Stev. 22. V Ljubljani, v sredo 30. maja 1917. Leto IV.^ Deseta laška ofenziva na Krasu. ¦ Po velikanskih pripravah in z veliko premočjo so Lahi navalili na Kras, a vrli naši vojaki so odbili s strojnimi puškami, ročnim' granatami, topovskim ognjem in v bojih pehote Lahe ter jim prizadjali velike izgube. Zaključna kitica cesarske himne ima poslej sledeče besedilo, ki se bode pelo tudi po vseh slovenskih ljudskih šolah: In s cesarjem zaročnico v srčni zvezi združeno, varuj Bog nam cesarico, blago mater in gospo! Kar le more v srečo biti, Bog naj jima podeli: Slava Karlu! slava Citi! slava hiši Habsburški! Na njivi. {Bolgarski spisal Elin Pelin; preložil Vinko.) Ako prične pri nas jeseni deževati, dežuje ves teden. Tiho, mirno, podnevi in ponoči- Dež na dež — to lepo napoji mater — zemljo, potem potegne lehak veter, nebo se zjasni in toplo jesensko solnce greje. Njiva se je posušila. Čas je za oranje. Bone Krajnenčev je zopet vpregel Sivko in Belca ter korakal za plugom. Polje ima na krasni gozdni ravnici. Les na vseh straneh in zatišje. Zemlja je zrahljana in se drobi kakor sladkor. Bone je zavihtel 6tiko in zaklical: »Hej, naprej, brata!" Živo je odjeknilo iz gozda. Stari Belčo je pomajal z repom in zadovoljno korakal dalje. Sivka, slabotna kravica, dvakrat manjša od Belca, si prizadeva, da bi ga dohajala. Le glej, že se dela brazda, dve, tri. — Resno lice. Bonovo se je nekoliko razjasnilo. Pozabil je na revščino ter požvižgaval. „Ne bezlaj, Belčo, Sivka ne more toliko kakor ti! . . . Le hodi, Sivka, hodi revica. hodi milka! . . . Trudna sta, a kaj se hoče? Tudi jaz sem že truden ... Hej, naprej!... tihot!« Belčo, mršav, star vol, prha z nozdrvmi in koraka kot kak velikaš. Drobna Sivka napenja vse svoje moči. Gobec odpira, hrbet krivi, rep privija. Belčo stopi enkrat, ona — dvakrat. Sedaj je pomolila jezik — gre! Kroginkrog ni žive duše. Iz gozda narahlo šume bose noge jeseni, pod njimi slabo pokajo suhe veje. „Hodi, Sivka, hodi milka!' je klical Bone, ko je bil strahoma opazil, kako krava čedalje bolj medli in slabi. »Stojta! ... No, kratek počitek!" Utrujeni živali sta se ustavili. Bone je šel pred njiju ter ju gladil po čelu. „Belčo, ti ne poznaš uljudnosti, hudo si spehal Sivko! Kaj ne Sivka?' se je pogovarjal ž njima In Sivka in Belka sta ga mirno gledala z žalostnimi očmi ter težko dihala. Sivki so pene kapale od gobca. Ozrla se je na belega tovariša, pogledala gospodarja ter žalostno sklonila glavo. „Kaj je milka? Povej! Ali ti je slabo? Sivuška — slabuška! . . . Srce ti plače, milka. Še danes bomo delali, jutri je praznik — ves dan bosta počivala. Kaj pa me ti gledaš Belčo? Junak sil" mu je prigovarjal Bone. A Sivka ni dvignila glave. Videlo se je, kakor bi gospodarjeve besede ne mogle pomiriti njenega starega srca. Njene upadle lakotnice so se dvigale silno in naglo. Noge so se ji tresle. ¦ „Povej mi, Sivuška — slabuška, kaj se ti je zgodilo?" je prestrašen rekel Bone ter se ji pričel prilizovati kakor otrok. Potem je prijel za plug in zaklical: »Hej! Potegnita, da se izhodita!" Belčo se je napel, da bi potegnil. Sivka si prizadeva, da bi mu pomagala, a ne more in zopet obstane. „Hej! Naprej, naprej!" je klical Bone z visokim, priganjajočim glasom. Jek se je rezko oglasil iz gozda. Belčo je potegnil znova. Sivka je še enkrat napela vse moči, nogi sta ji odpovedali, zvalila se je po tleh, padla v jarem in žalostno mukala. Bone je prestrašen otiko vrgel v stran, hitro izpregel Belca ter se žalosten postavil pred Sivko. Ležala je nepremično, z izteg- njenim vratom, z gobcem zaritim v svežo prst, a zatisnjenimi očmi in težito je dihala, „Vstani, Sivka, vstani!" B )ne jo je rešil jarma in jo pričel vzdigovati na noge. Sivka je s težavo odprla oči, proseče pogledala gospodarja, kakor bi mu hotela reči: pusti me, da v miru umrem, in zopet je zamižala. Prestrašeni Bone je stopical krog nje, nevedoč, kaj bi počel. Njiva je napol zorana ležala na solncu, ki se je oziralo z neba, polagoma se nagibalo s poldaeva ter se nagibalo proti goram. Žive duše ni bilo blizu. Les je bil gluh. »Vstani, Sivuška!... Vstani! Le poglej, Belčo se ti smeje . . . Vstani! Ne šali se, milka! ... Le poglej, kako rahla je zemlja — orjimo, orjimo naprej!" In Bone je kravo prijel za noge in jo dvigal počasi . . . Uprla se je z nogama ob zemljo in zadnjič poskusila, da bi vstala — a komaj se je ganila. In zopet je žalostno položila glavo na zemljo in še bolj težko dihala. Bone je sedel pred njo, vzel njeno glavo na kolena, jo gladil in poljuboval po čelu. „Ne delaj tako, milka! Usmili se me! Čuj me! Samo ta njiva je še ostala. Do-orjemo jo, potem bomo počivali . . . Do smrti te več ne vprežem. Tvoja mala Galica dorasle in pomagala bo Belcu. Ti pa boš ves dan ležala v hlevu in prežvekovala. Otroci ti bodo prinašali vode v celem škafu, vsako jutro te bodo čohali, krmili te bodo ... Popraviš se, ozdraviš, kaj ne, milka? Takrat bosta Galica in Belčo orala, ti pa se boš pasla na vzarah, gledela boš onadva in jima klicala: Delajta — delajta — in veselje boš imela ž njima. Zvečer, ko izprežemo Galico, pa te bo lizala in ti klicala: Dober večer, stara mati . . . Vstani, milka! . . . Vstani! Pokoncu!" A Sivka se ni ganila, niti oči ni odprla, da bi ga pogledala . . . Tresla se je kot mrzlična. Bone je vstal, odlomil košček kruha, ga posolil in ji ga pomolil pod gobec. »Na, Slabuška! Pokusi! . . Stran 250 TEDENSKE SLIKE štev. 22 Cesar Karel pri organizirani dunajski moški mladini, ki se vadi za stezosledce, skavte in strelce. Difiliranje dečkov pri Gornjem Št, Vidu. Sivka je odprla oči, milo pogle;ala .jgo&podarja, a zopet zamižala. Bone je vzdihnil obupan. Pogledal je na rahlo njivo, pogledal na gozd, ki je molčal, pogledal Belca, ki se je tiho pasel ob meji, pogledal soince, ki se je že na- gibalo, in videl je, da je čisto sam v tej dolini, da ni pomoči od nikoder. Potem se je obrnil k bolni Sivki. »Vstani, milka! . . . vstani, medved je v gozdu, pride in te požre!" jo je strašil. Potem je vzel z voza staro raztrgano preprogo, si jo ogrnil, šel v gozd, pričel rjoveti, kakor medved in po vseh štirih lezti proti ubogi kravi. „Bav! bav!" ... se ji je bližal. In odprla je oči. Globoko v njenem izmučenem žalostnem pogledu se je zasvetil grozen strah. Žival je dvignila glavo in obupno zamukala, vstati pa ni mogla. Bone je vrgel proč preprogo, se obupno nagnil čez kravo, se prekrižal in zajokal. Sivka je zamukala še enkrat, grozno odprla oči in nehala dihati. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) »Ako boste vedno tako vestni, tedaj vas res ne morem zavidati, da vas nikoli ne boli glava," je resignirano vzkliknila Violeta. S tem je bil končan modri poduk, in dame so oblekle svoje jopiče, da se pred večerom še nekoliko izprehodijo. XX. Luči žare, gosli pojo — zbral se je ves odlični svet. Dasi sta Mona in vojvoda Lauderdalski že davno otvorila ples, so prihajali še vedno novi vozovi. Minil je že četrti ples, plesne karte so bile vse izpolnjene, vse je bilo zidane volje. Vojvodinja Lauderdalska je s pahljačo pomigala Moni. ki je pravkar zopet plesala z vojvodo, ter jej napravla prostor poleg sebe. »Pojdite, ljubi otrok, darujte mi par minut." »Prav rada celo uro," je odgovorila Mona ljubeznivo in sedla k vojvodinji. Morda je bila visoka dama zato tako naklonjena mladi gospej, ker je bila popolnoma drugačna kot druge dame njenih krogov. Storila in govorila je stvari, ki bi se bile glasile iz drugih ust prav koči ivo, njej pa so se zelo dobro prJkgaie. »Kako krasen nakit imate!" je vzkliknila Mona, ko je baš nastala mala pavza. Seveda je bil to ob- čuten pregrešek zoper dobri ton. Ali Monino občudovanje je bilo tako odkrito in prisrčno, da ga je bila vojvodinja vesela. „Da, tudi meni ugaja," je odgovorila. »Vojvoda mi ga je podaril dve leti po rojstvu mojega sina." »Ali res? O, kako ljubeznivo! Geoffrey mi je daroval tele bisere mesec dni po na- jini poroki . . . Zdi se mi, da sva že dolgo, dolgo poročena," je pristavila smehljaje. »Ampak vaši opali so resnično prekrasni, njih blesk je tak, kakor jasna mesečina ... Ali ste že videli jezero v mesečini z oken severne galerije?" „Jezero tukaj? Ne." »Niste ga še videli?" se je začudila Mona. „To je najkrasnejši pogled. 0> morate ga videti. Prepričana sem, da vam bo zelo všeč. Pojdite, prosim, pokažem vam ga," je dejala razvneta ter nehote vstala. Popolnoma je pozabila, da govori z veleodlično damo, ki ni bila vajena, da bi jo vlačil kdo naokrog. Za hip se je obotavljala njena svitlost, potem se je vdala. Bil je je nov vžitek, da jo vodi mlada dama naokrog; doslej je vodila ona mlade dame. Toda Mona je kazala toliko veselje v zavesti, da vzradosti vojvodinjo, da je njeni svetlosti to skoraj laskalo. Vstala je, se oprijela Mone ter šla preko vse dvorane občudovat jezero v luninem svitu mali Irki na ljubo, ki se jej ni mogel skoraj nihče ustavljati. „Kam pa je peljala Mona vojvodinjo?" je vprašala lady Rodneyeva sira Nicholasa. „Šla je ž njo v galerijo, da jej pokaže jezero; saj veš, kako se navdušuje zanj kadar ga obseva mesečina." ' »Naravnost smešna je in najtežja ter najneprijetnejša oseba, kar sem jih imela kdaj v hiši. Vojvodinji je pa res kaj na tem, da vidi to vodo 1 Razgovarjala se je s starim lordom Deringom jako živahno, ko je pa nesreči morala priti ta ženska poleg. Seveda je samo iz uljudnosti ugodila Moninemu predlogu." „Ne zdi se mi, da spada vojvodinja k damam, ki pravijo ,da', kadar mislijo ,ne'," je odgovoril Nicholas smehljaje. „Šla je, ker jo je to veselilo, iz nikakega drugega vzroka ne. Skoraj sem uverjen, da se je morala Lucy Chetwoodova umakniti s prestola ter napraviti prostor Moni. Vsekakor si je Mona vojvodinjo že v prvem hipu osvojila." »Zakaj pa ne tudi vojvode?" je vprašala lady mrzlo. »Njeno vedenje napram njemu je naravnost nespodobno. Vsi opažajo to in govore o tem. Zdi se, da samo Geof-frey noče ničesar videti. Kakor vsem osebam nizkega stanu, je tudi njej posebno zadoščenje, ako more priti z odličnimi ljudmi v dotiko." »Naravnost nespametna si, kadar govoriš o Moni, mati," je odvrnil Nicholas zmajaje z ramami. „Z vojvodo občuje kakor z vsakim drugim, prijazno in naravno. Ne Mev. 22 TEDENSKE SLiKE Stran 251 Naš cesar na soški fronti govori z vojaki, ki so se v bojih posebno odlikovali. Cesar Karel in cesarica Cita sta bila te dni v Bolcanu na Tirolskem. Pozdrav mladine na kolodvoru. morem razumeti, da nočeš priznati njene ljubeznivosti. Meni se zdi Mona solnčni žarek, ki prodere v srce vsakogar in razširja svetlobo, veselje in slogo." „Saj govoriš kakor kak zaljubljenec," je rekla lady Rodneyeva s prisiljenim na- smehom. »Ali hočeš tudi Doroty vse to ponoviti? Gotovo bi jo zelo zanimalo." „Dorothy in jaz misliva popolnoma enako o Moni," je odgovoril mirno. »Tudi ona jo prav tako visoko ceni. Ako hočeš namigavati, da izziva Lauderdalskega, je to naravnost neokusno. Kaj takega bi rie prišlo njej nikdar na misel." Sedaj je zadonel iz sosednje sobe tih, melodičen smeh — Monin smeh. Mati in sin sta se okrenila in sta videla skozi odprta vrata, da stoji vojvoda poleg nje. Sklonil se je k njej, in oba sta se prav veselo smejala. Potem sta se približala vratom, tako da je mogla lady Rodneyeva slišati vsako besedico. „Jezditi znate, pravite?" je vprašal Lauderdale. »Seveda, doma sem večkrat jezdila celo neosedlane konje. Včasih resnično zahre-penim, da bi mogla zopet enkrat dirjati čez drn in strn kakor v starih časih." „Ampak kdo vam je dovolil, da ste smeli življenje stavljati v toliko nevarnost?" je vprašal vojvoda začuden. Preden s je njegova sestra omožila, ni smela praga prestopiti brez spremstva. Mlada gospa mu je bila pravo razodetje. »Nihče. Ni mi bilo treba prositi nikogar dovoljenja. Storila sem lahko, kar sem hotela." Lica so jej žarela, oči blestele; stala je kot pravcata poosebljena mladost in lepota pred njim, in vojvoda je spoznal to. »Ali imate sestre?" „Ne, in tudi ne bratov, samo sebe." Vojvoda je nekoliko sklonil glavo. »Gospa Rodneyeva," je dejal potem počasi, »ali veste, da ste najlepša ženska na svetu, kar sem jih videl kdaj?" »Tudi Geoffrey-pravi to," je odgovorila smeje in brez sledu zadrege, »ampak to ni res." Ta skromni in otroški odgovor je vojvodo zopet streznil. Nekoliko mučno pavzo je prekinil Nelly Darling z vprašanjem: „Ali ste oddani, gospa Geoffreyeva? Ali hočete plesati z menoj?" „Z veseljem," je odgovorila Mona. Zvest svoji besedi se je Pavel Rodney na veliko začudenje vseh prisotnih resnično udeležil bala- Ko je Mona že skoraj končala svoj ples z Nellyjem, se je preril skozi množico do nje ter jo je prosil za naslednjega. Plesala je ž njim enkrat naokrog, potem se je ustavila pri vratih. »Alt ste utrujeni?" je vprašal Rodney ter vprl svoje črne oči vanjo. »Nekoliko." Morda bi hoteli raje trenotek počiti. Ali veste, da sem nocoj prvikrat na Rodney Tovirersu?" Mona je molčala. Zdelo se jej je netaktno, da je sploh sprejel vabilo. »Slišal sem, da je knjižnica jako znamenita," je nadaljeval Avstralec. „Da, vsi jo občudujejo; zelo stara je. Saj vam je pač znano, da je en del gradu mnogo starejši kot drugi?" „Čul sem, da. Rad bi videl knjižnico," je dejal in gledal Mono poln pričakovanja. „Ta želja se vam lahko izpolni," je odgovorila Mona hitro. Dobrodošla jej je bila misel, da ga more zabavati, ne da bi govorila ž njim. Vedla ga je torej preko polne dvorane v knjižnico, ki je bila razsvetljena, a v tem hipu prazna. Stari prostor je vzbujal svečanosten vtisk. Stene so bile od tal pa do stropa obite z deščicami. Samo nad kaminom so bili približno v dolgosti enega čevlja in v širjavi dveh čevljev leseni oboji manjši kot drugod. Zdelo se je, da ta del^ Avstralca posebno zanima. Zrl je zamišljeno v steno z malimi oboji ter je bil kakor slep za ostale krasote tega prostora. .,Ta stena se razlikuje od drugih," je rekla Mona, vesela, da se zanima za kaj drugega, kot samo za njeno osebo. »Vkljub temu pa je stara soba jako lepa, kaj ne?" „Da," je odgovoril ter tiho pristavil, vredna je pač, da se človek bori zanjo." Mona ni slišala teh besed, ker je baš premaknila stol. Odvila je eno izmed svetilk, medtem ko je bil Rodney še vedno zatopljen v opazovanje one stene. Pogovor je čimdalje bolj pojemal. .,Upam, da se nocoj dobro zabavate,'' je rekla končno Mona. „Ne! Ostati bi bil moral sploh doma v svoji domovini; tam je bilo življenje drugače, svobodneje, bolj po mojem okusu." „Pa zakaj se ne vrnete tja?" „Ker imam tukaj posla," je odgovoril osorno. „Odkar sem stopil na angleška tla. je konec moje zadovoljnosti. Tam zunaj človek živi, tukaj pa sama životari." „Prav obžalovanja vredna je, da ne marate Anglije, če ste se že odločili, da ostanete tukaj. Ampak zdi se mi . . ." Umolknila je. Strani252 TEDENSKE SLIKE štev. 22 Telefonska postaja tik pred sovražno fronto v jami, ki jo je napravila sovražna granata. Na robu jame opazujeta vojaka skrita za železnimi ščiti sovražnika, vojak za njima pa poroča poveljstvu, ki je zadaj za fronto, kar opazujejo. C. kr. domobranski pešpolk št. ... v svoji poziciji na fronti. Vzorno zgrajen strelski jarek in vhod v podzemeljsko kritje (kaverno.) „Kaj se vam zdi? Nadaljujte!" „Zdi se mi, da ste po pravici nesrečni," je odgovorila Mona hitro. „Kdor piinaša drugim nesrečo, mora tudi sam spoznati gorje in skrb." „Kakor je videti, pričakujete zame srečnega konca te zadeve. No, saj je prav mo- goče, da se uresniči vaše pričakovanje. Nocoj sem bližje cilju, kot kdaj prej,'' je nadaljeval z dvoumnim nasmehom. ,.In vaša roka mi je pripomogla do tega." Mona se je zdrznila in ga je ostro pogledala. Stopila je korak nazaj, pri tem se je njena obleka zataknila ob ključ pisalne mize. Rodney je pokleknil ter osvobodil krilo, potem je obstal in zrl bledega obraza vanjo. „Ako se odpovem svojim nameram na Rodney Tovversu, ako ga pustim dosedanjim lastnikom," je dejal tiho in strastno, „ali si pridobim potem pri vas prijazen spomin, Mona?" Mlada gospa se ni zavedala, da jej razkriva svojo ljubezen. Globoko sočutje jej e napolnilo dušo. Bil je nesrečen, zato se ej je smilil. ,,Saj ne mislim neprijazno na vas," je odgovorila Mona ljubeznivo, a hladno. „Storite, kar vam veleva vest, in pridobili si ne boste samo mojega spoštovanja, nego vas bodo tudi vsi drugi uvaževali.'' „A kaj!" je vzkliknil nestrpno, vstal in se odstranil od nje. V tem hipu je v;, topil Geoffrey, približal se Moni ne da bi se zmenil za njenega spremljevalca. ,Mona, ali bi nam ne hotela nekaj zapeti?" je dejal, kakor da ni razun njegove žene nikogar v sobi. „NelIy je pravil vojvodinji o tvojem glasu, in sedaj bi te rada slišala. Prav priprosto pesemco, ljubica. Take stvari poješ najbolje." „Mislim, da najin ples še ni končan, gospa Rodneyeva," se je oglasil sedaj Avstralec ter izzivajoče pogledal Geoffreya. ,,Vojvodinji moraš izkazati to Ijiibav," je nadaljeval soprog, kakor da njegov bratranec sploh ni govoril. »Seveda grem,'' je odgovorila Mona. „dasi se bojim, da bo vojvodinja razočarana... Prosim vas, da me oprostite, gospod Rodney," se je obrnila nato k Pavlu Rodneyu, ki je stal s prekrižanima rokama v ozadju. „Oproščam vas," je odgovoril s prisiljenim nasmehom. Soba se je sedaj napolnila z gosti, ker je ples pravkar minul. Geoffrey pa je odvedel svojo ženo v dvorano. „Ne pleši nocoj več s tem človekom," je dejal hitro, ko sta ostavila knjižnico. „Razume se, da ne, ako ti ni ljubo. Nicholas mi je priporočal, naj bom ljubezniva ž njim. Nisem vedela, da imaš kaj proti temu." „Dobro, sedaj pa veš; ne maram tega," je izjavil Geoffrey z glasom, ki ga ni doslej nikoli uporabljal. „Da, sedaj vem," je odgovorila pohlevno, toda z neko posebno dostojanstvenostjo. Ustnice so se jej tresle, s ponosno dvignjeno glavo je šla k vojvodinji. ,.Želeli ste, da vam nekaj zapojem," je dejala s tako žalostnim glasom, da se je vojvodinja tiho vprašala, kaj se jej je pač moralo pripetiti. „Prav rada vam iištrežem, ampak moj glas ni dosti vreden." „Tega ne morem verjeti," je odvrnila vojvodinja ljubeznivo, „videti ste tako muzi-kalični." Vsi so umolknili, ko je zadonel Monin sveži glas. Izbrala si je jako staro, še lepo pesem, katere končni stihi so se vedna glasili: „0, rojstni kraj, o, rojstni kraj, kako želim po tebi zdaj!" Petje je ganilo vse navzoče. Slišati ni bilo bučnega ploskanja, ko je Mona vstala izza klavirja, ampak vsi so se jej zahvaljevali. Geoffrey je stopil k njej in jej poše-petal prevzet: „Pa vendar nisi mislila v resnici tako, Mona? Saj si pač zadovoljna pri meni in nimaš domotožja?" Mona je dvignila svoj jako bledi obrazek k njemu ter je odgovorila s tresočim glasom: , Ali potrebuješ odgovora, ljubček?" „Zakaj pa si pela baš to pesem?,, „Sama ne vem, zakaj." „Bil sem malo prej prav grd in krivičen do tebe." „Ali res? To sem pozabila," je odgovorila s srečnim usmevom, medtem ko se jej je povrnila rdečica v lica. Pavel Rodney, ki je opazoval vse to, ni mogel prenašati tega pogleda. NamrŠil je čelo, se urno okrenil ter ostavil dvorano. XXI. ,,Ali moraš res proč, Geoffrey, prav zares?" je vprašala Mona vsa obupana. Že opetovano mu je danes stavila to vprašanje. „Da, res moram proč. Jako neprijetno je to, kaj ne? Toda ker se Nicholas ne more udeležiti te slavnostne pojedine, ga moram zastopati. Ne bilo bi lepo, ako bi mu ne bil uslužen v času, ko ima čez glavo posla." „Ampak ti imaš vendar tudi mnogo posla. Ti imaš mene. Ali bi se ne mogel Jack peljati tja?" (Dalje prih.) Usmilite se vdov in sirot padlih junakov! štev. 22 TEDENSKE SLIKE Stran 253 Častnik-inženir na laški fronti opazuje in meri strmino pobočja za napravo nove ceste. Nalaganje naših topov v vlak. 120-letnica avstrijske cesarske himne. Dne 12. februarja 1917 se je prvikrat pela Haydnova melodija pesmi, ki je pozneje kot »cesarska pesem" ter kot avstrijska himna bila uvedena; pela se je ob priliki slavnostne predstave v dunajskem grajskem gledališču v proslavo 29. rojstnega dne cesarja Franca II. Predvajanje je vodil komponist sam ob navzočnosti vladarja in e bilo od občinstva burno odobravano. 3esedilo pesmi seveda ni bilo takšno kot danes. V onih dneh je stala stvar Avstrije zelo slabo. Po porazu pri Rivoli in po ka- pitulaciji Mantove je bila sovražnilcu odprta pot v notranjost Avstrije. V teh težkih dneh, ko so armade francoske republike ogrožale Avstrijo, je bilo avstrijski vladi mnogo na tem ležeče, dati skupnosti avstrijskih narodov ter njih zvestobi do vladarske rodbine v krepki ljudski himni izraza in tako ustvariti protiutež proti marseljezi. Izdelanje besedila je bilo poverjeno profesorju Leopoldu Haschka na Terezijanu. Haschka je nalogo slabo izpolnil, in če bi ne bil Haydn ustvaril naravnost mojsterskega poljudnega na-peva, bi ne bila njegova himna imtla nikakega uspeha. Haydn se je 1. 1795 povrnil s potovanja na Angleškem, in je že prinesel s seboj misel in načrt, po vzoru angleške himne „God sare the king" ustvariti ljudsko himno. Že 1. 1796 je bila melodija dovršena. Haschkovo besedilo, od katerega je ostal samo prvi verz, je izginilo s površja takoj po smrti cesarja Franca; 1. 1835 se e pri nastopu cesarja Ferdinanja I. dalo 1aydnovi melodiji za podlago novo besedilo, katero je izdelal gledališki igralec Holtei po naročilu Metternichovem. Toda to besedilo je bilo še slabše kot prvo, in že prihodnje leto se je moralo umakniti no- vemu besedilu Kristijana barona Zedlitza. Tudi ta pesem ni imela dolgega življenja. L. 1853 je bila za spesnenje novega besedila razpisana nagrada; tekme se je udeležil tudi Grillparzer, vendar je pa dobila nagrado pesnitev Ivana Gabrijela Seidla. bele to četrto besedilo avstrijske himne je ostalo končno do danes oficijalno priznano. Besedilo zadnje kitice se je zopet spremenilo in je v slovenskem določeno sedaj tako, kakor obljavljamo na 2. strani današnje številke. Strupeni plini in sanitejci. (Glej slike na strani 255 in 256.) Moderna vojna je rodila tudi moderno orožje. Tehnika, kemija, fizika in razne, prej človeštvu koristne vede morajo služiti bogu Marsu, da bi se sovražnika tem temeljiteje, tem številneje in grozneje pobilo in pomorilo. Seveda korakajo naši sovražniki povsod na čelu v izumljanju novih morilnih sredstev. Nekako dve leti poznamo strupene pline. Prvi so jih imeli in uporabljali na angleško- Stran 254 TEDENSKE SLIKE štev. 22 Naši saperji grade žične ovire na fronti: leva dva moža nosita žično mrežo, slično brani z bodicami, ki so nevarne nogam, ker je brana kolikor možno skrita na tleh; desni mož nosi drogove, s katerimi brano razprostrejo. Prav na desni so pa že postavljeni španski vitezi in pred njimi so na tleh ležeče razprostrte žične mreže. Če se sovražniku tudi posreči, da razdre pokonci stoječe žične ovire in španske viteze, ga vendar potem ovirajo v napredovanju za temi po tleh razprostrte mreže (brane). Napredovanje naših oddelkov iz svojega najsprednejšega strelskega jarka v prvi laški jarek. Poprej so naši saperji uničili laške ovire, španske viteze i. dr. Ostanki teh se še vidijo na sliki na desni strani med obema jarkoma. Naši saperji prodirajo iz lijaka, ki ga je izkopala mina, proti sovražniku v varstvu jeklenih ščitov in vreč s peskom, oroženi z ročnimi bombami in puškami. francoski fronti proti Nemcem- Ponosni pač ne morejo biti na to iznajdbo iznajdljivi francoski kemiki! Iz malih, spočetka še lesenih, zdaj že kovinastih topičev so izstreljali na Nemce bombe na daljavo J00do 500 m. Bombe so se razpočile ter razširjale sila strupen, dušljiv, daveč, krvavenje pljuč in nosnih žilic povzročajoč plin. Veter je zanašal in raznašal ta morilni plin v strelske jarke ter daleč med rezerve. Plin je vojake omamljal, da.so omedlevali, krvaveli in se celo zadušili. Posebno ostro vplivajo ti plini na sapnik, pljuča, na oči in na možgane. Če se omamljenega vojaka od-Tiese kmalu iz dima in ga napaja s kisikom, ga je še mogoče rešiti, — sicer umre v nezavesti. Zato nosijo vojaki na fronti na glavi posebne vrste maske, ki zakrivajo ves obraz ter zabranjajo plinom vplivati na so-pila in oči. Spočeika so imeli vojaki pripravo, ki je, napolnjena z gotovo kislino, uničevala zastrupljevalni učinek plinov; d'nes imajo maske še druge praktične priprave, ki odstranjajo nevarnost plinov. Da morejo maske uporabljati, imajo vojaki še posebne vaje Saniteta, ki jo danes izobražujejo temeljito zdravniki in telovadni učitelji-stro-kovnjaki, imajo na fronti s seboj tudi vedno rešilne priprave za vojake, ki so bili omamljeni. Danes se seveda uporabljajo strupeni plini že na vseh frontah ter od vseh armad. Klin s klinom! Vse mora pomagati do zmage in miru. štev. 22 t;edenske slike Stran 255 Oddelek avstro-ogrskih saperjev odstranjuje z drogovi in škarjami žične ovire pred laškimi strelskimi jarki, da jih more naša pehota potem z naskokom napasti. Vsaka krona pomasa uničiti sovražnikov up! Vsaka kroi%a i je stavbni kamen za mir. Vsaka krona pospeši povratek naših junakov z bojišča! Vsied lega naj stori vsakdo svojo dolžnost in naj podpiše vojno posojilo! Avstro ogrski častniki zaslišavajo pravkar zajete laške letalce za soško fronto. ^Tedenske Slike'' so najbolj zanimiv in poučen slovenski ilustriran tednik. Pri-obcufe/o vsak teden obilo slik in poročila z raznih bojišč ter o vseh važnejših aktu-elnih dogodkih. „Tedenske Slike'' stanejo celoletno 12 K. polletno 6 K, četrtletno 3 K. Posamezne številke se dobiva/o po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 24 'Vinarjev. Zahtevajte povsod ^Tedenske Slike!" Naročite si ^Tedenske Slike!" Priporočajte jih svojim znancem in prijateljem! Kuverte s firmo, pisma, račune itd. izvršuje lično, HU. točno In ceno tiskarna Dras- Hribarja v LJubljani Dunajska cesta št. 9 Možnar — metalec min in bomb s strupenimi plini — uravnavajo v pravo lego. Z vodno tehnico določajo, koliko naj bo cev nagnjena oziroma vodoravna,,da bo učinek strela popoln, da se bo izstreljena mina razpočila baš pred sovražnikom. (Citaj članek „Strupeni plini in sanitejci' na strani 254.) Svetovna vojna. Topovi in strojne pušlce pokajo, kakor da se ta krvavi ples nadaljuje do neskončnosti. Sporazum, zlasti Anglija se tolaži s tem, da če res letos še ne bo dosegel zmage, jo doseže drugo leto, ker ima mogočnega zaveznika z Zedinjenih državah. WiIson se pa hvali, da zbere do jeseni letos prvi pol milijona in do božiča drugi pol milijona vojakov, ki pa najbrže ne bodo več posegli v vojno, ker je bo že prej konec. Dne 23. maja je poteklo dve leti, odkar je stopila Italija v vojsko. Deset ofenziv je napravila na Goriškem in vse so se končale ob prav malenkostnih uspehih in ob ogromnih izgubah. Tudi sedanja ofenziva, ki traja že nad 17 dni, se bliža koncu, ne da bi bila odprla pot v Trst. Od morja do Tolmina so trajali ljuti boji, ki so stali Italjane do 100.000 mož izgub ter blizu 4.000 vojnih ujetnikov. Največje napore so si pri-zadjali Lahi, da bi zasedli sv. Goro, Kuk in Vodice, ker bi od tam prevladovali Trnovsko planoto in Vipavsko dolino. Dne 13. t. m. se je pričel drugi del laške ofenzive in sicer za Kraško planoto. Na Tirolskem so pa le posamezni topovski boji, ki pa niso večjega pomena. Boji ob Soči so 28. maja bistveno popuščali. Severno od Vipavske doline se boj na obeh straneh omejuje na ogenj topov. Na Kraški visoki planoti se je po zadnjih 4 vročih bojnih dneh (24. do 28. maja) razkrojil v posamezne sunke. Vsa opazovanja in vsa poročila soglašajo v tem, da presegajo krvave izgube sovražnika daleč žrtve prejšnjih bitk ob Soči. Predpolje naših pozicij je posejano z mrtvimi Italijani. Število v času od 23. maja sem samo na Kraški visoki planoti vjetih Lahov je naraslo na 250 častnikov in nad 7000 mož. Vsega skupaj je bilo od početka desete bitke ob Soči vjetih nad 15.000 neranjenih Italjanov. Aeroplani in hidroplani so vrlo služili naši armadi za spoznanje sovražnikov in njegovih namenov ter so požrtvovalno podpirali artiljerijo in infanterijo v vseh fazah boja. — Avtomobilne čete pa vozijo v učinkovitem laškem ognju dan in noč vojni materijal tik za prve črte. Eden bistvenih predpogojev zmagovite obrambe je bogata oprema branitelja s topovi, strojnimi puškami, ^strelivom in tehnič-: nim vojnim orodjem. Če se sovražniku v 16 dnevih bitke ob Soči ni posrečilo doseči nikakega kolikor toliko tehničnega uspeha, gre bogat delež na tem uspehu tisočem mož in žena, ki se posvečajo v opremnih delavnicah zaledja, navdani patriotičnega duha, zvesto in brez obotavljanja težkemu, a za vojsko na bojišču nad vse važnemu delu. Trajna zahvala domovine jim je zagotovljena. Poveljnik soške armade, generalni polkovnik pl. Boroevič se je rzrazil o soški bitki takole: „Mi stojimo dobro. Po dolgem napetem pričakovanju je bil pričetek sovražne ofenzive za naše vojake prava odrešitev. Boj divja od Kanala do Hudegadola. Kar je mogel sovražnik pripeljati ljudi in muni-cije, je vse vrgel v boj ob tej priliki. Ali bo trajala vojna še dolgo, tega ne moremo še vedeti. Mi smo že stali enkrat 14 dni nepretrgoma proti temu sovražniku in srna ga pramagali. Ako bi utegnila deseta ofenziva trajati dalje časa, potem je mogoče,, da bo zadnja, kajti kar sovražnik sedaj izgubi svojih sil. tega ne bo mogel več nadomestiti. Municije ima sovražnik dosti. Toliko je gotovo, da je bila artiljerijska priprava to pot neznatna. Kjub temu mislim,, da to ni posledica varčevanja, marveč nove francoske metode izpred Arrasa, to je sistema iznenadenj." Na ruskem bojišču so le posamezni topovski boji. Bojna črta je mirna, kakor da se pripravlja na konec vojne. Na francoskem bojišču se še vedno vršijo veliki boji. Nemci so začeli z vso silo s topovskim ognjem, da se antanta celo boji, da prično sedaj Nemci s proti-ofenzivo. Na Balkanu so se vsi veliki sunk * Sarraila ponesrečili. Sarrail je zato zahteval izdatno pomoč in zadostno preskrbo, sicer bo opustil vsako ofenzivo in celo odstopiL Turki imajo v Aziji na raznih bojiščih z Angleži in Rusi še vedno boje. Značilno v sedanji vojni je pa, da so Angleži poslali v Arhangelsk (rusko severno pristanišče v Belem morju) 4.000 mož in ga zasedli. Enako nameravajo Japonci zasesti v Sibiriji mesto Harbin, da tako prisilijo in ostrašijo Rusijo, da ne sklene separatnega miru s centralnimi državami. Mirovno gibanje. Priprave za štokholmsko socialno-demokratično konferenco napredujejo u-godno. Odpor proti konferenci je domala popolnoma odpravljen. Nizozemsko-škandi-navski socialistični odbor je izdal poseben manifest, ki pojasnjuje namen konference. Značilno za priprave je dejstvo, da se je tudi francoska pariška (senska) socialistična konferenca izrekla za udeležbo z veliko večino. Manifest odklanja končno vplivanje irt vmešavanje posameznih vlad v potek konference ter s priznanjem pozdravlja, da je dal iniciativo za ta mirovni kongres ruski delavski in vojaški odbor. Nova mirovna ponudba centralnih držav? Inozemski listi poročajo, da pripravljajo centralne države novo mirovno Stran 256 TEDENSKE SLIKE štev. 22 1^ Iz delovanja naših sanitejcev: Vojaka, ki so ga v rovu strupeni plini omamili odnašajo sanitejci iz rova v kritje. (Članek na strani 255.) Sanitejci vzbujajo od plinov omamljenega vojaka, da mu dajejo vdihavati kisika. (Članek na strani 255.) ponudbo, ki se bo tikala zlasti Dardanelskega vprašanja. Ista poročila menijo, da so konference med nemškim državnim kanclerjem jn avstroogrskim zunanjim ministrom rodile senzacionalne rezultate, ki bodo Rusiji po godu. Mirovna propaganda v Italiji je vedno večja. Vršile so se za mir v Milanu, Rimu, Turinu, Genovi in Neaplju velike delavske stavke, ki so znatno prizadele italijansko vojno industrijo. Prvega maja so priredili delavci na Angleškem velike demonstracije za mir. V N L O" L iri »en VINO od 65 I naprej razpošilja po povzetju A. OSET,. pošta Guštanj. ;_; Koroško. :, : »i* 3 g.p f» rt o P - •< Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo jamčeno nešliodljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 4— velika pušica, ki zadostuje za uspeli K 9-— Kosm. Dr. A. Rix preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 610. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A. Kane in drogerija „Adrija"; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. Mariahilf, u. Parf. Wolfrani. Novost za gospodinje je sušenje zelenjave In sočivja za zimo. Naročite tai(0j icnjižico: .Sušenje v sospodinjstvu". Dobi se po i(njisarnah za 40 h s - poštnino vred. —~ ti« Vse potrebne tiskovine za občinske urade in aprovi-=: zacijske odbore := ima v zalogi tišinama DRAG. HRIBAR v Ljubljani, Dunajska cesta 9. 1 Framurlnl i* sredstvo zt pomlajenje rrarTiyaOI us ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270. je rožnata , _ voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila: 11^ Rydyol Jan Grolich, drogerp pri angelju v BRNU , 645, Moravsko.-- I 1 ;.i 500 kron Vam plačam, ako moj odstranjevalec korenin .Ria balzam" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic in žuljev v treh dneh. Cena za jeden lonček z janstvenim listom K 1-75, 3 lončki K 4'50, 6 lončkov K 7-50. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa) I poštni predal 12/309 (Ogrsko). Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRIN3EVEC, HRUŠEVEC —. in SLIVOVKO •— najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim — boleznim, se dobi _ pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Solnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na \r* nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour. Popolnoma neškodjivo. Poskušnje K1-- velika škatlja K 3-30. Dr.-ja A. Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 330. Posije diskretno dr. A. Rix. kosm. preparati, Dunaj IX. Lakierergasse 6,0. Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kane in drogerija .Adrija"; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. Mariahilf, u. Parf. Wolfram. Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tUdI po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se JamCI. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. 8 :: Modistka MIMKR HORVAT Ljubljana, Stari trg 21 priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zaloso damsicih slamnikov in otroških {epic. Popravila najfineje in najceneje. Pro? s tem!! Prikrajšanje noge postane nevidno. Vaša hoja postane elastična in lahko nosite vsak normalen čevelj. Brošure brezplačno pošlje Exstension Ges. m. b. H., Frankfurt am Main, Eschersheim Nr. 39. »Morana »::i« Je pripoznana Kot najboljše sredstvo proti ušhremu mržesu, stenicam In drusi solazni. Izvrstno sredstvo Je proti hrastam In vsaki drdsl kožni bolezni. Cena liter 5 K. Trst, Via Caslaldi 4,1. ^ Skrinjar »•II Največja slovenska hranilnica: Mestna hranilnica ijubljansica Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 je imela koncem leta 1916 vlog...................K 55,000.000—, hipotečnih in občinskih posojil ¦.................... 30,600.000—, rezervnega zaklada.........................„ 1,500.000-—. ^ Sprejema vloge vsak delavnik M qi večje in nestalne vloge ^ in jih obrestuje najvišje po "I" 10 pa po dogovoru. ^ Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. ^ Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5o/o, izven Kranjske pa proti 5Vi"/o obrestim in proti najmanj P/o oziroma '/lO/o odplačevanju na dolg. it V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. ^ stran 260 TEDENSKE SLIKE . štev. 22 ISANATORIUM- EMONA „ r -PORODNDSNDCA. fILtJUBLtJANA-KOMENSHEGA-ULICAH tlL / 5EF-zDiwNK:pRiMARijDR FR.DERGANC 1 Obiskujte •;>^!i:«i^'.| v deželnem Qledailšču Krasna darila! Dobro „IKO" uro (;vsak|f|občucluje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjani! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosTu. I :: Vse nre so natančne preizkušene :: Lastna znamka .IKO' svetovnoznana. Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 12 40 št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 1680 št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20 št. 99865 Kovinasta verižica K 1-60 št. 99645 Uhani amerikanski double zlato.............K 3-40 št. 99022 Srebr. rožni venec K 9-50 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttper T Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJHNSKH KREDITNA BflNKH V LJUBLJANI H Delniška glavnica 8,000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike"; za Avstro Ogersko: V« leta K 3—, /2 leta K 6—, celo leto K 12—; za Nemčijo: V* 'eta K 4-—, '/2 leta K 8-celo leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, Lnad stropje Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani.