Posamezna Številka 10 dinarjev ZASAVSKI LETO VIII. _ ŠTEV. 15 im> TRBOVLJE, 14. APRILA 1955 - MUKO5* 3*»3. PoStnina platana v gotovini izdala Okrajni odbot SoctaiUUCne iraza delovnik ljudi a Trbovljah — Urejuja In odgovarja urcdnlikt odbor — Odgovorni prednik Stane Šuštar — Tlaka Mariborska tlakama v Mariboru - Naslov uredniitvs in uprava: »Zasavski vestnik«. Trbovlje 1. uprava rudnika — Telefon štev 54 - Raiun pp podružnici Narodne banke v Trbovljah 814-T-146 — Ust tzbaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. Četrtletna 100. ajseioa S4 din — Posamezna številka 10 din - Rokopisi moralo biti v uredništvo Talkama,e vsak petek dopoldne In se ne vraCato GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Pred 18 leti je bil na Čebinotem ustanovni kongres KP Slovenije Pred osemnajstimi leti, v no- ko se Je — v težavnih oko listi- ga in strokovnega organiziranja le to, kako pravilni so bili sna ti od 17. na 18. aprila, so se nah terorja, ki so ga nad na- za delavski razred, izboljšanje liza in zaključki kongresa, hkra-sestali delegati važnejših partij- prodnimi elementi uveljavljali delovnih pogojev in socialne za- ti pa tudi, da jih je Partija v sluh organizacij Slovenije na režimi pred 6. januarjem 1929, konodaje, demokratizacija za- j teh letih izpolnila. Kot edina Cebinovem nad Zagorjem k ter še v mnogo težavnejših raz- družniškega aparata, zaščita de- narodna stranka je na čelu vseh ustanovnemu kongresu Komu- merah odkrite vojaške fašistič- lovnega drobnega proizvajalca, > resničnih rodoljubov, združenih Spominu velikega pokojnika Borisa Kidriča nistične partije Slovenije. Tako ne diktature — oblikovala in je bil po treh letih izpolnjen izoblikovala načelno pravilna sklep IV. državne konference politična linija slovenskih ko- preureditev jugoslovanske drža- j v Osvobodilni fronti, zmagovito ve v zvezno, federativno drža- i zaključila narodnoosvobodilno vo, uresničitev gesla Združene i borbo, nato pa je začela graditi KPJ v decembru 1934, ki je na odločno zahtevo tovariša Tita med drugim sklenila, da se formirata Komunistična partija Hrvatske in Komunistična partija Slovenije. Medtem ko je sklep za Hrvatsko uresničil sam tovariš Tito, pa so bile vse P»" litične in organizacijske priprave ter sam razglas kongresa v Sloveniji delo tovariša Kardelja, ki se je pozimi 1936—1937 vrnil iz zamejstva. Leto za letom se slovenski narod spominja tega dogodka kot enega največjih v svoji zgodovini. Saj ni bU kongres ogromnega pomena le za razvoj slovenskega delavskega gibanja in njegove avantgarde, marveč za celotni slovenski nared. Sestal se je v burnem času, ko je slovenskemu narodu grozila taka nevarnost kot še nikdar poprej. Na drugi strani pa so se vsi tisti, ki so si dolga desetletja lastili pravico govoriti v imenu slovenskega naroda — le-temu dokončno izne- munistov. ustrezala živ- in Svobodne Slovenije, vzposta verili. Bila je tedaj zgodovinska novega razdobja v našem na-meja, da slovensko ljudstvo do- rodnem življenju. Manifest Hiša posestnika Barliča, kjer je bil 1937. leta ustanovni kongres KPS ljenjskim koristim ogromne ve-1 vitev slovenske državnosti, po-čine slovenskega naroda. i polna preorientacija zunanje Hkrati pa je bil to začetek politike v smeri kolektivne obrambe vseh ogroženih naro- slovenskemu narodu srečnejši dom. Kot doslej, tako se boj tudi v bodoče borila, da uresni- ! či svoj program, da ustvari v j naši deželi socializem. Veliko poroštvo, da bo to prav tako j uspešno izpolnila, kakor svoje { naloge v preteklosti, Je tudi v tem, da so naše delovne množice, strnjene v Osvobodilni fronti, sprejele program Parti-: Je za svoj program. Vse to pa j je KP Slovenija seveda storila j in dela v sestavi naše slavne ; Komunistične partije Jugoslavije, za lepšo prihodnost vseh jugoslovanskih narodov. Zlet rudarske mladine v Trbovljah V okviru slovesnosti v počastitev 10 obletnice osvoboditve Jugoslavije in kot priprava na veliki festival delavske mladine. ki je v načrtu za 22. maj v Kranju, bo v nedeljo, 8. maja, v Trbovljah zlet rudarske mladine Slovenije Vse priprave za ta zlet vodi in organizira bi novo politične vodstvo, no-. ustanovnega kongresa, ki se za- hujskačem itd. To je bil pro-vo, zares ljudske in narodno I čenja s Prešernovimi besedami: gram odločilnega boja za resnič-stranko, ki bo sposobna voditi »Žive naj vsi narodi...«, je po- no osvoboditev slov. naroda, na dov proti fašističnim vojnim mite LMS Trbovlje s pomočjo ga skozi hude preizkušnje k zmagi. In taka stranka je mogla biti le Komunistična partija Slovenije. Ustanovitev KP Slovenije Je pomenila zaključek razdobja. stavljal za ohranitev svobode njem je KP Slovenije mobilizi-in neodvisnosti slovenskega na- rala in organizirala slovenske roda prav tiste pogoje, ki so bili delovne ljudi v enotno, proti-neogibno izhodišče za graditev j fašistično fronto, nove Jugoslavije: vzpostavitev Ko danes gledamo na teh demokracije, svoboda politične- preteklih 18 SZDL mesta Trbovlje. 15. april — Dan železničarjev 24. mnri'a mnn% i*nv is ff n« Cebinoro Na Cebinovem nad Trbovljami je bil leta 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. V počastitev tega dne hn v nedeljo 24 apri’a množični izlet na Cebinovo. Izlet organizirajo v vseh centrih okraja Trbovlje. Na izletu bo sodelovala tudi Delavska godba na pihala iz Trbovelj. Slavnostni govor bo imel na Cebinovem sekretar MK ZKS Trbovlje tov. Dušdn Povše. Na slavnost je povabljen tudi sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko. Izleta na Cebinovo se bomo udeležili v čim večjem številu, kar je tudi dolžnost slehernega člana ZK. Dan železničarjev, ki ga bodo praznovali po vsej Sloveniji dne let, lahko rečemo 15. aprila, bodo prav lepo proslavili tudi železničarji v Zidanem mostu in v Trbovljah V Trbovljah bo ta slovesnost v dvorani Doma »Svobode-Zasav-je« v petek, 15. aprila, ob 19,15. Na tej proslavi bo sodelovalo tudi KUD »Tine Rcžanc« iz Ljubljane, čigar člani bodo nastopili ob tej priložnosti z burko, tridejanko »Skupno stanovanje«. Poleg tega bo sodeloval na tej prireditvi moški oktet iz Ljubljane. 11. apriia je poteklo dve leti, svoboden trenuten za pomenek ko nam je zavratna bolezen iz- j s svojimi delavci. Toda novica trgala iz naše sredine velikega je bila resnična, borca za socializem, velikega Sklonile so se rdeče, v žalni misleca, graditelja Nove Jugo- ^ čmj trak zavite proletarske za-sslavije: Borisa Kidriča. j stave, ko so peljali njegov« Še se spominjamo bolestnega posmrtne ostanke mimo krajev, trenutka, ko nam je radijski ki jih Je tolikanj ljubil in ki j« napovedovalec naznanil žalostno zanje daroval tudi svoje živ- Umrl zaslužni borec Franc Čeme-Klemen V soboto zvečer je umrl tov. Franc Cernc-Klemen, član Centralnega komiteja ZKS. član Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, član Glavnega odbora SZDL Slovenije ter republiški ljudski poslanec. Bil je nosilec spomenice 1941. Rodil sc je kot najstarejši med desetimi otroki delavca-kajžarja v Dobrunjah leta 1898. Zaradi majhnega očetovega zaslužka je že po končani ljudski šoli moral za delom Maja 1916 je bil mobiliziran v takratno a v tro ogrsko vojsko Dogodki na frtnti. v zaledju in predvsem upor v Judenburg!' ter pripovedovanja vojakov, k) so se vračali iz ruskega ujetništva ter širili revolucionarne ideje, so odločilno vplivali na njegovo življenje. Leta 1919 Je bil ponovno poklican v vojsko, vendar je že tedaj zaslutil reakcionarnost takratnih jugoslovanskih režimov Zasovražil Je tudi vojsko in zato je poskušal nekajkrat zbežati. Preprečil je prevoz živeža namenjenega za intervencijsko vojsko. Vojaško sodišče ga je kaznovalo. Nato se je ponovno zaposlil v Polakovi tosarr.i in kasneje v papirnici v Vevčah. Včlanil se je v strokovne organizacije in leta 1920 z vso vnemo agitiral ob volitvah v Konstituanto za komunistične poslance. Siril je marksistična čtivo v tovarnah in razkrinkaval sovražnike delavskega razreda. Leta 1927 Je postal član KPJ v celici Tobačne tovarne. Na terenu rajona Poije je bil sekretar celice Vzpostavil je zveze s komitejem visokošolcev. Od vsega začetka je bil član Svobode in kasneje Vzajemnosti. Udejstvoval se je tudi v Delavsko-kmečki zvezi ter organiziral ir. vodil protirežim-ske demonstracije. Kmalu po ustanovitvi OF je tovariš Klemen organiziral v Tobačni tovarni odbor OP. v katerega sc se vključili poleg delavcev tudi nameščenci. Pozneje je tovariš Klemen odšel na Pugled, kjer ga Je okrožni komite postavil za sekretarja rajonskega komiteja v Dobrunjah Oskrboval Je štajerski bitaljm * orožjem in živežem, mobi Hzirat prebivalce v partl/.ane, organiziral partijsko obveščevalno službo in ustanavljal terenske odbore OF. Tudi pozneje je opravljal važne naloge. Po osvoboditvi je z vso vneme nadaljeval borbo za socUUsii"no graditev. Avgusta leta 194,' Je postal predsednik sindikalnega sveta v Ljubljani in na I. kongresu Zveze sindikatov Slovenije leta 1945 član predsedstva republiškega sveta. Tovariš Černe je bil odTkovan z Redom zaslug za narod II. stopnje, z Redom bralstva in enotnosti n. stopnje ln v Redom za hrabrost. Ostal bo zgled neumornega graditelja na*e socialistične domovine. S prue republiške konference sind kato\? Slovenije vest in pretresljivo novico: velikega sina jugoslovanskih narodov. neutrudnega lepše bodočnosti jugoslovanskih narodov, Borisa Kidriča — ni več. Novica Je globoko presunila vse naše narode, obstale so delovne žuljave roke delavcev vseh tovarn in podjetij Obstal Je delovni človek v svojem neutrudnem snovanju in se zamislil: »Ali je to mogoče?« Sko-ro so podvomili v resničnost te novice. Vsak, sleherni človek se je spomnil kakšnega bežnega srečanja s tem vedrim možem, Nedavno so se zbrali v Ljub- | ti s tem pa za povečmje naše liani sindikalni odborniki na industrijske proizvodnje Jasno vedno nasmejanim, preprostim prvo republiško sindikalno kon- , je, da so pri tem delu najbolj i delavcem, ki je izkoristil vsak ferenco, kjer so izvolili 45 de- ! zainteresirani sindikati, ki so v legatov za III kongres Zveze minulih desetih letih opravili sindikatov Jugoslavije. j velikansko delo za boljše živ- Na konferenco je prišel tudi Ijenje našega delavskega razre- Ijenje. Množice so se poslednjič poslovile od svojega velikega graditelja j sina. Našel je poslednje domovanje v svoji rodni zemlji. Neizmerno mnogo nam je pomenil naš Boris Kidrič. In neizmerno mnogo nas je naučil. Vedel je. da mora hiteti, dobro je vedel, da ga bo bolezen zlomila. Hotel je svojemu ljudstva darovati kar največ. Uspelo mn je. Danes jugoslovanski delavci nadaljujemo njegovo snovanje, ki ga je začel on pred mnogimi leti. Veliki duh našega Borisa Kidriča živi v nas. njegov lik navdaja vsako naše početje. V našem delu bo naprej živel. da. Naloge tudi poslej ne bodo majhne. Se bolj se bodo morale sindikalne organizacije zavzemati za boljše delo delavskih svetov, še bolj bodo morale skrbeti za svoje člane in Jim po sekretar CK ZKS in predsednik Ljudske skupščine LRS, tovariš Miha Marinko. Tovariš Miha Marinko je navdušeno pozdravljen spregovoril sindikakvm odbornikom o njihovem delu v sindikatih, govoril pa je tudi o naši investicijski politiki, tarifnih pravilnikih oziroma o novem načinu nagrajevanja. Zlasti bogata napotila pa so sindikalni odborniki dobili, kako se morajo sindikati nenehno boriti za uresničenje načel novega načina nagrajevanja in vsem članom sindikalnih podružnic pojasnjevati vlogo sindikatov za socialistično rast naše domovine. V tem času se vse sindikalne organizacije pripravljajo na III-kongres sindikatov Jugos avije. Nj dvoma da bo III kongres Center« še živi in diha, kat je zasedal v času, ko uvajamo pri pokazal tudi zadnji koncert De-nas nove ukrepe za izboljšanje lovske godbe v Delavskem do-življenjske ravni, ko se pri nas mu v Trbovljah v soboto. 2. vztrajno prizadevamo izboljšati aprila, ko je Mladinska godba noložaj delovnega človeka, hkra- ponovno nastopila in pokazala, da so odveč vse govorice, da je ni več. Lep napredek je napravila Mladinska godba »Svobode- Zodnle dni no svetu bogatejša napotila za delo sin- končno le poslovil in odstopil dikatov. Dolžnost izvoljenih de- svoje mesto 24 let mlajšemu do- Prejšnji teden so menda naj-, Res lepo obdobje političnega več pisali o londonski izmenjavi dela ima za seboj, da se bo z krmarja. Da bo Churchill od- vso upravičenostjo lahko s tem ‘ " zabaval. Sovjetska zveza je sklenila predlagati prezidiju Vrhovnega legatov In vseh sindikalnih od- sedanjemu zunanjemu ministru ; ^vjeta razvd;javljenje anglrfto- Edenu. Brez hrupa, toda ne, sovjetske m francosko-sovjet bomikov pa je v tem času, da seznanijo vse svoje člane z delom. ki so ga sindikati opravili v tem desetletju brez hvalnic se je umaknil v ozadje in pravijo, da se bo odslej ukvarjal s — slikarstvom. REZERVNIM OFICIRJEM MESTA TRBOVLJE V četrtek, 14. t. m. bo ob ___________ 17. uri predaval v klubskih Center« v svojem" razvoju, zato prostorih rezervni poročnik to- je bila tudi visoko počaščena s variš Peter Jeglič »O taktično- tem, da jo je lani sprejel celo tehniških podatkih pešadijskega oboroženja«. — Oficirji peša-dijc so dolžni, da poslušalo predavanje, k| Je vzeto iz predpisanega nčnega programa. Mladinska godba „Svoboda-Center“ v Trbovljah povabljena v Francijo Mladinska godba »Svoboda- predsedniku Titu. Naši izseljenci so bili navdušeni nad um ter so sklenili, da povabijo Mladin- j sko godbo letos v Francijo In j res je te dni prispelo na Okraj- j ni komite Ljudske mladin« Tr- : bovlje pismo, v katerem vabi Jugoslovansko rudarsko društvo »Sava« v Merlebachu v Franciji Mladinsko godbo iz Trbovelj na obisk v Francijo \ času od 23 junija do 8. julija« to je za 14 dni Mladinska godba »Svobode-Center« se je temu vabilu tudi odzvala ter bodo mladi rudarski godbeniki odpotovali meseca junija na obisk k našim rojakom v Francijo. naš maršal Tito. Slovenski izseljenci v Franciji so videli v našem listu »Zasavskem vestniku« slikano trboveljsko mladinsko godbo, ko je obiskala Beo- P od od bor ZRO Trbovlje I grad in je bila sprejeta pri ske pogodbe o medsebojni pomoči. Predlog utemeljujejo 8 tem, da sta Anglija in Francija 6 svojo privolitvijo v ponovno oborožitev Nemčije in njeno vključitev v zahodne vojaške zveze prekršile obveznosti, ki sta jih sprejeli s tema pogodbama. V Parizu sodijo, da je sovjetski korak neupravičen, ker ne vodijo nobenega razloga za preklic enega izmed poroštev evropske varnosti, ki jo želi Francija ohraniti. Londona pa ta sklep ni presenetil, ker so to, odkar je francoski Republiški svet ratificiral pariške sporazume, pričakovali od dne do dne. Bonn pa pravi v zvezi s tem, da je to poslednji poskus, da bi do skrajnosti potencirali grožnjo, ki ni več nova. Ko poudarja, da so pariški sporazumi docela obrambnega značaja, ugotavlja, da je sklep sovjetske vlade docela neupravičen. Zrebsn e naročnikov »Zasavskega vrstnika'4 bo 23. apr.la ob 16. uri v Radečah Proslavili bodo 10. obletnico osvoboditve \iz Litije in okolice Na skupnem sestanku odborov vseh organizacij in društev, ki se je nedavno vršil, so se Turjanci, poeg razprave o eks-pozeju tov. Tita v skupščini, govorili tudi o tem, kako bi najdostojneje proslavili letošnje jubilejno leto. Program, ki so si ga zastavili, je zelo obširen, vendar pa ga bodo z združenimi moč.ni izvršili, akoravno bo treba kar najbolj krepko prijeti za delo Kot prvenstveno nalogo so si zadali sklep, da bodo z vsemi močmi podprli željo vseh vaščanov da bi vas Turje v bližnji bodočnosti prišla do svojega vodovoda. Iniciativo za to je dalo na svojem letnem občnem zboru gasilsko društvo ki je pripravilo že tudi prvo nabiralno akcijo, katere rezultat so materialne denarne in delovne obveze v znesku nad 700.000 din. Potrebe za graditev vodovodnega omrežja so res velike Ce pustimo na strani samo izgubo delovnega časa za oskrbovanje z vodo, posebno v sušnih mese- bodo prizadevali od kmetijskega tečaja imeti čimveč koristi, na ta način, da bodo fantje — udeleženci tečaja, v sporazumu z upravo šole obnovili drevesnico v sedaj neizkoriščenem šolskem vrtu. Na ta način bodo svoje znanje, s pomočjo veščih sadjarjev, preizkusili v praksi, sebi pa brezplačno pripravili sadna drevesca za obnovo že izčrpanih sadovnjakov Poleg teh gospodarskih akcij tekmovanje koscev ter množično i zamske čase, da bi udeležbo pri Titovi štafeti ga- državljani znali še silsko prireditev v počastitev svobodo, ki je Dneva vstaje in v sporrnr, na požftr, ki je uničil skoraj vso vas — kulturne prireditve ob zaključku elektrifikacij skih del v Gorah, ob pri ožnosti občinskega praznika bodoče komune itd. Sklenili so tudi, da bodo priredili partizanske ure za pionirje in mladino, na katerih se Ameriški publicist Garden gradništvom. Njen oče pa se je tudi ti mladi nnrnfri n vtisih h 7acavia P*1 vsakodnevnih opravkih pre-> bkli ceniti 0 vt,sm « LaSaVja fcgnji zbolei in umrl. Natr je pa nameravajo organizirati še bodo obujali spomini na parti- bolj ceniti bila izvojevana 6' tolikšnim trpljenjem. Po.eg tega si želijo, da bi jih obiskal tudi potujoči kino Ljudske prosvete in mogoče še kakšna godba ali pevski zbor iz doline kar bi že tako močne vezi z revirji še bolj utrdilo Za zakliuček pa bodo pripravili partizansko slavnost v kraju, kjer je bil formiran prvi Okrajni ljudski odbor. M. O. Trezno premislimo in pre udarimo Pri nas je po vojni močno po- moramo napeti vse sile, da bi raslo število industrijskih delavcev hkrati s tem pa smo v razdobju dveh, treh let zaznamoval) močan porast industrijske dejavnosti. Samo pri nas v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih vključilo v proizvodnjo nad i 200.000 novih delavcev, ki so ve- cih, ko so vaški vodnjaki prazni, tn vzamemo v obzir požarnovarnostno službo, potem bomo prišli do prepričanja, da še tolikšna sredstva in že toliko prostovoljnih ur ne od+ehta koristi ki bj jih vaščani imeli od vodovoda. Izkušnje požara pred osmimi leti to že bolj nazorno potrjujejo. delovalne površine, Druga stvar, Id jo v njihovem a podneb£, ^ v! čidel prišli iz kmečkih krajev Tovariš Miha Marinko je na nedavni prvi repub'iški konferenci sindikatov Slovenije dejal, da je v celoti v naši državi še 60°/o vsega prebivalstva zaposlenega v industriji in je torej kmečke- programu opažamo, je ta, da si ga življa le 40*/. In hkrati s tem je pri nas vedno mani obhoditi žara-podnebja, še več pa zaradi Izvolitev delavskega sveta v Tovarni keramičnih izdelkov na Izlakah V petek, 1. aprila, si Je delovni kolektiv Tovarne keramičnih izdelkov na Izlakah izvolil svoj prvi delavski svet. Za ta dogodek je že do go časa vladalo veliko zanimanje to člani kolektiva ao vsakega kandidata posebej temeljito pretresli. Volitve so pokazale da se delavci našega podjetja v polni meri zavedajo važnosti kolektivnega upravljanja. Ob enih popoldne so ustavili vse delo v tovarni, volišče pa je bilo v sredi delovnega prccesa — v livarni. Prišli so Še tudi iz glinokopa in ostalih zunanjih pomožnih del in volitve so bile do dveh že 100-odstotno izvršene. Na ta dan sta obiskala naš kolektiv tudi sekretar zasavske skupnosti komun tov. Viktor Kovač in predsednik OLO Trbovlje tov Tine Gosak Ogledala sta, si vsa dela v tovarni, kvaliteto izdelkov in se o vsem pohvalno izrazila. Obljubila sta vso tehnično in denarno pomoč temu mlademu, razvijajočemu se podjetju edinemu te vrste v zasavski skupnosti komun. Izdelki naše tovarne izmed katerih so nekateri biU doslej izrazito uvozni in jih doslej izdelujemo še sami v naši državi, bodo razstavljeni tudi na letošnjem velesejmu v Zagrebu Pred kratkim je naš delovni ko’ektiv dobil tudi pohvalno pismo kolektiva nekega vrhniškega podjetja o kvaliteti naše Samotne opeke. Novoizvoljeni delavski svet naše tovarne, v katerem so najboljši delavci, je porok da bo produkcija še naraščala, da bo kvaliteta vsak dan boljša in da bomo v letošnjem letu dali v proizvodnjo še več novih izdelkov, ki bodo v prid dvigu standarda našega delovnega človeka -ček tega, ker smo v zadnjih desetih letih zgradili številne nove ce-ete, proge stanovanjska naselja in celo cela industrijska naselja Jasno je, da je zategadelj nujno morala poraiti industrijska dejavnost. nismo pa uspeli dvigni-ti kmetijske proizvodnje. To občutimo že vsa leta po vojni, ker nam primanjkuje vseh mogočih kmetijskih pridelkov počenšj od vseh vrst žita, preko krompirja, sadja ln celo zelenjave Seveda je znatno poraslo tudi število prebivalstva, saj je vsako’etni prirastek kar občutno visok in je razumljivo, da nam je potrebno več potrošnih dobrin. Enostavno: povpraševanje po kmetijskih pridelkih vseh vrst presega ponudbo to pa pomeni, da lahko cene neovirano rastejo, kajti jasno je da so producenti pridelkov lahko dražili svoje blago, ker so vedeli, da ga primanjkuje. Znano je da se letos ozitoma zadnji dve leti skrbno prizadevamo izboljšati kmetij ko proizvodnjo in vlagamo v kmetijstvo velika sredstva Tudi v letošnjem družbenem načrtu so važna določila, od katerih si lahko obetamo da bo leto* kmetijska proizvodnja le porasla In kar ie najvažnejše- ’eto* si obetamo, da bomo velik del našega kmetijstva mehanizirali, se pravi da Razpis Komisija za razpis mest upravnikov pri Ljudskem odbora mestne občine Trbovlje razpisuje mesto upravnika h gostinsko podjetje »Majolika« v Trbovljah tn mesto upravnika za gostinsko podjetje »Turist« v Trbovljah. Plača po tarifnem pravilnika. Pogoji: diploma kvalificiranega gostinskega delavca to 5-let-na praksa. Prošnje Je poslati na Ljudski odbor mestne občine Trbovlje — tajništvo do 20. aprila 1955. docela spremenil-, obdelovanje zemlje sploh. Jasno je, da tega ne bomo dosegli čez noč — treba bo še veliko naporov in še več sredstev Gre pa tudi za nekaj drugega. Od pomnjenja so imeli naši delavci okrog svojih stanovanj vrtičke in drugo obdelovalno zemljo, kjer so si pride'ali najpotrebnejše pridelke za svoje kuhinje. Karkoli so pridelali je bilo dobrodošlo, vsak kilogram krompirja, fižola, paradižnikov ;n drugega sočivja je pomenil določen prihranek zaslužka oziroma del zaslužka so 'ahko delavci uporabili za druge namene. V prejšnjih letih, ko so bile uvedene otroške doklade je bilo istočasno določeno, da tisti, ki imajo tolikšno in tolikšno davčno osnovo, ne prejemajo otroških dodatkov. S tem so bili prizadel številni delavci oziroma mnoge delavske družine, ki so imele svoje vrtičke in drugo obdelovalno zemljo saj so jim odvzeli otroške doklade, ki so jim pomenile znaten vir dohodkov Kaj se je zgodilo? Vsi tisti, k. so bili s tem določilom prizadeti, so se rajši odpovedali obdelovanju svojih vrtičkov in njivic, saj menda ni bilo delavca ki ne bi preprosto dognal, da je bolje sedeti za mizo- in pustiti zemljo v nemar, ter raje prejemati otroške dok ade — Vsi so namreč izračunali, da jim tisti kilogram krompirja, fižola in druge zelenjave ne prinesejo tolikšnih koristi kot pa prejemanje otroških doklad Neobdelani so ostali vrtovi in njivice. Znatne površine zemlje so ostale zanemarjene. Kaj je to pomenlo v preteklih letih sedaj še nj mogoče ocetji-ti. Da je še bolj primanjkovalo raznih kmetijskih pridelkov ie pripisati tudi temu, da *tev;lni delovni ljudje raje niso obdelovali svojih vrtov in njivic in so raje kupovali pridelke na trgu. Seveda so cene rarie, in kar je še bolj važno- poljskih pridelkov ni bilo nikoli dovolj. | Letos je Zvezni .zvršnj svet i prinese) novo določilo k tej I uredbi in piavi da lahko dobijo ’ kmetijske zadruge v najem vso neobdelano površino Ponekod bo to določilo zadrugam dobrodošlo, toda ne povsod. Namreč mnogim zadrugam se to najemanje zemlje ne bo izplačalo ker je ta zemlja preveč oddaljena m bi bi>ll stroški z obdelovanjem zemlje večji kot pa dobiček. Temu pa bodo lahko odpomogli ljudski odbori i primerno davčno politiko se pravi, da če bodo obdavčili vse tiste ki žel'jo še naprej obdelovati svoje vrtičke in njivice tako zmerno, da ne bodo prizadeti pri otroških dodatkih. Na ta' način bodo spet ož.veli naši številni vrtovi le tako bodo naš! delovni ljudje spet po- prijeli za delo na svoji obdelovalni zemlji In končno kar priznajmo: tako delo krepi vsakega našega delovnega človeka in mu dela veselje Kdo ne obdeluje po svojem končanem delu v tovarni ali kakršnem koli podjetju svojega vrta in tistega kosa obdelovalne zemlje ki jo je vzel v najem? To delo mu pomeni tudi sproščenost, radost in če hočete, ob tem delu se tudi izobražuje saj se uči spoznavati zakone obdelovanja zemlje In še nekaj smemo pričakovati: vel k del delavcev oziroma njihovih žena potlej ne bo več nestrpno čakal na trgu za prgišče solate peteršilja ali korenja. Vse to iim bo dajal njihov vrt in njihov kos njivice. In ve» trst; denar, ki bi ga moral; izdati za te pridelke bodo lahko koristno uporabili za razne druge '.zdatke. ki so kar priznajmo včasih tako veliki, da jih redki zmorejo. In to je tucu način povečanja naše živ jenjske ravni hkrati pa omogočamo da pridejo do pridelkov tisti, ki nimajo nobenega vrta in nrbene njivice In s tem bomo tudi prt-prečil; marsikatero dviganje cen. Ljudski odbori naj o tem dobro razmišljajo, saj bodo kmalu uvideli. da so pomagali našemu delovnemu človeku in svojemu kraju morala Marija, ki je bila še skoraj otrok, v službo Šmartno in Litija sta imela v njenih mladih letih še skromen obseg. Ljudje so svetili še največ s trskami. Nekateri so sami vlivali sveče. Ko pa so nekoč prinesli v hišo petrolej, ki so ga takrat imenovali smrdljivec ali hudičevo olje, so bili vsi iz sebe, ker so se bali — požara. Tak strah so imeli takrat pred novotarijami Naša stara mamka še dobro pomni, ko je rasla sredi Litije, kjer je zdaj lesna industrija »ZALEŠ« na tedanji in lepa Ameriška »Prosveta« priobčuje ta čas serijo člankov ki jih piše Anton Garden, po rodu iz Šentvida pri Stični. Lansko leto se je mudil Anton Garden v stari domovini to je do sedaj priobčil že 32 člankov o svojih popotnih vtisih. Garden je obiskal tudi naše Zasavje, v Zagorju ima celo sorodnike. Mož piše o velikem napredku, ki ga je opazil pri nas Nadvse prisrčno to mojstrsko Je opisal svoj domači kraj. Anton Garden je eden najbolj umnih slovenskih izseljencev, prav zato _ , .............., ga je štipendirala Slovenska na-, ^ rodna podporna enota to mu T° 3e le majhen dr" omogočila obisk visoke šole, kakor mi sporoča o Gardenu njegov osebni znanec tltijski rojak Jože Bric Cianid v »Prosveti« o našem Zasavju to ostali Sloveniji potrjujejo, kar je o Gardenu sporočil Jože Bric. Garden je po poklicu farmar. J. Z. Marija Kajtna na nragu devetega križa Med najstarejšimi Litijanka-mi je sedaj tov Marija Kajtna, ki je kljub častitim 'etom še vsa sveža in dekliška Redno prebira liste in je na tekočem o vseh novicah Njen spomin sega v podrobnosti davnih desetletij. Po rodu je Grumova iz Šmartna, kjer je hodila v šolo k učitelju in skladatelju Francu Adamiču. Tedanja stara šola je bila v zgradbi ki ji pravijo danes »mežnarija«. Takrat je imelo Šmartno še majhno cerkvico Sedanjo so sezidani kasneje, kar še dobir pomni Na mestu kjer Je sedaj šmarsko šolsko poslonie je stal tedaj, ko je bila naša mamka še otrok, velik kozolec. Oče Kajtnove mame je imel v hribovski vasici Sv večer nad Li- njenih bogatih spominov, h katerim se bomo še povrnili, prijazni mamki pa želimo trdnega zdravja to še mnogo let življenja! Jože Zupančič Gcspodarski napredek Litije Litijsko Mesno podjetje je začelo zdaj kar samo izdelovati raznovrstne mesne izdelke. Tako smo se glede mesne predelovalne dejavnosti osamosvojili. Ljudje so s hrenovkami in raznovrstnimi tlačenkami domačega izvora zadovoljni. Nekatera trgovska podjetja pa imajo v prodaji tudi mesne izdelke iz Stične na Dolenjskem, kjer je znana jzdelovalnica raznovrstnih mesnih izdelkov, eno največjih tovrstnih podjetij v našem ljubljanskem okoliškem okraju. Konferenca poverjenikov Preiernove družbe V vsem našem okraju so se na pobudo okrajnega prosvetnega načelnika tov. Staneta Mi-kuša zavzeli za dvig števila naročnikov na Prešernovo knjižnico. Te dni je bila v Litiji vinogradi tudi v Jazbinah in drugih gričih okrog Litije. Luidie so se preživljali z vino- Hii ivm z vi jpniR v Pndknmu Na zadnjem zboru členov KUD Podikum so za novega predsednika izvolili tov Fran-qeta Čadeža. Ob pomoči ostalih članov je krepko poprijel za delo. ki ni lahko, saj ie moral tako rekoč začeti vse znova. Taifco njemu kot 6 anom ne mrmjka volje, kar je posebno razveseljivo. Le tako lahko pričakujemo plodnih uspehov Za sedaj deluje v društvu samo ena sekcija in sicer gledališka. Pripravljajo veseloigro v treh dejanjih češkega pisatelja Svobode: »Poslednji mož«. Na oder jo mislijo po-taviti še ta mesec, na kar že sedaj opozarjamo vse ljubitelje odrske umetnosti. | tijo lep vinograd; tedaj so bili; konferenca poverjenikov iz raz-*' .... . jjjj, zasavskih kralev. Vodil jo je šolski inšpektor tov Ivan Tome. Poverjeniki so sklenili, da bodo z akcijo nadaljevali, ker hočejo doseči tisoč članov. Pristopite v PK vsi, ki še niste člani. Lep uspeh živinoreje Vidičevt. po domače Matja- od teh je bilo kupljeno ob knjiž- ževi v Tenetišah pri Litiji, so ni akciji s pomočjo kmetijske vzredM P* W «> ,v ponos naši živinoreji Oba vola sta tehtala natančno 1500 kg in kulture in izobrazbe Knjige so, 813 bUa s,tera ** let Bi‘a sta na razpolago vsem vaščanom. [ res ze^ lepo pitana in to je V okviru društva se snuje še ' ^lla ,!1‘ljska, mesarija. Med šahovska sekcija. Sedaj šteje do‘>re živinorejce štejemo Društvo razpolaga tudi s svojo knjižnico — sicer skromno —, ki ima 269 knjig Polovico > bilo ku akciji s pomočjo kmetijske zadruge To kaže zdrav razveseljiv odnos zadružnikov do osem šahistov ki nameravajo tekmovati za prvenstvo Podku-ma. Tekmovanje naj bi bilo končano do 1. maja t. 1. Marsikdo iz Podkuma in njegove okolice ne ve za vse to. Naj ta bežen pregled pokaže, da je kulturno življenje v Pod-kurrvu spet zadihalo -ek Nemorno e posloval Ferdo I., poslovodja poslovalnice KZ Razbor pri Lok: on Zidanem mostu stanujoč v Razbo-ru. je kot odgovorna oseba v W drugi očitno nemarno posloval, pa tudj vedoma ni opravljal vo-jih dolžnosti $ tem. da je kot poslovodja trgovine KZ Razbor šal na svojo staro trgovsko izkušenost ter kljub pogostim opominom knjigovodkinje K. M., da nastajajo vedno večji primanjkljaji, ni ničesar storiL temveč je vedoma dopuščal naraščanje pr.manjkl jaja s č.mer je napravi! KZ Razbor 37.572 din od neugotovljenega dne leta 1952' premoženjske škode — Obto-do vključno 23 februarja an- ženec je bil zato zaradi kaznive skega leta dopuščal da so nje ga dejanja nevestnega go»podar-gove hčerke ki nimajo Jroovske skega poslovanja po čl 213/1 izobrazbe, pogosto prodajala kazenskega zakona obsojen na blago v tej trgovini, zanemarjal plačilo 8000 din denarne kazni kolektivno določanje cen |>osa- ter na plačilo atToškov Kazen-možnim predmetom in se zana- skega postopka. tudi kmeta Skubica po domače Mohorja iz Zgornjega Loga ■ nad Litijo, ki Je vzredil dva vola težka 1400 kg. Sposoben živinorejec pa je tudi kmet Šinkovec iz Uštja v šmarski občini. Zasavski živinorejci so že od nekdaj sloveli po vzreji debelih volov Sitarjevški rudarji obiskujejo tečaj Vse hvale vredno je, da obiskuje 25 rudarjev lz Sitarjevca strokovni tečaj, da bi si povečali svoje splošno a tudi strokovno znanje. V tečaju predavajo: direktor Franc Hvale o ustavi in socialnem zavarovanju, tov. Martin Perme podaja matematiko, tov. Herman Zupan fizdko, delovodja tov. Jože Lebar o rudarstvu. V tečaju bodo predavali tudi o pravilni slovenščini in drugih predmetih. N« koncu tečaja bodo vrli sjtar-jevški rudarji opravljali izpite. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiniuiiiiiiiiiiHiiiiMiMiiiiiiuiiiiMiniiiiiiiiim^^ Sence preteklosti ft tu tn Bilo je pred vojno Dolino ie pokrivala noč. Ozračje je napa• jala vlažna meglena zaveta. P■-šilo je. Od nekje se je čulo sopihanje lokomotive. Crni oblaki zpoti Planine to se grozeče zbirali m potiskali o dolino Sij svetilk vzdolž glavne ceste je medlet. Za hip te je posvetilo Z neba se je utrgala kriva ogn/ena črta, pretrgala noč, se pognala proti zemlji In ulon la. Nato Je zagrmelo. Po rebri, ki se precej strmo Gruča rudarjev, ht je stala pred obratnim poslopjem, se je začela počasi pomikats prot rovu. Prižgali so svetilke. Nekateri so jih držali v rokah spet drugim so zagorele na čelu. Drug za drugim to Izginjali v rov, nad katerim je bil kamen ti obok vklesano rudarsko znamenje: dvoje črnih kladiv. »Srečnol« so jim voščili tisti, ki so ostali zunaj ali pa se razili na vse strani Dež je ponehaval Raztrgane meglene krpe to Izginjale v v ša- pa bodo vreščalo zakrr vzpenja nad ozko dolino, so pri- voh, ha/ali rudarji Temne sence so Znova jt zatulila sirena Rezko je odmevalo okoli oglov Tam nekje daleč se je od hribov oa-bljal odmev tn ee grozeče Uril nad dolino. Kmalu zatem je iz rova prihajala nočna Izmena. Zadnji ostanki noč‘ to se klatili med Miami tn v zatohlih kotlinah, ko je ta skupina zagledala dan. Toda čudno — niso se porazgubili na vse strani, tako kot druge dni. Vit hkrati so se kopičili pred oglasno desko, ki je visela na zidu čakalnica. Nekdo iz gneče je jecljal... »Ker se zaloge premoga iz dneva v dan samo kopičijo, je uprava rudnika sklenila, da se se počasi poganjale v hrib tn te leno majale ob svitu majhnh svetilk, ki so jih rudarji nos li v rokah Nekako o sredini tam, kjer pobočje v ravni črti pretrgajo v gosjem redu velike dvonadstropne hiše. so obstali Se Iz stranskih pot so prišli. Prečej se j.h le nabralo. Na obratnem prostoru, tik pred vhodom v jamo, so te pomešali med seboj Bnl so prižigali ie zadnjo cigareto, katti o jami tega niso Smelt drugi pa sanjavo zehali in se ozirali o nebo, kjer je skoz megleno polje že pronicala jutranja zora. Potem je dolg zategel žvižg sirene zatulil o mrak. ob koncu meseca odpustijo...« *Prekleta sodrgal« tam zasikalo. »Otroke jim dajmo, pospravili zalogtl* je za odhajajočimi. tllbljte nas!* je nekdo čal. »To vendar ni mogočeI* so mrmrali tisti, ki to še na pr e/ zijali v ta kos papirja. Skup na spačenih, zamazanih in znojnih obrazov se je spogledovala, se obračala, pa spet vračala ... Tone se je tisto jutro mračno zaganjal proti domu. Podoben je bil pijancu, ki ne vč, ne kod ne kam. Na pol miie le buljil v tla, se zibal zdaj *em, zdaj tja, se oprijemal plotu, ki je molel ob njem, n te spel pognal Mimo so prihajali ljudje, toda Tone jih ni videl Bil je gluh so vse. V ušesih mu je kričalo •Ker ie zaloge kopičijo., se odpustijo..,* Včasih se mu je podzavestno vzdramila kletev ... »Prekleta sodrgal...« in ga navdajala z občutkom groze in jeze. Cez čas je obstal. Vse okrog njega je bilo pusto. Pred nj m so se iz tal dvigale hiše in nemo strmele v zrak. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...« Z obema rokama se je prijel za glavo. Zdelo s« mu le da se svet obrača v njem, Zamajal se je kot vejo drevesa če jo za farne veter, in se natlonil na ograjo. Od nekod so pridivjali otroci ln se vrešče smukali okrog njega Na roki je začuti priletno toploto »Atek zakaj ne greš domovi* je hlastal kraj njega najmlajši sin. *Mama me je poslala,* je s« pristavil, ko je videl togi pogled očeta In čutil pritisk njegove roke. Prvi sončni žarki »o že prebili s.po nebo in te sanli o kalni luže, ko je Tone odprl domača vrata. »Kod pa hodiš tako dolgot* le vsa v skrbeh zarohnela njegova žena Anka. •Pa se vendar nisi napili* je nadaljevala In ga zmedeno pogledovala Samo skomignil je z rameni, odložil sekiro ter se trudno zleknil na stol. Prlneslu mu je zajtrk: malo koruznega zdroba, zakuhanega v vodi. Ko je jed postavila pred njega je vprašala: »Ali pajdeš zvečeri* Odk mol je To je moralo biti dovolj Dalje po navadi ni drezala vanj, ker je postal zadirčen Sprijaznila se je .» tem Bilo je nekaj vsakdanjega Včasih ga niti vprašala ni. Le po trikrat na teden ga je videla odhajaij s sekiro in če le naprroil četrt‘ šihl, je bilo to nekaj Izrednega. Pa vseeno — to jutro m odnehala. Vsa zaskrbljeno fe spet začela; »Niti prahu moke nimam več1 Kaj naj dam olrokoml* Pogledal jo je. Vsa obupana je stala pred njim. Bleda, upadla lica so jt Izstopala, dolgi črni lasje so se ji neurejeno vsipali po obrazu. Beda In trpljenje tla odsevala ji n/e. Prijelo ga je, da bi se razjokal /i razodel pa jo hkrati tolažil, čeprav sam ni vedel, kako Z rokami sl je obrisal znojno čelo. Iz prsi mu /* odsekano sikala sapa, V kuhinjo je pribežal naj-mlajši. »Izginil« /e hripavo zakričala malt. •Na, tu i maši* se je vmešal Tone, porinil ostanek od tebe tn te odpravil spat. Hlastno se je mali zavihtel na stol in pospravil še listo, kar jt ostalo. Na družino je legla liha žalost, Anka je nervozno hodila po kuhinji, v sobi pa je bedel Tone. •Kaj ne spiši* se je začudila, ko je po naključje prišla v sobo. Ni jt odgovoril. Zdelo te mu jt odveč. Nekaj mračenaa se je vzdramilo v njej Zakaj ne sp l je bobnelo po njej. Zadnjo dni te precej šušlja. Kaj, če. . Kot blisk je šinila skozi njo ansel Vroče ji je postalo In polne srage so se ji pokazale no čelu. Obrnil se It, ona pa le liho odšla. Zagledal st je v steno. Prav nad vzglavjem je na eten! visela njuna poročno slika Bežen smehljaj /e i riil preko njegovega lica, kalne oči so se za hip zjasnile. Vsa vedra In vesela sla bila na sliki. Kolike življenja jt bilo v njej, koliko hrepenenja In tihega veselja je odsevalo jz n/e/ Dolgo, dolgo je strmel o sl ko, dokler go končno nj zajel nemir Vstal je In se naslonil na odprto okno. Pod njim so se šopirile cvetoče krošnje akacij. Prijeten vonj je prihajal v sobo. Skozi razprte veje akad/ se je kradlo sonce In preganjalo sence, ki so padale na travo. Na cerkvenem zvoniku /e od* bila devet, Kmalu na/o »e je oblekel in odšel z doma. Anke ni bilo v hiši. Zunaj so skakali otroci. Bosi to se podili okrog lesenih barak. Tu /n tam je kdo nenadoma zajokal ln se obrnil, kje naj bi stala njegova mat. Pred njim je v blatni luži stala deklica, cepetala z nogami, da jo fe močilo skorat do kolen. Vrtič otrok stt /e mešal s klici žensk, ki «o /ih svarile, klicale In karale. Za hišo je srečal znanca, s katerim s/a dolga leta delah skupaj, •Kam pa. Tone, tako zgoda ji* »V dol no grem!* jt pojasnil In počasi odšel dalje. Daleč spodaj, tam kjer gruča strnjenih In razmetano postavljenih Mš zajezi cesto, je obstal» Sredi n/ih je nad vrati zagledal napis; Gostilna (Konec prihod ijUf- Josip Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK fNadalievaniel .Brbljež ti predrzni!* Je zakričal dihur, .ti se predrzneš kaj takega zabrusiti svojemu vladarju v lice?* Ham! — in odgriznil je petelinu glavo ter posrkal iz njega sladko kri. Kmalu nato je zaukazal poklicati drugega petelina ter ga ie vprašal isto, kakor njegove- Pnsto, imam že vež dni nahod ga nesrečnega prednika. Ko je ter prav ničesar ne ovoham!* zagledal mrtvega tovariša to J® dihur videl, kako pa- okrvaljeni gobec dihurjev. Je metno se je navihanec izvil iz siromak strepetal od silnega nastavljene mu zanke, se je na-strahu ter ni mogel spregovo-: smejal iz vsega grla ter sprejel riti niti besedice. I ““nega petelina v posebno mi- ,Kaj se obotavljaš to trese*?*j ,0?J*. . . . .. . če* ter prikriti svojo zlobnost!* »Le ne metljaj mi veliko ta Ham! — je čapnii po petelinu povej mi resnico naravnost v ter mu izsesal kri. brk!« zagodrnja lev, ki se ga je Za tem je bil poklican tretji že spet lotila navadna otož-petelin. A ta je bil prebrisanec nost. ter je na vprašanje dihurjevo »Mili moj gospod, ker sami odgovoril: .Oprosti, mili kralj; želite slišati resnico, vam povem ker Je vreme tako mežavo to brez ovinkov: vašemu želodcu brž nimaš čiste vesti; takoj mi odgovdri!* Petelin je zbral vse svoje sile ter odgovoril s ponižnim, sladkim glasom: .Vaše kraljevo ve- ne ugaja toliko sočivje, kajti vi ste ustvarjeni za boljši prigri zek, kakor je ta večna rastlinska hrana!« »Zvitorepka,« vzroji Miroljub, »t| meniš torej, da naj jaz sam prelomim obljubo občnega miru ta da naj poteptam slovesno prisego v prah?« »Kjer gre za blaginjo vašega ___________________častitega telesa to za vaše nege enkrat "žatrdUa Precenljivo zdravje, visoki moj ter dostavila: »Pa kralj,« odgovori Zvitorepka, vala žabam to dihur vladal ku-retini!« Je Zvitorepka nikar ne mislite, visoki moj kralj, da je ta povest zrasla na Slepi v okraju so zborovali »Le enkrat bi rad videl, kak’, njegovo skrb izrekla zasluženo sonce gor gre. .« Na to našo zahvalo, enako nadalje predsed-ganljivo pesem sem se spomnil, niku okraja tov. Martinu Lo- ko sem prejšnji torek prisostvoval skupščini Združenja slepih okraja Trbovlje v posebni sobi gostišča »Špane« v Trbovljah. Poleg članov združenja so se tega zborovanja udeležili tudi zastopniki okrajnega odbora SZDL in OLO Trbovlje ter mestne občine Trbovlje. Zal pa ni prišel na skupščino odposlanec GO Združenja slepih Slovenije iz Ljubljane. Predsednik združenja tov. Žani Draksler iz Hrastnika je v svojem poročilu omenil, da Je društvo svoje glavno delo opravilo med letom z obiskom slepih na njihovih domovih to res ni niti eden od članov združenja izostal ki ga ne bi bil predsednik obiskal s svojim spremljevalcem. Pri tem obhodu po okraju pa Je bilo ugotovljeno, da je v našem okraju osem slepih. ki nl«o še včlanjeni v svoji organizaciji. Iz poročila tajnika tov. Podre-nika je razvidno da se je članstvo združenja znižalo od 35 na 28 članov, ker jih je medtem pet umrlo, ostali pa so se pre- Hčanstvo, meni se zdi, da tukaj moJenl To vse se je prav prijetno diši. j prav gotovo pripetilo v tistem .Pretkani lažnlk!* je vzrojil času, ko je bilo žito v stročju dihur srdito, .potuhniti se ho-1 in bob v klasju!« 13. Zvitorepka na kraljevem dvoru Kralj Miroljub se je že med tvoje šaljive povesti nam bodo pripovedovanjem lisice ves čas vedno ljube in drage tovariši-Potihoma kihal to nasmihava!, ce!« Ko pa je Zvitorepka tako res- Tudi kraljica se je zadovoljno zaključila svojo povest, te- no nasmejala In rekla: »Ti predaj se ni mogel premagovati brisana norčevalka, ti; nikomur ter je prasnil v glasen grohot. drugemu se še ni posrečilo raz- »tam vam bodi prisega deveta selili. — Člani odbora so se med briga, kajti vaše zdravje je sto- letom redno shajali. Od zadnje »Bogme, Zvitorepka, tebe Je Pa res veselje poslušati.« jo Je Pohvalil lev, »le še večkrat se oglasi na mo jem ■ dvoru: ti to ! krat več vredno kakor vse postave ln zapriseženi mir!« »Nikoli, nikdar,« zamrmra MI-roljub ter dostavi s tresočim glasom: »Molči o tem, rjavka, če ne ...« Toda kraljica Kru-noslava je molče prikimala lisici, češ, prav iz srca si ml govorila. In tedaj je vstal kraLiev bra-tran in tajni svetnik Miško ter je spregovoril; »Visoki moj bra-tran in kralj, dovolite, da črhnem še jaz besedico! Strina '»vltorenks n> govorila napačno. Ne rečem, da ne bi bila strd prav okusna slaščica« — in Ml- skunščine so imeli 11 sej, na katerih so obravnavali važna organizacijska in vsa ostala tekoča vprašanja. Odbor združenja je s pomočjo naših podjetij in ustanov organiziral za članstvo no- saku. V novi odbor je skupščina izvolila večino starega odbora, tako za predsednika združenja spet tov Drakslerja, za podpredsednika tov. Pintarja iz Trbovelj to za tajnika tov. Podrenika ta še štiri člane ter tričlanski nadzorni odbor. V diskusiji so se zborovalci pogovorili o letošnjem letovanju ter o združitvi obeh Združenj slepih okraja Trbovlje to okraja Krško v skupno organizacijo. Izvolili so tričlansko komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za izvedbo tega načrta. — Na kraju je zastopnik lokalnega Usta »Zasavski vestnik« obljubil, da bo vse objave združenja objavil v našem listu brezplačno, tako da bodo člani organizacije vse potrebno lahko izvedeli iz našega tednika, s čimer si bo društvo prihranilo zadevne stroške to delo. Prav tako Je skupščina sklenila napraviti vlocro na vsa društva »Svoboda« to športna društva, da med letom organizirajo vsaj eno prireditev v korist Združenja slepih okraja Trbovlje. Vsekakor bi bilo zelo lepo, če bi vsa društva ta predlog sprejela ter s tem pomagala društvu slepih, ki pač zaslužijo, da jim po svojih močeh pomagamo ter si prizadevamo, da jim nudimo kakšen priboljšek v tej ali oni obliki. Po končani skupščini so bila razdeljena darila v denarju to blagu, ki so jih prispevala naša podjetja, največ pa okrajni ljudski odbor. Upravni odbor društva se po tej poti javno zahvaljuje vsem. ki so s svojimi prispevki pomagali k tej obdaritvi. Ganjen si gledal, s kakšno hvaležnostjo so člani organizacije sprejemali darila v svoje roke. Kdor je videl ta prizor, mu pač ne bo žal, če podpremo prošnjo društva slepih in jim po svojih močeh pomagamo. Drugače so ti ljudje vsi zdravi, nimajo pa tistega, kar imamo vsi ostali srečniki — zdrave oči, s katerimi lahko z zadoščenjem gledamo, da vse naše prizadevanje in trud nista bila zaman, saj naša socialistična graditev kljub neštetim težavam vendar raste to uspeva in da gremo, če bomo z vedrim čelom naše delo pogumno nadaljevali, zanesljivo srečnejši bodočnosti naproti. Sveži qrob na Partizanskem vrhu Dne 30. marca /e iznenada obšla vse prebivalce na Partizanskem orhu in v okolici žalostna novica o prerani emrti voletno jelko. Tajnik je nadalje g Čebin, tov. MATEVŽ,A poročal n posebni trgovini W zupANA T(J m Iode!u so- bi bila v Hrastniku v - mo domoč/iiov, temveč me borce NOV, ki to delovali na tem tega vtl poznali kot naj lju organizacije za prodajo delkov delavnice slepih, katere načrta pa nir«, gg „ pomanjkania potrebnega kadra. ^ ^ ^ ^ ZQp[> ženo s petero nedoraslih čilo nadzornega odbora. Ta je otrok (najstarejšemu je tl let, Po poročilu blagajnika je sle-dila razprava, za njo pa poro- SI« o. -4-- r J- mg*rgtt nagradna posetnica za pionirje Neki naš pionir nam je poslal v obliki rebusa napisano vizitko, v kateri je ime ta pri- i4roi hnek nekega poznanega Trbo- j veljčana. Posetnica izgloda ta- ‘ kole: vedriti bolnega kralja, a ti si ga pripravila v smeh! Zvitorepka. morebiti vei celo za kako zdravilo, ki bi za vselej pregnalo mojemu milemu soprogu tn- dan za dnem samo med in n-č iy< I(wul , __________ go in čemernost?« I drugega, to je vendarle predol- odbor*'dobil * za svoje Pokojni je ie dalj »Visoka gospa kraljica,« od- ; gočasno. Kaka jelenova bedra,! dplo priznanje Zlasti sta se tru- haJ n° srcu. vendar je bolezen govori lisica, »bolezen našega to bi se vse drugače prilegalo, I d,:ia za organizacijo predsednik mirno prenašal o upanju da bo kralja Je prav tako dolga kakor verujte mi. visoki kralj!« Tako Draksler in tajnik Podrenik, le okreval Sete v zadn/em času občni mir. ki ga je zapovedal, je govoril Mi*ko ter spet raz- prav tako pa tudi načelnik Sve- je iskal zdravniško pomoč ln a in meni se sanja da presvetli tegnil svoje ude po soncu, a ta za zdravstvo in soc. skrbstvo skrajni sili odšel v bofn šnico v kralj hira na tem splošnem kral« Miroljub se je globoko pri OLO Trbovlje, tov Ernest Trbovlje, kjer je po treh iean n zamislil. j pn ULiJJ iruvv»jc, • . ' j >7 . ?i* __ T Goršek, ki mn je skno*čina za zdravljenja umrl. Zdravnik! to Slavnostna akademija TVJD »Partizana< tl prizadevali, da bi ga ohranili, vendar je bilo to zaman. Naši ljudski oblasti gre v tem primeru osa zahvala, da je tako uvidevna In o nesreči pomaga ljudem, ki so dobri in pošteni, a nesrečni Krila bo stroške zdrav Ijenja pokojnega tovariša Matevža Zupana, s čimer bo družini mnogo pomagano iz prvih težav. Zveza borcev mesta Trbovlje pa je darovala pokojnikovi družini 5000 din namesto venca. Dne 1. t. m. se je po planinskih poteh — ponekod še globoko v snegu — vi/ žalni sprevod na domače pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu v toplih besedah poslovil od pokojnika domači učitelj tov. Martin Žagar. — Težko prizadeti družini naše iskreno sožaljeI Delo TVD »Partizana« v Ra-^ , dečah se je v zadnjem letu zta- Ce ste Ugandi ime omenjene- ^ ^ letošnjem občnem v nor?’ razzive.o m raz nje moramo priznati, da » se Ir ah pa pošljite rešitev vizruce gibai0. Posebno razveseljivo je, ndiikovni? » dovrše- do nedelje, 17 apnla opoldne. da v ^tvo pristopa vedno ™ “žrebam pionir bo, kakor ve- v Rartečah v orčastitev 10. obletnice osvoboditve dno doslej, tudi sedaj dobil od uredništva našega lista lepo khjigo v spomin. REŠITEV MAGIČNEGA Računskega kvadrata IZ PREJŠNJE Številke Pravilna rešitev magičnega računskega kvadrata iz prejšnje številke našega Usta, v katerem dajo številke v vseh stolpcih vodoravno in navpično, prav tako hidi v obeh diagonalah sešte-Vek 34, se glasi: 16 3 2 13 5 10 11 8 9 6 7 12 4 15 14 1 Žreb je odloči! da dobi to-»mt razpisano nagrado pionir ®*‘ha Udir, v Hrastniku, Log *?• 3°7. ki naj ob priložnosti pride v naše uredništvo po knjiž-n” nagrado. pristopa več mladine, ki je le naš'a pot „ ča«f precej zapuščena S“dai ^pa se kar vrstijo pri vadbi odde.ek; ZelQ navdužili gledalce poza oddelkom da je komaj za vse ■ xbno naži „3^ ^« ki so se časa in prostora 7-a svoj nastop pod vodstvom to- Uspehe požrtvovalnega tn ne-, varišice Zahrastnikove in tov. sebičnega dela upravnega od-1 Pergerja dobro pripravili — se-bora in vaditeljskega zbora TVDj veda pa moramo upoštevati da »Partizana« v Radečah smo vi- je bilo v soboto med gledalci deli na te’ovadni akad-mi ji največ niihovih mamic in oče-prejšnjo soboto in nedeljo, ki tov, vendar so tudi ostale gle- strvom prav gotovo razvi i v izvrstne telovadce Med njim* sta ___________________ ______ se ztasti odlikovala Peter Gospo- no brezhibnim enotnim izvaja-' darič in Pavle Uhan. Tem m-la-njem. kar dokazuje, da se Je dincem mora društvo posvetiti jo je priredilo društvo v polastitev 10-letnlce osvoboditve. Priznati moramo da smo nad uspehi in napredkom navdušeni. Ce govorimo samo o akademiji oziroma o tem. kar je bilo mogoče o delu vadite'iškega zbora in društva presoditi !z dvorane, moramo reči, da je to presenetljivo in mimo lahko trdimo. da je bila to doslej naj-bo’jša akademija, kar smo jih v Radečah videli Ne da ht se dalce osvojili zlasti s svojo prisrčnostjo. Pionirji ln pionirke, ki smo jih včasih še gledali bo’j raztresene in slabo pripravljene, so se sedaj res postavili z dobrim In enotnim nastopom. Posebno pa so navdušili mladinci s svojimi izvaianji gimnastičnih vaj in z »vadbeno uro akrobatiko«. Kaj takega doslej še nismo videli Med njimi je nrav gotovo nekaj odličnih talentov, ki bi se pod dobrim strokovnim vnd- največjo pažnjo pri vzgajanju in njihovi rasti. Tudi mladinke so svoje vaje izvajale prav dobro, enotno in elastično In članice, zlasti na dvovišinski brad ji, bi se lahko kosale z marsikatero telovadno vrsto v naši domovini Zal le, da so tako maloštevilne. Starejše članice same gospodinje, a vendar številnejše kot mlajše članice, so navdušile s svojim preciznim izvajanjem, saj se tudi večini pozna, da so bile in so seveda še vedno dobre telovadlrinje ter jih je kot vedno pubika navdušeno pozdravila in jim dele zasluženo priznanje, ki ga vsekakor zaslužijo, saj moramo upoštevati, da kot matere ta gospodinje še vedno najdejo časa za telovadbo in bi v tem lahko bile za zgled mlajšim. člani so »e sicer odlikovali s svojim nastopom ki izvajanjem, ne pa s svojim številom. Vemo pa, da jih je pri vajah več to bi jih tudi na odru lahko nastopilo več Najbolj pa je navdušila in žela največ priznanja zadnja sLmbo’lčna vaja članic, ki je bila za naše občinstvo res pravo doživetje to tudi dobila zasluženo pohvalo. Poglavitno pri vsem deiu to napredku, ki ga opažamo pa Je, da se je društvo rešilo suhoparne to zastarele vadbe, ld je marsikoga odbijala, namesto da bi ga privlačila v teovadnlco, ter začelo z gimnastiko in naprednimi metodami telesne vzgoje, za kar gre gotovo zasluga sedam'roru nmravn-mu odboro s tov. Francem Lasičem na čelu in vaditeljskemu zboru, v katerem so najbolj delavni tov. Za-hrastnifcova. tov. Peničeva tov. Pergar, tov Nemec ta drugi, zlpst! zahval« za novo smer v vadbi tov. Vido Vugi. telovadnemu učitelju i* VPD Radeče. Društvu moramo za njegove uspehe ta njegovo prizadevanje res čestitati z željo: le tako naprej še k večjim uspehom! Izpred sodišča Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je maral zagovarjati Anton K., kmet v Zgornjih Vodicah št 14 ker je dne 22. avgusta lanskega leta vzel na Križih pri Veliki Gob: na škodo Kmetijske zadruge Gabro-vak 4 in pol kub metrov drv, vrednih okrog 5400 din. — Obtoženca je sodišče obsodilo zaradi tatvine po členu 249 kazenskega zakona na 25 dni zapora, trpeti pa mora tudi stroške kazenskega postopka. ★ Franc S., stanujoč v Trbovljah, Ulica 1. maja št. 22, je odšel 13 avgusta lanskega leta na kopanje v javno kopališče v Trbovljah. Tam ie že našel svojega znanca U R. ter ga prosil, če se sme v njegovi kabini sleči in shraniti obleko, kar mu je le-ta tudi dovolil. Med slačenjem pa je obtoženec opazil, da je U R. vzel s svoje roke počno uro ter jo spravil v denarnico, denarnico pa potem ▼ hlačni žep. Že takoj tu ee mu je porodil v glavi naklep da si to uro prisvoji. Zaradi tega je odšel že po kakem polurnem kopanju spet v garderobo, se oblekel, istočasno pa je iz denarnice tovariša U R. vze! uro. — Pred sodiščem je obtoženec dejanje priznal ter je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja tatvine na štiri mesece zapora. Pucova: TIHA VODA Roman Zbor rudarjev je zapel, njih Pesem je zaplavala med cipresa- _ in ev.k la. 'n vrbami ialujkami in zamr- ■, Ah, zdaj je ravnatelj Fern-»hn dvignil roko — govoril bo. . °j‘am zdržati moram zdržatil >e zbegano ponavljala Agata, več ostanke svoje volje v za* i bffijJla*aVMtl’ k‘ ’8 11 J* r“' T°da Fernhahnove besede »«• P avale že mimo nje kakor po-v odtrgani listi na deroči ,.,m Pasti zaspati. je pomi- j mni Znoj j0 je obliva! Nič ni air3la Poslušati Bila |e že daleč i«l0VSe9a *Car *e ’e z n^° ^°3a' moiuhoVnilt 1' °Pravll poslednje Kn 'Ve nac* Novotnyjevo krsto, »j. s .1 nnnlnrln eiralnl «r»* ftron in proračun mesta Trbovlje se bomo še povrnili. Zanimivo gradbeno delo. — Kakor smo že poročali terja v trboveljski elektrarni vgraditev skih »Svobod« s svojimi najboljšimi uprizoritvam' Tako je »Svobo-da-Zasavje« v Trbovljah nastopila minulo soboto z igro »Vozel«, »Svoboda-Dobrna« v Trbovljah pa z igro »Korenovi« V nedeljo, 10 aprila te zagorska »Svobo- velikega novega kotla dvig cele da« tekmovala z igro »Ogenj strehe kofarnice v elektrarni za osem metrov To tvegano delo je posebna ekipa pod vodstvom gradbenih strokovnjakov pretekli teden v redu izvršila. V ponedeljek, 11. t. m., so bili strokovnjaki ki so to izredno odgovorno delo brezhibno izvedli na posebni prireditvi v menzi Elektrarne Trbovlje nagrajeni z denarnimi darili m pohvalo Spomladanski praznik. — Vsa- pepel«, »Svoboda L« v Hrastniku pa z igro »Dundo Maroje«. Kakor smo zvedeli bo gledališki kolektiv »Svoboda-Center« v Trbovljah tekmoval 7 igro »Ko bi padli oživeli« zaradi nepred" ; varišem Francem Klukejem- Mi-videnjh ovir kasneje. klavžem, nosilcem Spomenice Izvedbo gledaliških iger rudar- 1941. Ko sta sd po več letih skih »Svobod« so ocenile tri ko- spet videla, sta bila oba ginje-misjje ki so jih sestavljali: Jože na. Dr. Bebler je obiskal nje- Tiran, ravnatelj mestnega gledališča v Ljubljani prof Dušan ko leto praznujejo pionirji obeh Marovec, dramaturg mestnega trboveljskih osnovnih šol prvi gledal šča v Ljubljani Darinka spomladanski dan Letos pa se je Musar inštruktor za dramat:ko to praznovanje, kj bi moralo biti pri IO LPS v Ljubljani — O iz-že 21. p. m., zaradi zapoznele idu teh tekem bomo še poročali. HtastniK Kulturnoprosvetna dejavnost glede na naš današnji opomin, eo je v zadnjem času v Zgor- da je ' treba dobre gledališke njem Hrastniku zelo razmahnila, družine počastiti z našim ob-K temu je zlasti pripomoglo tudi iskom, dvorana razprodana, saj napovedano tekmovanje pevskih igra »Mladost pred središčem« Zborov in godb rudarskih »Svo- to tudi v polni meri zasluži. Spomladanski velesejem v Zagreba. — Na spomladanskem ostalega gospodarstva v Zagor- v našem okraju uspešno de'ova- la na vseh toriščih telesnovzgoj-nega dela. V sedmih telovadnicah je bilo pri 55 vodnikih 5.062 vadbenih ur s skupnim obukom 112.243 pripadnikov ali povprečno 22 vadečih na uro. V primeri z letom 1953 se je skupni obisk telovadbe lansko leto dvignil za 33 «/o vadbene ure same pa za 29 °/o. 2e te številke govore o uspehih in napredku. Raznih telovadnih prireditev so se društva udeležila z nad 8000 pripadniki Ob koncu 'eta 1954 je bilo v društvih »Partizana« našeoa okraja 1 275 telovadečih č'anov. t j. za 273 več ko* v letu 1953. Predvsem so se okrepili mladinski odseki, medtem ko so član ju se je dr. Bebler zelo pohvalno izrazil. Na konferenci so obširno govorili tudi o praznovanju 10. obletnice naše osvoboditve in o 200-letnicd rudnika Zagorje, ki ju bodo v Zagorju proslavili kar najslovesneje v dneh od 1. maja do 29. novembra t. 1. Med svojim bivanjem v Zagorju se je dr. Aleš Bebler sešel z na loži im pisateljem, to- potrebovala to leto po oribl.žni vsakem pogledu svetel, vzoren, kalkulaciji okrog S milijonov Govornik je ostro grajal Društvo dinarjev. Poleg tega je letošnje prijateljev mlad.ne kj ni čutilo leto še jubi'ejno leto kar bo potrebe da pošlje na skupščino terjalo več prireditev in telovad- svojega zastopnika ki ie prav nih nastopov za katere bo treba tako poklicano, da usmerja delo več sredstev kot običajno Letoš- naše mladine. Tudi ta oigamza« nje leto bodo telovadna društva cija mora tesno sodelovati pri posvetila posebno pazljivost va- delu v telovadnici in igr.ščih, ški mlad.ni, z javnim; nastopi pa kajti tamkaj se zb ra mladina, ki bodo poskušala zainteresirati tu- se uči svojih dolžnosti do skup-di odrasle da pomagajo pri nosti kar ji bo nujno potrebno, vzgoji madine Prav tako bodo ko bo pričela nadomeščati stare, društva posvetila svojo skrb odslužene držav.jane v gospodar-ostaljm športnim vejam, tako na stvu in družbi. gov dom v Toplicah. Dr. Aleš Bebler je obiskal sk; oddejkS ostali istoštevilni Zagorje pred svojim odhodom, poročila nadalje poudarjajo v Pariz, kjer bo nastopil službo da bodo bodoče komune mora’e jugoslovanskega veleposlanika, posvetiti poleg drugih nalog več- — Pred odhodom iz Zagorja je jo pažnjo razvoju in napredku dr. Bebler izjavil, da naj v Za- telesnovzgojnih društev in to v gorju še vnaprej tako požrtvo- moralnem kakor tudi finančnem valno delajo in d-ostojno repne- pogledu. Telesnovzgojna društva zentSrajo socialistično Jugosla- bodo morala imeti v svrho pravijo v tujini. j vilne vzgoje državljanov tesne Kot gost je konferenci pri- zveze s poljtičn.mi in ob astve- sostvoval tudi podpolkovnik nimi forumi ter mladinsko orqa- JLA tov. A. Jevšnik, zagorski nizacijo. V društvih je nujno tre- rojak. ba urediti in usposobiti telovad’ . .... . . ne domove m letna telovad.šča. r ŠkUl ~ kajti le poj ustreznimi pogoii Prejšnjo nedeljo so v mali dvo- bodo društva lahko vršila svoio -----IE,*111 l00™? ,TVD »Partizan« v valstVa v okraju ki ie v o»etežm velesejmu v Zagrebu bo raz- . , P . razstavo otroških merj industrijskega značaja, ie stavijala tudi hrastniška steklar-, risb, ki Je tula pred nedavnim vsekakor mnogo prema'hna Kar na svoje najnovejše dobre, ce- tudi v Ljubljani. Razstava je S€ tiče tožb o premajhnem vadi- nene izdelke, ki se zanje zami-| tula odprta do nedelje, obisk teli'kem kadru ie.dcbro povedal majo celo v tujini. Te steklene; pa ni bil najbolj zadovoljiv. —i izdelke bodo domačini in gostje j Trboveljske šole pa so tako lahko videči tudi na domrči raz- razstavo odprle v torek, 12. t. stavi ob letoš nem občinskem meseca, v dvorani restavracije prazniku Hrastnika. »Turist« na Vodah. primer odbojki plavanju, smučanju itd kei je društva »Partizan« štet; za množičnega vzgojitelja državljanov v splošni telesni vzgoji. V živahni diskusiji so nato posamezni delegat; poročali « težkočah v svojih društvih ki jih Skupščina je sprejela na koncu obširen program dela za tekoče leto Vsa društva bodo morala neutrudno delati, da ga izvrše. Ko je izdelala delovni koledar, je skupščina sprejela sklep da bo treba letos pridobiti v te’ovadna društva čimveč bod«, ki bo v republiškem merilu v nedeljo 17 t. m., v Velenju. — Gledališki kolektiv hrastniške »Svobode 1« je v zadnjem času prav dobro naštudiral igro »Dundo Maroje«, s katero tekmuje. — Ko je pred pol letom zapustil zaradi bolehnosti tov. Lojze Podlogar kot pevovodja po 30-letnem delovanju moški zbor, le-ta ni imel več pevskih vaj. Po raznih poskusih zbor ni mogel dobiti pevovodje. V hudi stiski za pevovodjo je tov. Viktor Malovrh kljub svoji prezaposlenosti (kot kapelnik, •!td»hnr vobodpV°L,g0 taka^ln u je Koritnik v ne, so se Spodnjehrastničani R r«™a,r,ii ,,.«:< « mrežo miailo zanimali » =,0 f„- J-JJSVSS’ naštudirano odrsko delo, kai ne_________ 303 mrtvi ob potresu na _____________________________ Filipinih prikazuje ravno v lepi luči kul- Filipinska vlada javlja da *u turne ravni Sp Hrastnika Ce POPRAVEK zaradi potreta ki Je prejšnji te- prtmerjamo manj obljudeni kraj y 14 jtevilki našega lista se den prizadel otok Mindanao, Iz-Doč pri Hrastniku s Spodnjim je vrmjjfl na gtrafj 7 v članku gubile življenje 303 osebe, ra-Hrastnikom vidimo, da se Do- bo|jie avijenje — Več zna- njenih je bilo 112, pogrešajo pa kot celota bolj izenačeno Ln vigrano moštvo Skoda, da je slabo sojenje povzročilo grobo igro in pokvarilo lep vtis. ki bi ga drugače odnesli g edalci s te ostre in borbene igre. Vidic Republiška moška rokometna liga Visoka zmaga Branika BRANIK : PROLETAREC 20:0 (9:0) Zagorje, 10. aprila. V prven- rTige^^ke^ Smančl PROLETAREC:RUDAR (Tr.) Proletarec proti mariborskemu Braniku postavil na igrišče samo 8 igralcev in tako tekmo izgubil z visokim rezultatom 20:0 (9:0). Srečanje je zelo oviral defi - —------- in igrišče, ki je bilo poplavljeno.! Prejšnjo nedeljo, 3. aprila, je Sum gostovala v Zagrebu kegljaška sekcija SD »Rudarja« iz Trbovelj ter nastopila proti ekipi »13. maj« v Zagrebu. Tekmovala je v mednarodnem narodnem slogu V mednarodnem slogu se je kosalo v vsaki ekipi po 6 tekmovalcev, ki so metali po sto lučajev mešano V tej disciplini je zmagala ekipa »13. majj« iz Zagreba z 62 klim razlike In sicer 2297:2235 v korist Zagrebčanov. V mednarodnem slogu pa je nastopilo na vsaki strani po 10 tekmovalcev. Ekipa trboveljskega »Rudarja« čeravno o® abljena. ker je nastopilo 5 članov drugega moštva je vseeno zmagala in sicer s 7 klini rrzlike v korist »Rudarja« »Rudar« je podrl 382, »13. maj« pa 375 klinov tudi na šesto knjigo »Zdrav ob 15 uri človek v zdravem okolju«. Rok za naročanje na šesto knjigo smo podaljšali do dne 10 junija. Do takrat nam tudi sporočite število pred naročnikov na knjigo »Dežele sveta«, ki jo bomo ponatisnili. Cena je 200 din. Tajništvo Prešernove družbe. KINO »SVOBODA-ZASAVJE« V TRBOVLJAH bo predvajal dne 16., 17. ln 18. aprila belgijski zabavni film ZOPET SMO TU (v glavni vlogi Pat in Patachon) Predstave vsak dan ob 17. in 19,15, v nedeljo predstava tudi RAZGLAS Uprava za komunalno gospodarstvo v Trbovljah proda V nedeljo zasavski derby gospodarsko poslopje (kozolec a Slovenske nogometne liga v Zagorju: 2:0 v korist Rudarja je ostalo do konica prvega polčasa. Dolgo smo čakali na povečanje rezultata- V 60. minuti je bil uspešen Opresnik, v 80. minuti pa Amšek. Rudar je imel ves čas igre premoč. Med najboljšimi igra Ci pa je bU na igrišču stari Željko od Sobote Sodnik Pucihar iz Maribora je sodil slabše k°t prejšnjo nedeljo. lanci veiiko bolj zanimajo za dobra gledališka dela (kakor nod n. pr. na Dolu ur>rizor'ena igra »Mladost pred sodiščem« iz Tr-, receptom »Potopljeno *«to«: v boveli) in da so Spodnjrhra*-' f- ^lpcu članka pravilno tako-ničami v tem pogledu za svojimi le- P®1 ,ki '?.frarEa j 25 d £ sosedi. - Cuje se da bo skoro masti, 3 dkg kvasa Itd. - n ja o prehrani!« nekaj napak. i!h 68 Škoda na javni ln privat- ni lastnini je 4 milijone dolarjev. Železniška nesreča Mehika: Prejšnji teden se je dogodila med krajema Alzada m Sp Hrastniku uprizorjena I tretjem stolpcu pa odpade na- Fernandez huda železniška ne- nadvse vzgojna Tiemeyerjeva drama »Mladost pred sodiščem«. Gostoval bo z njo gledališki kolektiv »Svobod- r-nt-r- lz Tr- . bovelj. Upamo, da bo takrat! slov »Goveji golaž« ker sodi sreča. Trije vagoni viaka ki je nato sledeče besedilo k recep- bil poln potnikov so se prevr-tu v 2. stolpcu pod naslov »Go- nili v 70 m g’obok prepad. Pri veji golaž z vodnim' žličniki« ne'reči je bilo osem mrtvih jn Uredništvo 90 ranjenih. NaftaiProletarec 4:2 (2:1) Vsa borbenost Proletarcu ni fromagala ter je moral pustiti v Lendavi obe točki Bratstvo:R'>dar (Velenje) 3:3 Bratstvo Lz Hristnika zmaguje tudi na tujem terenu. Izkupiček ni bil stoodstotni, vendar pa je tudi neodočen rezultat uspeh, saj je znano, da je v Velenju 6 okni) v dobrem stanju. Interesenti naj se zglasijo pri Upravi za komunalno gospodarstvo v Trbovljah. REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO (RAD) bo priredilo v soboto, 16. aprila v vseh prostorih TVD »Partizana« v Zagorju n. AKADEMSKI PLES Začetek ob 19.30. — Kdor po pomoti ne bt prejel vabila, naj ga reklamira v četrtek, petek ali soboto od 9. do 10. ure telefonsko pri MK ZKS Zagorje. Istočasno tudi rezerviranje miz. Odbor D uštvena objava Društvo rejcev malih živali v Zagorju bo imelo v nedeljo, 17. aprila, ob 8. url zjutraj svoj ustanovni občni zbor v hotelu »Kum«. Na zborovanje vabimo vse člane dosedanje sekcije in ostale ljubitelj« malih živali kakor tudi predstavnike sorodnih društev. Pripravljalni odbor OBVESTILO V petek 15. aprila, bomo pričeli ob 6. url zvečer v naših klubskih prostorih (pri Pravdl-ču) a tečajem •"» padalce Aeroklub Trbovlje ZAHVALA Ob smeti •>•»*»« mame Neže Perpar se Iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev. Delavski Za mladino bomo film predvajali v matineji v nedeljo ob 10. uri po znižani ceni. Uprava. KINO »SVOBODA - CENTER« (Delavski dom) V TRBOVLJAH bo igral: danes, v sredo, in jutri, v četrtek, vsakokrat ob 17. in 19. uri brazilski film »RAZBOJNIKI« To je prvi brazilski film, ki se predvaja pri nas. Film je bil nagrajen na festivalu v Cannesu 1953. leta z izredno nagrado za glasbo. Od sobote do ponedeljka bo na sporedu angleški film »VIDIM MRKEGA TUJCA« Napeti špijonakj film, ki se dogaja v Ireki za časa druge svetovne vojne. Nevarne pustolovščine mlade Irke, ki se nenehno zapleta v mreže nacističnih špijonov. Naslednji teden, t. j. od 20. do 22. aprila (od srede do petka), bomo igrali danski film »ZOPET SMO TU« Film za dve uri »meha. v katerem nastopata stara znan« komika Pat in Patachon. * Kino »Svoboda - Trbovlje II« bo predvajal od sobote do p®" nedeljka angleški film »IZSILJEVANA« V filmu Igrata odlična igralca Dirk Bogarde in Joan Ril* ter držita obiskovalce s svojo odlično igro v napetosti od prvega do poslednjega prizora. V nedeljo, 17. aprila, bom0 dopoldne ob 10 uri predvajali za mladino domači film »DEČEK mita« POTUIOCl KINO LP TRBOVLJE bo predvajal od 16. do 18. apr1' la 1955 ameriški film »PRIZNANJE NEKE ŽENE«. V soboto, 16. aprila ob 18. »r* n» Izlakah, ob 19,30 v Miinšabj v nedeljo, 17. aprila ob 10. ______ v Podkumu, ob 15. uri na P"1*' godbi, pevskemu zboru »Zarja« t 111 ku In cb 18. uri v Jagnjenir ■ v ponrd-ljek, 18. aprila ob >*■ težko premagati borbene Rudar-1 vali In jo pospremili na zadnji url v Z danem mostu In jevce. katere vodi trboveljski poti. ?n n rt v Loki pr| Zidanem i®0” nogometaš Hudarin. t Družina Perpar, Trbovlje stu.