ZETALSKE NOVICE

GLASILO OBČINE ŽETALE • JUNIJ 2019	• LETNIK 19
Poštnina plačana pri pošti Žetal
ZAKLJUČNI IZLET S STARSI V DEŽELI DOMIŠUIJE V OLIMJAH
Že dolgo pričakovana sobota, ki je bila namenjena zaključnemu izletu s starši, je končno napočila. Čeprav so nebo prekrivali oblaki, so se otroci in njihovi starši veselih obrazov zbrali pred deželo domišljije - koči pri čarovnici, kjer nam je dobrodošlico zaželela čisto prava čarovnica. Najprej smo si ogledali zanimivo predstavo z naslovom Zajček išče srečo. Po predstavi smo se polni vtisov sprehodili po gozdnih poteh ob spremljavi šumenja potočka in žvrgolenja ptic. Srečali smo knjižne junake iz slovenske in druge književnosti: Kekca, Bedanca, Martina Krpana, Piko Nogavičko, Miki Miško, Rdečo kapico, več čarovnic in ostale. Ogledali smo si lahko pravi mali muzej, ki predstavlja življenje Korenčkovih pred 100 leti. Zelo zanimiva je bila zbirka raznolikih spominkov, ki jo je avtor Koče pridno nabiral po vsem svetu skozi vsa njegova leta. Ob koncu dežele nas je odžejal tudi izvir čiste vode v »bifeju« Studenček. Koča pri čarovnici - dežela pravljic in domišljije nas je v svoji raznovrstnosti popolnoma prevzela in očarala. Proti domu smo se odpravili polni lepih vtisov in novih doživetij.
dipl. vzg. Monika Herbaj
Sprehod po vsebini
Vrtec	2
Dober dan	4
Županov uvodnik	5
Delo Občinskega sveta Občine Žetale	6
Iz naših krajev, društva	
PGD Žetale	8-9
Čisto mesto	10-11
Strojni krožek Žetalanec	12 in 20
DU Žetale	14
Društvo podeželskih žena	15
Planinsko društvo Žetale	16
Športno društvo RIM	17
Župnija Žetale	18
TD Žetale	19
Od tu in tam	21
Pogovor	22-23
Šola	24-27
Zlata poroka	28
Javno GLASILO »ZETALSKENOVICE«, št. 71 JUNIJ 2019,
Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4,2287 Žetale,
Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC, Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC Lektorica: Mojca KOPŠE,
Prelom in tisk: www.evrografis.si, JUNIJ 2019,
Naklada: 500 izvodov
Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 -24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano i/ register javnih glasil pod zaporedno številko 1767.
DOBER DAN
Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše Občine Žetale!
Dobrih 60 dni se je zbrisalo na koledarju od 70. številke Ž. N.. Pred bralci, bralkami je 71. številka, polnijo jih različni članki naših društev in organizacij. Mnogo se je nabralo dogodkov pozitivne vsebine, a tudi takih, ki jih zaznamuje tragika. Bilo je nasilje enega samega, kdo ve zakaj tako negativnega človeka, da je pogubil nedolžna življenja. Ne moremo si predstavljati, kako trpijo svojci ob izgubi izletnikov na Donavi - v Budimpešti. Tudi narava je tista, ki prekine življenja. Preživeli nadaljujejo življenja. V spominu imamo žetalska doživetja. 18. maja smo preživeli obiskovalci lep pevski večer, na koncertu Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale, v cerkvi Marije Tolažnice. Gostovale so pevke vokalne skupine Leskovec in Zenski pevski zbor našega Kulturnega društva. Z burjo in hladom prežet večer v okolici mogočne Marije Tolažnice je v svoji notranji zvočnosti ogrel naša srca. Bilo je zelo lepo.
Kulturno in humorno smo preživeli izletniki Kulturnega društva Žetale tudi prvo junijsko soboto na Koroškem. Ob večernem mraku sta pripotovala z nami izletniki tudi dva Pohorska asa, ta naslov sta si pridobila s tekmovanjem.
Tako sta se iztekla dva mokra meseca, junij nam ponuja vroče sončne žarke, kosilnice brnijo, zelene bale se kotalijo po travnikih, kukavica si je že tudi našla gnezdo za svoj zarod. Učenci so prinesli spričevala. Z dobro plačo bodo preživeli dva meseca in spet bo september, čas za polno torbo zvezkov in različnih knjig. Občankam in občanom našega lokalnega glasila želimo zmerno vroče poletje in do naslednje številke lepo pozdravljeni.
Uredniški odbor in urednica M. K
POLETJE
H
V I
Leto se preveša v poletje. Po mili in relativno suhi zimi je sledila izjemno mokra in hladna pomlad. Sploh maj je bil po podatkih meteorologov najhladnejši v zadnjih tridesetih letih. Predvsem je bilo obilo dežja, kar je slabo vplivalo na pomladanska dela in rastline. Žal na vreme nimamo neposrednega vpliva. Morda pa je to še dobro; če bi lahko še vreme urejali, bi bilo še več nesoglasij ali vsaj deljenih mnenj, kot je to pri nas že običaj.
Delo na občini je med tem potekalo nemoteno. Razen vseh rednih aktivnostih smo pripravili vse potrebno, da se s proračunom načrtovane dejavnosti tudi izvedejo.
Novi zobozdravstveni stol je že vmontiran in v uporabi. Nameščen je merilnik hitrosti pred Osnovno šolo Žetale, ki naj bi skupaj z zgrajenim pločnikom prispeval k večji varnosti otrok in vseh ostalih udeležencev v prometu na tem območju. Izveden je razpis za izvajalca modernizacije občinskih cest. Izbrano je Cestno podjetje Ptuj, nadzor bo opravljalo podjetje TMD Ptuj, za varnost pri delu pa bo skrbel gospod Stopajnik. Narejen je terminski plan in dela so se že pričela. Končana bodo v mesecu septembru. Verjamem, da bodo občani ob trasah aktivno sodelovali pri izvedbi in potrpežljivi med samo gradnjo, ki bo seveda ovirala njihov vsakodnevni ritem.
Še vedno čakamo pogodbo MOP-a za sanacijo plazu Ledinca.
Končan je projekt, v katerem so sodelovali OŠ, PGD, ŠD IN DUŽ in v okviru katerega smo pridobili stezo in jamo za skok v daljino, rusko kegljišče, igrišče za balinanje in disk golf. Izjemno sem vesel, da se društva in organizacije v občini zavedajo, da se je v spremenjenih pogojih financiranja evropskih projektov potrebno povezovati in sodelovati.
Prav tako še ni bilo razpisa za izvajalca obeh mostov na regionalni cesti, ker sta oba projekta v recenziji. Investicije sicer ne izvaja občina, je pa za nas izjemnega pomena. Prav tako po zagotovilih nemoteno tečejo priprave za izgradnjo širokopasovnega omrežja, ki naj bi se na terenu začela v jeseni in jo bo izvajalo podjetje RUNE. Pred pričetkom del bodo sestanki z občani, na katerih bodo pojasnjene vse podrobnosti.
Z veseljem ugotavljam, da delo tudi na drugih področjih, v mislih imam delo društev, poteka po načrtih. Izvedene so bile nekatere že tradicionalne prireditve, kot so gozdarski praznik, koncert pevskega zbora, ocenjevanje suhomesnatih in mlečnih izdelkov, določene ekskurzije, pohodi, Gajserjev memorial v šahu in druge, za kvaliteto življenja občanov pomembne prireditve.
Upam, da nam bo poletje naklonjeno, tako za kmetovanje, kakor tudi za investicijsko vzdrževanje cest. V zadnjih letih pogosta neurja povzročajo ogromno škode predvsem na strmih, še makadamskih cestah. Vsak evro, ki ga potrošimo za popravilo po neurjih poškodovanih cest, pa pomeni manj investicij.
Vaš župan, Anton Butolen
DELO OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE
DELOVNA AKCIJA NA PUSNIKOVI DOMAČIJI:
V soboto, 30. marca 2019, smo izvedli načrtovano delovno akcijo na Pušnikov! domačiji. Le-te so se udeležili predstavniki društev, občinski svetniki in drugi prostovoljci. Urejali in čistili smo okolico domačije ter postavljali temelje za namestitev lesene ograje. Zaradi izredno hribovitega in težko dostopnega terena bomo v bližnji prihod nosti vanjo namestili drobnico, ki bo ta teren popasla. Kljub skromni udeležbi moramo pohvaliti vse udeležence akcije, saj je bilo s prisotnostjo veliko pozitivne energije, dobre volje in njihovih pridnih rok opravljenega zelo veliko dela. Akcijo smo zadovoljni zaključili v popoldanskih urah ob druženju in okusni malici.
SVEČANA OTVORITEV: pločnika, prehoda za pešce s svetlobnim bičem ter merilnika hitrosti
Zaradi povečanega prometa na regionalni cesti Kozminci-Zetale-Rogatec ter dodatne skrbi za naše najmlajše udeležence v prometu si je Občina Žetale že ob rekonstrukciji te ceste skozi kraj posebej prizadevala ter z Direkcijo RS za infrastrukturo sklenila dogovor o izgradnji pločnika še po levi strani v smeri Rogatca ter za varnejše prečkanje te ceste uredila še prehod za pešce, ki ga je dodatno osvetlila s svetlobnim bičem.
Zaradi lokacije OŠ in vrtca, ki se nahajata neposredno po vstopu oz. na izhodu iz naselja Žetale, in so hitrosti na obravnavanem območju višje, kot so dovoljene, ter zaradi dodatne varnosti naših najmlajših udeležencev, ki so v prometu tudi najmanj predvidljivi in težje opazni, se je občina prijavila še na razpis »Skupaj umirjamo promet 2019«, s katerim ji je podjetje Sipronika v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav omogočilo še nakup prikazovalnika hitrosti. Vsi ti na videz majhni projekti, ki pa imajo pomembno vlogo pri varnosti, predvsem naših najmlajših cestnih udeležencev, so bili	Ü!
slavnostno predani namenu s prireditvijo	®
ob kratkem kulturnem programu OS Zeta-	9 H
le, dne 3. aprila 2019.	§	'	_______T
MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST OBČINE ŽETALE V LETU 2019
Dne 15. 5. 2019 je bila v prostorih Občinske uprave Občine Žetale z izbranim izvajalcem Cestnim podjetjem Ptuj d.d. podpisana pogodba za projekt »Modernizacija občinskih cest Občine Žetale v letu 2019«. S sredstvi, ki jih občine prejmemo na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin, bodo v tem letu financirani štirje odseki cest, in sicer:
-	odsek javne poti JP 741451 Zetale-Bedenik, 525 m;
-	odsek javne poti JP 741741 Strajna-Male Prekože, 500 m;
-	odsek javne poti JP 741781 Odcep Ložine, 410 m;
-	odsek javne poti JP 741661 Stopnica-Šimperk, 460 m.
Pogodbena vrednost del znaša 198.259,96 EUR z vključenim DDV. Dela bi naj bila končana do 30. 9. 2019.
VOŠČILO
PRIJETNO TOPLO POLETNO SONCE, PRIJETELJSTVO IN DRUŽENJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI, TER Z ZDRAVJEM IN ZADOVOLJSTVOM PREPREDEN ČAS V POČITNIŠKIH DNEVIH VAM ŽELIMO ŽUPAN, OBČINSKI SVET, OBČINSKA UPRAVA, UREDNIŠKI ODBOR
ŽETALSKIH NOVIC.
»150 LET GASILSKE ORGANIZACIJE NA SLOVENSKEM«
Uvod
Letos mineva 150 let od takrat, ko je bilo v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko društvo na slovenskih tleh. 18. septembra 1869 je bila v Metliki na pobudo graščaka dr. Josipa Savinška ustanovljena požarna bramba. Ustanovitvi prvega gasilskega društva v Metliki so že naslednje leto sledile ustanovitve društev na Ptuju, Laškem in Ljubljani. Danes v Sloveniji deluje okoli 1400 prostovoljnih gasilskih društev in poklicnih enot, ki združujejo 150.000 gasilcev. Oprema in tehnika sta tudi na področju gasilstva skozi desetletja dosegli nesluten razvoj, vendar je človek še zmeraj osnovni segment na področju požarnega varstva in zaščite in reševanja. 150-letnica ustanovitve gasilske organizacije na Slovenskem je priložnost, da se opozori na nerešena vprašanja, kot je med drugim status operativnega gasilca.
PGD Žetale deluje že 66 let in je osrednja gasilska enota III. kategorije v Občini Žetale. Pred žetalskimi gasilci so številni izzivi, kako obdržati visok nivo organiziranosti društva, ki je bil dosežen v preteklih letih. Največja naložba v prihodnost je delo z mladimi, ki bodo nadaljevali s tistim, kar so ustvarile pretekle in sedanje generacije gasilcev.
Osrednja slovesnost ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem bo v nedeljo, 8. septembra 2019, v Metliki. Na prireditvi bo obeležena tudi 70-letnica ustanovitve Gasilske zveze Slovenije.
Šparaliiada v Krkavčah
Članice in člani PGD Žetale na Šparglijadi v Krkavčah 7.4.2019
Po nekajletnem premoru so nas iz prijateljskega društva PGD Krkavče znova povabili na tradicionalno prireditev, nabiranje špargljev. To prireditev organizirajo vsako leto v aprilu in nanjo povabijo društva, s katerimi so spletli prijateljske vezi po celi Sloveniji. Letošnje prireditve, ki je potekala v nedeljo, 7. aprila 2019, so se poleg domačinov udeležila naslednja društva: PGD Radvanje, PGD Obrež in PGD Žetale. Šparglji so zdravilna rastlina, ki raste na Krasu in Primorskem ter se nabira v mesecu aprilu in maju ali celo v juniju.
V idilični istrski vasici, ki leži v osrčju Šavrinskega hribovja, smo se na hladen nedeljski pomladni dan ob 10. uri zbrali v Gasilskem domu Krkavče. Prijazni domačini so nam pripravili obilno malico in nas seznanili s potekom prireditve. Zatem je sledil razpored udeležencev po skupinah, ki je vsaka dobila svojega vodiča-do-mačina. Zatem je sledilo nabiranje špargljev na terenu, ki je marsikomu, ki ni vajen istrskih strmin, delal preglavice. Dobre tri ure
je trajala akcija nabiranja špargljev, ki pa letos po zagotovilu domačinov zaradi neugodnih vremenskih razmer niso najbolje obrodili. Kljub temu se je jih nabralo toliko, da so lahko vrle gasilke iz Krkavč pripravile okusno kosilo, ki so ga bogatile še druge jedi. Čas druženja s prijaznimi gostitelji je hitro minil in tako smo se v poznih popoldanskih urah poslovili od Krkavč in se polni lepih vtisov vrnili v Žetale. Hvala gasilskim prijateljem iz Krkavč za prijetno preživet dan in izkazano gostoljubje.
Postavitev majskega drevesa na Vogrinčevem bregu Žetalski gasilci se tudi letos nismo izneverili svoji tradiciji postavljanja majskega drevesa, ki simbolizira mednarodni praznik dela,
1.	maj. V ta namen je bilo treba najprej določiti lokacijo majskega drevesa. S privolitvijo podpredsednika in blagajnika PGD Žetale,
tov. Janija Vogrinca, je bila ta lokacija tudi letos v varnem zavetju Vogrinčevega brega, od koder je lep razgled na celotne Žetale. Zatem je bilo potrebno opraviti posek majskega drevesa v Ti-sovcu, kar so opravili naši člani, ki so vešči gozdarskih veščin. Kot datum postavitve majskega drevesa je bil določen petek, 26. aprila, v primeru slabega vremena pa torek, 30. april. Kljub nestanovitnemu vremenu nam je na predviden datum uspelo postaviti majsko drevo. Majsko drevo smo postavili »na roke«, kar je zahtevalo močne roke in previdnost pri sami postavitvi. Vse navedeno je bilo storjeno ob vodenju in navodilih tov. Milka Veka, ki mu izkušenj pri postavitvi majskih dreves na manjka. Ob zaključku akcije postavitve majskega drevesa se je predsednik PGD Žetale tov. Roman Gajser zahvalil za sodelovanje in povabil vse prisotne na druženje.
Florjanova nedelja 2019
Žetalski gasilci smo tudi letos v sodelovanju z Župnijo Žetale organizirali Florijanovo nedeljo v čast zavetniku gasilcev sv. Florjanu. Kljub deževni prvi majski nedelji, 5. maja 2019, smo se v jutranjih urah zbrali v Gasilskem domu Žetale in se skupaj napotili v romarsko cerkev Marije Tolažnice na Brezju pri Žetalah, kjer nas je pričakal župnik in dekan g. Ciril Čuš in nam zaželel dobrodošlico. Zatem smo ob ubranem petju cerkvenega pevskega zbora v sprevodu vstopili v cerkev, kjer je sledila sv. maša, ki jo je za vse žive in pokojne žetalske gasilce daroval g. župnik in dekan Ciril Čuš. V homiliji je spregovoril o sv. Florijanu, ki je zavetnik gasilcev
Članice in člani PGD Žetale v cerkvi Marije Tolažnice 5. 5. 2019
in poudaril pomen gasilstva za našo lokalno in širšo družbeno skupnost. Ob koncu svoje lepe in vsebinsko bogate pridige se je g. župnik Ciril Čuš žetalskim gasilcem v svojem imenu in imenu vseh faranov župnije Žetale iskreno zahvalil za opravljeno delo z željo, da tako zavzeto delujemo tudi naprej.
Izlet veteranov Gasilske zveze Videm Skladno s programom dela GZ Videm je bil organiziran izlet veteranov Gasilske zveze Videm. Organizatorji so za letošnji izlet izbrali Prekmurje. Najprej je treba povedati, da nam je bilo v petek, 24. maja 2019, vreme naklonjeno. Prijetno razpoloženi smo se zbrali pred Gasilskim domom Žetale, od koder smo se odpeljali v Tržeč, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Lendavo oz. Lendavske gorice na ogled razglednega stolpa Vinarium. Razgledni stolp je visok 42 m in ob lepem vremenu nudi razgled na štiri države: Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Posebej impresiven je seveda pogled na celotne Lendavske gorice.
Po izdatni malici, ki je bila pripravljena v neposredni bližini razglednega stolpa Vinarium, nas je pot vodila na Goričko. Z velikim zanimanjem smo si ogledali doživljajski park Vulkanija v občini Grad. Doživljajski park na poseben način prikazuje nastanek vulkanov, tudi tega, ki naj bi pred mnogimi leti izbruhnil na Goričkem. Na potovanju skozi zgodovino nastanka vulkana nas je ob spremljavi zvočnih in svetlobnih efektov spremljal krtek ON. Obisk Vulkanije se konča z vožnjo z vlakcem po nežno valoviti pokrajini Goričkega. Hvala, GZ Videm in članu UO GZ Videm, tov. Francu Toplaku, da so nam pripravili tako prijeten izlet.
Veterani GZ Videm v doživljajskem parku Vulkanija 24.5.2019
Pionirji in mladinci PGD Žetale uspešni na tekmovanju v Apačah
Na 4. tekmovanju GZ Videm, ki je bilo 12.5.2019 v Apačah, so pionirji in mladinci PGD Žetale dosegli lep uspeh. Pionirji so dosegli 3. mesto in prejeli medalje, mladincem pa je za las ušlo mesto, ki vodi na stopničke, saj so zasedli 4. mesto
Pionirji in mladinci PGD Žetale na 4. tekmovanju GZ Videm v orientaciji v Apačah, 12. 5. 2019
Za ekipo pionirjev so nastopili Žiga Bukvič, Tomaž Korez in Patrik Vidovič.
Za ekipo mladincev so nastopili Laura Bukvič, Jaka Korez in Žiga Bukšek.
Pionirjem, mladincem in mentorjem, Lidiji in Francu Bukšeku, za dosežene uspehe iskreno čestitamo in želimo uspešnih uvrstitev tudi na prihodnjih tekmovanjih.
Gasilci tudi v poletnih mesecih ne bomo počivali Zetalski gasilci tudi v poletnih mesecih ne bomo počivali. Čaka nas kar nekaj nalog in obveznosti, ki jih moramo izpolniti, in sicer:
-	8. 6. 2019, tekmovanje GZ Videm na Selah
-15. 6. 2019, 70-letnica PGD Videm in Dan gasilca GZ Videm
-	29. 6. 2019,13. tekmovanje moških in ženskih desetin za Prehodni pokal Žetale in
2.	tekmovanje gasilske mladine na igrišču v Žetalah ob 15. uri
-	20. 6. 2019, srečanje gasilskih veteranov Podravske regije v Kidričevem
-	30. 6. 2019, 40-letnica DVD Durmanec
Bralcem Zetalskih novic v imenu PGD prijeten dopust z željo, da živite varno.
Jože Krivec
KAKO USTREZNO RAVNATI Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM?
Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, plevel, gnilo sadje, lesni pepel,... medtem ko med biološke odpadke sodijo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, brisače in papirnate vrečke,... skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem.
Žal pa zadnje čase v nekaterih občinah Spodnjega Podravja opažamo kar nekaj nepravilnosti pri ločevanju bioloških odpadkov, zato smo se odločili, da vam na kratko predstavimo, kako karseda najbolje in pravilno ločevati prav te odpadke. S tem nam boste pomagali ohranjati čisto okolje ter se na dolgi rok izognili morebitni kazni zaradi nepravilnega odlaganja bioloških odpadkov.
Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, ki nam omogoča, da omenjene odpadke preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nep-
retočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov. Prepovedano jih je tudi odlagati v druge posode, recimo mešane komunalne odpadke (smeti).
Kompostiranje doma
Če se odločite kompostirati doma, potem morate za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izbrati polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Prva plast v kompostniku, ki poskrbi za dobro zračenje in preprečuje zastajanje vode, naj bo iz zdrobljenih vej.
Za optimalen razkrojni proces je pomemben zadosten dovod kisika. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C - 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 - 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
April 2019
Vaš zbiralec odpadkov, Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
m®
Z LOČENIM ZBIRANJEM DO ZMANJŠANJA ODPADKOV IN PRIJETNEJŠEGA OKOLJA
Ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, vnovič uporabili ali predelali? Prehranska industrija nas je zasula s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo materiali, v katere so bili le-ti pakirani. Da bi se izognili goram odpadkov, je potrebno odpadne snovi zbirati ločeno in jih predajati registriranim zbiralcem. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo.
Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije ter drugi proizvodi, ki so namenjeni shranjevanju prehranskih izdelkov, izpraznjeni in očiščeni. Pravilno pripravljeno odpadno embalažo zbiramo v za to namenjenih vrečkah ali zabojnikih, saj zahteva vsako mešanje odpadkov dodatno sortiranje, s čemer podaljšamo čas predelave in povečamo stroške samega procesa. V okviru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov družba Čisto mesto Ptuj omogoča občanom občin Cirkulane, Destrnik, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale ločeno zbiranje glede na skupine odpadkov po materialni strukturi. Za lažje rokovanje z nastalimi odpadki vam v nadaljevanju predstavljamo pravilno ravnanje z odpadki, ki se pojavljajo v vašem gospodinjstvu.
1.	Plastična, kovinska, sestavljena in mešana embalaža se zbira v namenskih plastičnih prozornih vrečkah z napisom »mešana embalaža« 13-krat letno. V vrečko odlagamo:
-	plastenke in drugo embalažo iz plastike: kozarce, posode in lončke od prehranskih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za sladice in drugo hrano, krožnike za enkratno uporabo, folijo za živila in alu folijo, podloge za pecivo, ovitke, zvitke, cevi in valje, kapsule za avtomate (npr. kavo, čaj, kakav), plastično embalažo tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov, tekočih mil,
-	pločevinke in manjšo embalažo iz kovin: kozarce, posodice od prehranskih izdelkov, embalažo od hrane za hišne ljubljenčke, embalažo za vloženo zelenjavo in sadje,
-	sestavljeno embalažo oziroma TetraPak sokov, mleka in drugih pijač ter prehranskih izdelkov,
-	embalažni stiropor.
V vrečke za mešano embalažo ne odlagamo:
onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo celo ži-
vljenjsko dobo, čajnih filter vrečk, voščenih ovojev (npr. od sira), ovitkov klobas, obešalnikov, kartuš za tiskalnike, škatel za zgoščenke, DVD-je in videokasete, jedilnega pribora za enkratno uporabo, papirnatih modelov za pecivo.
Opozorilo: Plastenke, pločevine in tetrapaki morajo biti izpraznjeni, čisti in stisnjeni.
2.	Papir in karton ter papirna in kartonska embalaža se zbira v namenskih zelenih zabojnikih z rdečim pokrovom in napisom »papir« 13-krat letno.
V zabojnik odlagamo:
- časopise, revije, zvezke, knjige, papirnate vrečke, kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter ostale predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke.
V zabojnik za zbiranje kartona in papirne embalaže ne odlagamo:
- embalaže mleka in sokov (mešana embalaža), mastni in povoščen papir, tapete ali celofan (mešani komunalni odpadki), folije iz umetnih mas, higienski papir, robčki in serviete (mešani komunalni odpadki), vreče za krmila, vreče za cement (mešani komunalni odpadki).
Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti raztrgane in zložene, da zasedejo čim manj prostora.
3.	Steklo in steklena embalaža se zbira v namenskih zelenih zabojnikih z belim pokrovom, ki se nahaiaio na ekoloških otokih. V zabojnik odlagamo:
- vse vrste steklenic, manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarce), stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil.
V zabojnik za zbiranje steklene embalaže ne odlagamo:
- okenskega in drugega ravnega stekla, ogledal, ognjevarnega stekla, avtomobilskega stekla, stekla žarometov, posode iz porcelana in keramike, neonskih svetilk, steklenic z vsebino. Opozorilo:	Steklenice
morajo biti izpraznjene oziroma iztočene, čiste ter brez zamaškov, ki sodijo v mešano embalažo. Steklene proizvode iz rubrike »ne odlagamo« lahko v ustrezno ravnanje predate v zbirnem centru.
Biološko razgradljivi odpadki se zbirajo v namenskem rjavem zabojniku z napisom »biološki odpadki« 42-krat letno. V zabojnik odlagamo:
-	kuhane ostanke hrane, zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, pokvarjene prehranske izdelke, papirnate robčke, brisače in serviete, filter vrečke, kavne usedline, odpadno razrezano vejevje, travo, listje, rože, plevel, staro zemljo lončnic
V zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ne odlagamo:
-	cigaretnih ogorkov, kosti (mešani komunalni odpadki), plenic in higienskih vložkov (mešani komunalni odpadki), iztrebkov in fekalij, tekstila, usnja, zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja.
Opozorilo: Tekočih ostankov hrane (npr. juha) v zabojnik ne odlagamo.
Vsak dan se je potrebno zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšamo količine odpadkov za odlaganje in omo-
gočimo njihovo ponovno uporabo. Vljudno vas prosimo, da navodila za pravilno ločevanje odpadkov dosledno upoštevate, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov. Vsako nepravilno odlaganje v namenski zabojnik ali vrečko za zbiranje se sankcionira po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v vaši občini.
Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na spletni strani: https://cistomesto.si/2019/04/01/zlozenka-za--locevanje-odpadkov/. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/780-90-20.
21. GOZDARSKI PRAZNIK
Letošnji praznični Tl april je bil v Žetalah spet gozdarsko obarvan, v organizaciji strojnega krožka in zavoda za gozdove smo izpeljali že 21. Gozdarski praznik. Klub neobetavni vremenski napovedi, nam je uspelo kompletno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 20 tekmovalcev spraviti pod streho pred prvo resno nevihto.
Med sabo se je pomerilo 6 ekip, med njimi ena veteranska
1.	Rok Rotman, Nik Javornik in Tomaž Rihter - SREDNJA LESARSKA IN GOZDARSKA ŠOLA MARIBOR
2.	Slavko Širec, Izidor Štajnberger in Toni Butolen - CEPINI (lanskoletni državni prvaki na sejmu Agra)
3.	Janez Kojc, Klemen Butolen in Matjaž Butolen - DE EIARDVES-TERS
4.	Robi Jus, Poldi Gajšek in Mitja Širec - GRČE
5.	Stanko Pulko, Milko Vek in Jože Polajžer - STARE SABLJE (veterani)
6.	Viktor Žerak, Oto Pulko in Danilo Pulko - GOZDARSKA ZADRUGA ORMOŽ
Dejan Lorber in Dejan Kamenšek pa sta tekmovala kot posameznika
Drugo leto zapored so nas razveselili s svojo udeležbo dijaki Srednje lesarsko - gozdarske šole Maribor in za las zgrešili ekipno 3. mesto. Zaostali so le za 18 točk.
Naši državni prvaki CEPINI so ohranili naslov najboljših in se ponovno uvrstili na državno gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov na kmetijsko gozdarskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer bodo imeli možnost ubraniti naslov državnih prvakov.
Dosežki naših tekmovalcev:
Ekipam in posameznikom smo podelili pokale od 3 do 1 mesta. Prehodni pokal je ostal v rokah CEPINOV.
Pri dosežkih po disciplinah pa smo nagradili zmagovalce s simboličnim darilom.
Pri podelitvi pokalov je sodeloval tudi župan Občine Žetale - g. Anton Butolen
EKIPNO:
1.	CEPINI - 4693 točk
2.	DE HARDVESTERS - 4404 točk
3.	GRČE - 4283 točk
POSAMEZNO:
1.	Toni Butolen -1583 točk
2.	Slavko Širec -1564 točk
3.	Rok Rotman-1547 točk
Rezultati po disciplinah (tekmovalci so se pomerili v 6. disciplinah
Obračanje letve (ta disciplina se ne šteje k skupnemu rezultatu in jo izvajajo samo tekmovalci, če jo želijo izvajati):
1.	Toni Butolen -102 točki
2.	Klemen Butolen - 95 točk
3.	Mitja Širec - 81 točk Kombiniran rez:
1.	Slavko Širec - 200 točk
2.	Janez Kojc -194 točk
3.	Nik Javornik -174 točk Precizen rez:
1.	Poldi Gajšek - 243 točk
2.	Slavko Širec - 242 točk
3.	Toni Butolen - 239 točk Zasek in podžagovanje:
1.	Danilo Pulko - 650 točk
2.	Poldi Gajšek - 640 točk
3.	Rok Rotman - 640 točk Kleščenje:
1.	Izidor Štajnberger - 228 točk
2.	Toni Butolen - 220 točk
3.	Viktor Žerak - 220 točk
Podiranje na balon: letos je kar polovica tekmovalcev podrla na balon, najhitrejši med njimi pa je bil Viktor Žerak s časom 12,56 sek., sledila sta mu Oto Pulko s časom 13,35 sek. in Robi Jus s časom 18,7 sek.
Vsi tekmovalci so ob zaključku tekmovanja prejeli tudi sponzorska darila, ki jih vsako leto prispevajo naši sponzorji, za kar smo jim zelo hvaležni. Zaposleni iz Zavoda za gozdove RS so tudi letos sodelovali kot sodniki in so poskrbeli za strokovni del tekmovanja.
Po tekmovanju in podelitvi nagrad je sledil 4. blagoslov traktorjev, kmetijske mehanizacije in traktoristov. Blagoslov je opravil naš farni župnik g. Ciril Čuš. Zal pa je večjo udeležbo zmotil kar precej močan naliv, ki pa je zelo pomagal gospodu župniku pri blagoslovu.
S simboličnimi nagradami smo nagradili lastnika najmlajšega in najstarejšega traktorja in lastnika najmočnejšega in najšibkejšega traktorja.
S tem praznikom pa letošnjega gozdarjenja še ni konec, najprej se bo naša zmagovalna ekipa pomerila z vso Slovensko konkurenco na sejmu AGRA, zadnjo nedeljo v avgustu in v jeseni ste vabljeni še na gozdarsko tekmovanje, ki ga prirejamo v okviru občinskega praznika na tekmovalnem poligonu EIOJKA.
P.P. in I.S
OCENJEVANJE MLEČNIH IN SUHOMESNATIH IZDELKOV V ŽETALAH
V četrtek, 30. maja, smo v Žetalah v okviru projekta Life To Grasslands izvedli ocenjevanje domačih mlečnih in suhomesnatih izdelkov, produktov iz Haloz.
Ob 16.uri je potekalo ocenjevanje mlečnih izdelkov, ob 18.uri pa suhomesnatih izdelkov s strokovno komisijo, ki sta ji predsedovala g. Peter Pribožič in ga. Darja Arte-njak iz KGZ Ptuj.
Vmes je potekalo tudi strokovno predavanje, ki sta ga vodili ga. Tanja Lešnik Štuhec in ga. Monika Pogorelec.
Na ocenjevanje suhomesnatih izdelkov je prispelo 25 izdelkov, ki jih je komisija ocenila, na koncu pa je Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja podelilo priznanja.
Zlata priznanje je prejela Mesarija Kokol iz Dolan, ki je skupno prejela štiri zlata in eno srebrno priznanje za suhomesnate izdelke. Zlato priznanje sta prejela še Franc Cep za BUNKO, oc. 19.50, in Martin Korez za BUNKO, oc. 19.00. Srebrno priznanje sta prejela Janez Kodrič za BUNKO, oc. 18.50, in Boštjan Galun za HALOŠKI ŠTUC, oc. 18.00. Bronasto priznanje sta prejela Jože Širovnik za BUNKO, oc. 17.00, in Martin Korez za HALOŠKI ŠTUC, oc. 17.00. Ocenjevanja se je udeležilo precej obiskovalcev. Na koncu smo pokušali tako mlečne kot suhomesnate izdelke ter ob prijetni družbi izmenjali izkušnje.
Delavsko društvo se vsem, ki so izdelke prinesli na ocenjevanje, ter ostalim obiskovalcem zahvaljuje za obisk in na svidenje naslednjo leto.
»EVROPSKI PROJEKT: MEDGENERACIJSKI IZZIVI ŽETALE 2019 - Ml SMO ZA«
Društvo upokojencev Žetale bogatejše za nov športni objekt
V soboto, 11. maja 2019 v popoldanskih urah je bilo na igrišču za Osnovno šolo Žetale nadvse slovesno, saj so bili v uporabo predani Športni objekti v okviru projekta: Medgeneracijski izzivi
Otvoritev balinišča na igrišču pri OŠ Žetale, 11.5.2019
Žetale 2019 - Mi smo za, v katerem so sodelovali: Osnovna šola Žetale kot vodilni partner, Športno društvo Žetale, Prostovoljno gasilsko društva Žetale in Društvo upokojencev Žetale. V okviru tega Evropskega projekta so bili zgrajeni naslednji objekti; skok v daljino, keglišče na vrvici, disk golf in balinišče. Društvo upokojencev Žetale je sofinanciralo izgradnjo balinišča. Balinanje je šport, ki je primeren za vse generacija v starosti od 0 do 99 let in je tako zraven keglanja na vrvici najbolj popularen in množičen šport upokojencev.
V Društvu upokojencev Žetale smo se odločili, da ustanovimo balinarsko sekcijo in v ta namen vabimo k sodelovanju vse članice in člane DU Žetale. Prijavite se lahko tajniku DU Žetale na telefon: 031 485-624 (Jože Krivec). Na podlagi sprejetih prijav bomo sestavili urnik izvajanja balinanja, saj moramo vsako uporabo balinišča evidentirati. Zato drage članice in člani DU Žetale izkoristimo možnost, ki jo imamo na področju športne rekreacije, ki ne pomeni samo telesno aktivnost ampak tudi medsebojno druženje.
Bjelovar mesto na Hrvaškem, ki mu je cesarica Marija Terezija vtisnila neizbrisen pečat
Društvo upokojencev Žetale je v sredo 5. junija 2019 organiziralo prvi letošnji izlet. Cilj izleta je bilo mesto Bjelovar mesto na Hrvaškem, ki se nahaja v Bjelovarsko-bilologor-ski županiji in ima 25.000 prebivalcev. Mesto je leta 1756 ustanovila cesarica Marija Terezija in mu z izgradnjo dominantnih stavb v obliki kvadrata dala svoj neizbrisni pečat.
Vožnja v 350 km oddaljeni Bjelovar je potekala z avtobusom, ki ga je opravljal naš domačin Ervin Jus, ki mu je relacija zaradi vsakodnevnih službenih obveznosti dobro poznana. V parku Stjepana Radiča v Bjelovarju nas je sprejela prijazna vodička in nam v hrvaščini zaželela dobrodošlico. Že kar na začetku vodenja po Bjelovarju nam je odkrila zanimivost, da ima Bjelovar največ gostiln na število prebivalcev v R Hrvaški. Na sprehodu skozi Bjelovar smo občudovali stare zgradbe, ki pričajo o tem, da ima Bjelovar bogato zgodovino. Mesto Bjelovar velja za multikulturno mesto, saj tako zatrjujejo domačini, v njem v sožitju prebiva
več nacionalnosti: Hrvati, Srbi, Čehi, romi in drugi. Ko je pomladno sonce že močno pripekalo, smo prispeli na glavni trg Bjelovarski Eugena Kvaternika, ki ga krasi največji kamniti paviljon v Evropi, zgrajen je iz belega bračkega kamna. Paviljon obkrožajo štirje veličastni kamniti kipi zgodovinskih osebnosti iz verskega področja: sv. Terezije Avilske, sv. Jurija, sv. Jelene Križarice in sv. Janeza Nepomuka. Na stopnišču paviljona smo naredili spominsko fotografijo in že nas je pot vodila v katedralo sv. Terezije Avilske, ki je osrednja cerkev deset let stare Bjelovarsko-Križevske škofije. V katedrali nam je redovnica ki skrbi za to veličastno cerkev, povedala marsikaj zanimivega o njeni zgodovini. Cerkev so pričeli
graditi na podlagi dekreta cesarice Marije Terezije 1.1756 in je bila zgrajena 1.1771 v stilu poznega baroka. Zvonik cerkve, ki je viden daleč naokoli, je visok 52 m. Po ogledu katedrale nas je pot vodila v Mestni muzej v Bjelovarju, ki ravno v tem času gosti razstavo hrvaškega kiparja svetovnega slovesa Ivana Meštroviča. Po ogledu muzeja so se skozi mestni vrvež vrnili nazaj na Trg Stjepana Radiča, od koder smo se pod vodstvom nove vodičke napotili v Veliko Trojstvo, ki je znamo po tem, da je v tem kraju v letih 1920-1923 kot strojnik v mlinu deloval Josip Broz Tito. V Velikem Trojstvu smo si ogledali Etnološki park in muzej ki prikazuje življenje ljudi na območju Bilogore v začetku 20. stoletja. Po ogledu Etnološkega parka, muzeja in cerkve sv. Trojice v Velikem Trojstvu nas je pot vodila v samo srce Bilogore na Vinarstvo Šapič, kjer so nas pričakali prijazni domačini. Po obveznem aperitivu se nam je kar prileglo kosilo, ki se je nadaljevalo s plesom in druženjem do poznih popoldanskih ur. Seveda obisk Vinarstva Šapič ne bi bil popoln, če ne bi poskušali njihovih odličnih vin, ki jih pridelujejo na površini 8 ha. Med degustacijo nam je g. Šapič razkril, da se je vinarstva naučil prav v Sloveniji. Ko je časovni strojček kazal 17,30 smo se poslovili od gostoljubnih domačinov in se odpravili v Slovenijo in
prispeli domov, ko je na žetalsko pokrajino legla tema.....Bil je
to izlet DU Žetale, ki se ga bomo še dolgo spominjali.
Aktivnosti DU Žetale v drugem polletju I. 2019
-	Sobota, 13. junija 2019 ob 13. uri srečanje članic in članov DU in njihovih družinskih članov v obratu restavracije Gastro v Kočicah
-	Avgust 2019 srečanje upokojencev Podravske regije
-	September 2019, varovanje šoloobveznih otrok ob začetku šolskega leta
-	Oktober 2019 sodelovanje na 20. prazniku Občine Žetale
-	November 2019 - Martinovanje
-	December 2019 - zaključek leta 2019
Članicam in članom DU Žetale želimo prijeten dopust z željo, da si naberete novih moči za preživljanje vsakdanjih dni.
Jože Krivec
MAJSKO - JUNIJSKA DOŽIVETJA DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA NAŠE OBČINE
Manj društvenega dela, več individualnih storitev, posebno za naši dve članici, ki sta sodelovali na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij.
Drugo zlato priznanje je prejela ga. Darinka Kodrič, naša predsednica društva, drugo leto bo že lastnica kipca kakovosti, za zlato s širokim vencem ocvrte krofe.
Druga dobitnica in že več let sodelujoča članica na ptujski prireditvi je ga. Darinka Vogrinc. Vsako leto sodeluje z lepo pečeno in okrašeno štruco ali pletenico. Seveda dobi vsako leto zlato priznanje. Ko dobi tri priznanja, prejme kipec kakovosti. Za svoje uspešno delo v pekarstvu naslednje leto zagotovo lahko pričakuje že peti kipec kakovosti. Za nekatere naše članice je bilo zanimivo sodelovanje z OŠ Žetale 11. maja z naslovom: »Medgeneracijski odnosi - Ml SMO ZA« s sladicami ali pecivom. Sodelovalo je 14 naših članic. V spominu je zapisano tudi sodelovanje z našo občino na prireditvi Ex tempore 2019, ki se je odvijala v večnamenski dvorani, v soboto, 22. junija. Članice smo pripravile obložene kruhke, gostile smo jih tudi s pecivom. Bilo je slikovito, z zanimivimi motivi, na platnu upodobljenimi izseki iz narave in zanimivimi ljudmi.
2. julija se bomo odpeljale v Prekmurje, gotovo bo mnogo zanimivega po prekmurski ravnini, prijetno bo slišati tudi njihovo narečje. Vse podrobnosti o tem v jesenski številki Z. N. Takrat bo izšla že 72. številka in bo namenjena praznovanju občinskega praznika. Po nekaj letih bomo spet sodelovale z razstavo različnih dobrot naše žetalske
kulinarike. Upamo, da bo pestro in zanimivo. Dotlej imamo dovolj časa za načrtovanje različnih dobrot. Če bo kaj novega za DRUŠTVO, nam bo poročala naša predsednica ga. Darinka Kodrič. Vsem članicam želimo, da Vam v uspehih in zdravju mine poletje, ki naj bo dovolj vroče in vlažno, da bodo
zrasli vsi posevki na naši haloški zemlji. Seveda našima članicama iskreno čestitamo za uspešno sodelovanje na Ptuju.
Lep pozdrav in prijetno branje 71. številke
Z. N.
Za DRUŠTVO, M. K.
_g-l	—	Lp
Učenke in učenci izbirnega predmeta gledališki klub OS Žetale vas v četrtek,
20. junija 2019, ob 19. uri vljudno vabimo v večnamensko dvorano v Žetale, kjer se vam bomo predstavili z igro BUTALCI NA OBISKU. Vstopnine ni, veseli pa bomo vaših prostovoljnih prispevkov. Vabljeni!
_________________________________________________________________________________p
PLANINSKO DRUŠTVO V LETU 2019
Ko sem se pripravljal na ta članek, sem spet razmišljal o času, ki mineva. Glej ga, zlomka, saj je že pol leta okoli, pa ni dolgo, ko smo praznovali novo leto. Res je, hitro nam mineva, marsikdo se rad spominja otroških dni, brezskrbnosti, ko si imel občutek, da imaš na razpolago morje časa. In potem odraščaš, igro zamenja delo za vsakdanji kruh, obveznosti: to moraš narediti zdaj, tisto postoriti do onega datuma, obveznosti se nabirajo, vedno več bremena si ljudje naložimo in tako prihaja do vedno bolj oguljene fraze: »nimam časa«. Vsi hitimo in včasih marsikatero delo že postorimo ob nedeljah. Skoraj normalno je v tem letnem času slišati vrtne kosilnice ob nedeljah dopoldne. Zvečer v temi na travnikih traktorji balirajo, ker pač čez dan ne zmorejo vsega. Seveda ves ta hrup negativno vpliva na ljudi, ker povzroča prekomeren stres, in posledično tudi na splošno zdravje.
In kako si pomagati? Gotovo se je tega najprej treba zavedati, si znati vzeti trenutek zase, prebrati kakšno knjigo, obiskati kino, se družiti s prijatelji, vzeti čas za družino, se sprehoditi po gozdu ali travniku in obiskati hribe. Lahko bi še našteval; prepustimo se domišljiji.
In kaj počenjamo mi v našem društvu? Poskušamo si vzeti trenutek zase, se družiti, uživati v razgledih po hribih, uživati v samoti, brez hrupa, se nasmejati. In ne samo razmišljati, kaj še moram postoriti in kaj opraviti. In ja, tudi možgani mora-
jo kdaj pa kdaj iti na pašo. V sladu z našim programom smo letos po opravljenih obveznostih društva, to je občni zbor, na katerem sprejmemo odločitve, kaj bomo počenjali, za ogrevanje sezone že obiskali Ptujsko jezero, se naužili svežega zraka in uživali ob pogledu na veliko različnih vrst ptic. Naslednji pohod je bil na velikonočni ponedeljek. Potepali smo se po Zagorskih hribih, pod vodstvom našega člana Borisa in Karoline smo si privoščili lep dan med vinogradi s čudovitimi razgledi, seveda ni manjkalo dobre volje. Imeli smo veliko postojank, kjer smo klepetali z domačini, bili smo tudi lepo postreženi.
In tako je sledil naslednji pohod ob delavskem prazniku, 1. maju. V našem društvu imamo takrat tradicionalen pohod na Donačko goro. Vedno je zelo veselo, tudi pristne domače glasbe ne manjka na vrhu tega našega haloškega Triglava. Vedno se bomo radi vračali na to goro.
Obiskali smo tudi Sljeme na Hrvaškem, uživali v sprehodu po gozdu, si pogledali vse zmagovalce v smučanju na Sljemenu na tekmah svetovnega pokala in občudovali ogromen televizijski stolp.
Tako sem nekje z mislimi prišel do sedanjosti. V juliju čaka nas Črna prst. Čudovita gora v Julijskih Alpah višine 1844 m, zelo lahko dostopna in ponuja obilico prekrasnih razgledov. Lahko se nam pridruži kdorkoli, če želi, pot je lahka in zahteva minimalno kondicijo. Kasneje v avgustu bomo obiskali Ankogel v sosednji Avstriji. Ta izlet
bo verjetno dvodnevni, ne bi pa smel biti preveč zahteven, saj si bomo z žičnico pomagali kar dobršen del poti. Je pa gora že višja od našega Triglava, saj meri 3252 m. Potem nas v septembru čaka Matajur 1642m, razgledna gora na meji med Slovenijo in Italijo. Uživali bomo ob razgledu na Karnijske Alpe in zahodne Julijce ter na Kobariški Stol. Potem prihaja oktober, čas občinskega praznika, ko gremo tradicionalno do izvira Sotle in obiščemo lovce pri njihovi prireditvi na lovski koči Tisovec. V novembru gremo na popotovanje od Litije do Čateža; tradicionalno se vsako leto udeležimo tega množičnega pohoda.
V decembru pa naš zaključek na Donački gori, Štefanov pohod in pogostitev v Rudijevem domu.
To bi bilo v tem letu vse. Gotovo si bodo naši člani omislili še izlete v lastnih režijah. Kot vedno je zelo priljubljen Triglav, simbol slovenstva in seveda že zaradi pregovora, da nisi Slovenec, če nisi bil na Triglavu. Seveda so na voljo še druge destinacije, saj če si znaš vzeti čas zase, je domišljija brezmejna.
Za zaključek bom posredoval moj ljubi citat, ki ga najdemo lepo napisanega na steni na poti na Jalovec: »Hodi v planine, dokler je še čas, ker prišel bo čas, ko ne bo več čas. In kmalu bo ta čas!« Ja, res je, veliko sem povedal o času za bralke in bralce Žetalskih novic.
Jože Kamenšek -Jos
DOGAJANJE V ŠD RIM
Lep športni pozdrav vsem občankam in občanom. V zimskih mesecih je naša mala nogometna ekipa zastopala sinje modre barve v Futsal zimski ligi na Ptuju. Po 11 odigranih tekmah smo na lestvici zasedli 5. mesto in za dve točki zaostali za uvrstitvijo na zaključni turnir treh najboljših. Tudi ekipam KMN Petovio in KMN Dražene!, ki sta bili v preteklih sezonah poleg Rima stalnici na play-offu, ni uspel preboj v finale. Menjava generacij je postregla s končno zmago FC Virtuozov iz Destrnika. Za naslednjo zgodbo se moramo vrniti v zgodnjo pomlad leta 2017, ko so se v naših druženjih in debatah prvič pojavile sanje o plezalni steni v Rimu. Vzporedno so člani premierno spoznavali užitke športnega plezanja na bližnjih skalnih plezališčih. Zasledili smo razpis LAS Flaloze, ki je med drugim podpiral izgradnjo novih športnih objektov na našem področju. Z velikim entuziazmom smo spisali in pripravili vse potrebno ter jeseni tega leta bili potrjeni na lokalnem nivoju. Zalomilo se je v Ljubljani, zaradi napačnega datuma lokacijskega dovoljenja je financiranje splavalo po vodi. Ideja o balvanski plezalni steni, prvi na področju Haloz, je naprej tlela ob večernih druženjih. Zaradi dobrega gospodarjenja v zadnjih letih smo spomladi 2019 ugotovili, da lahko projekt tudi finančno izpeljemo samostojno. Končno so besede postale realnost in po nekaj celodnevnih delovnih akcijah imamo v parku postavljen balvan za plezanje s prvimi navrtanimi smermi. Zraven fitnesa
na prostem, igral za najmlajše in ruskega kegljišča smo dodali zadnji kamen v mozaik popolne podobe zelenice ob nogometnem igrišču.
Kot vse druge projekte smo tudi tega zasnovali in naredili v skupno dobro. Upamo, da s široko ponudbo možnosti rekreacije v športni park privabimo čim večje število gibanja lačnih občank in občanov. Urejeni notranji prostori s posodobljeno kuhinjo (žar in lonec za peko) in sobo za druženje so vam na voljo za najem. Park predvsem v pomladnih in poletnih mesecih služi kot idealen prostor za praznova-
nje rojstnih dni in ostalih slovesnosti. Za rezervacijo se obrnite na predsednika Robija Železnika (041 962 297).
Nazadnje vas vabimo na 25. tradicionalni futsal turnir ŠD Rim, ki bo potekal v nedeljo, 23. 6. 2019, s pričetkom ob 10.00. Za vse obiskovalce smo ponovno obudili tradicijo priprave okusnih »ciganskih pečenk« iz kotla. Tako boste ob glasbi in nogometnih vragolijah uživali tudi ob dobri kulinariki.
ŠD Rim
ŽUPNIJA ŽETALE
V teh junijskih dneh razmišljam, da ure in dnevi z vso hitrostjo hitijo. Ne dolgo tega smo kristjani praznovali Veliko noč. Že je minilo 40 dni in smo praznovali Gospodov vnebohod.
Za nami so Binkošti, prihod Svetega duha. Jezus nam je dal Svetega duha, da nas vodi, in ti sadovi se velikokrat odkrijejo med nami, farani, ko skupaj z župnikom g. Cirilom načrtujemo in izpolnjujemo, kar je božje, da nas povezuje ta Božji Sveti duh. Skupaj z domačimi gasilci smo 5. maja praznovali Florjanovo nedeljo, ko smo se zbrali pri Mariji Tolažnici, da se zahvalimo za varstvo pred požari in drugimi nesrečami, hkrati pa prosimo za blagoslov.
Maj je posvečen Mariji, zato obhajamo ljudsko pobožnost šmarnice, ki jih prebiramo cel mesec. Tudi letos smo se ob četrtkih zbirali pri križih in kapelah po naši župniji, kjer se zberejo vaščani, skupaj preberejo šmarnice, zmolijo in se družijo. 12. maja smo praznovali prvo Sveto obhajilo, ko je naših 12 prvoobhajancev prvič prejelo Jezusa. Zbrani ob skupni mizi pred oltarjem pri Mariji Tolažnici so kar žareli od veselja in ponosa, da bodo odslej tudi oni, vsakič, ko bodo pri maši, lahko pristopili k Svetemu obhajilu.
26. maja so se pri Mariji Tolažnici zbrali zakonci jubilanti, ki v letošnjem letu obhajajo okroglo obletnico poroke. Med mašo
so obnovili poročne zaobljube in prejeli Božji blagoslov. Po maši so se zbrali na skupnem kosilu in druženju v gostišču Pod goro.
Ta mesec se je zaključil redni verouk. Vero učenci so se 30. maja popoldne zbrali v župnijski cerkvi in se zahvalili za preteklo veroučno leto s sveto mašo, ki jo je daroval domači župnik g Ciril. Po maši so pre-
živeli popoldne ob prigrizkih in igrah.
Pred nami so topli poletni dnevi in počitnice. Naj bodo za vse čim lepše preživete in da vsaj za nekaj časa odklopimo vsakdanje hitenje in skrbi.
S.G.
ŽIVUENJE NA POTI
Ta članek pišem na grško-turški meji. Dežuje, kar je konec maja kar nenavadno za Grčijo. Danes sva prevozila 239 kilometrov. A na poti niti en dan ni enak drugemu.
V zadnjih treh mesecih, odkar sva se preselila v 27 let stari Land Rover Defender in se s fantom Darjom odpravila na pot, sva videla in doživela že marsikaj. Od mraza do vročine, od sonca do dežja, lepih cest do čistih kolovozov, od gora do plaž. Prevozila sva že 8500 kilometrov, prečesala sedem držav (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Kosovo, Severna Makedonija, Albanija in Grčija) in bila kar petkrat pri mehaniku. A vedno sva problem rešila v roku nekaj ur, saj imava s seboj dobršno zalogo rezervnih delov.
Najina glavna skrb je seveda avto. Dokler je on dobro, sva dobro tudi midva. Avto je praktično najin dom, saj se z njim premikava, v njem spiva, kuhava, skratka: brez njega ne moreva daleč. Za lastnoročno predelavo iz navadnega vozila v kamper sva potrebovala približno pol leta in se pri tem naučila ogromno ročnih spretnosti, ki nama pridejo prav tudi na poti. Avto se je kljub svojim letom do sedaj dobro izkazal in ogromno primerov je, ko nama 4x4 vozilo občutno olajša potovanje ter naju popelje tudi v najbolj odročne kraje. Tako avto kot midva se najbolje počutimo v naravi, zato se pogosto znajdemo v nacionalnih parkih, v
hribih, ob lagunah in neobljudenih morskih polotočkih. Povzpela sva se na ogromno manjših hribov, v Albaniji sva splezala na dvatisočaka, nazadnje pa na grški Olimp, goro bogov, ki se dviguje 2918 metrov nad Egejskim morjem. Najbolj naju je navdušila Albanija s svojimi gorami in izjemno prijaznimi domačini, najboljšo hrano sva jedla v Grčiji, najbolj naju je zeblo v Bosni, največ smeti pa sva videla na Kosovem. Vsake toliko se ustaviva v mestih, da napolniva zaloge, se spočijeva in dobiva novo energijo, načrtujeva pot in piševa blog www.dalec.si, kjer lahko preberete več o nama in najini poti.
In kaj sva se naučila na poti? Ogromno. Predvsem živeti z minimalnim in ceniti majhne uspehe, improvizirati in hitro reševati probleme, medsebojno komunicirati in si zaupati. Pa tudi spontanosti, saj sva do zdaj večinoma živela v načrtovanem, predvidljivem vsakdanu, ki je poznal malo nenadnih dogodkov. Na poti pa jim ni konca!
In pot se je šele dodobra pričela! Čez poletje bova kljubovala vročini v Turčiji, hodila po gruzijskih gorah in obiskala armenske samostane. Veseliva se vsakega dne posebej!
Nina Jazbec, članica TD Žetale
STROKOVNA EKSURZIJA PO DOMAČIH HALOZAH
Strojni krožek Žetalanec se je v letu 2019 odločil, da v okviru projekta Haloze - dežela tisočerih gričev v program dela vključi nekaj izobraževalnih vsebin, ki bi spodbujale razvoj podjetništva na haloških kmetijah. Da bi člani začutili priložnosti na tem področju, smo v sodelovanju s strokovnimi službami Kmetijsko gozdarske zbornice v februarju pripravili predavanje o Dopolnilnih dejavnostih in trženju na kmetijah. K sodelovanju smo povabili tudi lokalne pridelovalce. Sodelovali so Živinorejska kmetija Skok, Sadjarstvo Ber, Vinogradništvo Plajnšek, Kmečki turizem Kodrič Darinka in Živinorejska kmetija Zunkovič. Predstavniki omenjenih kmetij so prisotnim predstavili svoje začetke, proizvodnjo in proizvode, ki jih tržijo na kmetiji. Na samem predavanju se je izoblikovala ideja o strokovni ekskurziji, kjer bi imeli možnost ogleda dopolnilnih dejavnosti v praksi.
Tako smo pripravili strokovno ekskurzijo po domačih Halozah, katere program je temeljil na ogledu dobrih praks s področja turističnih in kmetijskih poslovnih priložnosti. V soboto, 30. marca, smo se iz Žetal odpeljali najprej na ogled nam zelo dobro poznanega dvorca Štatenberg. Na zunaj dvorec kaže žalostno podobo, a nas je v notranjosti čakalo izjemno presenečenje. Po jutranji okusni kavi in čaju smo se lahko prepričali, da je zelo lepo ohranjen in popolnoma opremljen. Predstavil nam ga je trenutni najemnik restavracije g. Kociper. Razkošni baročni dvorec v Štatenbergu se ponaša z zanimivimi freskami, bogato opremo, galerijo, etnološko zbirko, vinsko kletjo, čudovitim parkom ter ribniki in lahko rečemo, da ga upravičeno uvrščajo med najlepše baročne dvorce na Slovenskem. Predvsem pa nas veseli dejstvo, da dvorec živi in da so ob vikendih tam organizirane razne kulturne prireditve in poroke.
Dan smo pričeli sproščeno in v dobrem vzdušju. Naša naslednja lokacija ogleda je bila v Oljarni Svenšek na Selah, kjer nas je pričakal mladi gospodar Boris Svenšek z družino. Pred dobrim letom so na domači kmetiji uredili najmodernejšo oljarno bučnega olja in v prodajo ponudili 100 % domače bučno olje. S svojimi proizvodi so se predstavili že na več sejmih. G. Svenšek nam je predstavil začetke, proizvodnjo in produkte. Sledila je bogata degustacija olja, namazov in peciva, manjkala pa ni niti dobra kapljica, ki je ni in ni hotelo zmanjkati. Niz ogledov dobih praks po kmetijah smo nadaljevali na kmetiji Jožeta Zunkoviča v Lancovi vasi, kjer so v postopku registracije klavnice in predelave mesa. Gospodar Jože nam je predstavil kmetijo in dopolnilno dejavnost predelave svinskega in govejega mesa. Seveda smo lahko te domače dobrote tudi poskusili in se prepričali, da ima kmetija velik potencial. Ker nas je čakalo še kar
nekaj poti, smo se odločili, da se na poti ustavimo v gostišču Gastro d.o.o. na okusni enolončnici, ki se je prilegla k raznolikim degustacijam. Naši gostitelji so izpolnili obljubo in nas popeljali po domači pivovarni, seveda ni manjkala tudi degustacija piva. Te degustacije so nam postale že kar domače.
V	počasnem tempu smo pot nadaljevali do Cirkulan na kmetijo Ar-nečič, ki se ukvarja z vinogradništvom, vinarstvom in peko kruha na klasičen način v kmečki peči na drva. Kmetija »Pri Kovači« se nahaja v Gradiščah pod gradiškim Humom in o kakovosti njihovih vin pričajo številna priznanj. Že vrsto let na kmetiji ohranjajo tudi tradicijo peke kruha v klasični kmečki peči. Pečejo več vrst kruha in domače kekse. Kmetijo so predstavili gospodar Zvonko, žena Darinka in hči Suzana, ki s svojo družino počasi prevzema vajeti na kmetiji. Tudi sami smo lahko začutili utrip njihovega vsakdana, saj je gospodinja Darinka ravno v času našega obiska pekla kruh in ko je bil pečen, je prijetno zadišalo iz krušne peči. Še boljše ga je bilo poskusiti in poplakniti z dobro kapljico. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da imajo Žetale dva župana. No, če smo bolj natančni: župana in županjo. Samo da slednja županuje v Cirkulanah. Seveda je govora o naši rojakinji Antoniji Žumbar, nam bolj poznani kot Stojnšekovi Tončki, ki se je poročila v Cirkulane in je bila na zadnjih volitvah izvoljena za županjo. Ker smo se Žatalanci ravno mudili v Cirkulanah, nas je prišla pozdravit in nam zaželet dobrodošlico.
Po okušanju dobrot naših haloških kmetij nam ostane le še pozno kosilo in dobra klet z degustacijo vina. Spet! Vse to smo si privoščili v Zavrču na Turistično vinogradniški kmetiji Pungračič, ki leži na najbolj vzhodnem delu Haloz, v Drenovcu. Na svoji spletni strani so zapisali, da svojim gostom radi postrežejo tradicionalno in zdravo, doma pridelano hrano ter vrhunska vina iz domače kleti in lastnih vinogradov. Prepričali smo se, da to res drži. Že dolgo nismo jedli tako okusne domače hrane. Tudi v kleti ni manjkalo vinskih dobrot in kot je bilo obljubljeno, jih je predstavila hči Katarina Pungračič, ki je v letu 2018 postala 22. vinska kraljica. Znano je, da vino vlije pogum in naši fantje so po nekaj kozarcih že vabili vinsko kraljico v svojo sredo, poročeni možje pa so jih nevoščljivo opazovali.
V	večernih urah smo ugotavljali, da je kulinarično vandranje po Halozah lahko zelo naporna zadeva, zato smo se odločili, da je čas za povratek. Domov smo se odpeljali siti, rahlo opiti in polni poslovnih idej za domače kmetije.
Za SK Žetalanec Petra P.
OD TU IN TAM
Tudi letos je sodelovala na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, družina SKOK, pod vodstvom mladega gospodarja, g. Matica. Dobro so poskrbeli za promocijo naše občine, saj so prejeli tri zlata in eno srebrno priznanje. Zlato priznanje so si zaslužili: navadni jogurt, skuta in mladi sir, srebrno priznanje jim je bilo podeljeno za trdi sir. G. Matic je zadovoljen s sodelovanjem, kar je pozitivno za pridelovanje ekoloških proizvodov, dobro si je zapomnil, kaj še lahko izboljšajo za sodelovanje v naslednjem letu.
Iskreno vam čestitamo in želimo mnogo uspehov v prihodnje na kmetiji SKOK!
V prejšnji številki Ž. N. je bila objavljena fotografija g. Janeza Skledarja iz Kočic 23, ob častitljivem jubileju - 90 letnici življenja in ob obisku članic 00 RK naše OBČINE.
G. Janez Skledar je član upokojencev v Doleni, zato so ga obiskali člani upokojencev v spremstvu videmskega župana g. Branka Mariniča. Ker je jubilant, g. Janez občan naše občine, so povabili na obisk župana naše občine, g. Antona Butolna. Bilo je zanimivo tam na Vildonu!
G. Janez Skledar bralke in bralci Ž. N. Vam iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravih in sončnih pomladi v vašem idiličnem okolju.
V mesecu maju sva članici OORK Žetale obiskali gospo Alojzijo Horvat. V tem najlepšem mesecu je praznovala 94. rojstni dan. Še vedno je veselo razpoložena, včasih pogodrnja, uživa življenje v krogu svoje družine. Zelo vesela je obiskov. Potoži, da je noge več ne ubogajo, kot bi si želela, včasih ji ponagaja tudi vid. Misli ji pogosto uhajajo v mladost, rada pripoveduje o dogodkih iz težkega življenja.
Želimo ji veliko zdravja in dobre volje!
Za rubriko TU IN TAM, M.K.
POGOVOR
Tokrat sem na pogovor povabila fanta, ki kmetuje. V Žetalah je kmetijstvo še vedno zelo pomembno, večina površin je lepo obdelana. Ljudje redijo govedo, precej je tudi ovc in nekaj koz. Sadijo predvsem koruzo in za domače potrebe pridelujejo zelenjavo. Ne smemo pozabiti na dobro kapljico - na vinograde in seveda na les, saj živimo sredi gozdnatih Haloz.
Gregor Kolar je mladi kmet iz Dobrine. Pogovarjala sva se predvsem o življenju in delu na kmetiji.
Lep pozdrav! Prosim, da se nam predstaviš, da poveš kaj o mladih letih - da ne bo pomote, mlad si še vedno! Kako si preživel šolska leta?
Gregor: Prav ste povedali, sem mladi kmet iz Dobrine. Osnovno šolo sem obiskoval v Žetalah, nato sem se vpisal v srednjo živilsko šolo v Mariboru. Trajala je štiri leta, potem sem kar nadaljeval šolanje še na višji šoli, tako da sem inženir živilstva. Že v osnovni šoli me je zanimalo delo z živili, prehrana, encimi... O vsem tem se učiš na tej šoli: mlinarstvo, oljarstvo, pivovarstvo, mlekarstvo, mesarstvo ... Spoznaš tehnologije. V tretjem letniku izbereš smer. Najbolj me je pritegnilo mesarstvo in vinarstvo. Zaradi poznavanja različnih področij imaš tudi več možnosti zaposlitve. Na višji šoli smo imeli veliko prakse, pred tem pa dosti ogledov, ekskurzij. Vse šole so mi ostale v zelo dobrem spominu. V šolo v Maribor sem se vozil z avtobusom. Kljub zgodnjemu vstajanju je bilo prijetno, ne bi želel stanovati v mestu. Rad sem v stiku z naravo.
Po končanem šolanju si se zaposlil. Kje?
Gregor: Prakso sem opravljal pri Žeraku v Rogatcu in v vinski kleti, nato sem se zaposlil v trgovini Jager. Dobrih sedem let sem hodil v službo in pomagal na kmetiji. Nekako smo uspeli doma vse narediti. V službi, sploh v trgovini, spoznaš veliko ljudi. Zelo pomembna je komunikacija z ljudmi.
Zakaj si se odločil pustiti službo?
Gregor: Vedno sem imel namen ostati doma in kmetovati. Tudi razpis je bil za mlade prevzemnike. In sem ostal doma. Ni bilo nekaj posebno vznemirljivega, saj sem vedno delal doma. Vstajam zgodaj, tako kot prej, le delo si razporejam sam. Delo na kmetiji me veseli, saj sem s tem zrasel.
Si mladi prevzemnik na lepo urejeni kmetiji. Kaj to pomeni? Imaš namen veliko spreminjati ali nadaljevati delo?
Gregor: Pripravlja se nova zakonodaja in prinaša dosti prednosti. Pozimi je bil raz-
pis za mlade prevzemnike, pa sem dal vlogo. V programu moraš točno napisati, kaj boš delal. Investicije sem izvedel, denarja še nisem dobil, upam pa, da bo odločba kmalu prispela. Če slučajno ne bo, bo pa tudi šlo, a upam, da bo uspešno. Kupil sem stroje, zemljo, uredil pašnike. Starši so zadovoljni z mojo odločitvijo. Ker sem doma, lažje opravimo vse delo. Usmerjeni smo v prirejo mleka. Količine bi radi še povečali. Letošnje leto je težko zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Kako gledaš na kmetovanje v Žetalah? Imajo mladi interes ostajati doma?
Gregor: Kjer je ravnina, je veliko lažje kmetovati. Na bregovih mi večinoma pasemo, nekaj pa še pokosimo, več je ročnega dela. Kar nekaj mladih je, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, a obenem hodijo še v službe. Spodbujam jih, da bi izkoristili prednosti pridobitve sredstev. Niso vsi najbolj navdušeni. Morda si ne upajo ... To je resna poteza; odločiti se, kaj boš počel v življenju.
Si aktiven tudi v kraju, v občini?
Gregor: Dolgo časa sem bil predsednik športnega društva. Sem tudi gasilec in član strojnega krožka, za kaj več pa
zmanjka časa. Rad se tudi izobražujem, črpam informacije iz raznih virov, hodim na predavanja. Je pa res, da se ljudje premalo družimo. So razne prireditve, pa ni obiska. Vsi hitimo, mudi se nam, a ob računalniku ali pametnem telefonu lahko preživimo veliko časa.
Kako preživljaš prosti čas? Ali greš na dopust?
Gregor: Zelo rad sem v naravi. Če imam čas, grem s psom na sprehod v gozd. Dokler sta starša pri močeh, tudi z dopustom ni problema. Rad imam morje. Z družbo vsako leto najamemo jadrnico. Raziskujemo obale, zalive otokov in uživamo (Murter, Molat, Kornati...). Ena zanimivost: obiskali smo domačina, ki živi sam na otoku. Bil je ribič. Obdeluje vinograd, prideluje zelenjavo, lovi v morju ... Pripravil nam je kosilo. Še nikoli nisem jedel tako dobrih lignjev kot takrat.
Kje se vidiš v prihodnosti?
Gregor: Na kmetiji. Želim si, da delamo tako naprej, da bi bilo vreme ugodno za kmetovanje in da bi bili zdravi!
Hvala za pogovor in naj se ti uresničijo želje, tudi tiste skrite!
M.S.
KOMU ALI (IN)
ČEMU SLUŽI ŠOLA?
Učenec ni le homo sapiens (razmišljujo-či človek), je tudi homo ludens (igriv in ustvarjalen) in homo faber (delujoči človek). Zato je v šoli ključno, da vzpostavimo takšen koncept delovanja, ki bo prepletel ves skupek navedenih komponent, pomembnih za življenje, od zgodnjega otroštva do pozne starosti.
Čeprav nas trenutni političnoekonomski sistem sili, da v prvi vrsti skušamo zmanjševati razlike med bogatimi in revnimi (šolami in občinami), ker smo majhni še vedno ali vse bolj depriviligirani in diskriminirani, saj prejemamo z vsakim novim zakonom vedno manj sredstev, se na OŠ Žetale proti tej družbeni neenakosti vsakodnevno borimo z vsemi močmi, zmožnostmi in znanjem. Kako? Z vero in prepričanjem v naše poslanstvo, z vizijo, mislijo in delovanjem, da otroci in učenci niso številke, niso blago za trg, in da otroštvo in mladost nista tekmovanje. Tudi otroci in učenci iz Haloz si zaslužijo enake možnosti za razvoj in uspeh ter spodbude, da lahko prav vsak otrok/ učenec razvije svoj talent. Na primer, delavnica kaligrafije, ki smo jo izvedli v tem šolskem letu, je pokazala, da lahko učenec odkrije svoj talent, ne da bi sploh vedel zanj, če ima možnost preizkusiti se.
Šola je torej organski sistem, vpet v politično, ekonomsko, kulturno in družbeno sfero bivanja in delovanja, zato je potrebno skupaj s standardi znanj osmisliti tudi družbene vrednote. Zato je pomembno, da poučevanje nadgradimo z vključevanjem ozaveščanj na različnih področjih, z umeščanjem v mreže družbenih odnosov, s prepričanjem, da različnost bogati, predvsem pa z dejstvom, da jim pokažemo in dokažemo, da lahko družbeno neenakost zatremo zgolj z delovanjem v skupnosti in za skupnost, in ne kot individualisti, ki jim je mar samo lasten interes. To nam naša občina, Občina Žetale omogoča, saj nas pri marsičem podpira, nas k delovanju za skupno dobro spodbuja in nam finančno pomaga. Zato smo v šoli prepričani, da lahko tudi mi doprinesemo skupnosti, s širjenjem oblikovanja pripadnosti družini, šoli, občini, regiji, državi in širše.
Za predstavitev, kaj vse smo v tem šolskem letu počeli v te namene, je premalo prostora in časa, zato bom izluščila le nekaj, za nas in, verjamem, da tudi za vas, pomembnih dosežkov na različnih področjih.
Zraven pouka, učenja, domačih nalog, testov in spraševanj so bili naši učenci ODLIČNI. Zdrava tekmovalnost med učenci je namreč dobrodošla, če je to tekmovalnost za čim boljše rezultate v znanju, tekoče branje, po prebranih knjigah, v različnih ročnih spretnostih ipd. Strokovnjaki navajajo, daje tekmovalnost zdrava samo do tega trenutka, dokler prihaja iz otroka in njegovih želja. Vse drugo vodi do nezadovoljnega otroka,
ki mu šola pomeni nujno zlo s številnimi stiskami. Zato pri nas tekmujejo tisti, ki to želijo.
Skoraj vsi so se večkrat udeležili različnih TEKMOVANJ IZ ZNANJ, in to na 10 predmetnih področjih: MAT -Kenguru in Vegovo (1.-9. r.), SLJ - Cankarjevo (4.-9. r.) in Mehurčki (1.-3. r.), FIZ
-	Stefanovo, TJN - nemščina, ZGO, KEM
-	Preglovo, BIO - Proteus, Vesela šola in BOBER - računalniško mišljenje. Skupaj je pri pripravah sodelovalo 25 različnih mentorjev, večina pri več predmetih.
Sodelovalo je 170 učencev, prejeli so 46 priznanj za sodelovanje in 37 BRONASTIH priznanj na ŠOLSKEM NIVOJU, na REGIJSKEM NIVOJU 6 srebrnih priznanj, in sicer slovenščina - Cankarjevo priznanje Ana Plajnšek in Špela Rebernišek (obe 8. r.), zgodovina
-	Špela Rebernišek (8. r.), fizika - Stefanovo priznanje Špela Rebernišek (8. r.), Luka Korez in Filip Potočnik (oba 9. r.), uvrstitev na državni nivo iz nemščine sta z bronastim priznanjem na šolskem nivoju dosegla Matic Jus in Sebastijan Kos (oba 9. r.), najuspešnejši na DRŽAVNEM NIVOJU pa so bili: 2 BRONASTI kemija - Preglovo priznanje Ana Plajnšek (8. r.) in Luka Korez (9. r.), 4 SREBRNA matematika - Vegovo priznanje Ana Marija Gajšek (7. r.) in Filip Potočnik (9. r.), biologija - Proteusovo priznanje Ana Plajnšek (8. r.), zgodovina - Ana Plajnšek (8. r.) ter 4 ZLATA priznanja: slovenščina -Cankarjevo priznanje Ana Plajnšek (8. r.), zgodovina - Špela Rebernišek (8. r), Vesela šola - Jakob Černejšek (6. r.) in Ana Plajnšek (8. r.), na MEDNARODNEM NIVOJU je na tekmovanju BOBER - računalniško mišljenje sodelovalo 24 učencev, 20 jih je prejelo priznanje za sodelovanje, 4 učenci: Ana Marija Gajšek (7. r.), Ana Plajnšek in Špela Rebernišek (obe 8. r.) ter Sebastijan Kos (9. r.) pa BRONASTO priznanje.
Na TEKMOVANJIH Z DRUGIH PODROČIJ TER NA NATEČAJIH IN V PROJEKTIH so naši učenci sodelovali tako na šolskem, regijskem, državnem kot mednarodnem nivoju, in to na različnih področjih:
Talumov ALU kviz (Ana Plajnšek (8. r.), Luka Korez, Filip Potočnik (oba 9. r.)); Talumova ugankarska dogodivščina (vsi od 1. do 9. r.); Natečaj Naravne nesreče (7. in 8. r.) 4 priznanja - Domen Jus (7. r.), Žiga Bukšek, Špela Rebernišek, Jana Železnik (vsi 8. r.); Natečaj Evropa v šoli (6.-9. r.) REGIJSKI NIVO - 10 priznanj za sodelovanje, DRŽAVNI NIVO - 2 priznanji Sara Režek (6. r.) in Nataša Butolen (9. r); Natečaj Mlada Vilenica DRŽAVNI NIVO Ana Plajnšek (8. r.) nagrada; Natečaj Roševi dnevi Ana Plajnšek (8. r.) priznanje in sodelovanje v literarni delavnici; Bodi umetnik -12. Mednarodni likovni natečaj “Igraj se z mano” 15 učencev (1., 3., 4. 7.-9. r.); Sejfko likovni natečaj, Sejfko strip natečaj 11 učencev (1., 2., 4., 5. r.); Likovni natečaj: KAJ IMAŠ RAD - PRI RDEČEM KRIŽU, DOMA, V ŠOLI ...; Likovni natečaj: Rišem za prijatelja 2019 3 učenci (2., 7., 9. r.) - skupno priznanje za sodelovanje; Projekt: “Spoznavajmo države EU” 11
učencev (2., 6.-9. r.) - skupno priznanje za sodelovanje; VODNI AGENT 33 učencev (3., 6.,8. r.); PRAZNOVANJE KULTURNE DEDIŠČINE - vsi učenci šole in otroci Vrtca Žetale; RASTEM S KNJIG014 učencev (7. r.); ZLATI SONČEK 43 učencev (1.-3. r.) medalje ŠOLSKI NIVO; KRPAN 7 učencev (4. r.) bronasto in 7 učencev (5. r.) srebrno priznanje, 10 učencev (6. r.) medalja ŠOLSKI NIVO. BRALNO ZNAČKO, ki smo jo pričeli 17. 9. 2018 in slavnostno zaključili s podelitvijo priznanj 3.6.2019, je osvojilo vseh 42 otrok vrtca, vsi učenci 1. in 2. razreda, 15 učencev 3. razreda, vsi učenci 4. razreda, 4 učenci 5. razreda, 9 učencev 6. in 9 učencev 7. razreda, 5 učencev 8. in 6 učencev 9. razreda. Bralno značko je v tem šolskem letu osvojilo 82 od 98 učencev, to je 84 % vseh učencev na šoli, najbolj pa smo ponosni na kar 6 ZLATIH BRALCEV, to so Nataša BUTOLEN, Špela FIŠER, Jure FURMAN, Luka KOREZ, Sebastijan KOS in Filip POTOČNIK, ki so bralno značko osvojili vsako šolsko leto od 1. do 9. razreda.
Na tem mestu se opravičujem vsem mentorjem, da vas v prispevku pri posameznem področju poimensko ne navajam, pa saj veste, da smo vam vsi hvaležni za vaš trud, priprave in prizadevanja, da se lahko učenci OŠ Žetale izkažejo v tako lepi luči tudi navzven in pokažejo, da čeprav smo 'majhni', ne zaostajamo za 'velikimi'. ISKRENA HVALA!
Uspehov, takšnih in drugačnih, je bilo v tem šolskem letu še več; kaj vse smo doživeli ob dnevih dejavnosti, v šoli v naravi, ob donaciji bobnov, na proslavah, razstavah, pri POŠ-u ..., a ker vem, da ste zanje že slišali ali še boste, bom zaključila z dejstvom, da sta kvaliteta pouka in varnost učencev na OŠ Žetale, ne glede na vse navedeno, na prvem mestu. Kot odgovorna za pedagoško vodenje šole zagotavljam, da bo tako tudi v bodoče.
Komu ali (in) čemu torej služi šola? Ni enoznačnega odgovora. Iz prispevka je razbrati, da ni vse v izobraževalnih standardih, kakor tudi ni vse v denarju. Medtem ko so učne težave premagljive, je z vzgojnimi nekoliko težje, toda vsi vemo, kako pomembno pri zagotavljanju kakovosti vzgojnega in izobraževalnega dela v šoli je sodelovanje. Temeljni smisel šole je, da vsi, učenci, učitelji, starši, strokovni in drugi delavci šole, lokalna skupnost, pa tudi na ravni celotnega sistema stopimo skupaj, smo sposobni empatije, sprejemamo drugačne, spodbujamo partnerski odnos, vrstniško sodelovanje, medsebojno spoštovanje, soustvarjamo šolo prihodnosti, pouk, ki učence navdihuje, vzajemno reagiramo, se poslušamo in slišimo, si zaupamo in postopno gradimo šolo, v katero učenci radi prihajajo, kajti šele takrat lahko trdimo, da nam je mar za prav vsakega učenca.
dr. Silvestra Klemenčič, ravnateljica
PROGRAM
RAZVOJA
PODEŽELJA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
LAS HALOZE
Operacijo sofinancirata Evropska Unija in Republika Slovenija.
Program CLLD LAS Haloze.
DAN SOLE ŽETALE KOT MEDGENERACIJSKI IZZIV 2019
V soboto, 11. maja 2019, smo obeležili dan šole. V okviru športnega dneva smo svečano predali namenu nove objekte, ki so bili zgrajeni v sklopu projekta MEDGENERACIJSKI IZZIVI. V tem projektu smo sodelovali štirje partnerji: OŠ Žetale, ŠD Žetale, DU Žetale in PGD Žetale. Uspešni smo bili na javnem razpisu LAS Haloze in pridobili sredstva, saj operacijo delno sofinancirata Evropska Unija in Republika Slovenija iz programa razvoja podeželja. Na prireditvi se je zraven učencev zbralo lepo število staršev, predstavnikov društev in občine ter drugih obiskovalcev. Vsi so lahko preizkusili svoje spretnosti v balinanju, ruskem kegljanju, disk golfu, skoku
v daljino in igranju nogometa, ali kot gledalci spodbujali nastopajoče.
Dan smo zaključili nekoliko nostalgično -s prižigom kresa devetošolcev.
Po odzivu udeležencev lahko sklepamo, da so bili zelo veseli novih možnosti druženja in rekreacije. Upamo lahko, da bodo nove pridobitve čim bolj zasedene, kajti le tako bodo služile svojemu namenu.
Pri pripravi in izvedbi projekta ter pri poteku prireditve je sodelovalo veliko ljudi. Vsem še enkrat iskrena hvala za pomoč in sodelovanje.
Nekaj utrinkov sobotnega dogajanja si lahko ogledate na povezavi: https://www.
sola-zetale.si/2019/05/16/dan-sole/
Težko pričakovani gost, naš priznani športnik in velik človek Dejan Zavec se je tokrat opravičil, a obljubil, da se nam bo pridružil ob kakšni drugi priložnosti. MI-SMO-ZA, vabljeni tudi vi, vsi občani in drugi, stari med O in 99 let, da se nam pridružite in se preizkusite v novih športnih aktivnostih v občini Žetale. Medgeneracijsko druženje in tekmovanje naj postane tradicionalnof
Vodja operacije in člani strokovnega tima projekta
NEURJA NE MOREMO PREPREČITI
Bilo je nekega poletnega večera. Vremenoslovci so že cel teden opozarjali, da se našim krajem bliža ciklon s točo. Ljudje so se pripravljali na vse možne načine, pospravljali ležalnike, mize, stole in vrtove prekrivali s koprenami. Dan pred nevihto pa je bilo rečeno, da naj bi se
fronta obrnila in naj bi bilo našim krajem prizaneseno. Pa je bilo res?
Dan je bil kot vsak drug vroč poletni dan. Ljudje so se zadrževali v senci in kramljali o vsakdanjih stvareh. Otroci so se igrali, vozili s kolesi in jedli odličen sladoled. Ljudje so začeli prihajati iz služb in na nebu so se začeli kazati oblaki. Vaščani so bili prepričani, da neurij ne bo, saj so tako napovedovale vse novice. Torej strahu o opustošenju zaradi toče ni
bilo.
Spominjam se, da je bila ura okoli šest popoldan, najedli smo se poznega kosila, pomila sem posodo in skupaj s starši in sestro smo sedeli pod vrtno uto ter se pogovarjali. Zraven je utrujeno ležal naš kuža. Na nebu je bilo vedno več oblakov, shladilo pa se ni. Začelo je rahlo pihljati. Ura je bila že sedem in ati je rekel: »Gremo v hišo, nevihta bo. Upajmo samo, da ne bo preveč debele
toče.« Mami mu je samo odvrnila: »Ja, gremo noter,« in odšli smo v hišo.
Proti poznemu večeru se je veter okrepil, začelo je bliskati in grmeti. Težki temni oblaki so kazali na točo. Močan sunek vetra je nenadoma podrl drevo, ki je padlo na električno napeljavo. Luči so se ugasnile in ostali smo brez elektrike. Ati je šel pogledat ven, ko je prišel nazaj, je rekel: »Star oreh je padel na žice, elektrike verjetno še hitro ne bo.« Sestra mi je rekla: »Špela, daj pojdi po svečo, da ne bomo v temi.« Prikimala sem in odšla po eno izmed sveč. Z vžigalnikom sem prižgala svečo in na kuhinjo je padla bledikasta svetloba. Naenkrat pa se je začelo glasno bobnenje, začela je padati toča. Prva misel, ki me je prešinila, je bila, kje je naš kuža. »Saj je Aro v hiški?« sem vprašala. Mami pa je pristavila: »Verjetno že, saj je pameten pes.« Kakšen trenutek ali dva smo bili tiho, potem pa je ati rekel: »Grem gledat, če so avtomobili zares pod streho in kje je Aro.« Čez kakšno minuto je prišel nazaj in nam povedal: »Avta sta čisto pod streho, Aro je pa tudi v koči.« Sestra, mami in jaz smo samo prikimale. Nato pa smo čakali, da huda ura mine.
Čeprav močna nevihta ni trajala več kot pol ure, se mi je zdelo, da divja celo večnost. Sklenili smo, da bomo na telefonih prebrali novice. Izvedeli smo, da elektrike še lep čas ne bo, saj je na električne žice padlo več kot le eno drevo in veja ter tudi, da je bilo našim koncem v primerjavi z drugimi deli Slovenije še prizaneseno. Malo smo še kramljali o škodi, ki jo je povzročila toča, imamo namreč tudi vinograd in kar nekaj sadnega drevja. Ljudje pravijo, da nevihte še nikoli niso prinesle nič dobrega in s tem se popolnoma strinjam. Prinesejo namreč le opustošenje in naredijo ogromno nepotrebne škode, ki jo sicer lahko ublažimo, preprečiti pa je ne moremo.
Špela Rebernišek
UJELA NAS JE NEVIHTA
Ob koncu sončnega julijskega tedna smo se odločili, da gremo v gore. Vreme se nam je zdelo idealno za planinarjenje. Zgodaj zjutraj smo se odpravili od doma, saj smo želeli biti do popoldneva, ko so poletne nevihte v gorah najpogostejše, že na varnem v dolini.
Vozili smo se kar dolgo. Ko smo prišli na želeno destinacijo, smo se preoblekli tako, kot je primerno za planinarjenje, torej v primerno obutev, hlače in majico,
nahrbtnik pa seveda tudi ni smel manjkati. Zatem smo se odpravili na goro. Hodili smo precej časa in vmes smo imeli še nekaj postankov za oddih ali za hrano in pijačo. Najdaljšo postajo smo seveda imeli na vrhu. Tam smo občudovali prelep razgled, ki se je videl z vrha gore. Po oddihu smo se počasi začeli spuščati v dolino. Nazaj smo šli po drugačni poti kot na vrh. Nekje na polovici poti sva z bratom opazila sneg. Vprašala sva: »Ali lahko gremo, lepo prosiva, na sneg?« »Ne,« sta najprej odvrnila starša, vendar sva z bratom vztrajala pri svoji želji. Nato sta starša oba hkrati rekla: »Dobro, naj vama bo, vendar samo tokrat. A prav?« Z bratom sva bila zadovoljna. Odpravili smo se na sneg, ki je bil precej oddaljen od planinske poti. Malo smo se ohladili, saj je bilo zelo vroče. Po nekaj minutah pa smo opazili, da so se na nebu začeli nabirati kopasti oblaki. Upali smo, da ne bo deževalo, vseeno pa smo pohiteli. Hitro smo se odpravili s snega, saj nismo hoteli, da nas ujame nevihta.
Minilo je nekaj časa, ko je začel čisto počasi kapljati dež. Držali smo pesti, da se ne bi ulilo. Sprva še ni močno deževalo, vendar je dež začel padati vedno močneje. Do našega avtomobila je bila še precej dolga pot. Lilo je kot iz škafa, kmalu pa je začelo še grmeti in bliskati. Znašli smo se sredi hujše nevihte. Začeli smo teči, ampak ne prehitro, saj nismo hoteli, da se kdo še poškoduje. Nekaj časa smo z ustrezno varnostno razdaljo med nami tekali, naenkrat pa smo zagledali naš avto. V tistem trenutku smo bili najsrečnejši. Premočeni do kosti smo si oddahnili in se preoblekli ter bili veseli, da smo ušli dežju in nevihti. Bila je precej zanimiva izkušnja, ki jo bomo še dolgo pomnili. Naučil sem se, da je pred odhodom v gore vedno potrebno pogledati vremensko napoved, saj nikoli ne veš, kakšno bo vreme.
Žiga Bukšek
DAN V MOJEM ŽIVUENJU LETA 2040
Danes je petek, bil je zelo razburljiv dan in res veliko se mi je zgodilo.
Zbudila sem se ob šestih in si naredila zajtrk ter si skuhala kavo. Ko sem pojedla, sem se šla uredit. Ko sem končala, sem šla zbudit svoji dvojčici Anabel in Ano ter še njima naredila zajtrk in ju uredila ter peljala v vrtec, sama pa odšla v službo. V službi je bilo res veliko dela. Ko sem končala, sem šla k svoji prijateljici
in z njo klepetala ob kavi. Tam sem bila dve uri, dokler me ni klical mož. Hčerki in mož so me čakali doma z večerjo na mizi. Bila je zelo okusna. Ko smo se najedli, sva z možem pospravila mizo in Anabel ter Ano peljala v varstvo k njuni babici. Midva z možem sva odšla v kino. Tam sva gledala dober film ter jedla ko-kice. Ko je bilo filma konec, mi je mož priigral plišastega medveda. Zal so se morali lepi trenutki končati in sva morala nazaj po otroke in domov. Stuširali smo se in odšli spat.
Sara Režek
Danes je ponedeljek in ura je osem zvečer. Živim z ženo in imava tri otroke, ki vsak dan razen ob vikendih hodijo v šolo. Kot vsak dan grem zjutraj najprej v hlev pomolst krave. Medtem moja pridna žena že pripravlja otroke za v šolo. In nato kot vsako dopoldne ostaneva z ženo sama doma. S traktorjem se odpravim v gozd, medtem pa žena pospravlja po hiši in nato skuha kosilo. Samo da veste, izvrstno kuha. Kot vedno je kosilo pripravljeno ravno takrat, ko pridejo otroci domov. Vsi skupaj sedemo za mizo in jemo. Potem moram otrokom pomagati pri domačih nalogah. Naredil jim bom gugalnico, kot sem jim obljubil. In nato pride čas, da grem spet v hlev in nato spat.
Jan Furman
Veter v ljudi se zaganja in drevje priklanja, morje valovi in smeti podi.
Otroci z igrišča bežijo, k mamici in atiju želijo, zelo se bojijo,
ko zunaj se stemni in zaiskri. Sirene tulijo,
gasilci z avtom po cesti drvijo in ljudem na pomoč hitijo.
Potem pa na obzorju nariše se pisana cesta, različne barve nam ponuja in nasmeh na obraz prebuja.
Domen Jus
NOVA GLASBENA PRIDOBITEV NA OŠ ŽETALE
26. aprila 2019 so učenci z igranjem na instrumente pripravili kratko kulturno prireditev. Nihče ni pričakoval, da bo OŠ Žetale dobila nove instrumente, ker je bila to na šoli strogo varovana skrivnost. Za nove bobne sta zaslužna Zavarovalnica Grawe in Marko Soršak - Soki, bobnar skupine ElVis Jackson, ki šolam v okviru svojega
projekta 20 za 20 podarja glasbene instrumente.
Ob prejemu glasbil je bilo slišati navdušenje, učenci so bobne lahko tudi preizkusili. Na šoli je veliko glasbenikov, ki radi igrajo
na svoja glasbila, bobni pa bodo zagotovo še koga pritegnili k muziciranju.
Brigita Luteršmit
Brina
Mi gremo pa na morje, ne, na izlet!
Učenci 1., 2. in 3. razreda smo se v petek odpeljali na ekskurzijo v Logarsko dolino. Polni pričakovanj! Dva učenca sta zaradi zdravstvenih težav, žal, ostala doma. Drugi smo uživali v vožnji, se predajali vodnim kapljicam, ki so v obilju pršele od slapa, opazovali gore, reko Savinjo, se sprehajali po Mozirskem gaju, šteli ribice in nakupovali. Pojedli smo velike zrezke, goro pomfrija in škaf solate ter popili sod soka! Namesto v Volčji potok smo se podali v Mozirski gaj. Ne bomo obešali na veliki zvon, da smo tu in tam kaj pozabili (vrečko, telefon ...), da je učiteljica Jožica spremenila učiteljski poklic v medicinskega in čistila «hude« rane na kolenih ... Na avtobusu smo prepevali, se smejali, spali, klepetali. Jaaa, uživali smo!
Drugošolci so dan pred izletom pisali o svojih pričakovanjih.
Veselim se, da bom videl dinozavre, da si bom kupil igračo, magnet in sladoled.
Jaka
Veselim se, da bomo šli v trgovino in na sladoled in videla bom slap. Mogoče bom videla tudi dinozavre in kakšnega jelena.
Marija
Najbolj se veselim slapa, kitov in dinozavrov.
Martin
Veselim se izleta, ker bomo malicali in videli kita in dinozavra.
Anže
Veselim se, da bomo šli v trgovino, da bom lahko klepetala in videla slap Rinka.
Zelo se veselim, da bom lizal sladoled, videl slap in dinozavre.
Tijan
Najbolj se veselim, da se bom lahko igrala na igralih.
Petra
Bojim se dinozavrov, rada pa bi videla slap, šla na igrala in jedla kosilo.
Janja
Najbolj se veselim, da bom videl slap Rin-
ka. Upam, da bo zelo super na zaključnem izletu.
Tilen
Najbolj se veselim, da bomo šli jest, da bomo šli na igrala in v trgovino.
Maša
Vsega se veselim, res vsega. Ničesar me ni strah, zanima me vse: slap, Orlovo gnezdo, Volčji potok, rože, dinozavri. Najbolj me zanimajo trgovine s spominki in trgovina na koncu izleta.
Zarja
Ali so se pričakovanja izpolnila? Preberite, kaj so povedali nekateri drugošolci v ponedeljek po izletu.
Všeč mi je bil slap Rinka, šli smo blizu in vse nas je poškropilo! Super je bilo, da smo si lahko kupili, kar smo želeli.
Janja
Bilo je super. Slap Rinka mi je bil najbolj všeč, ker je visok; hitel je in hitel. Povsod je škropilo! V Mozirskem gaju smo se igrali. Trgovina je pa spet super, ker smo nakupovali sami.
Zarja
Šli smo blizu slapa in smo bili mokri. Videli smo papige, bile so lepe barve.
Martin
Na izletu mi je bil všeč slap Rinka, ker je škropilo vse naokrog in tudi trgovina je bila v redu. Bil sem razočaran, da nismo šli v Volčji potok.
Jaka
Razveselil me je slap Rinka, ker je škropilo vse naokrog. Razveselila me je tudi trgovina, ker zraven ni bilo atijev in mamic in smo si lahko kupili, kar smo hoteli.
Marija
Razveselila sem se trgovine. Moja pričakovanja so se uresničila. V trgovini smo lahko kupili vse, kar smo želeli. V Mozirskem gaju pa smo se lahko igrali.
Brina
Ni mi bilo všeč, ker nismo šli v Volčji potok. Preveč sem se veselil Volčjega potoka, dinozavrov in kitov.
Tilen
A
			□n		
1			/a\	(o	_^(0)
= 4 ß f J f — - = =
1 = 1 i
5 i
'O?
Pošta Slovenije
m,
Ln
\
L' -
*
I«
fi
V soboto, 25. 5. 2019, je bilo v prostorih Občine Žetale veselo, saj sta zlato poroko v krogu svojih najdražjih proslavljala zlata jubilanta Marija in Jožef Polajžer iz Nadol 32.
Civilni obred zlate poroke je opravil župan Občine Žetale Anton Butolen ter zlatoporočencema ob jubileju izročil darilo občine. Oba zlatoporočenca izhajata iz trdnih kmečkih družin, kjer kljub težkemu in preda nemu delu ni bilo izobilja, saj je v času po vojni praktično vse družine v Halozah
^ i
k m i\
spremljala borba za vsakdanji kos kruha. Bilo pa jima je vcepljeno veselje do kmečkega dela in ljubezen do domačega kraja.
Zlata nevesta se je rodila v družini s šestimi otroki v Kočicah. Po poroki, ki sta jo sklenila 24.5.1969, sta skupaj zaživela na Jožefovi kmetiji v Nadolah. Na kmetiji je bilo obilo dela, dohodka pa bolj malo, zato se je Jožef zaposlil v TVI Majšperk. Trdna vzgoja, ki sta je bila deležna v mladosti, jima je pomagala prebroditi vse
težave. Z močno voljo, vero v življenje, medsebojnim zaupanjem in vztrajnostjo sta obnovila celotno kmetijo. Bila sta in sta še pojem za delavnost in skromnost ter vzor številnim drugim, da se tudi v Halozah da uspeti.
Ustvarila sta topel dom zase in za svoje tri sinove, Jožeta, Romana in Robija, ki so poskrbeli, da sta danes ponosna dedek in babica šestim vnukinjam in dvema vnukoma. Posebej pa sta srečna, da se je sin Jože z družino odločil ostati
doma in nadaljuje njuno delo, tako da ju v jeseni življenja ne bo doletela žalostna usoda mnogih staršev, ki so se razdajali vse življenje, v starosti pa ostali sami in onemogli.
Občinska uprava