Štev,—number 247 Sporazum dosešen med Hitlerjem in Muaaolinijem glede Lige narodov, raioroiitvene konference in Avitrije. Tako poroča (Soering v Berlinu.—Katoliški "itur-marji" na Dunaju in avatrijaki fašisti v objemu, da obnove "sveto rimsko cesarstvo" Torjtor bo oprtifei, m povtdvjt tarlliskl Rti Borili», 18. dec, — Hermann Wilhelm Goerlng, pruaki premier in Hitlerjev miniater aviaclje, je včeraj lijavll, da ata ae Namči-ja in Italija aporasumall In da-nea ata "teanajše »k upaj kakor ata bili kdaj prej". 8poraium, ki ga je naananil Uoering, j« bil dosttšan tadnje dni, ko j« Muaaollnijav aaatop-nik Suvlch oblaka) Berlin In taj. no konferlral a Hitlerjem. Va* kakor p« sporasum tiče reformiranja Lige narodov, raaoroiitve-ne akcije In drugih važnih problemov. Ii Goerlngove lajava ja aoditi, da aU sa Muaaolini in Hit-ler sporazumela tudi glade bo-dočnoatl avatrijake republika. Da II Je Muaaolini obrnil hrbet sv-atrijskemu diktatorju Dollfuau In prepustil AvatriJo HltlarJu, «a ni dafinltivno anano, vendar bi ae dalo aklapatl nokaj takega. Hitler ao Je odločil, da ponudi nenapadalnl pakt vaam svojim sosedom, aploh vaem deielam v Kvropl, ki hočejo U pakt, rasan — Bovjataka unija. Dunaj, 18. dec. — Kurt Schu-schnlgg, juatlčnl minister v Doli-fuaovi avatrijaki vladi In organi-aator katoliških napadalnih 6et Ja včeraj objavil v oficlalnam glaallu vlada program avoj« "katoliška Akcija". Med vrsticami tega programa ae lahko člta, da cilj "katoliška akcija" Je obnovitev habsburške monarhija, 9d-prto Ja ps ledeno, da organiaacl-Ja katoliških napadnlkov, ki ja vojaško treniranj tnla aa avoj cilj obnovo "svetega rimskega cesarstva v modami obliki (1), ki se mors raaUaati itvan da-našnjlh maja avatrijake npub-llka". Pred nakaj dnavi Ja bilo poro-čano, da Ja namen katoliških "šturmarjav", da aa adrušljo a "halmwahrovci", avstrijskimi fa-šiati. Na Dollfuaa Je bil ponovno narejen močan prltiak, naj od-atavl socialistično upravo Dunaja in podvrte dunajako občino federalnemu komiaarju, socialistično stranko naj pa raspustl. (omunistični izgredi v Chlesgu Chicago. — V nedeljo popoldne je 3000 Ukrajincev v narodni noši paradiralo v protestu proti sovjetski Rusiji po W. Madison ulici na zapadni strani mesta. V bližini Hermitage ave. ja >a več sto komunistov napadlo Jkrajince in v bitki, v kateri je etela opeka, steklenice, gnila Jajca in treskali količki po glavah, je bilo okrog sto oseb ranjenih; !9 oseb so odvedli v bolnišnico. Policija je ustavila izgrede in prijela deset moških in eno ten-sko ter jih odvedla v zapor, Vodja IrakIS lailstov aretiran M>ublln, Svobodns irska drlava, 18. dec.—Genaral Owen 0'Duf-fy, vodja Iraka fašlatična organizacije, katere člani noaljo višnjeve arajca, ja bil včeraj Aretiran v Waatportu, kjer so fašisti aranllrall demonstracija proti De Valarovi vladi. Notranji po-lltlčni konflikti na Irskem ao dnevno vačji. Fašisti v Nemčiji s silo krstijo otroke komun kitov Berlin, 18. dec. — Pod kontrolo nacijskih udarnikov je bil včeraj izvršen masni krst 161 0-trok od šestega do štirinajstega eta iz bivše komunistične naael-bine v Osterkirchi. Trije pastorji so vodili obred. Nadaljnja pooojlla Home Lom korporarlje morajo lakatl, da vlada počlotl graft Chirago Illlnoiska dlvfcija federalne Home Owners* lxisn korporacija, ki daje poaojlla na hiša sadoMUnlh malih posestnikov, J« v procesu drastično vlad* ne preiskave na obtošbo korupcija. Glavni urad llllnoiske divl-zlje Je v Chkagu In zadnjo soboto ja tja dospela odredba la VVaahlngtona, da mors prenehati vse poslovanje v čikaškem u-radu, dokler ne bo preiskava aa-ključena. Vsa posojila, ki so v teku IsvršJtvr, morajo počakati. WIUiam G. Don ne, upravitelj illlnoislu* divizije HOLC, se nahaja v Washingtofiu, ksmor Jo bil poklican na zagovor še tad-nji teden. Donne Je obdoMen, da Je svojo d i visijo vladno korpora* cije pretvoril v torišle raketlr-stva. Donne jo lokalni demokrat' ski voditelj, predsrdnlk demo. krstskega k Iti I m N. «srde. WORKING CLASS* NRA dotoli'e podal;šsa delavnik a« «ssliv« inventarjev Washington, D. C, — Johnson, direktor NRA. Ji dovolil do-lodsjslcem. ds sm«*jo v zadnjih dveh tednih v decembru obdrta-tl toliko delavcev, kolikor Jo potrebno, na delu ve* ur, kolikor določa pravilnik, t namenom, da lahko seat sv i jo inventar ob koncu leta. (Narisal Jergvr.) Spet prtfcaja bmšM PROSVETA torek. 19. decembra.' THE ENLIGHTENMENT WUUHM) IM LAiTWIKA SUOVKWSKS makodmb rouro«NB JSOMOTS st MM NuM u •mt-m mkmsks PSM na ZnW» beleike h raznih kraje» Domač drobiž Žrtev raka Grosby, Minn. — Raku je podlegel Dan Obradovič,.star 46 let, ki zapušča ženo in Štiri sinove. — Slovenka Neža MeŽnar se je poročila s Hrvatom Štefanom Dominom. ponesrečen deček Chicago. — Paul S tarče v ič, 10125 Hoxie ave., star 14 let, je v nedeljo izgubil desno oko, ko je z drugimi dečki igral Indijance in cowboye na praznem stav-bttču ob 101. cesti. Med begom pred "cowboyi" je padel v goščavo posušenega plevela in o-stro stebelce »c mu je zadrlo v oko. Nesreča na lovu Cleveland. — Jerry Stroin, slovenski farmar v Genevi, si je zadnje dni na lovu po nesreči ob-strelil levo roko. Mqrda izgubi dva prsta. Neareča na ceati Joliet, 111. — John Gregorič, star 19 let, je med desetimi ranjenci, ki so se ponesrečili v nedeljo, ko sta trčila skupaj dva avta na cesti med Jolietom in Lockportom. Oba avta sta bila demolirana, ranjence — sami mladi fantje in dekleta iz Jolieta in Chicaga — so pa odpeljali v St. Joseph's Hospital. « se je vse vrtelo v dvorani, staro i a nsUdo. Tako smo se zabavali pozno v noč, dokler ni veliki avtobus pri vozil zopet pred dvorano ob 1 zjutraj, ki je odpeljal naše tam-buraše in ostale rojake nazai v Forest Cfty. Potem je tudi ostalo cbčinstvo začelo zapuščati dvorano, vsak dobre volje. Vsem skupaj se iskreno zahvaljujem, ker ste nas posetili ter nam pripomogli k uspehu. Tako tudi vsem č!anom in članicam, ki ste na katerikoli način delovali in pomagali, da je vse tako dobro uspelo. Tukaj je bil ubit v premo-gorovu dne 9. dec. naš sobrat Louis Lipovšek. Pokopali smo ga dne 12. dec. Z njim je društvo št. 204 SNPJ zopfet izgubilo enega zvestega člana. Michael Bizjak, preds. št. 204. Rja v Dstroitu Pivovarnlška Industrija bo upo-slevala le unljake delavce Dolgi tfmski več-rri in naše delavske razmere DiaripmdvHls, Wyo. Veliko rojakov ae pritožuje, kako je pusto/Sedaj v teh dolgih zimskih večerih, dg sploh ni ničesar zii/azvedrilo ali zabavo. Pa tfmu se lahko pomaga. Naročite #i dobre, delavstvu koristne liste kakor sta Prosveta in Proletarec. Ob čitanju teh časopisov vam bodo dolgi zimski večeri minili, da ne boste vedeli kdaj. Ta dva Usta bi morala zahajati v vsako slovensko hišo, ker bodrita in vzpodbujata delavstvo, da lažje prenaša gorje, ter ga tudi učita, kako si delavec lahko izboljša svoj tužni položaj, v katerem se nahaja. Kajti od nas delavcev samih je to odvisno. Ako bomo na druge čakali za boljše čase, bomo še čakali, pa tudi le samo čakali. Kar se mene tiče ne poznam nobenih dolgih zimskih večerov, ker ob čitanju Prosvete in Pro-letarca mi večeri prav hitro po-tečejd pri zakurjeni peči, samo da je ¿dravje pri hiši. Včasih pa tudi za pojem tisto zimsko: "Oh kak' hišno je po zim', ko doma pri pefc' sedim, sladko vince pijem hV tobak kadim. Al' moje ženkeu'glas mi dela kratek čas, kdor £a slišat če, naj pride v vas." Tako pri lepo zakurjeni peči, pri glažku vinca (ako ga sploh imam) in pri pipci tobaka se še včasi a svojo boljšo polovico malo pozabava, in včasih se pa tudi ni t roba strinjati z njo, pa mene možička kar meni nič tebi nič prav lepo spove, brez duhovnikov ip brez cerkve. In tako lepo in htyro minejo dolgi zimski večeri. $ato vsem fantom in dekletom priporočam, hitro v zakonski jarem. Delavske razmere so malo boljše sedaj v tej okolici, pa se nič ne ve kako dolgo, ker v tej deželi danes ni nič stanovitnega. Pa vseeno je še dosti premogar-,. ... . jev brez dela. Pred leti je kaj kredita. Ako pa greste v verižno trgovino brez denarja v žepu, ne dobite nič. Delničarji in odjemalci, bodite fte v naprej naklonjeni svojemu podjetju, pa tfOmo še v bodoče beležiti dober uspeh. Želim vsem delničarjem in odjemalcem srečno novo leto! Victor Vodišek, 188. Reporterji pestili airti-unijskftga Mritta Pustili so cigare in ga obsipali z vprašanji ter izvedeli, da Je zadovoljen z interpretacijo delavske točke Nire Rudarski položaj in drugo Strabane, Pa^—Dne 29. nov. smo dobili rudarji v tukajšnjem bližnjem premogorovu Westland Mjn? Pittsburgh Coal Co. ukaz, naj poberemo svoje orodje, ker bodo rov zopet zaprli, kar se je tudi zgodilo. Delalo nas je njem okrog 900. Sedaj smo vsi brez dela in zaslužka. Tudi veliko Slovencev je prizadetih. Omenjeni rov je bil prej zaprt 18 mesecev. Potem je zopet obratoval 4 mesece in med tem ča-fjpm je bila tudi 5 tednov stavka, pa so ga zopet zaprli. Tako, če kateri dobi delo, pa ga v kratkem času zopet izgubi. To je bil zahvalni dan za nas! Drugi rovi v tej okolici obratujejo le delno, rudarjev pa toliko, mislim, da bodo začeli kmalu iz jam ven gledati. Torej ni mogoče dela dobiti. Prej se je obljubovalo, da bo Nira delo sorazmerno razdelila, da bodo premogorovi približno enako obratovali itd., kar je vse skupaj bunk. Jaz misliir., di na-* ša Nira (Jera) počasi umira. V dopisih iz te naselbine ]e Dstroit, Mlch. — (FP) — Ra-zen v avtomobilski Industriji, ki je največja v tem mestu, orga-nizatorična kampanja, ki jo vodijo razne unije, napreduje v vseh drugih. Unija pivovarniških delavcev, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji, je sklenila pogodbo s petimi največjimi pivovarnami. Te so naznanile, da bodo uposlevale unijske delavce tudi pri gradbenih delih. Unija voznikov, ki spada k ADF, je tudi izvojevala priznanje pri vseh večjih mlekarskih kompa-nijah. Roprezentant unij« uo šel v VVashington, ko se otvori zaslišanje glede pravilnika za to industrijo. Klerki v lekarnah ho se tudi organizirali. Vae velike lekarne ao že podpisale pogodbo in manjšo bodo sledile. Izgledi kaž<»jo, da bo prva u-nija grobarjev v tej deželi v kratkem rojena. Grobarji, kl mo upoeleni na velikih pokopališčih, so te dni poslali apel na Ameriško dclavako federacijo, naj pošlje organizatorja. v tej okolici uposlenih čez 2,000 premogarjev, danes pa nas še dela okoli 500. Velika razlika za to okolico. Temu so pa krivi stroji po premogokopih. Prezident Roosevelt bi veliko bolj koristnejše napravil za državo, če bi upeljal 6 urno delo, kar mora itak priti prej ali alej. In naj bi toliko davka naložil na stroje, da bi lahko uboge brezposelne delavce s tem denarjem preživljali, ker NRA nam ubogim delavcem dosti ne pomaga. Vesele praznike in zadovolj-nejSe novo leto vsem gl. uradnikom, čitateljem Prosvete in prijateljem ter znancem! Anton Tratnik, 267. Triedsetletnic* letalstva Kitty Hawk. N. C. — Hrib Sandy Kill Devil v tukajšnji o-kollci je bil v nedeljo pozorišče tisoče v ob proslavi tridesetletnice, kar se Je prvo motorno letali» dvignilo v zrak. P,rata Orvllle In Wilbur Wright sta 17. decembra 190.1 na tem hribu izvršila prvi polet. Njuno, ftkatll |>odobno leaeno letalo Je bilo v zraku 37 sekund in je do«eg!o višino 120 čevljev. Eden teh bratov, Orvllle Wright, ki je Ae živ, bolehen starec, Je bil deleten velikih ovaclj In počaščenja v Philadelphia. Zadružna prodajalna. Omenjena zadruga bo tudi letos izplačala par tisočakov v obliki dividetid svojim odjemalcem, oziroma delničarjem, ker dobiček se razdeli tekom leta med nje. Da podjetje še tako napreduje, posebno v teh časih, jc vzrok naklonjenost odjemalcev. Ta prodajalna je delavsko u- Washington. — (FP) — James A. Emery, washingtonski lobist National Manufacturers asociacije, najbrž ne bo tako hitro sklical časnikarske konference, ker se je preveč potil na zadnji, na kateri je reporter-jem skušal pojasniti zaključke konvencije te podjetniške organizacije. Reporter j i so ga pestili, največ v lastno zabavo, o stališču njegove asociacije o unionizmu, kom pan i j ski h unijah, delavski točki Nire ter o "nevednih forumih", kakor je konvencija na-zvala vladni delavski odbor ter njegove pokrajinske sekcije. Zvedeli so, da je Emery s podjetniško asociacijo vred velik— demokrat. Je proti "vsaki formi kolektivnega pogajanja, ki je vsiljena eni ali drugi stranki." Tudi stavkarji bi morali prej premisliti, predno se gredo pritožit v Washington, če delodajalec na primer noče priznati u-nije ali pa se masti ob pravilniku na račun delavcev. Emery pravi, da bi moral biti vsak sporazum izravnan v tovarni sami, ne pa vlačiti ga izven. Najbolj i sistem pa je tak, kakor ga ima tekstilna industrija s svojim "odborom za indu atrijske odnošaje", ki je nedavno zdrobil stavko tekstilnih delavcev v Južni Karolini in Ten nesseeju. Tak odbor bi morala imeti sleherna industrija, kar pomeni, da morajo unije z enotno fronto nastopiti proti tej skemi. Končno pa je lobist vseh lobi-stov izjavil, da je bila sekcija 7 Nire "že prav dobro interpret! rana" in se njegova asociacija s tem zadovoljuje, kar pomeni da delavsavo zopet drži prazno vrečo ali pa jo bo v bližnji bodočnosti. Emery je od »konvencije Na- Učlteljaka stavka Učitelji In učiteljic« v tukajšnjih javnih šolah *o zaatavkali t namenom, da isvojujejo izpla-čitev za o» t a k» plače. Mesto jim dolguje plačo sa več mesecev. Poročilo o slavju in zahvala Luzerne, Pa. — Večer 2. dec. ostane nepozabljen za tukajšnje Slovence, posebno pa za društvo "Kamnik" št. 204 SNPJ. Kajti omenjeni večer je to društvo ob hajalo 20 let svojega obstanka z najboljšim uspehom in v zadovoljstvo vseh navzočih. I)a;.je naša proslava izpadla takotfobro, as moramo najprej zahvaliti naravi, ker naa je obdarila s toplim solnčnim vremenom in krasno lepim večerom. S tem je bila dana prilika tudi našim oddaljenim društvom, kakor tudi ostalim rojakom, da so se udeležili naše proslava. Posebno kar se tiče članov društva št. 540 SNPJ is Elizabatha, N. J., katerih pot je bila 136 milj dolga žes pennaylvanake hribe, ravno tako tudi društvom iz Forest Cityja, kl so se pripeljali 45 milj daleč, okoli 50 oseb. Nadalje ao se udeležili tudi člani društev is Scrantona, Nanticoka ln Minera Millsa, tako da so Je nabralo to-, liko ljudstva is vanh krajev, da lahko rečem, da Lutema še ni videla teliko Slovencev akupaj. K temu je pa doatl pripomogel tudi naš sobrat Anthony Cvet-kovlch is R rook I y na. N. Y, član glavnega odbora SNPJ. ker ae je odsvtš našemu vabilu Ur naa po-setil. On J« s svojim iskrenim govorom napravil na prisotno članetvo in ostalo občinatvo do-I ber vitla, ker nam j* orisal po-1 men naše organizacije. Največja zasluga pa gre alovenakemu tam-buraškemu sboru is Forast Cityja. kl ao tako krasno igrali sanja-ve valčke In poakočne polke, da Union, pridruženi k A. D. F. U službenci imajo tudi plačo (še nekaj več) in delovne ure kot določa pravilnik te kategorije. Kr je začel letati plavi orel po de želi, se je tudi takoj vsedel na izložno okno prodajalne. Ako ka teri zaradi brezposelnosti ne morejo plačati svojih računov > prodajalni, imajo še vedno ne nijsko podjetje. Vsi uslužbenci spadajo k International ClerkUianai Manufacturers asociacije dobil nalogo, da pridobi kongres da vrže iz industrijskega zakona "vse neljube točke" in da podjetnikom svobodne roke pr: "sanaciji" dežele. Najzanesljivejše dnevna deta vake vesti so v dnevniku •PronvetP. Ali jih čitate dan? Mrs. Victoria Price, glavna priča proti Sevetorki acoUafcomkih v. kl vetrajs. da ao Jo črnci poeililt. čeprav ajeaa iovartšica Kub> Batea. M je bila s a je v tovornem vlaku, trdi baš nasprotno, «a al M* nobenega pooMjenJa Mnenje o Adamiču. — la katoliškega Hsta. — Zavoženo gospodarstvo nekaterih slovenskih bankirjev Zl6 je bil Louis Adamič v eta-ri domovini, so se v tamošnjih iterarnih krogih precej prička-1 zaradi njega, njegovega slovenstva itd. Podane so bile raz-ične sodbe in obsodbe, ki pa večinoma niti približno niso zade-e v črno. Šele Olga Grahorjeva, v svoji oceni Adamičevega "Smeha v džungli" v XI. številki Ljubljanskega Zvona", je podala točno in pravično sodbo o Adamiču, ko ja o njem zapisala: L. Adamiča prav gotovo ne moremo več šteti za Slovenca; po načinu mišljenja in čuvstvovanja je Američan, ki ga z domovino vežeta le še spomin na otroška eta in ljubezen do svojcev. Prav zato je tudi pogrešno in odveč vsako primerjanje Adamiča slovenskimi pisatelji; kajti naš človek raste v tako popolnoma drugačnih razmerah, da ni mogoče postavljati enega drugemu za vzor. Pa tudi kakšno očitanje "renegatstva", premajhne nacionalne zavesti, se mi zdi pogrešno. Adamič je rasel,J kakor je po svojem življenju nujno moral rasti. Zato je porftgl našim pro-blemolfl tuj in n^ kaže preveč slediti njegovi soobi o nas, pa tudi obsojanje Adamiča z naše strani bi bilo napačno in odveč. Njegovo delo moramo sprejeti, kakršno pač je." Pravilno. Presojati Adamiča in njegovo delo s čisto slovenske ga stališča, ne velja. Adamič je Slovenec samo še po krvi, drugače pa je vseskozi Američan. And that settles it. e e e Kakor vsak pisatelj, tako ima tudi Adamič svoje nazore o življenju In svetu, ki jih vsi ne moremo sprejeti. Vzemimo na pr tragično usodo delavskega borca Lonieja Burtona v "Smehu džungli." Adamič vidi v tem zgolj "živ dokaz ..., da se posameznik ne sme zaplesti pregloboko v ekonomske in socialne spore in nasprotja ameriškega življenja. Posameznik je preši bak, da bi ga ta nasprotja docela ne omrežila in stria, ne da bi imel od tega kdorkoli kaj prida in koristi . . ." Zame je tako naziranje nesprejemljivo. Širjenje vsake ide je, vsako svetovno gibanje, lež spočetka na ramenih posamezni kov, ki sicer morda padejo, a stopajo na njihova mesta vedno novi posamezniki, dokler končno ne postane vodilna ideja takega, na pobudo posameznikov započete ga gibanja, last širokih ljudskih množic in zmaga. Posamezniki ki pri tem padejo, ne padejo za man. Zločinsko prelita kri nam reč kriči po maščevanju in ga končno tudi prikliče. Toliko o tem. Drugače pa mislim, da A damiča zaenkrat ne velja še pre strogo soditi, kajti pisatelj je še mlad, se še razvija in njegov nazori se utegnejo pod pritiskom razmer In novih spoznanj še pre drugačiti. Cez deset let bo morda gledal na take stvari čisto drugače kot zdaj. . -e e • Te dni sem slučajno dobil v roke tukajšnji'katoliški list "The Catholic Universe Bulletin" in že sami naslovi posameznih člankov fla me jako zabavali. "Človek je na zemlji majhen bog, prav father Gillis", je naslov enemu članku. "Majhen bog", čigar ek sistenca ni prav nič podobna bo-govski, ki se valja v lastni krv in blatu, žre, po zaslugi svoje božanske nevednosti, samega sebe izžema samega sebe, se sam skruni in ponižuje itd.! Res, i meniten "bogec"! "Španija se je prebudila" je pa naslov uredni škemu Članku, ki se raduje vsled zmage reakcije na Španskem Toda Španija, posebno in pred vsem kolikor Je je v krilih, ni še prebujena. Sele tedaj, ko bo tudi špansko ženstvo rešeno vpliva vere in cerkve, bomo lahko govorili o prebujeni Španiji. Ampak, kadar se to zgodi, porečejo naši katoliški nasprotniki, da Španija nazaduje In propada .. . Tudi katoliški burbonci so nepoboljšljivi. • e • Urednik Ameriške Domovine je začel te dni razpravljati o "zdravem in baloney dolarju". Prvi članek v tej slavni seriji Jc - Posvečen malone izključno nrrf skih bankirjev v Clevetandu Pi še Pire med drugim: "m-bolj J tančna preiskava . . . ni ¿¡J prinesti na dan ene same Z verbe, zlorabe ali zavoženega ¡¡J spodarstva." gq Kaj pa pravi predsednik v« gateljev North American Trm Co. banke? V poročilu, ki podal na sestanku vlagatel, dne 8. dec., omenja, da je ban napravila precej slabih isVea cij, med katere spada tudi ko teralno posojilo predsednika banke, dalje posojilo istemu gol osebni kredit, brez vsakej drugega jamstva, posojilo S5< 000 organizaciji Ki.ights of lumbus, pri katerem je šlo kom žvižgat 145,000, dalje sojilo $50,000 na neko apai mentno poslopje, o katerem pr vi Louis Kaferle, predsednik bora vlagateljev, v svojem poj čilu, da je bilo "izredno slaba vesticija", itd. Poročilo dalje vaja, da bi se 1. 1931 dal rei ta denarni zavod s primeroi majhno izgubo, kar se seveda storilo. Obenem graja kampai te banke za nove vloge 1. li v čemer ima popolnoma pi kajti res ni bilo pošteno nalovi jati nase ljudi, da so izročali si je prihranke zavodu, o katen so vodilne glave morale vec da se naglo bliža polomu. To še več drugega omenja poroi L. Kaferla, ki se je t^pidno meljito poglobil v zadeve fa nega zavoda, poročilo, ki ga Ameriška Domovina, ki blebe da ni bilo zavoženega gospodi stva in zlorab (ljudskega zau nja) pri nobenem slovenskem narnem zavodu, torej tudi slovenski banki ne, ni hotela občiti. Ce to poročilo ne doka je zavoženega gospodarstva North American banki in rabljanja ljudskega zaupanja isti, potem sploh ne vem, kaj zavoženo gospodarstvo ali rabljanje ljudskega zaupanja 1» e * e Poročilo predsednika odb vlagateljev je bilo spisano ji obzirno, da se bančno vodstvi tem pogledu ne more pritože ti, vzlic temu pa dokaj jasno trjuje težke očitke, ki so bili rečeni v naši javnosti na ra vodstva slovenske banke in ki ni to vodstvo nikdar skušale vreči. Dobro gospodarstvo zi slabo za vlagatelje. Zato so ti kjer so. Zato danes lahko r mo, da so slovenski bankir, Ameriki odigrali enkrat za lej, in če bodo njihovi vlagal kdaj dobili nazaj kaj svojega narja, ga gotovo ne bodo dali hraniti slovenskim ban jem, ki so bili prav tako nezr ni in brezvestni kot premn njihovih ameriških bratcev, slo "Svoji k svojim" je v» tem pogledu odšlo k vragu v ste in to ne morda po zas kakšnih nenarodnih ljudi, bi najraje najprej ubili naš venski element in narod" U rano iz A. D.), temveč po gi teh bankirjev samih in trabantov a la A. D. Sola je draga, a vzlic temu dobra i I. Jontez-Podgoričan. < "Vzorna vas" samo za bel« ne Američane Morgantown. W. Va.-"V na vas" v bližini tega me4T je bila zgrajena z denarje« federalnih fondov, je r vsem razen tu rojenim poltnim Američanom, je |* zala preiskava, katero je vfl Narodna asociacija ztfnapri zamorskega ljudstva. Pro.e« sponsorirala med drugi»! soproga predsednika Re in ženo Ano Ljubljana, 29. nov. ikakih deset je živel v, ',du zdaj 44-letni stavbnik Kotnik s svojo ženo Ano,, Dunajčanko, staro zdaj u Mož je dobro zaslužil m ..¿poživela. Letos pa sta na da se preselita v Ljub-| V soboto 25. nov. sta ne-imbistva že oddala špediter- ! čopasta pripravila, da j neijejo v ponedeljek na posta- j .Sda v ponedeljek sta bila o- ( Kotnikova že mrtva. Kotnik irelil njo in sebe; on je takoj ¿al mrtev, žena pa je izdihaj ur kesneje v bolnišni-i da bi se bila zavedela, ko sta oba odnesla skrivnost ¿smrti v grob. Kar se go- 0 vzrokih tega dejanja, so 1 ugibanja. Nekateri trdijo, virok umora v slabem ^m položaja Kotnikovem, J da je bil Kotnik ljubosu-ioi svojo ženo, ki je bila veto je imela rada družbo, «m ko je bil Kotnik resen, oten človek. Tudi ni znano, sta se hotela preseliti v Ijano. »umoru samem je znamo le, f je slišal lastnik hiše, kjer ¡Kotnika stanovala. Okrog 10 «r 26. nov. je slišal, da ee ka glasno pogovarjata, ra je le ženine besede "Lie-aul!" — nato pa sta se o dva zaporedna revolver rela. Ko je stopila polici rstanovanje, so našli Kotnika itreljeno glava mrtvega na njega pa je ležala s rtako prestreljeno glavo nje-i žena Ana, ki pa je še diha^ bolnišnici je nekaj ur za-i umrla. otnik ima v Ljubljani sorod-,k njim.se je nameraval pri-iti in je že pismeno sporočil, rideta z ženo 28. nov. v Ljub-9. in da naj bo stanovanje v "nikovi hiši pripravljeno, dokazuje, da ne gre za sa pripravljani umor in nor, in to tudi potrjuje do-»o, da je treba to dejanje ati Kotnikovi živčni razbo-Po rodu so Kotniki z Vr-pokojnikov oče je upoko-notar dr. Ignac Kotnik, ki Ina svojem posestvu v Kom- ■rii so: v Hrastniku 33-let- nica Hočevar jeva, v L j ubijanja Klinarjeva roj. 2mit-v Tržiču predilniški stru-Josef,v Cičah nad trnkom Uršula Laznikova, v 'niku rudar Jurij Pepeln- >mor.—V Radečah je 20 čevljar Anton Smodej Uwmomorilnem namenu veščino ocetne kisline. Pre-11K« sicer takoj v celj-bolnišnico, kjer pa je po-podlegel. Vzrok ni ttoj «redi Ljubljane *>či od sobote na nedeljo J^mbra je bil v Ljubljani rmski cesti ubit 31 letni « stavec Karel Kocmur. t*ko hude poškodbe, da ie zjutraj ob osmih v bolniš-ledlegel. m« Karel Kocmur se je 11 \ xolioto zvečer z dela do-•* cesti pa je srečal večjo znancev, Hi so poprej po "J iro.«tilnah pili fantovščino em, ki se bo O. ovaluli so ga a aeboj. Sli , k-11 Emone, odtod pa je y družba proti Rimski ce-*fr "" bili dobre volje, so «aj Kia*ni. Pred neko go-st i pa je stala ^ klavcev in hlspcev, ki J® ^«niost prihajajoče TT Zato je brž I '««d« Od njih: "Kaj je r^" 'a v ««a, kaj?" In t|t' 'N: 1 v je šel Ce» cesto ^ 'i'» iz Kocmurjeve H izzivalca napadel. 'I tu. Dva od hlap-lt k a na bližnje dvorijo 1 * v n» dve ročici. ^( — menda hlapec . bud udarec p / '"ur. ki je zašel -»ko n lučaj no. Takoj na tla. Ko ao napn-^^■■aj «o ttorUi, so ta-Tratnik je poklical ¿o* Ki ivševalni voz. Takrat se je Koc mui že zavedel ter dejal, da n! Uiio hudo, da bi moral v bolnis-•lico. Vendar so ga odpeljali Zjutraj je res še hodil po bolniški robi in zdravniki so mislili, da br okreval, Paj je bikTvideti le na lobanji, da je malo pretrta, po obrazu pa je bil opraskan od padca na zemljo. Proti osmi uri zjutraj pa je 'egel in kmalu nato umrl. - Policija je aretirala tistih šest napadalcev, ki se bodo morali zdaj pred sodiščem zagovarjati in v zaporu presedeti pokoro za vročo, vinjeno kri. (Ubiti Kocmur ni sin znanega socialista Kocmurja!) Drobiž naprej. — 2e nekaj let silno silijo v promet z drobižem. Raznim državnim ustanovam nakazuje državna blagajna mnoge vsote denarja v samem drobižu, in tako pogosto srečujemo tovor-ne vozove, ki prepeljujejo zaboje, v katerih so vrečice z drobižem. Sami kovanci po 10, 20 in 50 Din. Toda tak drobiž bi že še bil. Kadar pa pošljejo kakemu uradu same kovance po pol dinarja, po 1 ali 2 dinarja, takrat pa je tega cvenka kot listja in trave. Rekord pa je menda odnesel litijski cestni odbor. Te dni so mu pripeljali cel tovorni avto samega drobiža po 25 par; manjših nov-čičev sploh nimamo. Pripeljali so jih za 200 tisoč, torej natanko 800 tisoč novčičev. Bilo jih je za celo tono. Trgovcem in delavcem bo torej plačeval litijski odbor s samimi 25-parskimi novči-či. Kar branili se jih bodo na vse kriplje, čeprav je to tudi denar. Se roke jih bodo bolele, ko bodo odnašali domov te novčiče. Razna na&a prosvetna društva v Ameriki, ki imajo svoje gledališke odseke, bo najbrže zanimalo, da je začela izhajati v Ljubljani mesečna revija "Drama", ki bo pisala o gledaliških vprašanjih. Revija je namenjena predvsem našim podeželakim društvom in drugim diletantskim skupinam, ki jim bo dajala nasvete glede režije, opreme, odra, maskiranja, nasvete glede iger, ki naj jih uprizarjajo, dalje bo pisala o razvoju slovenske drame, priobčevala slike o uspelih gledaliških prireditvah po Sloveniji itd. Obenem bo ista založba izdala tudi razne igre, pripravne za podeželske odre. Tako izideta v kratkem dve igri: Goldonijev "Sluga dveh gospodov" in Anzengruberjeva ljud ska igra "Slaba vest". Se pred njima pa izide nova veseloigra mladega slovenskega dramatika Jožeta Vombergarja "Zlato tele". (Pred meseci je isti avtor izdal dve svoji igri: veseloigro "Voda" ter ljudsko dramo "Vrnitev".) Vse te navedene igre so napisane prav za prav nalašč za naie ljudske odre in vae priporočamo tudi našim ameriškim slovenskim gledališkim skupinam, da naj segajo po njih ter jih uprizarjajo. Doaezali bodo z njimi dober uspeh, in ne bo jim treba segati po drugih, manj vrednih deiih. Revijo "Dramo" in navedene knjige lahko naročite pri: Založba "Drama", Ljubljana, poštni predal 139. — Prva in druga številka sta že izšli, tretja izide prve dni decembra. Nov operni tenorinl. — Pred nekaj leti je skušal priti k ljubljanski operi mlad delavec Ivan Franci z Viča. Rad bi prišel menda v opero, Češ, da ima precej lep t?nor in mnogo vese-•ja. Odklonili so ga, ker ni bilo "budžetne možnosti", pač pa je dobil mesto "kullsensibseja". Potem pa je kmalu odšel v Zagreb. In iz Zagreba re je letoa vrnil v Ljubljano na — gostovanje v o-peri, in «icer v tiiki tenoraki vlo-Ri Cavaradossija v Pucoinljevl o-peri Toska" V Zagrebu ga je namreč neka pevska učiteljica učila solo petja, ker je spoznala v Franclovem glasu bogastvo, ki ga nc gre zanemarjati. Učila ga je, in pred nekaj meseci je nastopil na koncertu v Zagrebu. Kritika je pozdravila v njem novega tenorja, ki ima sicer še mnogo za četniških muk in napak, kar pa A. utegne s časom zabrisati. Glaw pii ima po prirodi zelo lep. In a to zagrebško zmago je pred tremi tedni prišel v Ljubljano, da nastopi v glavni tenorski partiji v istem gledališču, kjer je bil pred nekaj leti kulisenšiber. Gla-dališče je bilo kajpada nabito, publika je novega tenorista pozdravljala zelo viharno, kritika pa je sicer povedala svoje očitke Franclovim napakam in pomanjkljivostim, vsi pa so si bili aloŽ-ni v mnenju, da se bo iz Francla razvil dober tenorist, če se bo le še mnogo učil in ne prevzel. Nato je nastopil v "Toski" še enkrat in tudi na nekem koncertu. V kratkem pa bo nastopil «pet na dveh koncertih. Umor na Vidmu še nepojaa- njen. — Umor vdove Marije Ju- vančičeve na Vidmu je še zmerom nepojasnjen. Obdukcija njeni ga trupla je dokazala, da je dobila Juvančičeva v bodo v; rana senceh j«ffnela ranjeno ičeva u^vL e|i jjfnelt zen tudi roko, zafl^^^^* domnevajo, da je v boju^^Psvcem naj brže prijela za rezilo in ji ga mori vec spet iztrgal iz rok. Vse te rane in tudi rana na prsih niso bile smrtne, pač pa je bil absolutno smrten sunek, ki ga je dobila Juvančičeva naravnost v srce. Smrt je nastopila v nekaj minutah zaradi notranje izkrvavit-ve. Dne 27. popoldn< so jo pokopali. Velik atentator. — Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil te dni obsojen "atentator" Ivan Ogrin, brezposelni delavec iz Zaboršta pri Dolu. V Dolu je bil namreč lani junija meseca izvršen "atentat" na tamkajšnje ga učitelja Einspielerja, ki je re žimovec. Pri skupščinskih volitvah je bil silno agilen, pa se je zameril opozicijonalcem, klerikalcem v svojem kraju. Pa je še' obtoženi Ogrin in nabil kolesarsko balanco z dinamonoffl, peskom in papirjem ter ta "peklen-ski stroj" nastavil učitelju na o-kno spalnice. In prižgal vžigal-no vrvico. Balanco je razneslo iztrgalo je okno ter ga treščilo nekaj v spalnico, nekaj na njivo. Učiteljeva družina se je zelo pre-strašila, poškodovan pa ni bil nihče. Več klerikalcev je bilo a-retiranih — tudi neki duhovnik je bil vmes — in postavljenih la-ni septembra pred sodišče, ki ps jih je oprostilo, ker ni bilo do-kazov za krivdo. Zdaj pa je bil tega napada obtožen imenovani Ogrin, ki je dejanje tudi priznal a se zagovarjal s tem, da je hotel učitelja le nekoliko prestrašiti. Obsojen je bil na dve leti In pol robije ter izgubo državljanskih pravic za 5 let. Ogrin je kazen brez ugovora sprejel. V £en?vl je nenadoma umrt zadet od srčne kapi dr. Ivan Per-ne, delegat Jugoslovanske vlade pri Društvu narodov in na razorožit ven i konferenci. Po rodu Je bil Slovenec in star Šele M let. Skupina gledalcev, Ii rajajoči h navdušenje, oh llnčanju dveh sločincev v UHforniji. Rudarji v Arizoni prti likvidacijo Bakreni rudniki paraiisirant že nad dve leti; rudarji na fede-minem reileiu. Mugaati bakra kujejo denar v Afriki Miaml, Ariz. — (FP) r- "Ka-dar delodajalec ne potrebuje nega delavca, ga odalovi; ^adar ne potrebuje deset tiaoč delavcev, jih 'likvidira'." Tako modrujejo arizonski rudarji bakra, natezujoči pasove in premišljajoči o svoji usodi. Brez dela ao Že nad dve leti in tudi kaže, da modrovanje o "likvidaciji" niso prazne sanje. Phelps Dodge in Anaconda Copper kompaniji sta zaprli tukajšnje rudnike leta 1981, Naj-prvo Old Dominion rov v Olobu, od katerega je živelo vae tamoš-nje prebivalstvo; sa tem je prišel na vrsto Miami, kjer sta dva velika rova, kar je odrezalo od kruha vse prebivalstvo okraja Gila, ki je sedaj na federalnem reliefu. Deset tisoč rudsrjev je že nad dve leti brez zaslužka, le tu pa tam kdo zasluži par centov pri poravljanju cest. Utrujeni in odlašani od pomanjkanja, ker vladna podpora je malenkoatna, ljudje pričakujejo boljših čanov. Razen skeptikov, stavijo vse upe na predaednlka Roosevelts, od od katerega pričakujejo čudežev, največ pa to, da bo s pravilnikom, ki je že dolgo na delu v VVashingtonu, prisilil magnete na obratovanje pod vzdržljivimi razmerami. In upanje je vse, kar je ostalo tukajšnjim rudarjem In tudi državi aami, ki gospodarako sloni na bakreni industriji. Ce mag-nstje res likvidirajo bakreno produkcijo v Arizoni, za kar ao dobri izgledi, bo v veliki meri likvidirana tudi država sama. Ameriška bakrena induatrija ni toliko udarjena vsled krize, kakor pa radi premestitve produkcije v tuje države. Anaconda Copper kompanija je na primer premeatila 60% avoje produkcije v tujino, največ v Kho-deaijo, Afrika, kjer je zadnja leta vstsia nsj večja in najbogatejša bakrena industrijs. Silno bogato žilo bakra J« v severni Khodeaiji leta 1906 po naključju odkril neki razlakova» Isc po imenu Collier. Pravzaprav jo je odkrila ustreljena antelopa, ki je v smrtnih agonijah s brcanjem razgrebla zemljo, pod katero ae je zasvetil bogat zaklad. Bakrena žila je 200 čev- ljev široka, 10 milj dolga In 8000 čevljev globoka. To žilo sedaj črpa Anaconda Copper kompanija, ki ima velike rudnik^ tudi v Peruviji, Južna Amerika, tn ker so v Afriki večji profiti kakor v arizonakih rudnikih, Anaconda in Phelps Dodge pa poanata le profjte, so res dobri iagredi sa popolno likvidacijo tukajšnjih rudnikov za daljšo dobo, Magnatje ne čutijo nobene odgovornosti do človeškega etjfeenta In trpljenja. 300 LET STARA PRAVDA Najdaljši prooci na svetu Je pravda v zadevi dedičine francoske rodbine Thiery. Pravda teče že 800 let in nobenega u-panja še ni, da bi bila v dogled-nem čaau končana. Jean Thle-ry, sin orožnika Francoia Thie-ryja, Je bil postal sluga bogatega Grka Anaatasta TlpaldiJa. Gospodar ga je Imel tako rad, da ga je pozneje posinovtl In ko Je leta 1698 umrl, mu je is« pustil milijonsko premoženje. Thiery je bil marljiv in varčen, tako da je bogato zapuščino i dobrimi kupčijami Ae povečal in ko Je leta 1644 na Krfu umrl, bi morali njegovi v Champagni živeči ,sorodniki podedovat! po njem 67,000,000 frankov. Tega ogromnega bogastva pa niso nikoli videli, kajti francoska država se smstra sa lastnico teh milijonov. Kako se je moglo to zgoditi? To premoženje Je leta 1797 zaplenil Napoleon in ga spravil v francosko državno blagajno. Thieryjevl dediči trdijo, da Napoleon ni imel te pravice, oblasti pa pravijo, da je bilo zaplenjeno premoženje vojni plen ln da si ga je zmagovalec po pravici prilastil. Zaplenitev J# bila po mnenju oblast! državni akt, ki ga ns more razveljaviti nobeno sodišfe na svetu. Pravda se vleče kot rečeno že 800 let in prizadeti sorodniki so Vložili v njo že mnogo denarja. Sedanji člani Thleryjeve rodbine ne upsjo, ds bi dočakali konec pravde, In zato lltejo človeka, ki bi kupil njihove pravloe do 67,000,000 frankov. Gotovo hI se marsikdo polakomnll dobre kupčije, če bi mogel upati, da bo pravdo dobil. Toda kupec ae še nI našel, kar Je najboljftl dokaz, da nI skoraj nobenega upanja na uspeh. Požnr v ksznilnlrl vzhodne proti nečloveškem« po-topenj« s PeaaeyKsnije njimi. Phttsdelpbiji« Zažgali ee karajearl ht protects UMETNO HRTE Moskovrtks zdrsvniks Hrju-honenko In Terježinskl veljate zdaj sa skorsj nsj večja strokov-njaka na polju operacije arca. Pri težkih operacijah rabita u-met no, tako svano pnevmatično srce, ki nekaj čaaa opravlja delo pravegs arca. Moskovaks zdrsvniks sta napravila žr 116 o(M»raclj na pasjem arcu In nista imels nobenega smrtnega primera. vsi operirani pai le ti ve, V enem primeru je napravil Terježinskl na peajem *reu 17 globokih zeres. Nedavno so Iste-gs pse ponovno operirali In pre» «en«Vena zdravnika sta opašite, dn o teh za resa h tli o»taJo nobenega sledu, Ae pred dvema letoma Je zahtevale taka operacija pasjega srca mnogo časa. zdaj pa traja «smo nekaj minut. Hrjvhonenko hoče operirati tudi človeško aree In če bo treba, zamenja aro» avojega pecijenta s srcem pravkar umrlega človeka. PRIMORSKE NOVIOC Proti slovenskim pogrebom.— Tudi pri pogrebih pasi J o sa-stopniki oblasti, da se ne sgodl kaj hudega, n. pr., da b| bili napisi na vencih v slovanskih jezikih. Tega oblasti ne dovolijo. Posebno strogo pasljo na to v Barkhvljah pri Tratu, kjer Je vaak pogreb pod strogo stražo. V Vipoižah v Brdlh ae je dogodilo Ae nekaj drugega. Tamkajšnji vikar Jakob Pirlh je namreč pred nekaj tedni alavil zlato mašo. Obenem je bilo 46 let, kar je služboval v Vipoižah, Pa ao verniki napravil! u jubilej majhno slovesnost, ki pa nanjo niso povabili nobenega saatopnika posvetne oblasti. Pa j« bila zato silna samera. Ko Je jubilant kmalu nato umrl, Je župan v Kojskem, nskl Baiardi, prepovedal, da bi Piriha poko. pai! ob zidu ali ob glavni poti, kjer oo grobovi najbolj vidni. Tako so kasnovall mrtvega 8io* venca. Drobne vsoti. — V Trstu je avto povozil 62 letno Ano Koc-Jančičevo, ko j« šla čet Oarlbal-dUov trg. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili hude notranje poškodbe, ki jhff starka utegne podleči. — V Logu čes Sočo je bila po nesreči ustreljena 86 letna Joalplna Kavs. Neki fantiček Je stopil v kuhinjo, snel s stene lovsko puško ter Jo ogledoval. Puška se jp sprožila In ves nsboj Je zadel Kavsovo, ki sd Jo sicer takoj prepeljali v goriško bolnišnico, a Je bila vsaka pomoč prepozna. Umrla Je. — V Oo-rlcl Je bil aretiran 29 letni I» drljčan Franc ftemerl, ker J* prekršil policijski opomin kve-sture v Firenil. — Idrijski finančni strsžnlki so Izročil! v sodne zapore tihotapce: 26 letnega Franca Mlakarja, 86 letnega Ivana čufarja, 80 letnega Pavla Aplka In lvaqo Obadovn in Frsnčlško Mlakrfevo, Obtoženi so, da so tihotapili Is Jugoslavije, kavo In da so napadli flnsnčne strežnike. Ko so namrež lasill čes mejo, Jih Je salotila straža ter posvala, naj obetoje. Tihotapci ps so »bežali, Cufar In ftplk Pa eta večkrat ustrelila sa stražniki. As sme isdajatl slovenske knjige, a pogosto jih potem naknadno obiastl zaplenijo. Letos so — Goriška Mohorjeve družba knjige že izšle, in sieer Koledar, "2lvl ogenj" (življenjepis Meda njega papeža), Jalnovo povest "Ovčar Msrko", HJudno znanstven spis "Proti novim svetovom" ter Kolencvetove pravljice "Leteč* copate". Mohorjevo družbo v Gorici vodijo katoliški krogi. IMKtir.J. Pri Priwvttl oftlroeia Kajlševai Molki S NI'J Imam« oo rokek šo sekaj Sebrtk knjig la «o kotoro lelMo aarotiU. «odej jo lea m te. Ameriški Slctticl, i^iM•*#### «oooeobo Antteško S t» »oko.... Mt CeM*< ....................* 'I Isksn SspMl|f file Molovoetor« v kabarete., Mt lieelt Htffgteo .•...«.«>»..*, Ml llrfcioeiro. Iffro ,.....,,..,.,** JI Med broll. ters ........................16 (loeer te oo rotilo eeM|Me ea ooolooi pROivrrA 1667 ft. Uvadale Ai AfIUrsjU n Prwv*ol r« RI0BXKTZ fgdU I Louis AámmMi SMEH V DŽUNGLI AnonoauruA IMHIIÍMA Poslovenil Stanko Loben Dokler je razgrajal» kožna bolezen, se je moštvo enega oddelka smelo družiti z ljudmi iz drugih oddelkov le, kolikor je bilo nujno potrebno. Vsak dan me je imela radovednost, kaj se je zgodilo z Lonijem Burtonom. Je 11 mrtev ali še živi? Sedaj, ko je bila karantena ukinjena, sem se napotil k njemu. Njegov oddelek je bil od našega oddaljen dobro miljo. "Pravkar sem mislil iti pogledat, če si Še živ/' mi je dejal smehljaje se, ko me je zagledal. "Španska", ki ga je bila popadla, je bila razmeroma mila, vendar mu je bolezen oči-vidno vsaj začasno izpila ves življenjski zanos. Shujšal je in v obraz je bil bled, skoro zelen. Govoril je malo, in v njegovi molčljivosti je bilo nekaj drhtečega, trepetajočega. Videti je bil zamišljen, brez navdušenja in zanosa. Vendar je vztrajal pri tem, da je "ali right." "Ali si že slišal, da gremo?" me je vprašal. "Ce bi ne bilo te "španske", bi bili sedaj že tam preko." "Zares?" "Sedaj, ko se vendar že odpravljamo, čeprav je še veliko vprašanje, ali se bomo res tndi odpravili, se utegne primeriti, 4a bomo prišli prepozno." L "Prepozno za kaj?" sem vprašal. "Prepozno v boj," je odgovoril "Vojne bo morda kmalu konec." Toda čutil sem, da njegove besede ne zvene življenjsko resnično In prepričevalno. Bile so zgolj besede. Točno je bilo moči opaziti v njegovem govorjenju nekaj kakor oklevanje. Vse njegovo vedenje je ovajalo nekaj negotovega, nervoznega. "Meni se pa zdi, če naj ti povem po pravici," sem pristavil, "da niti pet odstotkov vseh mož iz tega taborišča ne želi odkrito in resno odpluti tja preko, še manj pa seveda, da bi se borilo." T Lonie me je začudeno pogledal in ni črhnil nobene. Očividno so se njegova opazovanja in misli skladale z mojimi. Nato sem še dodal: "Vendar sem vesel, da se odpravljamo, če ne za drugo, vsaj za to, da •e bom slednjič rešil tega taborišča. Zadnja dva tedna pomenita najhujšo izkušnjo v mojem življenju ... vse to brezkončno kašljanje in umiranje." "Gotovo," je menil Lonie. "Tudi zame je to eden izmed vzrokov, da nem še jaz vesel, da se odpravljamo." Meni pa se je zdelo, da je to njegov glavni in edini vzrok. "Kako pa Koška," je vprašal. "Vse v redu," sem pojasnil. O njem nisem maral govoriti z nikomer. V resnici je bil namreč Koška vse prej ko v redu. Ves nesrečen je bil in globoko zmeden v svoji notranjosti zaradi prekomorskih čepic. Ni je mogel dobiti, ki bi bila zadosti velika za njegovo debelo glaVo. Največja mu je pokrila komaj polovico kupole in tako le nenaravno povečala njeno razsežnost. Dokler je le šlo, je nosil vojaški klobuk; naposled mu je bataljonski poveljnik moral zaukazati, naj ga zamenja a čepico. Ko smo se že pripravljali za odhod iz taborišča, je bil še nekaj dni videti kakor zadrgnjen in zapletep v vozel in le po-redkoma se mu je odtrgala beseda s jezika. Podpisal je vse, kar sem položil preden j, ne da bi pogledal, kaj je. Uvežbanje stotnije je prepuščal poročnikom In prvemu seriantu. Nekega dne sem mu dejal: "Pustite vendar to, Mike! 8aj je smešno." "Vem da je," je priznal. "Sčasoma bom še prebolel." Prosil me je, naj grem v mesto h krojaču in naj naročim nekaj čez mero velikih prekomorskih čepic. Da bi šel sam, se ni mogel odločiti. Rekel mi je, da mu je neznosna misel na krojača, ki mu meri glavo. Tako sem se napotil h krojaču in že naslednja dne je imel Koška pol ducata čepic različne velikosti, med katerimi je bila k sreči ena, ki mu je pristojala. Sicer mu ni zakrivala glave tako popolnoma kakor njegov stari vojaški klobuk, vendar je pomenila še najposrečenejšo rešitev te trnjeve zadeve. II Preverjen sem bil, da bomo odpluli iz Novega Orleansa, ki je bil našemu taborišču najbližje pristanišče. Toda, ko so nas nekega popoldneva zgodaj v septembru naložili na vlak, smo nenadoma zvedeli, da smo namenjeni v Newsport News v Virginiji. Naslednja jutra smo bili v Tennessee in popoldne v Severni Carolini — dveh prekrasnih državah. Ure in ure sem opazoval skozi okno mimo bežečo pokrajino, zelene doline in planote, reke, gore'in gozdove. Nekako sredi popoldneva je naše potovanje postalo zelo razburljivo^ Podoba je bila, da prebivalci mest, skozi katera »mo se vozilu, telefonično obveščajo mesta pred nami, da prihajajo vlaki z vojnimi četami. Kjerkoli smo se ustavili, pa celo v krajih, kjer se vlak ni ustavi), so nas ob progi pričakovale trume ljudi, malomeščanskih Američanov, grozniča-vih od vojnega navdušenja in patriotizma; nad njimi so vihrale ameriške zastave z zvezdami in progami, nekateri so nosili bele prapore z rdečimi zvezdami na sredi, ki so pomenile število fantov iz njihovih družin, ki so odšli na vojno. Na vsaki postaji nas je sprejela gruča ljubkih južnjaških deklet ter nam delila sendviče, kavo, poljube; dajale so nam svoje naslove s prošnjo, naj jim pišemo od "tam preko". Ker se je bila večina mož že dodobra opomogla od "španske', je bilo na vožnji med mestom in mestom mnogo smeha in razgovarjanja o ženskah, pa dosti kričanja in pozdravljanja iz oken v vlaku, kjerkoli se je med vožnjo pokazal od vlaku smehljajoč se ženski obraz. Rad bi bil videl, da bi bil Lonie Burton v našem vlaku; toda njegov polk je bil v vlaku pred nami. Hotelo se mi je pogovora z njim, da bi videl, kako se mu zdi, kako se počuti. 2% dolgo vrsto dni ga nisem videl. S Kosko, ki je bil v Istem vozu z menoj, nisem maral govoriti. Glupo je strmel v bežečo pokrajino. Videl sem, kako je sprejel sendviče iz rok prezalega dekliče s suhim "hvala". Bog sam ve, o čem je tedaj premišljal. Mene iii zanimalo, nisem maral vedeti njegovih misli* Meni se je hotelo naužiti se krasote ameriških dolin in gora, življenjske radosti ljudi, ljubkosti zalih deklet, «t Popolnoma me je minila mora kužne bolezni. Malo me je tesnilo krog srca zaradi prevoza v Evropo, toda slišal sem bil tudi, da spremljajo vsak prevoz Čet obrambne ladje proti podmornicam; in skoro da me je tudi moj slovanski, kmečki optimizem, ki se je zopet prebudil v meni, potrjeval v zavesti, da se nam ne morju ne bo dogodilo nič hudega; da se mi še v Franciji ne bo pripetilo nič usod- (Daljo prihodnjič.) (Iz Ljubljane) — Novo akademsko društvo se je ustanovilo pred tednom v Ljubljani, in sicer se imenuje: Jugoslovanski nacionalistični a-kademakl klub "Edinost". Z u-stanovnega zborovanja so poklali zahvalna pismu razen rektorju tudi unlv. profesorju g. dr. Ogrisu in unlv. prof. g. dr. Ke-lemini. Glavno besedo na zborovanju je imel zastopnik Narodne obrane dr. Cepuder. Ko so na zborovanju govorili o sodelovanju i drugimi akademskimi društvi. ao ugotovili, da je mogoče sodelovati le z "Jadranaši" proti separatističnim skupinam. Glasilo novega akad. društva "Kdi-nostl" bo tudi "Pohod." — O bulo Ji pa v Ljubljani še neko društvo, ki je javnosti malo znano, katerega ime pa smo brali v nekem seznamu nacionalnih društev. To društvo je "Nacionalno socialistični front Jugoslavije". Toliko je leh društev, da človek ne ve. v katerega bi se \ pisal, (predvsem niških odborov. S tum so protestirali proti davkom. Gre torej za atavko trgovcev in obrtnikov. Včasih so se stavk posluževali le delavci v svojih mezdnih bojih, in niso šc daleč časi, ko je ostala visoka javnost gledala na delavske atavke a prezirom. Zdaj smo prišli že tako daieč, da se tega, nekdaj tako zavpitega sredstva borb« poslužujejo že trgovci in obrtniki, ki ae jim pred leti naj-brže Še sanjalo ni o tem. da bodo tudi oni kdaj stavkali. — Nemški Pen-klub je pred kratkim "proatovoljno" izstopil Iz mednnrodne zveze Pen-klubov. Na seji eksekutlve v Ix>ndonu so namreč povedali nemškemu delegatu Pauliju, da morajo sprejemati v klub tudi protihi-tlerjevske pisatelje. Predsedstvo nemškega Pen-kluba pa je rajši stopilo iz mednarodne zveze. Nemška skupina je zdaj sklenila, da ae bo nanovo organizirala ter skušala ustvariti tudi v drugih državah organizacije nacio-naliatlčnih (fašističnih) pisateljev. Tako dobimo torej nacionalistično internacionalo pisatc-Ce bi dobil človek lljev. Pristopnic še niao razposla-državni uradnik) k | II. Takšen khib nacionalističnih avoji plači še precej izdatno pisateljev utegnemo dobiti tudi v "društveno doklado," bi se vpi- Jugoslaviji. Tudi Slovenci bj pri-Kal kar v vsa priporočila vredna apevali vanj kakšnaga člana, društva In klube, pa mirna Bo- _ |,,r<.r»Af je izročila *n* i honorar nvoj?»ga zadnjega lepo- — D«e 21». novrmhra so bile v dela Mednarodnemu od- I.jubl j» al VSS trgnsine In vae boru političnih beguncev *\ ob od- obratovalnice od lo. do 12. zaprte in sicer po aklepu Zveze trgov skih druiMcvin okrožnih obrt- nih poklicev. Nemški fašistični tlak je apričo tega pozval Nemce, naj ne kupujejo knjig, ki jih je pisala ta "boljševiška" pisateljica. — V Subotici je zaprt tamkajšnji poveljnik mestne policije Prodanovič. Zaradi sleparij in zlorab uradne avtoritete, ki jim policija kajpada daij časa ni prišla na sled. Policijski poveljnik Prodanovič je bil n. pr. solastnik ene od subotiških tovaren soda vice. In tej tovarni je Prodanovič izposloval kratkomalo monopol. Ostalim tovarnam soil a v ice je prepovedal obratovanje, češ, da proizvajajo pokvarjeno sodavico. Cele zaboje soda-vice v steklenicah je dal voziti na dvorišče policije, kjer so steklenice razbijali. Svoji tovarni je s tem pomagal do velikega dobička in s tem tudi sebi; ta tovarna je dvigala cene, kakor se ji je zdelo. Nazadnje je policija zvedela za vse in aretirala svojega poveljnika. Zdaj obratujejo spet vse tovarne in sodavica se je zelo pocenila. Stara metoda: imeti kakršnokoli oblast in biti solastnik raznih podjetij, ki jih potem lahko "varuješ" pred konkurenco Stara metoda, zanesljiva me-tod*! M. K., Nočni napad na mento On razlaga: M «i vojno bi pa metali iz sraka prave bombe. Ona: Da. toda samo na vas. na moške, nam ženskam bi pa prizanašali. Saj za naa ne valja vojaška dolžnoat — Seveda, aeveda, na va metali bonbon«. Nemška vlada w zadregi Nemčija v pravi luči Nemška propagandna centrala je izdala tajen dokument o avoji zunanji politiki. V tem dokumentu pravi, da je 1. položaj Nemčije tak, kakor je bil od 1. 1910 do 1913 in je Francija nje ngspravljiva sovražnica, 2. Anglija je najmogočnejši in naj nevarnejši partner Francije in hoče kaliti sporazum med Francijo in Nemčijo, 3. treba j« raztrgati francoske vojaške zveze, 4. Nemčija hoče preprečiti konsolidacijo balkanskih držav, 5. Nemčija odklanja ver-zajlski diktat ter zahteva revizijo mirovnih pogodb (eventualno s silo), 6. predvsem se mora vrniti saarsko ozemlje in tudi zahteve po Alzaciji in Lota-ringiji Nemčija ne. opuati, 7. napram Poljski Nemčija vzdržuje svoje zahteve, 8. cilj fašistične politike je osvojitev vseh sosednih ozemelj nemške države, v katerih prebi/vajo nemške manjšine, 9. istotako zahteva Nemčija nekdanje kolonije preko Društva narodov, 10. Nemčija zahteva absolutno enakopravnost v oboroževanju £rez mednarodne kontrole, tudi če bi ta splošno veljala za druge države. Ta dokument je objavil najprej pariški '«Petit Parisien" in za njim drugi svetovril listi.. Seveda je ob tej objavi šinila nemški vladi kri v glavo in v svojem razočaranju preklicu je avtentičnost dokumenta, dasi je resničen. Vlada sicer govori o miroljubnosti. Toda to je le na zunaj. Znani nemški propagandni minister Goebbeks je v dopisniku londonske revizije sam povedal, da zveze, ki jih namerava Nemčija skleniti z raznimi državami, sicer nimajo ofenzivnega značaja, toda s temi zvezami hoče Nemčija osvojiti vsa tista ozemlja, ki so ji neobhodno potrebna. Na tem načelu bodo v bodoče sloneli tudi vsi odnošaji do Francije. Anglija in Italija bosta razumeli nemško politiko, ker je Francija tudi obema na poti. S to izjavo je Goebbels več kot potrdil vsebino tajnega dokumenta. Opisali smo ta važni politični intermezzo, da vidimo, kako grda, zahrbtna je diplomacija kapitalističnih in fašističnih dr žav ter da samo te ustvarjajo sovražno razpoloženje "med narodi". In seveda, ko nastane vojna, je pa narod tisti, ki brani "svoje" pravice in "svojo" svobodo. Ironija! T0*** DECEMm The Children's Body Guard Morrii PRAVILNO MERILO bi Ne: "Kako je umrl?" marveč; "Kako je živel?" Ne: "Koliko je zaslužil?" marveč: "Koliko je dal To naj bodo merila, po katerih bi morali meriti vrednost r vsakega moža kot človeka, ne glede na njega izvor in poreklo. Ne: "Kaj je bil njegov stan?" marveč: "Ali je imel srce, in kako je izpolnil od Boga mu določeni prostor? Ali je bil voljan in pripravljen sušiti solze, in vzbujati smehljanje?" Ne: "Kakšna je bila njegova vera ?" marveč: "Ali je bil pomočnik onim, ki so trpeli od bede?" Ne: "Kaj so hvalili časopisi?" marveč: "Koliko jih je jokalo, ko je umrl ?'.'. (Po "K«ns»s City Staru"—st—) Dvojna smola — Zakaj pa jočeš, fantek? — Zašel sem. — In ne veš prave ulice? — Ne. Sele danes smo preselili. — Kako ti je pa Ime? — Tudi ne vem, ker se moja mamica šele danes omo-lita. o lofifno Učitelj: Ženska krstna Imena nastanejo večinoma iz moških, ki jim pridenemo a ali ina. Recimo Avgusta iz Avguat, Vi-¡Ijemina iz Viljem, Karolina iz Karol. Povej mi, Janezek, en Itak primer. Janezek malo pomirili in od-odgevori: Katarina iz katar. news Itcm:*»C!poo children under age .< ONE FOURTH or ALL THOSE IN THE UNITED STATES, ARC INFECT« WITH THE GERMS OF TUBERCULOSIS Hrana Ijadi v starih časih O hrani človeka v najstarejših časih ne vemo mnogo. Najbolj verjetno je, da se je hranil človek takrat s plodovi, semeni, zelišči, črvi, polži, ribami in sesalci V mlajši kameni dobi je človek v Srednji Evropi že gojil žito in s primitivnim plugom obdeloval zemljo. Ječmenu, prosu in pšenici se je pridružil v bronasti dobi oves, ki je bil v začetku novega veka za človeško hrano mnogo važnejši, nego je zdaj. Iz južne Rusije je prišla v železni dobi rž. Okoli bivališč so si začeli chelati ljudje zele-njadne vrtove, po gozdovih so pa še obirali divje hruške in jabolka, želod in razne jagode. Glavna hrana je bila človeku luščeno žito in pečeno presno testo, obenem je pa že začel izdelovati sir. Za časa Karla Velikega je bil prašič glavna domača žival, ki je dajala človeku meso. Prašiči so se pasli po gozdovih, ki se niso cenili toliko po lesu, kakor po želodu. Seznam gojenih rastlin je obsegal takrat že okrog 70 vrst V srednjem veku se je kuhinjska kultura vedno bolj razvijala, mesa so jedli ljudje mnogo več, kakor zdaj. V 16. stoletju je odpadlo na vsakega človeka letno 70 do 100 kg mesa, dvakrat toliko kakor zdaj. Ljudje so bili pa zato mnogo bolj podvrženi želodčnim boleznim. 30-letna vojna je v Srednji Evropi razmere zelo poslabšala. Žito je bilo polno plevela, kruh slab, fižol je nado-mestoval meso. V drugi polovici 18. stoletja je začela močno napredovati živinoreja, ljudje so začeli bolje gnojiti polja in pri delek je bil večji. V severni Nemčiji so pa ljudje kljub temu gla-dovali in da bi si pomagali, so začeli saditi krompir. Friedrich Pruski je imel srečno roko, ko je prisilil kmete saditi krompir. Se Goethe je govoril o krompirju, da ni za nič. V splošnem so naše kulturne rastline večinoma iz mlajše dobe. Mnogo rastlin je seveda sčasoma izginilo, zato so se pa pojavile druge, ki jih ljudje v pradavnih časih niso poznali. V krizi Berač: Milostiva, že teden dni nisem videl koščka mesa. Gospa služkinji: Marička, pokažite temu možu telečji zrezek. CEBELE IN RAZUM Inž. Francon škem "Matinu" M poroča v o poskusih, jih je izvršil letošnje poletje, bi dognal, kako daleč sega čebelah čisti nagon in to, k« menuje Maeterlinck "duha čel nega panja." Mnogi raziskovalci so ug< vili, da se čebela, ki naleti na sladkorja, ne spravi takoj ni temveč poleti naj prvo v panj pozove več ali manj svojih < žic. Iz tega bi sledilo da se zi da, da sama ne more opravi sladkorjem. Francon je ta poskus poi z nekaterimi spremembami, belo je dal na suho sladki kocko, tako da bi jo morala mo omehčati s slino, če bi jo tela posrebati. Čebela pa je ko preiskala, odletela in se I nila kmalu potem s tremi dri mi čebelami. Prav toliko želk je imelo prostora na ko Francon je nato prilil nekaj de v skodelico, tako da se j< krog sladkorja stvoril gost si z znatno večjo površino. Ti je ena izmed živalic odleteli se vrnila z več tovarišicam tudi tokrat s točno toliko če kolikor jih je imelo okrog sil prostora. Ko so tega posrkal je ostalo samo še nekaj ne topljenega sladkorja, so četa ki so bile za nadaljnje delo več, odletele in jih je ostalo liko, kolikor jih je bilo nt treba, da pospravijo ta ostal Francon trdi na podlagi svi opazovanj, da so čebele zm< točno preceniti število žuželk je potrebno, da se neko de redu opravi. To pa bi šlo ie ko nagona, ki deluje avtomi no ne glede na posamezen mer. Čebele morajo biti ob< jene torej z razumom. Težka tajna Advokat: Poročeni ste šest tednov, pa se že hočete čiti? Zakaj pa? — Ker moj mož tako M veško z menoj ravna. Bila tajno poročena, zdaj pa h naj to tajno ohranim. s Dobro se je pripravil — Torej na potovanje ol sveta se pripravljaš? Si « bro pripravil? — Seveda, v 20 jezikih reči: "To je predrago r TISKARNA S.N.P.I d SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajocajej Tiska vabila ss veselice (n shode, vizitnice, ¿sa knjige, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvsta slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in d VODSTVO TISKARNE APB1JRA NA CLAl® S. N. P. Jn DA TISKOVINE NAROf A V SVOJI TMKARNI / Vaa pojasnila dajo vodstvo tisksre« Platte ao Inf er» od Je aa aaslevr S.N.P.J. PRINTER 2S&7-Í9 So. Lawadala Avsa*