tekmovanje za At- letski pokal Slovenije za mlajše kategorije. Ptujčanka Barbara Gačnik je bila med mlajšimi mla- dinkami tretja v teku na 300 me- trov, štafeta mlajših mladink 4 krat 100 metrov pa druga. I.k. KOLESARSTVO • Matej Marin ponovno zmagal Kolesarji KK Perutnina Ptuj so nastopili na dveh dirkah: člani v Ljubljani za zlato Rogovo kolo, kjer je Iztok Melanšek je osvojil dobro sedmo mesto, ostali kole- sarji pa so pripeljali v glavnini, ra- zen Mirana Kelnerja, ki je padel in se poškodoval, mladinci pa so nastopili v hrvaški Koprivnici. Jernej Finžgar je bil osmi, Marjan Kelner deveti, Gregor Gazvoda enajsti in Iztok Kovačec 13. Pri starejših mladincih je svojo drugo zmago dosegel Matej Marin, ki je na zelo zahtevni 110 kilometrov dolgi progi zasedel prvo mesto, sedmi pa je bil Daniel Perša. Danile Klainšek TENIS •Horvat uspešen v Italiji Od 26. do 31. avgusta je bil v Bi- bioneju v Italiji veliki mednarod- ni teniški turnir za mlade tenisar- je, na katerem je nastopilo 254 igralcev iz Slovenije, Nemčije, Ita- lije, Hrvaške, Češke, Poljske in Avstrije. V konkurenci do 18 let je med 64 tekmovalci izredno uspešno nastopil 17-letni Alen Horvat iz Gorišnice, ki je član teniškega kluba Galea iz Malečnika. Uvrstil se je v polfina- ie, kjer je v tretjem odločilnem setu pri rezultatu 6:5 in 30:15 vo- dil proti Italijanu Sereni, vendar je moral srečanje zaradi poškodbe žal predati. MG JUDO^ Vpis v začetni tečaj Judo klub Drava Ptuj vpisuje v začetni tečaj juda in samoobram- be za osnovno- in srednješolsko mladino. Treningi se prično v to- rek, 10. septembra, ob 17.30 uri v novem Judu centru Drava, Čučkova ul. 8 (pri ŠD Mladika). Informacije lahko dobite vsak dan v JC Drava med 17.30 in 21. uro ali na tel. 771-135. Pridružite se nam na poti k uspehu! PTUJ •Jutri tiskovna konferenca Zunanja atletska igrišča ob Šol- skem centru Ptuj dobivajo končno podobo. Zato je vodstvo centra v sodelovanju z ministrst- vom za šolstvo in šport sklicalo ti- skovno konferenco, na katero so povabili številne predstavnike mi- nistrstva, olimpijskega komiteja, mestne in sosednjih občin, šport- nih organizacij, šol, sponzorjev ter znane športnike in novinarje. Bolj javna tribuna kot tiskovna konferenca bo jutri, v petek, ob 15. uri v Šolskem centru. I.k. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Ptuj vabi na dvodnevni izlet na Radu- ho (2062 m), ki bo 21. in 22. septembra. Cena izleta je 3500 tolarjev (prevoz, pre- nočišče, vodenje). Odhod z AP Ptuj je ob 5.30 uri, predvi- dena vrnitev do 19. ure. Prija- ve s vplačilom do torka, 17. septembra v pisarni društva. Oprema planinska za visoko- gorje, hrana iz nahrbtnika ali v koči. Izlet bo v vsakem vre- menu. Vodita Bojan Koled- nik in Sandi Kelnerič s so- vodniki. TOMAŽ PLIBERŠEK, državni prvak v preciznem letenjij Do sekunde fočen Aeroklub Ptuj je zmeraj veljal za klub z eno najboljših letalskih šol v Sloveniji. Kakovost so potrjevali njeni piloti na tekmovanj- ih. Spomnimo se odličnih tekmovalcev, zmagovalcev repu- bliških in državnih (jugoslovanskih) tekmovanj Staneta Ver- bančiča, Danila Hojnika, Draga Krepfla in Toma Verbančiča, pa Milana Kralja, Ivana Čučka, Vinka Piška. Ptujski zmagovalci so dobili le- tos novega člana, 27-letnega Tomaža Pliberška, letošnjega zmagovalca republiškega prvenst- va v preciznem letenju in nosilca srebrne medalje lanskega evrop- skega prvenstva v preciznem leten- ju v disciplini točnost pristajanja. Skrivnost uspešnosti ptujskih motornih pilotov je gotovo v pre- našanju izkušenj starejših na mlajše, tekmovalcev na netekmo- valce, prvakov na kopilote. Nobe- den od naštetih tekmovalcev ni tekmoval samo sezono ali dve, pač pa vsaj pet ali celo deset in več let. V tem času je vzgojil vsaj enega ali dva tekmovalca, ki sta pričela v ne- kaj letih dosegati podobne rezulta- te in sta torej posegla v sam vrh slovenskih (in jugoslovanskih) pi- lotov. To omogoča tudi sistem tek- movanja, saj mora v reli letenju le- teti pilot s kopilotom. "Prvič sem tekmoval kot kopilot Tomu Verbančiču leta 1989 in osvojila sva republiško zlato. Tomo je imel za seboj že veliko izkušenj in uspehov. Čeprav zadnja leta ne tekmuje več, me- nim, da je med slovenskimi piloti še vedno najboljši in bi dosegal najboljše rezultate, če bi zastopal Slovenijo v tujini. Tomo me je ta- krat in kasneje bil pripravljen vse naučiti in zame je vzor natančnos- ti. Za najin največji skupni uspeh štejem zmago na odprtem avstrij- skem reliju. Imel pa sem še enega tekmovalnega učitelja, to je Vinko Pišek. S Tomom sta tako rekoč ista generacija in danes oba letita pri Adrii Airways. Leta 1992 sem bil njegov kopilot na evropskem prvenstvu v Wienerneustadtu v Avstriji," pripoveduje Tomaž Pli- beršek. V letalstvu ni hitrih uspehov, po- trebno je dolgoletno delo in tre- ning, ki ga letalci imenujemo z drugo besedo: izkušnje. Letalec si jih pridobiva tako rekoč v vsakem letu, na tekmovanjih pa še posebej. Slejkoprej nastopi trenutek, ko mu klub in učitelji zaupajo, da bo do- bro zastopal klubske barve in var- no pripeljal letalo domov. "Prvič sem tekmoval samostojno leta 1992 v Celju, ko sem se udeležil ene izmed štirih tekem državnega prvenstva v preciznem letenju. Za- sedel sem 8. mesto. Na naslednjih tekmovanjih pa sem se že uvrščal na vidna mesta - tretje, četrto, dru- go. Pr\'ič sem zmagal lani na eni od dirk preciznega letenja. To je bil še star sistem, letos pa smo prvič tekmovali tudi v Sloveniji (op. v Ločah, kjer je Tomaž osvojil prvo mesto) v skladu z mednarod- nim pravilnikom in organizirali tekmovanje v preciznem letenju samo v enem terminu." Od česa je odvisen uspeh na tekmovanju? Tomaž Pliberšek: "Od izkušenj. V začetku se ravno zaradi po- manjkanja izkušenj ne moreš izog- niti majhnim napakam, ki pa ti se- veda prvo mesto odvzamejo. Sicer pa je pomembna vsaka sekunda. Tako sem na letošnjem državnem tekmovanju v preciznem letenju na enourni ruti zamudil samo za dve sekundi. To je zelo dober re- zultat in primerljiv z rezultati do- brih evropskih tekmovalcev." Pilot dobi tekmovalne naloge, ki jih mora opraviti v zraku, pa tudi seznam krajev, ki jih mora oblete- ti, samo uro pred vzletom. Dobro si mora zapomniti osem fotografij detajlov na ruti, dolgi približno 150 kilometrov, in te detajle med letom identificirati. "Na fotografi- jah so cerkvice, posamezne hiše, značilne poseke gozda... Žal nimaš časa, da bi te točke iskal, saj se moraš na sekundo točno držati časa, torej hitrosti letenja. Na 150- kilometrski poti sodniki merijo točnost, in sicer na nekaj znanih točkah, nekajkrat pa na nepričako- vanih mestih. Poleg omenjenih detajlov, ki jih moraš najti, je na ruti nastavljenih še nekaj platen v različnih likih. Tudi ta platna moraš najti, jih že med letom nari- sati in si zapisati, kje natančno so bila nastavljena. Vmes moraš vodi- ti zelo natančno navigacijo. Dela torej ne manjka, vsak tekmovalec pa mora opraviti tri takšne rute," pripoveduje Tomaž Pliberšek. Poleg discipline opazovanje, o kateri smo ravnokar pisali, in časovne točnosti je sestavni h tekmovanja še točnost pristajau, Gre za čisto posebne štiri letg^* katerih se tekmovalec osredoto^ samo na pristanek v dvometrs^^ pas. Samo centimeter prezgodaj ^ le malo naprej od čne mu prln^j, kazenske točke. Od česa je odvls^j natančnost pri pristanku? Tomaž Pliberšek: "Če bi bile raz. mere vedno enake, ne bi bilo tafc zapleteno. Sedaj pa je vedno dn gače: različen je veter, tudi vzgon. ski tokovi v zadnjih nekaj sto mt trih prinesejo svoje, pa izkušnje ii seveda letalo. Vsa leta sem tekmo- val z utvo 75 in nisem hotel nit slišati, da bi zamenjal. Nato um ni imela več resursa in prisiljer sem bil leteti s cessno. Rezultati sc se mi izboljšali." Za Tomažem je že 11 let jadral' nega in 9 let motornega letenja, skupaj 1650 ur v zraku. Kot sai pravi, je največ tekmovalni!: izkušenj pridobil na mednarodnil: tekmovanjih in ta ga čakajo tudi drugo leto. Na evropsko precizno' letenje v Franciji in prve letaisfo olimpijske igre v Turčiji se bo pri' pravljal pozimi ob zemljevidih,' sezoni pa v zraku. In vendar jt udeležba odvisna predvsem tudi od denarja. Državni reprezentanc morajo denar za udeležbo izbrskati sami ali s pomočjo svojih klubov. "Samo kotizacija za letošnji evrop- ski reli na Češkem, v katero sts bila vključena prehrana in pre- nočevanje, je znašala 2000 ame- riških dolarjev. Če k temu prišteje še denar za bencin in ceno resurs letala, je stroškov še precej več. Le- tos so mi tekmovanje na Češkett omogočili Aeroklub, ki je detii' dobil od sponzorjev, mestf občina Ptuj in podjetje Ness. Dni- go leto bo stroškov z udeležbo n« olimpijskih igrah in na evropske® prvenstvu, kjer bi moral ubranita lanskoletno medaljo, še velil'1' več," ugotavlja Tomaž Pliberšek- Milena Zupanih Tomaža Pliberška, pi. lota Aerokluba Ptuj in letošnjega državnega prvaka v preciznem le. tenju, je v petek sprejel župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci. V so- boto in nedeljo se je Pij. beršek s kopilotom Ro. bertom Tetičkovičem po- meril na državnem prvenstvu v reli letenju, ki je bilo v Celju. Tomaž Pliberšek je na letošnjem tekmovanju v preciznem le- tenju osvojil zlate pokale v vseh disciplinah in generalnem plasmaju BUDINA Kinologi zaieli šolanje Na vadbišču Kino- loškega društva Ptuj v Bu- dini se je začel letošnji je- senski tečaj šolanja psov vseh pasem. Trajal bo štiri mesece, tečajniki pa se lahko vanj vpišejo še ta in prihodnji teden, in sicer vsak dan med 18. in 19. uro v društvenih prostorih v Budini, v soboto in nedeljo pa v dopoldanskem času. V zadnjih letih se je pokazalo, da je zanimanja za šolanje psov veliko. Še naju- spešnejši so tečaji šolanja psov vseh pasem, ki so stari več kot štiri mesece. Sicer pa se člani ptujskega Kinološkega društva poleg tečaja že pripravljajo na tek- movanje v klasičnem šolan- ju za skupine A-l-B, ki bo štelo za pokal Slovenije. Na domačem vadbišču ga bodo pripravili 19. oktobra. TM STRELSTVO / mlajši mladinci najbouši v državi Vali€'zmagovale€i drztnmim rekordom Državno prvenstvo v streljanju za najmlajše kategorije se je začelo s tekmovanjem pionirjev. Edini predstavnik Ptuja Si- mon Fras je bil edini iz podravske regije in je tokrat nastrel- jal več kot na regijskem prvenstvu ter bil z 234 krogi odličen dvanajsti. Odlično so se odrezali mlajši mladinci Robert Šimenko, Matija Potočnik in Marjan Gril v streljanju z maloka- librsko pištolo proste izbire, saj so dosegli najboljši rezultat v državi, žal pa ne bo priznan kot državni rekord, ker ni bilo ekipnega državnega prvenst- va. Posamezno je zmagal David Valič (SD Ptuj) z izrednim re- zultatom 257 krogov in držav- nim rekordom. David je že v začetku prevzel vodstvo in ga do zadnje serije povečal za dvajset krogov prednosti pred drugouvrščenim Marjanom Grilom (237). Valič je bil naj- boljši v prvi in tretji seriji, v drugi je bil boljši tret- jeuvrščeni Matija Potočnik iz Ptuja z 214 krogi in v zadnji seriji Marjan Gril. Trener SD Ptuj je sestavil isto ekipo kot na regijskem prvenstvu in bil veselo prese- nečen nad petouvrščenim Da- vidom Valičem, ki je bil sedaj na prvem mestu. Vsi strelci SD Ptuj so se odlično odrezali, saj so zasedli prva štiri mesta - četrti je bil Robert Šimenko. Delo z mlajšimi mladinci pri SD Petoviaavto se je obresto- valo, saj je Nikola Seničič za- sedel peto mesto na državnem prvenstvu. Najmlajši mladi- nec Branko Tošič iz Petovia- avto je zasedel solidno šesto mesto. Sponzor ptujskih strelcev je bila PETLJA PTUJ. SI f ednik - 5. SEPTEMBER 1996 NASVETI -15 ICillicirsIrf nasveti Jmlievti panašnji sestavek je namenjen plodovkam oziroma jajčevcem, za katere vse pogosteje uporabljamo izraz ma- laiicani. Jajčevci so iz iste botanične skupine kot pa- radižniki. Doma so v Azi- ji, od koder so se razširili po vsej Evropi in Severni Ameriki. Večina jajčevcev ima temno vi- joličasto lupino, gojijo pa tudi bele, zelene, sivkasto modre in svetlorjave vrste, ki imajo debe- lejšo lupino in čvrstejše meso. Jajčevci so privlačni zaradi nežnega, topljivega mesa in žareče barve lupine, ki jo najpo- gosteje pripravljamo skupaj s plodom. Če barva za jed ni po- membna, lahko lupino tudi od- stranimo. Presni jajčevci so užitni samo, ie so vloženi. Večina jajčevcev vsebuje grenak sok. Bolj grenki so zreli plodovi, to pa prepozna- mo po dobro razvitem semenju, ko jih razrežemo. Za nekatere toplotne postopke, kot so cvren- je, pečenje, moramo jajčevce raz- vodeniti (to velja na primer tudi za kumare), s tem jajčevce izgu- bijo tudi tipično grenčico. Če ze- lenjavi odvzamemo vodo, posta- ne čvrstejša in pri nadaljni pri- pravi bolje ohrani obliko. Jajčevce razvodenimo tako, da jih najprej operemo in osušimo, nato pa jih narežemo približno pol centrimetra debelo. Nareza- ne kolobarje položimo enega zraven drugega na servirni krožnik ali večjo desko ter na- rahlo posolimo. Jajčevce pusti- mo stati približno 15 do 30 mi- nut. Nato jih lahko damo na ce- dilko, splaknemo s hladno vodo in osušimo, lahko pa jih tudi še dodatno ožmemo, tako da kolo- barje zložimo enega na drugega in primeren kupček stisnemo s pomočjo rok. Da vodo iž jajčev- cev iztisnemo, je zelo primerno, če jih pripravljamo ocvrte. S tem tudi preprečimo, da bi plodovi med cvrenjem in pečenjem posrkali preveč maščobe. Če ste posadili kakšno azijsko sorto jajčevcev, grenčice ni po- trebno odstranjevati, ker jo te sone le redko vsebujejo. Kaj vse lahko pripravimo iz jajčevcev? Slišali ste, da jih lahko ocvre- mo, takrat jih najpogosteje pani- ramo po pariško oziroma jih naj- prej povaljamo v moki, nato v rastepenih jajcah in postopek po želji ponovimo. Zelo okusni so tudi pečeni na žaru. Če jih pečemo na žaru, jih lahko prav tako narežemo na kolobarje, na- rahlo solimo in po želji tudi po- pramo ter počasi pečemo na ogreti plošči žara. Če pa imate mlade plodove jajčevcev, pa lahko plod prerežemo po dolžini, tako da dobimo dve enaki polovički, na prerezani strani naredimo s pomočjo koničastega noža mrežico, tako da zarežemo približno do 1 cen- timeter v jajčevec, da se meso jajčevca na žaru lepše speče. Tako pripravljene bi lahko pekli tudi v ponvi s pomočjo masla ali olivnega olja; takrat so še pose- bej okusni. Iz jajčevcev bi lahko pripravili tudi musako. Pripravimo jo lahko tako kot krompirjevo, le da krompir zamenjamo z na tan- ko narezanimi kolobarji jajčev- cev. Če imate nekoliko večje plodove jajčevcev, jih lahko do polovice skuhate v slani vodi. Jajčevci so lahko odlična zelen- javna priloga, iz njih pa lahko pripravimo tudi nadev za jagnje- tino, svinjino ali teletino. Nadev pripravimo tako, da jajčevce narežemo na 1,5 cm velike koc- ke, jih posolimo in pustimo stati 15 minut, da se izloči voda. Spla- knemo in jih temeljito obrišemo. V primerno posodo damo olivno olje, približno 2 žlici, prisipamo jačevce in dušimo 2 do 3 minute. Pri- mešamo kuhano pretlačeno ali ^sesekljano špinačo ter narezano in očiščeno rdečo in zeleno pa- priko. Papriko narežemo na ena- ko velikost kot jajčevce. Posebej zarumenimo fino sesekljano čebulo, dodamo drobtine in strst česen ter nastrgano limonino lu- pino, vse to prisipamo jajčevcem in papriki, dodamo po okusu še sol in poper, s tem nadevom pa lahko napolnimo svinjsko ribo, telečje prsi, jagnjetino in podob- no. Nada Pignar, učitelfica kuharstva PREJELI SMO ENI SMO GRADILI, DRUGI ZAVIRALI! Na vaškem sestanku, ki je bil 19. januarja 1995 v Sovjaku, smo se dogovorili, da bomo poskušali asfaltirati krajevno cesto Črmlja - Sovjak -Biš R 346 v izmeri 1585 metrov. Na sestanku sta bila prisotna tudi župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in predsednik sveta KS Trnovska vas Kari Vurcer. Nato smo cesto izmerili in se s projektom prijavili na razpis Mi- nistrstva za ekonomske odnose in razvoj, na katerem nismo uspeli, saj je bila občinska prio- riteta vodovod (kar podpiram, saj je voda pomembnejša od ces- te). Sklicali smo sestanek in se dogovorili, da začnemo po po- godbah krajanov zbirati denar za modernizacijo. Vsi krajani so se tudi strinjali s predlogom omen- jene trase. Ko se je dolga zima v letošnjem letu iztekla, smo pričeli gradbe- na dela za razširitev ceste. Tu so se začeli problemi. 31. marca smo preživeli še volitve v svete krajevne skupnosti Trnovska vas, zaradi katerih je g. Jože Ma- jerič prestopil od SLS k SKD, da se je lahko pojavil kot kandidat (pri SLS ni bil s strani vaščanov izbran za kandidata). Nastopil je predvolilni čas in g. Jože Majerič je začel sovaščanom "saditi rožice" in obljubljati ne- mogoče, zato je tudi postal član sveta KS. Po dobljenih volitvah se je v akcijo vključil z močno protipropagando in govoril, da bo spremenil traso asfaltiranja. K temu ga je najverjetneje pri- peljalo razmišljanje o njegovem osemletnem poslanstvu v osem- desetih letih na KS Trnovska vas, ko je pozabil na domačo vas. V strahu pred spoznanjem kraja- nov, da je kdo naredil več kot on, se je odločil za zaviranje akcije. Vendar akcije, g. Majerič, niste uspeli zaustaviti, ker so vaščani Biša in Sovjaka spoznali, da se od vaših govoric zaostale Slo- venske gorice ne razvijajo. To spoznanje krajanov je tudi pri- peljalo do tega, da smo v prejšnjem tednu cesto asfaltirali. Vedno ste govorili, da v tej akciji ne boste sodelovali, saj je vaš sin 12. maja 1996 na vaškem sestan- ku povedal, da ste se doma pogo- varjali in odločili, da v tej akciji ne boste sodelovali, kljub temu da je vaš sin lastnik gradbenega stroja, ki bi ga v akciji potrebo- vali. Niste bili pripravljeni poza- biti niti ene strojne ure. Ko pa smo ročno z gramozom zasipa- vali rob asfalta, ste se prišli z mo- tiko norčevat iz sokrajanov ali pa ste spoznali, da vam akcije ni uspelo zaustaviti, pa se ob koncu hočete "prisliniti zraven" in pos- tati glavni, kot je v vaši navadi. S tem, g. Majerič, da ste se "prisli- nili zraven", jaz zapuščam grad- beni odbor, ker z ljudmi, kot ste vi, ne želim sodelovati. Pre- pričan sem, da svet KS Trnov- ska vas in gradbeni odbor potre- bujeta delovne ljudi in ne "dežurne paničarje" za širjenje govoric. Ko smo se pogovarjali o asfaltiranju odcepov na krajev- nih cestah, ste bili proti temu, da krajani sami plačajo asfaltiranje odcepov krajevnih cest. Tudi ta- krat ste veliko govorili proti gradbenemu odboru, ki je bil sposoben z občino izpeljati asfal- tiranje ceste (kajti vaš strankar- ski kolega, predsednik sveta KS Trnovska vas, tudi ni podpisal pogodbe za navoz tampona). Ko ste govorili, da poznate za- kone in da mora izvajalec asfalta odcepe narediti brezplačno, ste pozabili, da ste ravno vi član sve- ta KS in v Sovjaku odgovorni za krajevne ceste. Krajani, ki so plačali asfaltiranje odcepov na krajevni cesti, naj se jezijo na vas in ne na gradbeni odbor, kajti vi kot član sveta KS niste bili spo- sobni iz KS pripeljati denarja za 20 m^ asfaltne prevleke. Članu gradbenega odbora, ki je začutil, da ste nujno potrebni z motiko v akciji, pa sporočam, da sedaj j lahko prevzameta nadaljevanje I akcije na cesti Črmlja - Sovjak - Biš R 346, saj je potrebno še ure- diti bankine, narediti mulde, do- biti ustrezno soglasje za postavi- tev prometne signalizacije in sa- nirati most. Bojim pa se, da se bo delo na tej cesti zaustavilo, ker menim, da sta nesposobna. V na- sprotnem primeru pa to dokažita. Za vas, g. Majerič, pa je zadnji čas, da svojo sposobnost vaščanom dokažete z delom in ne samo z besedičenjem. Dvo- mim tudi, da vaša stranka v KS Trnovska vas ne bo realizirala glavne predvolilne obljube, ko ste kot papagaji vsi člani SKD govorili, da bo v Trnovski vasi 15. septembra začel delati zdrav- nik in zobozdravnik. Vprašanje je, ali boste kje dobili zdravnika, ki ima stroj za brušenje na ročni pogon, kajti vse nove aparature potrebujejo električno energijo, zdravstveni dom v Trnovski vasi pa še priklopa električne energi- je nima. Preden človek kupi v trgovini konzervo, pogleda na pokrov konzerve, kjer je označen rok trajanja. Spoštovani gospod Jože Majerič, mislim, da se je datum na vašem političnem pokrovu že iztekel. Ob koncu pa se v imenu dose- danjega gradbenega odbora za- hvaljujem vsem krajanom, ki so spoznali pravilnost dela gradbe- nega odbora in po svojih močeh sofinancirali modernizacijo ces- te ter priskočili na pomoč s pros- tovoljnim deloin. Zahvaljujem se tudi županu občine Francu Pukšiču in občinski upravi občine Destrnik - Trnovska vas ter podjetju EPSON, d.o.o., Gra- dišče 5, Zg. Leskovec, za korekt- no delo ter razumevanje. Zahva- la gre tudi predsedniku gradbe- nega odbora g. Slavku Štebihu, ki je preživel mesec dni na cesti s svojim traktorjem, vi, sovaščani Sovjaka, pa ste ga na marčevskih volitvah spoznali za nesposobne- ga in izvolili v svet KS Trnovska vas g. Majeriča, ki s svojim govo- ričenjem zavira razvoj kraja. Zato vam, spoštovani sokrajani Sovjaka, želim srečnejšo roko na naslednjih volitvah v svet KS. Zmagoslav Šalamun C— ■ ..........^ ' NARAVA SE JE POIGRALA Krompirjevo sne pri Šorlijevih Dva dni po poroki hčerke Sergeje so pri Šorlijevih v Piv- kovi ulici v Ptuju izkopali krompir v obliki srčka. Sergeja Šorli-Letonja, ki je srce iz krompirja prinesla pokazat v naše uredništvo, je povedala, da so krompir posadili starši. Na vprašanje, ali je pri sajenju pomagal takrat še bodoči mož, se je samo nasmehnila. Kakor- koli že, srce je simbol ljubezni, pa naj bo krompirjevo, lectovo ali kakršnokoli. |b Foto: MCZ PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / kako obvarujemo duševno zdravje - 84. nad. Izbin partneija 10. nad, Allllubim? Seveda za srečen zakon še zdaleč ni dovolj le pravilna izbira partnerja. Prav tako je važno tudi, ali imamo v sebi vse potrebne sposobnosti, da postanemo dobri možje ali žene, očetje ali matere. Seveda je to večkrat težko presojati. Vsak zase trdi, da zna zelo ljubiti, samo dobiti mora "pravega" partnerja. Na žalost 8re pri tem za velike samopre- vare. Ugotovljeno je, da je po- 8oj za srečen zakon ljubezen, ^oda prav ljubezen ima raz- "Čne obraze in stopnje. Veliko ljudi danes preprosto zahteva ljubezen do sebe, sami Pa prave ljubezni niso sposob- JJ^i niti doživeti, kaj šele dati. ^oda tudi drugi mladi ljudje se sprašujejo, ali je tisto, kar čuti- lo do nekoga, že "prava" Ijube- Čustvo ljubezni sem ji zdi '^^kam sila skrivnostno. Po l^^nenju psihologov gre za zrelo ['^bezen, če nekdo nekoga Iju- oi: ■ čeprav ga dobro pozna, če ga njegove pomanjklji- vosti ne motijo in ne jezijo, ■■ če se ob njem ne čuti ovira- nega, - če mu želi, da bi v življenju dosegel to, kar si želi, in mu je pri tem tudi pripravljen poma- gati, to je če čuti skrb in odgo- vornost za njegovo dobrobit, rast in razvoj, - če mu je njegova zunanjost všeč, - če si želi biti v njegovi bližini, - če ga ljubi takega, kot je, - če lahko ob njem izpolni številne svoje želje,ne samo ene ali dveh, - če se v njegovi družbi čudo- vito zabava, ker imata številne skupne poglede in interese, - če čuti, da ob njem raste kot človek. Kdor je ne teh deset odgovo- rov vsaj devetkrat odgovoril z "da", je lahko prepričan o zre- losti svojih čustev. Ker "egoi- zem" v dvoje ni prava ljubezen, je važno merilo zrele ljubezni f tudi to, če krepi širšo solidar- | nost obeh partnerjev do ljudi. Naslednjič pa o ljubosumnos- ti. mag. Beian Šinko Krvodajalci 20. AVGUST: Branko Vogrinec, Strezetina 1, Dominik Vrhovšek, Nova vas 34, Slavko Burjan, Hajdoše 53/a, Marjan Sitar, Lackova 5, Ptuj, Alojz Letonja, Zabovci 92, Anica Perko, Zato- ličje 124/a, Dušan CizerI, Destr- nik 26, Silva Prezelj, Podvinci 51/a, Stanislav Fišer, Lovrenc na Dr. polju 2, Janez Meglič, Brezovec 62, Jože Bezjak, Bu- kovci 109, Stanislav Meznarič, Trnovska vas 45/a, Franček Lju- beč, Zagojiči 27, Marjan Pe- teršič, Dornava 85/b, Jože To- polovec, Jablovec 39, Tomislav Pulko, Hajdoše 10/c. 22. AVGUST: Slavko Laura, Gorišnica 139, Bolfenk Luk- man, Kog 81, Anton Tkalec, Bencetova 20, Središče, Marko Pokrivač, Jastrebci 50, Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj, Anica Jus, Žetale 56, Ja- nez Bedenik, Kočice 25, Ro- man Šegula, Draženci 40, An- drej Planinšek, Apače 298, Jožica Starčič, Markovci 26/a, Zvonko Zamuda, Gajevci 49, Franc Simonič, Gabrnik 3, Mi- hael Bohanec, Zagorel 53, Ivan Kovačič, Polenšak 44/b, Veroni- ka Kodrič, Stojnci 31, Stanislav Molnar, Krčevina 83, Martin Cvetko, Gradiščak 8, Ivan Ku- kovič, Suha veja 7, Ruj, Silva Prosenjak, Brstje 22, Sergej Ja- komini, Vodova ul.4, Ruj, Maj- da Marinič, Pobrežje 74/a, San- di Obran, Zamušani 41, Janez Krajnc, Korenjak 6, Marjetka Vindiš, Kraigherjeva 28, Ki- dričevo, Vinko Toš, Vitomarci 7, Zdenka Godec, Draženci 21/d, Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7, Ruj, Avgust Brlek, Pobrežje 8, Stanislav Čuš, Žamenci 12/a, Franjo Bezjak, Arbajterjeva 3, Ruj, Zlatko ŠtrucI, Dravinjski Vrh 2/b, Stanislav Emeršič, Mezgovci 3, Vladimir Zagoršek, Dornava 145, Janez Erbus, Podlože 25, Stanislav Večerič, Paradiž 45, Slavko Petek, Gorišnica 154, Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih, Milan Herga, Drstelja 29, Konrad Mur- ko, Podvinci 133/b, Anica Holc, Kicar 7/F, Marjana Rozman, Po- brežje 47, Zvonko Medved, Cvetkovci 79/a, Sebastijan Ja- komini, Vodova ul. 4, Ruj, Ivan Lesjak, Nova vas pri Markovcih, Branko Repič, Videm pri Ruju 24/a, Jože Pernek, Velika Varni- ca 18, Marta Rajh, Dragovič 54, Anica Brmež, Sela 35, Ivan Karo, Vintarovci 19, Samo Kočevar, Dravska 3, Zdravko Sok, Formin 1/a, Silva Kozel, ZakI 37, Daniel Šibila, Kraigher- jeva ul. 28, Ptuj, Zlatka Bakač, Ul. 25. maja 10, Ruj, Franc Be- gan, Kraigherjeva 28, Ruj, Franc Lah, Mihovci 100, Andrej Vidovič, Mezgovci 2/b, Miran Jagarinec, Spuhlja 108, Dragi- ca Škripač, Gomilškova 12, Ptuj, Jože Murko, Podvinci 134, Jožica Predikaka, Kicar 77, An- ton Glaser, Borovci 50, Štefan Vantur, Zg. Jablane 25/a, Franc Pišek, Stari Log 56, Vlado Per- hač. Mestni Vrh 7, Iztok Fridl, Zg. Hajdina 97/a, Boris Bohi, Grajenščak 45, Tonček Čeh, Kungota 93, Danilo Beranič, Pleterje 31/a, Adam Šprem, Podgorje 20, Jože Lisec, Tru- barjeva 6, Ruj, Brigita Kac, Ro- dova 65, Janez Marin, Bresnica 17, Andrej Kac, Prepolje 77, Jože Danko, Župetinci 44, Ja- nez Golob, Kicar 140/c. 16 -ZA RAZVEDRILO 5. SEFI EMBER 1996- tedn||{ f EDNIK - SEPTEMBER 1996 ZA KRATEK ČAS - 17 z novim šolskim letom se začen- jajo novi dogodki, ki vas bodo spremljali vse življenje. Glasba vas bo spremljala na vsakem ko- raku in mogoče boste slišali tudi kakšno pesem, ki vas bo spomin- jala na šolske dni. Člani ameriške najstniške skupine BACKSTREET BOYS so: Kevin Scott Richardson, Alexander Ja- mes Mclean, Howard Dwaine Do- rough, Brian Thomas Litrell in Nick Gene Caner. Fantje so debi- tanski album Backstreet Boys pro- dali že v več kot milijon kopij ter z njega pripravili tri velike hite z nas- lovi We've got it goin' on. Tli Never Break your Heart in Get Down. BACKSTREET BOYS so sedaj iz- dali komad z naslovom QUIT PLAVING GAME LOUISE je svojo pevsko kariero začela pri ženski soul zasedbi Eter- nal. Svoj album je naslovila Naked in z njega pripravila prijeten plesni pop komad UNDIVIDED LOVE Britanskega pevca Jamiroqaija so glasbeni časopisi po prvem hitu Too Young to Die razglasili za no- vega Steveja Wonderja. Jamiroqai pa se ukvarja z različnimi glasbeni- mi stili in tako se je nazadnje poja- vil pri projektu skupine M-Beat kot spremljajoči vokalist v komadu Do U Know. Novo presenečenje Jamiroqaija pa vas čaka v komadu VIRTUAL INS ANITV ki je napoved za novi album tega glas- beno zanimivega pevca. Trio THE FUGEES ima v zbirki že tri hite: Fu-gee-la, Killing me Softly in No Woman no Cry. THE FUGEES pa so za Evropo pripravi- li G-funk plesni komad READY OR NOT ki ga spremlja fantastičen videospot režiserja Marcusa Nispela! švicarski pevec D.J.BOBO naj bi imel v jeseni pri nas v Ljubljani ali Domžalah koncert. Gotovo je eden najpopularnejših plesnih izvajal- cev in kmalu se bo na policah s ploščami pojavil tudi njegov novi album, poimenovan World in Mo- tion. Medijsko zelo promoviran D.J. BOBO je posnel nov plesni hit PRAV ki ga spremlja ne- koliko politično zastavljeno bese- dilo. Posebej bi vas rad še enkrat opozo- ril na glasbeno oddajo radia Ptuj Club Zone, ki jo lahko poslušate vsako soboto ob 23. uri in kjer se lahko naužijete dobre plesne glas- be. Najbolj burne plesne novosti so : Krupa - APOLLO 440, Azura - 808 STATE, Hallo Honky Tonky - PIZZAMEN, Mallorca - LOFT, The Magnet - KLUBHEAD, Eve- rybody - K2, Why - RICARDO DE FORCA, Oh what a Night - CLOCK, Empire of the Champs - ALEXIA, Break my Strike - UNI- QUE 2. Ameriški ročk band SMASHING PUMPKINS je odpustil bobnarja zaradi drog. Band SMASHING PUMPKINS je imel največ uspeha s skladbo Today in tokrat so izdali malo bolj ostro ročk skladbo ZERO Britanska skupina DEF LEP- PARD je v maju izdala soliden al- bum z naslovom Slang. Leppardi so po naslovni pesmi Slang ter Work it out sedaj sneli pesem z naslovom ALL I WANT IS EVERVTHING Ameriška pevka SHERVL CROW je leta 1994 posnela fantastičen al- bum Tuesday Night Music Club in na njem je tudi njena mega uspešnica Ali I wanna do. SHE- RVL CROW ima sedaj že veliko konkurenco v pevkah, kot so Ala- nis Morissette, Joan Osborne in Je- wel. Vendar se SHERVL vrača s odlično pesmijo IF IT MAKES VOU HAPPV Zbirka novih albumov za julij ni velika in tržne uspešnice bodo: No Code - PEARL JAM, Corning up - SUEDE, Greatest Hits - SNAP. David Breznik UPOR DEŽNIKOV (Razširjena obnova) Gledala sem zemljepisno karto in kar naenkrat sem zagledala veliko otočje, ki se je imenovalo Indonezija. Potem sem še zagledala mesto Džak- arto. Najprej sem pomislila, kaj se tam dogaja. Potem sem pomislila na dežnike in zdelo se mi je, da so zelo razburjeni in jezni. Zraven njih sta bila razburjena tudi stojnica in nji- hov prodajalec Pal. Šinilo mi je na misel, da mogoče ni dežja, in res je bilo tako. Dežniki so vsi jezni pričakovali dež, že tri mesece ni deževalo, zato so protestirali. Kar naenkrat so dežniki dobili noge, roke in usta in kričali so na ves glas: "Zahtevano pod točko razno, da se zamenja svod neba, saj živimo že na pol blazno brez oblakov in dežja." Z dežniki so čez nekaj časa začeli protestirati tudi pločevinasti žlebovi, cisterne, vodne napeljave pa v svitke zvite gumijaste cevi, hidran- ti in uvele trave. Potem pa je prišlo do tega, da je zastal promet, ribe so od strahu pomrle, rikše pa so pono- rele. A dežniki in vse druge stvari niso vedeli, da so jih z neba opazovali pri- jazni oblaki, ki so menili: "Ko se bodo umirili, bo deževalo cele dneve in noči." To pa je slišala lastovka, ki je priletela iz toplih krajev. Lastovka pa je nekega dne priredila sestanek ter povedala vsem stavkajočim stva- rem, kako morajo ravnati, da bo deževalo. Naslednji dan ni nihče več kričal, ker so pričakovali dež. Proti večeru je začelo deževati, kot da bi lilo iz škafa. Od takrat so imeli, koli- kor so hoteli dežja, in od tistega dne je tri mesece deževalo in tri mesece je sijalo sonce. Nihče se ni več pri- toževal in vsi so bili zadovoljni. Nataša Beranič, 4. c, OŠ Lovrenc MOJA PIKA Moja Pika je zelo mala. Ima dolgo rjavo dlako. Spi v svoji utici. Vsak dan ji nosim hrano. Najrajši je meso. Vedno ji prinesem vodo ali mleko. Ko pridem iz šole, mi že priteče na- sproti in me spremlja do doma. Zelo rada se z mano igra. Najrajši skače za žogo. Včasih mi raztrga hlače. Po vasi se potepa, zato jo moram večkrat klicati, da pride domov. Kljub temu imam svojo psičko zelo rada. Saša Emeršič 3. r., OŠ Sela PPP Poštar Pavel poskakuje po pločniku. Po pločniku priteče pore- den pes Piki. Poštar Pavel pozdravi Pikija. Piki pa pokaže prednjo peto. Poštar Pavel ponudi Pikiju pedigre pal. Poštar Pavel pohvali Pikija. Po- tem pripelje pošto Pušnikovim. Gregor Vidovič, 2. r., OŠ Hajdina NEZNANI OBISKOVALEC Bila je zgodnja zima. Noč na deželi je bila mirna in svetla kot že dolgo ne. Pihal je veter. Snega še ni bilo. Iz daljave se je v presledkih slišalo la- janje psov in zavijanje volkov. Luna je bila polna in njen sijaj je bil podo- ben kovancu iz čistega zlata. Nenadoma je močno zagrmelo in izza bližnjega hriba je zasvetila nepo- pisno močna svetloba. Ljudje so začeli prižigati luči in čez nekaj tren- utkov je bila budna vsa dolina. Iznad hriba se je dvignil bel oblak, za njim jasen dan in nato je posijalo toplo sonce. O noči ni bilo več sledu. Son- ce je žarelo kakor poleti. Nekaj je na- robe. Nekaj je bilo močno narobe. Je bil to znak, ki so ga poslali iz ono- stranstva ali pa morda iz drugega osončja? Morda samo privid? Še en- krat je zagrmelo in za trenutek se je zazdelo, da se je čas pomaknil nazaj. Ponovno se je vrnila mirna in hladna noč. Dogodek, kot je bil ta, si je vredno zapomniti, čeprav si ne znamo poja- sniti vzroka. Tudi tebi se lahko kaj podobnega pripeti. Morda so sanje sporočila, ki jih sprejemamo iz ono- stranstva? Morda je bil to NEZNA- NI OBISKOVALEC. Primož Kostanjevec, 8. a, OŠ Kidričevo IZLET Ko sem prišel iz šole v dijaški dom, smo šli na izlet. Pred dijaškim do- mom nas je čakal avtobus in nas od- peljal na Ptujsko Goro. Na Ptujski Gori smo si ogledali galerijo. V gale- riji smo videli slike, pisane kozarce in pisano blago. S Ptujske Gore smo se z abtobusom odpeljali na Štaten- berg. Tam smo tekali ob ribniku. Ko smo pritekli okrog ribnika, smo šli proti avtobusu. Pred odhodom do- mov smo še šli na pijačo. Ko smo spi- li, smo šli na avtobus in se odpeljali nazaj na Ptuj. Na Ptuju smo šli na sladoled in nato nazaj v dijaški dom. Bilo je zelo lepo. Robert Koren, IV. vzgojna skupina ČEBELE Čebele živijo v čebeljnaku. Na cve- ticah nabirajo cvemi prah in sok. Iz cvetnega prahu delajo med. Čebele delavke hranijo mlade čebele. V dav- nih časih je bil med edino sladilo. Iz medu delamo limonado, medico, lec- te in medenjake. Med dodajamo tudi v kreme. Po kremi iz medu postane koža mehka. Iz voska delamo sveče. Čebele so korisme. Valentina Žitek, 1. h, OŠ Ljudski vrt, Ptuj LOGARSKA DOLINA VABI Slovenija ima veliko naravnih le- pot. Ena izmed njih je tudi Logarska dolina. Učenci petih razredov smo si jo za zaključno ekskurzijo tudi ogle- dali. V sredo, 29. maja, smo se bo 7.30 odpeljali z avtobusom na izlet. Naš cilj sta bili Logarska dolina in jama Pekel. Pot je bila lepa. Ko smo se vo- zili po Logarski dolini, smo si skozi okno avtobusa ogledovali naše na- ravne lepote. Kmalu smo prispeli do slapa Rinka. Slap mi je bil zelo všeč. Ker smo si ga ogledali od blizu, smo bili vsi mokri. Vendar smo se na son- cu hitro posušili. V trafiki pri slapu sem si kupil spominček. Ko smo si pokrajino dodobra pogledali, smo nadaljevali pot do Braslovč, kjer smo imeli kosilo. Od tam smo nadaljevali pot do jame Pekel. Na račun jame smo se na avtobusu vso pot šalili. Skozi jamo nas je popeljala vodička, ki nam je povedala veliko lepih stva- ri. Zame je bila jama res čudovita. Videli smo stalagmite, stalaktite, za- vese in stebre. Nekaj posebnega pa se mi je zdela reka Peklenščica, ki teče skozi jamo. V večernih urah smo se odpravili proti domu, polni lepih vtisov, ki smo jih dobili na našem izletu po Logarski dolini. Dominik Cvitanič, 5. a, OŠ Gorišnica 18 - VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA 5. SEPTEMBER 1996- TEDNIR fednik - 5. SEPTEMBER 1996 POSLOVNA SPOROČILA - 21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 5. SEPTEMBER 1996- tedn||{ fednik -5. SEPTEMBER 1996 OGLASI IN OBJAVE - 23 GRADIŠČA / TOČA KLESTILA PO VINOGRADIH IN POLJIH Viamodno jvoclroč/e utrpelo ^Istotkov škode Dobrih 30 let v Halozah ne pomnijo takšne tole, kot ie padala minuli petek ob 9. uri zvečer. Na območju nekdanje KS Cikulane je najbolj prizadeto vinogradniško pobročje v Gradiščah (tudi do 80 odstotkov), precej škode pa je še na poljščinah. v gorišniški občini so se vinogradnil(i in občinsiia komisija za elementarne nesreče že sestali, do ponedeljka bodo v prostorih izpostave gorišniške občine v Cirkulanah zbirali prijavo škode, potem pa si bo komisijo škodo v vinogradih in na poljih tudi ogledala. Zvonko Amečič iz Gradišč, predsednik Društva vinogradni- kov in sadjarjev Haloze, pravi, da je v petek v Halozah nastalo neurje, kot ga domačini ne pomnijo. "Okrog nas se je vlekel 2 kilometra dolg pas in pre- pričan sem, da je toča padala iz videmske občine na našo stran. Najbolj prizadeta so Gradišča, toča pa je pustila škodo tudi v Slatini, Okiču, Pristavi, vse do Dolan. Še dobro, da je tistega večera vmes močno deževalo, da ni padala suha toča, kajti potem bi bilo še huje. Bila je debelejša od kuruznega zrna in ponekod so še nekaj minut po neurju os- tale kar cele kepe skupaj. Potem ko smo se vinogradniki v pone- deljek pogovarjali s komisijo za elementarne nesreče, lahko rečem, da je škode največ v hri- bovitih vinogradih Gradišč na okrog 90 hektarjih površin. Čeprav skupnega ogleda na tere- nu še nismo opravili, je škoda ocenjena med 20 in 80 odstotki, kajti toča je klestila vsakih ne- kaj metrov drugače. Skupnih podatkov o površinah in oceni škode seveda še ne moremo po- vedati, saj bomo do ponedeljka zbirali prijave, potem pa delo končali z ogledom površin pri oškodovancih. V Cirkulanah bo občinska pisarna odprta v četrtek, petek, nedeljo in pone- deljek. Že sedaj pa lahko povem, da bo letošnja letina grozdja precej manjša od lanske, kljub temu da je v vinogradih letos kazalo veliko bolje. K temu je veliko pripomoglo tudi slabo vreme, ki je še pospešilo razvoj gnilobe, in v dobrem mesecu, ko se bo začela trgatev, bodo verjetno posledice v vinogradih še hujše," pravi Zvonko Arnečič, ki ima tudi v svojem vinogradu za okrog 30 odstot- kov škode. Sicer pa bodo tudi tokrat vi- nogradniki težko dobili sredst- va, ki bi jim vsaj delno pokrila nastalo škodo. Arnečič pravi, da bodo poskušali kakšen tolar izvleči iz sredstev, ki jih ima kmetijsko ministrstvo za sanaci- jo vinogradov, predvsem pa bi vinogradniki želeli, da bi se jim odstotek škode upošteval pri prodaji pridelkov. Arnečič meni, da je v naši državi v takih primerih malo olajšav in da škode po neurju ne more nihče povrniti, vedarle pa se v takih primerih ponujajo možnosti pri- dobitve vsaj zaščitnih sredstev. Vinorodna področja v Gra- diščah so letos še dodatno priza- deta, kajti pred štirimi leti vino- gradniki skoraj niso bili kos suši, ki je povzročila slabo vin- sko letino, pred točo pa je sredi letošnjega leta kazalo veliko bol- je. Obilica padavin v teh dneh nikakor ne koristi grozdni leti- ni, zato si v Gradišča in okolici vinogradniki lahko v septembru želijo predvsem sončno vreme. Tat|ana Mohorko VIDEM m škoda 10- do 100 % Neurje v petek zvečer je povzročilo ogromno škode tudi na območju občine Videm. Občinska komisija za oceno škode, ki jo vodi mag. Janez Mere, si je v ponedeljek ogle- dala poškodovana območja in ocenila nastalo škodo v kme- tijstvu, ki znaša po okvirni oceni 83 milijonov 391 tisoč tolarjev. Ocenjena je samo škoda v kmetijstvu, nastala za- radi toče. Škodo pa je povzročil tudi močan veter, pa tudi močan naliv, zaradi kate- rega je bilo zalitih nekaj stano- vanjskih in gospodarskih ob- jektov. Neurje je prek občine Videm divjalo na dveh območjih. Prvo območje z vidnimi posledicami je od Dražencev prek Pobrežja in Šturmovcev, drugo pa Dra- vinjski Vrh, Vareja, Ljubstava, Strmec in Spodnji Leskovec. Škoda zaradi toče je v vinogra- dih 10- do 30-odstotna, na koru- zi prav tako 10- do 30-odstotna, sladkorna pesa je poškodovana od 30 do 50 odstotkov, popolno- ma uničeno pa je na prizadetih območjih sadje in vrtnine, škoda na teh kulturah je torej 100-odstotna. Posamezniki, ki so utrpeli škodo, naj to prijavijo na sedežu svoje občine v Vidmu, s seboj pa naj prinesejo posestni list in osebno izkaznico. Tako bodo zbrani natančnejši podatki o ob- segu in višini nastale škode v kmetijstvu. JB DORNAVA/ DOBRODELNI KONCERT ALEKSANDRA MEZKA Izkupi^k za ohranianje iMfenja v gradu v petek, 6. septembra, ob 17. uri bo na grajskem dvorišču dornavskega gradu dobrodelni koncert. Organizatorji koncerta pravijo, da nočejo biti le nemi opazovalci in gledati, kako se ta 260 let stari lepotec spreminja v ruševi- ne. V nevarnosti so tudi njegovi sedanji stanovalci, to je 140 odraslih oseb z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sicer v prihodnosti obljubilo sedanjim stanovalcem novo zgradbo, vendar bodo do takrat morali živeti v prostorih gradu, ki je življenjsko nevaren. Na prvem koncertu bo gostoval popularni Aleksander MežeK legenda slovenske popularne glasbe, ki sicer živi In ustvarja v Londonu. Koncert je namenjen vsem generacijam, ima pa dvojni namen. Želijo da bi širša javnost spoza- nala, kdo so, kaj so, kje so, kako živijo, delajo, razmišljajo ljudje, kijih je narava njihove bolezni, prizadetosti, razvojne motnje itd. obsodila na drugačnost in s tem tudi mnogokrat na izoliranost oziroma izrinjenost od tako imenovanega zdravega, normalnega življenja in okolja. Izkupiček koncerta pa bo šel za obnovo baročnega dvorca. Organizatorjem je na začetku njihove poti pomagala občina Dornava, kije v te namene odprla poseben žiro račun, na katerega lahko nakažete svoja sredstva (št. ŽR: 52400-762-96536, s pripisom "Obnova baročnega gradu v Dor- navi"). V primeru slabega vremena bo koncert v grajski baročni dvorani, ki so jo vsa ta leta še ohranili Vstopnice za koncert lahko dobite eno uro pred prireditvijo. Sreimnie abrahamm ženske so se vabilu na srečanje odzvale bolj množično, moški pa so tokrat ostali doma. V povojnem letu 1946 rojeni Podgorčani so sklenili svoj življenjski jubilej proslaviti skupaj. Nekateri so že praz- novali v krogu družine ali na delovnem mestu, pa je bilo srečanje generacije vendar nekaj posebnega. Leta 1946 se je v krajevni skupnosti Podgorci rodilo 46 otrok, 24 fantkov in 22 deklic. Dobra polovica se je udeležila srečanja, šest članov generacije pa je že umrlo. Kljub temu da so rosna mlada leta v vsem svo- jem življenjskem zagonu in veli- ki volji počasi in neopazno mi- nila, da so v ogledalu opazili že kak srebrnih las, pa srečanje ni izzvenelo v tarnanju za mladost- jo. Abraham jim je v veselje in ponos. Otroci in vnuki pa jim v življenje prinašajo veselje, ra- dost ter končno spet mladost in tudi tisti sivi lasje so lepši kot kdajkoli, je v kratkem pogovoru dejal abrahamovec Jože Pignar. vk Kulturni križem kražem PTUJ • V četrtek, 5. septembra, bo ob 17. uri v pravljični sobi mladin- skega oddelka Knjižnice Ivana Potrča prva pravl- jična ura v novem šol- skem letu. Predšolski in šolski otroci bodo slišali O goskici, ki se je učila peti. ORMOŽ - UNTERHUND # V petek ob 21. uri gostuje v prostorih Un- terhunda teater Gromki iz Ljubljane s predstavo Prava reč, Edo. PTUJ • Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je od 2..do 28. septembra na ogled raz- stava Otroci za boljši svet. ŠTATENBERG # V ne- deljo, 8. septembra, bo ob 17. uri v viteški dvora- ni gradu odprta razstava del, nastalih na likovni koloniji, ki poteka v oko- lici Štatenberga od 3. do 7. septembra. Ob odprt- ju bo priložnostni kon- cert Vlada Kreslina. UIVIRL DESET DNI PO NESREČI V prejšnjem Tedniku smo poročali o prometni nesreči v Zgornjem Dupleku, kjer je 19. av- gusta ob prehitevanju prišlo do čelnega trčenja osebnih avtomo- bilov. Oba voznika, Robert R. iz Ruja in Marija L. iz Maribora, sta bila hudo ranjena. V mariborski bolnišnici je po desetih dnevih boja za življenje 24-letni Robert Ritonja iz Ptuja umrl, kajti poškodbe so bile tako hude, da jih tudi mladi organizem ob priza- devanju zdravnikov ni mogel pre- magati. SOPOTNIK NA IVIOPEDU HUDO POŠKODOVAN V sredo, 28. avgusta, ob 9.30 se je po lokalni cesti skozi nasel- je Marjeta na Dravskem polju peljal s kolesom z motorjem 19- letni Emerik Š. iz Starš s sopotni- kom, 9-letnim E.Š. Nenadoma je zapeljal s cestišča na desno neutrjeno bankino, nato obrnil nazaj na cestišče, in ko je zapel- jal čez dvignjeni rob ceste, je iz- gubil oblast nad krmilom ter je padel. Pri tem se je huje ranil nje- gov mladoletni sopotnik. Z iVIOPEDOli/l NA ZELENICO MED CIPRESE Na kolesu z motorjem se je v petek, 30. avgusta, ob 16.40 pel- jal po lokalni cesti skozi naselje Spuhlja pri Ruju 54-letni Janez Č. iz okolice Ruja. Nenadoma je zapeljal na zelenico, kjer je trčil v ciprese, padel in se hudo ranil. NEPLAVALEC UTONIL VBLAGUŠKEIVI JEZERU V diskoteki v Podvincih je v so- boto zvečer skupina šestih mla- dih ljudi praznovala rojstni dan. Veselo razpoloženje se je nadal- jevalo še v nedeljsko jutro, 1. septembra. Okoli 4.30 se je sku- pina odpeljala k Blaguškemu je- zeru pri Vidmu ob Ščavnici. Štirje fantje so se podali na vožnjo s čolnom po jezeru. Bila je še tema in fantje so prepozno opazili, da v čoln vdira voda, in ko se je čoln začel potapljati, je nastala pani- ka. Med njimi je bil 22-letni Bojan Kresalec iz Andrencev pri Cer- kvenjaku, občina Lenart, ki ni znal plavati in je izginil pod vodo. Njegovo truplo so štiri ure pozne- je našli potapljači gasilskega društva iz Gornje Radgone. STRELA ZANETILA POŽAR Med nevihto je v petek, 30. av- gusta, proti večeru je udarila stre- la v gospodarsko poslopje, last Ivanke Š. v Polencih, občina Dor- nava. Poslopje je pogorelo, škodo pa so ocenili na okoli 5 mi- lijonov tolarjev. ALI JE BIL POŽAR PODTAKNJEN? V soboto, 31. avgusta, nekaj po 17. uri je začelo goreti v go- spodarskem poslopju Janeza B. na Zgornji Hajdini. Goreti je začelo ob notranjem stebru, ognjeni zublji pa so zajeli tudi ostrešje, kjer so jih ustavili in ogenj pogasili domači gasilci. Ocenjujejo, da je škode za okoli 300.000 tolarjev. Upravičeno su- mijo, daje bil požar podtaknjen. FF RODILE SO - ČESTITA. MO: Ivanka Petrovič, Hvale, tinci 9, Vitomarci - Dominj, ka; Danica Erhatič, Zagorcj 12, Juršinci - Klementino- Anica Vidovič, Turniška I4 Ptuj - Živo; Dragica Kekec Polenšak 56 - Tamaro; Štefa' nija Frlež, Kupčinji Vrh I7 Stoperce - dečka; Ksenja Munda, Gorišnica 123/a^ Gorišnica - Tomaža; Marija Šnajder, Vinski Vrh 54, Mi- klavž - dečka; Suzana Ke- lene. Mariborska 35/a, Ptuj. deklico; Irena Junger Spuhlja 41, Ptuj - deklico,' Melita Hameršak, Janežovskj Vrh 46, Destrnik - deklico; Almira Šoštarič, Sodinci 5/a, Ormož - Kristjana; Tatjana Forštnarič, Moškanjci IH/d, Gorišnica - dečka; Helena Prejac, Runeč 57, Ivanjkovci - Aljaža. POROKE - PTUJ: Srečko Voda in Marjetka Pavličič, Ptuj, Ul. 25. maja 7, Bernard Štumberger, Cirkulane 47 in Patricija Čok, Izola, Ul. Istt- skega odreda 8, Marjan Hor- vat, Vitomarci 82 in Marjana Lovrenčič, Rjavci 29, Branko Mihelič in Marta Held, Gra- jena 42, Marjan Ivanjšič in Metka Holc, Zagorci 7. POROKE - ORMOŽ: 1. ju- nija: Franc Trestenjak, Ber- cetova 9, Središče ob Dravi, in Klavdija Lukman, Obrez 118; Srečko Hebar, Gornji Ključarovci 12, in Martina Notersberg, Cvetkovci 32; 29. junija: Franc Babič, Lo- peršice 7, in Polonca Kosi, Veličane 21; 6. julija: Miros- lav Ivanuša, Godeninci 33, in Suzana Petek, Šinkova 12, Središče ob Dravi; Roben Jaušovec, Hum pri Ormožu 58, in Klavdija Belec, Trgo- višče 64; 20. julija: Dušan Šac, Lahonci 97, in Jožica Bogša, Lahonci 97; 3. avgus- ta: Branko Trunk, Vičanci 5a, in Milena Zamuda, Vičanci 5a; Zdravko Majcen, Bresnica 31, in Dragica Vu- zem^ Bresnica 31; Aleksan- der Safarič, Kapelski Vrh 23, in Zdenka Viher, Gradišče pri Ormožu 9; 17. avgusta: Slavko Trstenjak in Andreja Šef, Ivanjkovci 68; Jožef Vin- diš in Tončka Plut, Predava 1; Srečko Kiemenčič, Gode- marci 51, in Jožica Lukačič, Rakovci 11; Alojz Vesenjak in Emilija Simonič, Lahonci 37; 28. avgusta: Boštjan Pe- trovič in Metka Pukšič, Go- mila pri Kogu 53; Robert Fe- tričič in Jelka Topolinjak, Vičanci 79. UMRLI SO: Elizabeta Plajnšek, roj. Vidovič, Ormoška c. 10, Ptuj, 1914, t 24. avgusta 1996, Marija Kovač, roj. Brenčič, Prečna pot 2, Ptuj,1912, t 22. av- gusta 1996; Matilda Marko- vič, roj. Perko, Gregorčičev dr. 13, Ptuj, 1904, t 22. av- gusta 1996; Marko Kos, Bu- kovci 23, 1921, t 23. av- gusta 1996; Alojz Hrga, Dor- nava 135, 1941, t 25. av- gusta 1996; Silvija Zlata Ju- ras, roj. Weiss, Ul. heroja Lacka 3, Ptuj, 1926, t 23- avgusta 1996; Otilija Mat-; jašič, Senčak 18, 1924, t; 24. avgusta 1996; Iva« Ivančič, Runeč 27, 1957, t ■ 25. avgusta 1996; Jožef KoS'^ tanjevec, Stojnci 62, 1922>- t 27. avgusta 1996; Marija | Lah, Mihovci pri Veliki Ne'j delji 100, 1913, t 28. av;i gusta 1996; Štefanija Ilija^'; roj. Šmigoc, Rimska pl- Ptuj, 1919, t 27. avgusta 1996; Franc Slana, Radoslav-^ ci 69, ^ic 1941, t 28. avgust« 1996; Antonija Biškup, r®'' Muršec, Volkmerjeva c. Ptuj, 1897, t 27. avgusti 1996. ifcdnik - 5. SEPTEMBER 1996 FESTIVALSKA PRILOGA -1 program 27* slovenskega festivala domaie zabtnrne glasbe "Pivi 96" 0eRANSAIViBLOV' flHALNI NASTOP- petek, 6. septembra, ob ]9.uri l TRIO STORŽIČ, Golnik . Storžič, naše kraljestvo - priredba ljud- ske . Na senožetih - gl.: Klemen Grašič 2. BISTRIŠKI ODMEV, Slovenska Bistrica . Naj bo hčerka ali sin gl.: Igor Podpečan bes.: Toni Gašparič . Pohorje gl.: Boris Rošker bes.: Ivan Sivec 3. ROBERT PRAPROTNIK, Ljublja- na . Razgrajaška polka gl.: Robert Praprotnik • Zapleši vsa Slovenija gl.: Robert Praprotnik bes.: Ivan Sivec 4. VITA, Jesenice ■ Najlepša si od vseh gl.: Bojan Pristavec bes.: Bojan Pristavec . Gorenjka gl.: Jože Bumik bes.: Ivan Sivec 5. KOGRAS, Spodnja Kungota ■ Takrat gl.: Boris Rošker bes.: Milan Jež ■ Pridi pod večer gl.: Boris Rošker bes.: Vera Krajnc Kumpej 6. JOŽE ŠERUGA,Ptuj ■ Za stričevo hišo gl: Jože Bumik bes.: Ivan Sivec ■ Brez gostilne ne gl.: Jože Bumik bes.: Ivan Sivec 7. RAVBAI^I, Ljubljana ■ Luni svetita svetlo gl.: Imre Čaki bes.: Imre Čaki - Mislim nate gl.: Imre Čaki bes.: Tanja Pire 8. ZARJA, Tržič - Ples gamsov gl.: Jože Burnik bes.: Franc Ankerst - Naši mami gl.: Drago Primožič bes.: Franc Ankerst 9. FRAJKINCLARI, Maribor - Tika taka gl.: Ivan Walthiiter bes.: Silva Walthiiter - Dekle, povej mi ti gl.: Ivan Walthuter bes.: Silva Walthuter 10. SLOVENSKI KVINTET, Mengeš - Želja gl.: Primož Kosec bes.: Marjan Stare - Vzpon na Triglav gl.: Primož Kosec bes.: Marjan Stare 11. ROSA, Slovenj Gradec - Poročni dan gl.: Igor Podpečan bes.: Irena Budna - Koroška gauda gl.: Igor Podpečan bes.: Vera Šolinc 12. OBZORJE, Železniki - Potovka gl.: Jože Burnik bes.: Ivan Sivec - Lešniki gl.: Jože Burnik bes.: Franc Ankerst 13. KVINTET SAVA Z JELKO, Bled - To je naš ples gl.: Jože Burnik bes.: Franc Ankerst - Ko češnje cvetijo gl.: Jože Burnik bes.: Franc Ankerst 14. ŠTRK, Ljutomer • Moja dežela gl.: Edvin Fliser bes.: Slavko Ozvatič - Moj prelepi gvant gl.: Damjan Kolarič bes.: Barbara Potrč 15. SLOVENSKI ODMEV, Radeče - O breznu in zlatem orlu gl.: Jože Burnik bes.: Milan Jež - Slovenska lipa gl.: Jože Burnik bes.: Ivan Sivec 16. BRIŠKI ODMEV, Števerjan - Naj harmonika zapoje gl.: Gregor Sfiligoj bes.: Ivan Malavašič - Srečno, Števerjan gl.: Gregor Sfiligoj bes.: Ivan Malavašič V revialnem delu bo nastopil lanski zmagovalec ansambel EKART iz Prepol- ja, ki bo igral po festivalu tudi za zabavo. VEaR NOVIH MELODIJ' sobota, 7. septembra, ob 20. uri 1. Šaleški muzikant gl.: Franc Žerdoner bes.: Vera ŠoHnc Izvajalci: Šaleški fantje, Velenje 2. Pesem za ženo gl.: Franc Kramer bes.: Jurij Vodovnik Izvajalci: Fantje izpod Rogle, Zreče 3. Prinesi srečo, lastovka gl.: Rudi Kraner bes.: Ivan Sivec Izvajalci: Mladi prijatelji. Pesnica 4. Pozabljeni časi gl.: Tulio Možina bes.: Nadja Švara Izvajalci: Tržaški narodni ansambel. Trst 5. Vonj pomladi gl.: Jože Bumik bes.: Franc Ankerst Izvajalci: Kvintet Sava z Jelko, Bled 6. Božja kazen gl.: Jože Ekart bes.: Jože Ekart Izvajalci: EKART, Prepolje 7. Pastirski praznik gl.: Brane Klavžar bes.: Franc Černelč Izvajalci: Brane Klavžar, Celje 8. Jurka, šmamica, kvinton gl.: Milan Leban bes.: Marko Kočar Izvajalci: Štrk, Ljutomer 9. Prgišče slovenske zemlje gl.: Robi Smolnikar bes.: Ivan Sivec Izvajalci: Krim, Notranje Gorice 10. Ljubite se med seboj gl.: Franc Žerdoner bes.: Vera Šolinc Izvajalci: Šaleški fantje, Velenje 11. Moj Orfej gl.: Bogdan Čufer bes.: Franc Ankerst Izvajalci: Vita, Jesenice 12. Na Lisco gl.: Gregor Špajzer bes.: Ivan Sivec Izvajalci: Slovenski odmev, Radeče 13.Juhej gl.: Aleksander Gašljevič bes.: Aleksander Gašljevič Izvajalci: Marjan Herceg in Štajerski baroni. Starše 14. Najina ljubezen gl.: Jože Burnik bes.: Ivan Sivec Izvajalci: Obzorje, Železniki 15. Nona Ivanka gl.: Igor Poc^ečan bes.: Nelda Stok Vojska Izvajalci: Modri val, Koper 16. Zato smo mladi še gl.: Jože Burnik bes.: Ivan Sivec Izvajalci: Laufarji, Cerkno 17. Zreški šmirarji gl.: Samo Ivačič bes.: Jurij Vodovnik Izvajalci: Fantje izpod Rogle, Zreče 18. Barčica gl.: Rudi Kraner bes.: Ivan Sivec Izvajalci: Mladi prijatelji, Pesnica 19. Čas ljubezni gl.: Marjan Rekar bes.: Franc Potočnik Izvajalci: Kvintet Sava z Jelko, Bled 20. Čas sadov gl.: Boris Rošker bes.: Metka Ravnjak Jauk Izvajalci: Marjan Herceg in Štajerski baroni. Starše 21. Na dopust gl.: Primož Kosec bes.: Marjan Stare Izvajalci: Slovenski kvintet, Mengeš 22. Skomine gl.: Tulio Možina bes.: Marij Jež Izvajalci: Tržaški narodni ansambel. Trst 23. Tam, kjer je srce gl.: Edvin Fliser bes.: Barbara Potrč Izvajalci: Ekart, Prepolje 24. Zadnji gospodar gl.: Brane Klavžar bes.: Milan Jež Izvajalci: Brane Klavžar, Celje 25. Spomin na Prlekijo gl.: Milan Leban bes.: Marko Kočar Izvajalci: Štrk, Ljutomer 26. Osamljena gl.: Edvina FHser bes.: Mira Žveplan - Ozvatič Izvajalci: Rosa, Slovenj Gradec 27. Milka gl.: Franc Žerdoner bes.: Vera Šolinc Izvajalci: Šaleški fantje, Velenje 28. Čez pasje pečine gl.: Primož Kosec Izvajalci: Slovenski kvintet, Mengeš 29. Naš pevski zbor gl.: Igor Podpečan bes.: Nelda Štok Vojska Izvajalci: Modri val, Koper V revialnem delu bomo prisluhnili Pri- morskim fantom iz Pirana, za ples pa bodo zaigrali Mladi prijatelji iz Pesnice. fednik - 5. SEPTEMBER 1996 FESTIVALSKA PRILOGA - 7 Utrinki s festivala domaie glasbe Še to... v soboto pred- poldan ob 10. uri bo promocijski nastop nekaterih ansamblov, ki nastopajo na letošnjem festiva- lu, pred Blagovni- co Mercatorja SVS Ptuj. Barbara Potrč in Blanka Akelič, pevki ansanibla Ekart, sta lani dobili Korenovo plaketo V soboto nas bodo po festivalu zabavali Mladi prijaieiji iz Pes- nice, ki Jim je lani občinstvo prisodilo prvo nagrado za melodijo Šaleški fantje bodo letos imeli primat glede števila nastopov na ptujskem festivalu. Foto: Langerholc NAGRADE-1.VEČER Nagrada občinstva za najboljši ansambel - 70.000 tolarjev (Radio Tednik, d.o.o., Ptuj) Nagrada strokovne komisije za najboljši kvintet - 70.000 to- larjev (Večer Maribor) Nagrada strokovne komisije za najboljši trio - 70.000 tolarjev (Dolenjski list Novo mesto) Nagrada strokovne komisije za najboljšega debitanta - 30.000 tolarjev (Kulturni center Laško) NAGRADE - 2. VEČER • Nagrada strokovne komisije za najboljšo polko - 80.000 to- larjev (Radio Maribor) - Nagrada strokovne komisije za najboljši valček - 80.000 to- larjev (Mestna občina Ptuj) - 1. nagrada občinstva - 70.000 tolarjev (Radio Šmarje pri Jelšah) - 2. nagrada občinstva - 60.000 tolarjev (Turistično društvo Vurberk) - 3. nagrada občinstva - 50.000 tolarjev (Radio Ognjišče) - Nagrada strokovne komisije za najboljše besedilo - 40.000 tolarjev (Podjetje za informiranje Murska Sobota) - Korenova plaketa Člani strokovne komisite: - za glasbo: predsednik: Ivo Ciani, člani: Anton Horvat, Vinko ŠtrucI, Tomaž Tozon, Kajetan Zupan - za besedila: predsednik: Jože Šmigoc, članici: Branka Bezeljak Glazer, Liljana Klemenčič. Komisija za štetje glasov: predsednik: Franc Fideršek, člani: An- ton Brglez, Branimira Danilovič, Jože Slodnjak, Marija Slodnjak