St. L ^7hSSSS^«^ .wiesu^ V Gorici, 1. januarja 1886. .,Softa" izhajn vsak notuk in velja pn [tuSti jirftjninnna ali v Gorici na dom po^ljaiia: V?c 1.-M.....!'. i.*0 I'o! let.. > . ......:i.20 • Vivrt i.-tit ......1.10 IV' ozDiiitilth ii« lata* tuili |>ri ,,;«>- jmhii"!.':" sit i-li'i'ti.;1' '"'i iiiivailnii tristop- un vrstn: 8 kr, te se tiska 1 krat n i.' " ,'! !! 3 !! Za vrfr' flikr> po prostoru. Tedaj XVI; ro^nmezno gtcvilke Be dobivajo po 8 kr. v iolmkarnieoh v go3poski nlici Wizu ,,lrch Kion", ua etarcui trgu in v nunski ulici ler v Trstn, via Ca-surma, :!. Il.i:-isi n:ij vp lilatrovnljno' foSilja.jo uivdiiicivn „S(K':i>:< v Onrici Via Morcato 12, 1,, uarociiinn pu upravnigtvu „Sn?e" . Via dclla Crocc St. 4. II. Rnkopisi bo ue vrafajo; dopisi naj bc blngovoijno frank ujcjo. — PehiV.w in drngim nepremo&nim bc narori; ?.» isniza, ako bo oglasc pri opravniatvn. Na pragu iz starega v novo leto. | Navada je, da kooec leta "-vsakdo premisli in < prcra6uoi avoje gospodarstvo prejfiujega leta, daspoz- ' na, ali je imel v preteklem lctu zgubo ali dobiSok, in da si nub ere is raznib skusouj poslavljajofiega se leta pravila za nadaljno dolovanje v letu, ki so zacenja. Kakor priden gospodar, mora dolati tudi i prideu narod ter mora v avojih glasitih poloziti raeuu o tern, kar jo delal alt dosegel, in promcuu o tern, kar namerava delati in kar ieli dosecl nSo6a" ho jo priza-devala, da bi tako, kakor jej je bilo roogodo in kakor ho ji trojeve razmero dopuKcalo, pospeievala na-rodno Jelo na Goriskeui; zato moni, da smo tudi zdaj beaedo izpregovoriti, ko se dola obracun. Pod narod-ntm delotn pa ne razumovamo le potcgovanja za pra- i vice narodnega jezika v Soli, v uradu in v javnom ! zivljenje, arapak vie to, kar se clela narod u v korist. j V tem oziru staviti tnoramo na prvo niggle ua- j rodno zavest, to je ono zavest, po kateri se fiutijo ; nasi Hodozekni kot ravmipravni udje ono skupino, katero vezejo razne *pono v two celoto. Ta zavoat daje poaanieziukom pogum v njih puzadevanji po bolj- , fiih raziuerab, ker vejo, da niao .--ami, uinpak da jih ' jo veliko, ki enako roislijo, ki eoako te/.ijo, ki imajo i enake potrebe in zahteve, ki so torej tudi pripruv- i Ijent potegovati no skupno sa skupui btagor. Kat'cdna ( zavest daje 61oveku upanje, budi mo6, v/diiajo po- j gum, vcde do shvnth ^inov, jo podtaga sreouemu : rasvitku posameznikov in celoto. Ta narodna zavest | oliranila se je ptetcklo teto ua Goriakom /iva in se j je po raznih bojib in politicnih naporih celo okrepila. i Zato smemo skiepati, da politicno delo ;pretekloga \ leta ne more biti slabo in da v bodocem lotu^bo ie j bolje. j Ako ho^era pripovedovati, v com so je narodna j zavest pusebno pojavljala, reci moramo: v poliudni } zretoati. Z lepimi boaedarai je sicer bolje biti skopira \ nego preveC radodarnim; ali glede goriskih Slovenuev J bi ne bit pravicon, kdor bi jim ne hotel prisoditi po- | ltticne zreiosti, katero so pokazali ua mnogovrstno natline pri raznera svojem delovanjt 15 tem uoceino redi, da je vse popolno, da nie n»; potrebuje popravka ali zboljianja; sami naj bolje iutimo in spozuavamo, kako daicS smo 5e od ouega cilja, do katenga nam je priti. AH prav to spoznanje je dobro zaumenjo, kajti spozoanje sebe in svojega staoja je pi vi in go-tov korak do boljega. Spozaauje je lu6, ki nam sveti v politicni temi, trdna volja je m.)3, ki nas zeoe po po?i naprej. Kjer je to zdruzeno, je dan gotov pogoj, ki privede prej ali siej do zeljeuega cilja. Xarod, kato-remu je to dano, j*- politicno ziei; kar nima se v roki, ima pa ze v svoji moci. Politiiuo zrelost pnkazaii so goriski Slovenci v vseh javnih zadevah, ko so znalt zatajevati sebe ter loftiti med osebo in stvarjo, ko so radi stvari prema-govali o-k-bno mr^njo in ko so niso dali speljuti na krive poti po sladkih besedah zalezovalcev, priljublje-ttih osrb. Vsem javnim dejanjim bila je merilo narodna kotist in narodna cast, in tega raerila dtzal se je naroti v svoji vecini, tako da izjenio so delali le puedioci in tudi ti le v poedmih slucajih radi yreve-like nasprotue sile, katero je bilo telko zmagati. Po-litiCno zrde pokazali so se goriSki SlovenCi posebno ".^ri vseh leto§njih volitvah, It tudi ne pri vseh v euaki men. Povsod in pti vsaki priliki so ali sijajnu zma-gal< ali pa castno podleglit tako da celo uasprotnik jim ni mogel odreci pnznanja in spoStovanja. Kadar je narod politicno tako izobraZcn, ni se vcL bati, da bi krenil po slabih voditeljih ua slabe poti, kajti voditelje in vojence uavdaja isti duh, ki jih druft v coo tclo z razliCoimi ud>. Tak narod ne ostane brez glave n;ii brez delavmh rokt ker vsakdo je na svojem mestu pripravljen za eco in drugo. Goiiaki Slovene! so sprifiali pa tudi svojo neu-morno delavuost in veliko iiozrtovalnost v narodnj uaprcdek. Prizadevali so se po svoji moLi, da bi posebno glede jezikovne ravnopravnosti dobili to, kar jim gre. Veino, da glede" Sol je nekaj ie odlofieno in da drugo se ne bo moglo dalje zanikati. Tudi sod-ji^e m ttradi bodo aaorali v dejanji priznaFati splo- J sno voljav,) naSega je/.ika. V tem oziiu so nuai de-//iloi poslanci pokaz:\li prav dobro vjlju. PriCakovali smo, da so og hi si jo tudi gU;d6 fioi, Lcsnr niso strorili; noComo jih obsojati radi teg*, ker j'i mogofie, da so tin jim zapreke stavile od druge straui proti ujiU volji. Pozrtovalnost iiarodn i« njcgovih voditeljev po-kazala se je posebiio pri ustanovi dekhsku Solo v (Jorici. Narodui zavodi, ki pospeSujejo gmotno in du-Sno narodovo korist, so se tako lepo popolnili, Ako bodo goiiski Slovcnci skrbeli, da se vso to ohraui, kar imiuiio do zdsj, in da se tako popohii, kakor zahtevajo stvari same ob subi, stnoino upati lepo pri-hoduost. temu piobuji'iicinu iu zavednemu uavodu. Ni nam na tem, da bi govorili na dolgo in na Hiroko o potmmeznih dobilkib v nirodnem oziru v pretoklom letu, katero smo omonjali pouami6 o svojem LaBii, le gplo&uo reLemo, da sklopni rafimi je ugodon iu da narodui iuvontar na ljudstvu, zavesti, omiki, delavni modi nam dajo |oro3tvo, da goriSki Hlo-viMici tudi prihodnjo leto n« bodo spali, nuipak da bodo dodajali uovih lavorik svojim doBedaujim zaslu-g.tm. „So(',i" bi k tomu radii kaj pripomogla, ali to more lu z zdrugoniiui moSmi. Zato so obraca na koiici e/ioga iu v zuiiutku tkuguga leta do v.soh go-riskih rodoljubov s ptosujo, da bi jo hotoli gmotuo in dusuo podpirati, ako ro nropri6aui, da doma6 list lahko voliko stori za povzdigo naroda. Nadejamo se, du o tem nihdo ue dvomi in da v novem lutu bomo skup.ij orali globoke ielie, v katore bo bo sejaio seme narudno omike in narodneg. uapredka, ki naj povz-digoo uarod elovonski ua Goriskem do ono atopinjo, ki rnu pripada po vrlini ajogovih udov, da bo stal iu scopal ruvnopravuo z brati po drugih slovenskih poktajinah, ako ue bi jih colo nadkriloval v marsi-katerom oziru. ________ Dezelni zbor goriski. Doveta in zadnja soja 2 2. decern bra 18 85. Dezelni glavar odpre scjo ob 4!/4 popoludne. Namestni duzelui tajnik prebere zapisnik prejsnje seje v b1 ovenskcm in v italijanskem jeziku, ki se potrdi brez najmaujso opombe. Poslanec pi. Dottori predlaga potom nujuosti resolucijo, katero naj bi Bkleuil dezelni zbor v nameu, da bi deielni odbor z ve6jo strogostjo tirjal zastanke na glavnicah in na obrestib, katero dolzujejo posestniki odvezanih zem-ljiS6 do^elnemu zemljisko odveznemu zalogu. Predlog ni dobil potrebue vecino ter pad>«. V imenu dezelno-ga.odbora jioroCa I. (iasser o upokojenjiinoplacah ufiiteljev deLelne kmetijske sole. Kotucitelja smatrata se vodja in asistent. Yodja ima stalno plate 1200 gld., sluzbene doklade 200 gld., stauovaoje v dezelni kmetijski soli iu 5 potletnib doklad po 10% prvotne place ter 15 gld. na meaeo za sluzabnika. SSedanji vodja italijanskega oddelka kmetijake soie ohraui 300 gld. sluzbene doklade, ki mu je bila zagotovlje-na v imenovalnem pismu. Asistent dobiva 800 gld. place, 100 gld. stauovnine in 5 potietuic po 100/0 prvotne place. Vse te dolocbe se sprejmejo in potr-dijo. D. Gregorditije predlagal, naj bi smei dezelni odbor imenovati asistenta po desetletnem hva-levrednem sluzbovanji iz ozira vrednih razlogov pro-fesorja, ali predlog so ni sprejel. V imenu istega odbora porocal je dr. A b r a m o proracunih neka-terih obcia za leto 1886, ki so preudarila nad 500[0 izravnega davka kot obcinske doklade. Yeo proSnje in nasveti so se sprejeli brez razprave tucli v drugem branji. Y imenu pravuega odseka poroca poslanec D o t-t o r i o prosnji Marianskega iupanstva, da bi se spre-jela med skladovne neka cesta. Piosnja se odstopi dezelnomu odboru, da poizve o cesti, kar je treba, ter da poroca o tem v prihodnjem zasedanji. Poslanec IvanLi6 poroca v imcuu iatega odseka o sa-mostalnem predlogu dr. GregorLi6a, da bi se preme-nil § 61. ob&inakega reda, kulikor zadeva razdeljeoje objiinskih aemljiSd, v tem sntislu, da bi je smel dezelni odbor dov-oljevati. l>mm odaek je 7 b»*f» promembo sprejel, a dal ji tako obliko, da naj bi ne bilo treba, da bi v vaakeoi slu^aji dezelni zbor po-stave sklepal ter poSiljal jih v najvlSje potrjenjo, timvod kadar bi dezelni zbor ae zboroval, noj bi smel clozolui odbor Hostavljati potrebne postavne na6rte ter odposiljati jih v najvisjo potrjeajo. Zbor je ta uasvet sprejel in torej bi se moral dodati sedanjemu § 61. ob5. reda nasledoji stavok; „Kador ne zborujo dezelni zbor, pooblaitan je dezelni odbor, potrjevati nugrte postar zastran razdelitve ob6inskih zomljififi in zaproSevati jim oosarako potrdbo." D.r A b r a m poroca v imenu piavnoga odeeka 0 predlogu dr. Maurovioha, da bi «e detolna poitava z due 0. deoombra 1883 (st. 13 zakonika in ukaznika za Primorjo za loto 1884) 0 pogozdovanji Kraaa v poknezeni grofiji goriski in gmdifiki raztoguila na ne-katere obiMne, za katore ta postava do zdaj nivoUala. Dr. Abram prodlaga v imonu odseka, nai 10 dodd § 1. omeujone postavo sledeoi dostavok: „Kot kruftke obdiue v smislu to postavo smatrajo se slodefio: 1. vso obiine politidnoga okraja soiauakoga; 2. te lo obfiiuo politidnega okraja gorifikoga: a. v uodnijekom okraji okolico gorifiko ^upauijo: Cepovau, Dornborg, (hgar, Miron, Opatjoaolo, Uen6o, Solkan, Sovodnjo, 8einpas, Trnovo, Qorenja Tribusa in davkarska obdi-na St. Maver v Povmski Kupan^ji; b. v sodnijakom okraji ajdovskom zupanije: Oernide, Gabrije, Gojafio, Kamujo, Lokavoc, liii'onberg, Skriljo, Sluarjo, in Vrtovin; 3. v politicnem okraji gradiSkera: a. zupa-nija Zagraj v sodnyskem okraji gradiikem; b. in^a-nijo Dobordob, Devin, Foljan, Tr2i5 in Ronke v B'lduijskcm nkraji tr^ifikom". tPoslaoeo baron Locate 11 i prodiaga, naj se doda na konei se ta le vrsta: „c. zupauija Modea v korminskem soduijskem okraji." Bprejme in potrdi se predlog pravnega odseka z do-Btavkom barona Locatelli-ja v drugem in tretjem branji. Poslanec Dottori porofo 0 proinji Supan-stva v Dolenji, da bi se uredile ftupanstvene in upiav-ne razmere uekaterili ondasnjih davkarskih obem. Prosnja se odstopi de^elnemu odbora za potrebne poizvedbe in porooanj© v prihodnjem zasedanji. Dr. Vcrzeguassi poroca v imenu posebnega odseka 0 predlogu dr. dregordida, da bi se prosile pri visoki vladi prememba domovinske postave in na-tancneje dolo6be 0 dolznosti, skrbeti za uboge in one-mogle, neodvisno od domovinske postave. Prvo polo-vico predloga je bil dr. Gregordid odtegnil pri po-svotovanji v dotidnem poHebnem odseku, druga po-lovica bo je odstopila dezelaemu odboru, da jo pre-' trese in porodi 0 nji, oziroraa da stavi potrebne pred-loge dozelnemu zboru pri bodoSem zasedanji. Poslanec dr. V e n u t i poroca v imenu drugega posebnega odseka o predlogu poslanca Mahor&ca, da bi goriska in trza&ka bohiSnica pravoSasno naznanjali sprejem bolnikov okrajniin glavarstvom ter da bi se uatanovil dezelni bolnisnidni zalog. Nalozi ae dezeluemu odboru, naj poBkrbi, da se izvrei Mahor$i6ev predlog v prvem delu tako, kakor je bil stavljen in kakor je bil v poro6ilu 0 drugi seji natandneje razloien, 0 drugem delu pa naj nadaljuje poizvedbe in naj poroca, ozi-roma naj stavlja o tem predloge pri prihodnjem zasedanji dezeluega zbora. Y imenu peticijskega odseka poro6a Ivauci6 0 podpurah, ki naj se podelijo leta I880 skladovnim cesiam. Cestui odbor goriSkega okraja dobi 3000 gl.} sezanski 1000 gld., fcomenski 1000 gld., ajdovski 800 gld., cerkljanski 800 gld., bolSki 900 gld., tolminski za cesto v Kotu 900 gld., za cesto ob ldrijci 700 gld., za oesto ob Ba6i 900 gld., trziSki 2000 gld. y imenu istega odseka poroca dr. Venuti 0 prosnjah gtudentovjl. Pelicanain Y.Delneri-ja, katerima aa pocleli podpora po 80 gld. Isti poro5evaleo nasvetuje, naj bi se dovolila obrtuijsko-nadaljevalni Soli v Gorici za loto 1886 podpora 1000 gld. in naj bi postala ta podpora staloa pod temi pogoji: a. da bi bila v oskrbnistvu dotione sole dva z&stopnika deiele, edea slovenske drug italflanske narodnosti; b. da bi uu> teljsko osobje bilo vsaj tolikp siovenSfiine zmoznOj da bi moglo v pripravljavnem razredu in v I. teftaji obrtoe sole dovensklm uaencem pojagniti v aloven-«ke® ieiiku, te bi Wo *wbt)* fi,4»MM* tokpm-' * strojila po odloka naufaega ministerstva z leta 1883, veljavuem za obrtnijske sole. Dr. vitez Tonkli pred-laga, naj bi se zamenil pod crko c izraz ,obrtnijsko-nadaljevalae Sole* z izrazom ,obrtnijske sole,* kar se tudi aprejrae. Pri tej priliki pojasnil je vlacini za-atopnik, is katerega namena je vlada delala na to, da bi se ostanovila t Gorici obstojeca Sola, in kaj namerava s podporo, katero daje tej Soli. Br. Venuti poroca o proSnji mona. Pavletica, da bi se ma zbrisal dolg 2185 gl. 13 kr. Monsignor Pavletie' navaja, da od leta 1872 do 1882 je imel vsako leto pri vrta sgubo, ki znasa v vseh navedenih letih 1325 gl. 47 kr., za leto 1883 113 gld. 91 kr., za leto 1884 72 gld. 90 kr., da je potrosu iz svojega iepa za hrano nluiaboikom 327 gld,, da 315' gld ma jo bilo ukradenih ¡ donatu ali r blagu leta 1872, 74, 77, 78, da torej njegov dolg izmdk tamo 30 gl. 85 kr., ki ga hoce poravnati. StroSke za vrt, ostiroma zgabe pri obdelovanji, potrdil rau jo deielni odbor 5. oktobra 1885 za dobo od 1. 1872 do 1882, 30. oktobra 1885 za leto 1883; za loto 1884 bo mom potrditev Se le izproaiti. Strolki za hiano sluiabnikom se morajo apricati, ukradaaa vsota se ne odpiSe. Ko bodo potrjeoi stroiki za vrt v leta 1884 in za hrano sluzabnikom, tirjalo se bo povracilo onega zneska, ki preoatane. Prediog ae sprejme brez ogorora in brez xazgovora. ProSnja zupanatva t Roinansu (poroca 7 e-nuti), da bi se zbrisala poddruinici Frattapredplaca 1108 gl. 20 kr., ki je bila dana za jezoTe proti po-vodnjam, odatopi ae dezelnoma odbora ¡ namen, da ta Btopi r dogorore z vlado, ali bi hotela ona kaj | pripomoci k navedenem delu, ki je v koriat in bran tudi driavni cesti, in da potem poroca o tej zadevi t bodoeem zaaedanji. Y iraenu financnega odseka poroca dr. Gre- I g o r 6 i6 o proSnji cuvaja deJelne palate in dezelnega obhodnika Franca Caoduttija za poviSanje letoe place, ki znaSa 288 gld. v donari in prosto stanovanje. Pro-ailcu dovoli se oaebna doklada letnih 60 gld., ki se ne bodo iteli v pokojnino. ProSnja oboinskega atara-Sinstva triiSkega, da bi ae premeaHa poatava o po-gonu ol iztiraoji, o kateri je porocal dr. V e r z e-gnaaai, odstopi ae dezelnemn odbora ¡ pretrea in morebitni prediog. Zadnji pri&el je na trato dr. Maurovick, ki je porocal v imenu financnega odaeka o | - ora5unu dezelnega zaloga za leto 1886. Vai atroSki udfolnega zaloga za 1. 1836 bo preudarjeni na 200.352 gl., do-hodki pa na 91.657 gold., tako da bo primanjkljeja 108.695 gld., ki se pokrije se sledecuni dezelnimi na- J kladami: 12 0/0 od aknpnega zneska dizavne najma- [ rine, hiSarine, obrtoine in dohodnine; 100/0 od skup- I nega zneska drzavnih zemljiakih davkov; 20% na a- I zitaino vina, mesa in moSta; 50 kr. od vsacega hek- I tolitra na drobno potocenega piva. Prediog financ- 1 nega^ odaeka sprejme se brez ugovora. Isti poslaneo f porocal jev imenu financnega odseka o resoluciji, ( b katero naj bi se nalozilo dezelnemu odbora, da j predlozi t prihodoji dezelnozborski scaiji nac'rt preu- I ravnave naSega racunarskega nrada v mejah prora- 1 cunjenega zneska za racunarsko poslovanje, da bo I preskrbljeno za namestovanje voditelja, kedar bo on I sam zadrian. Vitez Pajer se je cudii, kako se I more predlagati taka resolucija, ne da bi bila v po- ] ro$ilu utemeljena, ter se posebno izpodtika nad zad- I njim stavkom, v katerem je izreceno, da bi se moral I racunarski nrad tako preustrojiti, da bi se mogel vodja | namestiti, kadar bi bil zadrzan. Predaednik stavi I resoluoijo na glasovanje in je bila sprejeta v prvem I delu enoglasno, v drugen delu z Yetino glasov. [ Slednji5 ae glasuje o naavetu poslanoa Dotto- I rija, naj bi ae nalozilo dezelnemn odbora, da sestavi I in odpoSlje Yisoki vladi peticijo, v kateri bi ae pro- I aila pomod kmetoTaicem posebno v furlanaki nizini. I Prediog se sprejme enoglasno. J Deielni glarar je na to menil, da dnerni red te I seje je dovrsen, a da dezelni odbor bi bil rad, da bi | ae obraYnaral Se organicni statnfe in notraaji red de- I Seine glnbonemnice v Gorici, katerega ui mogel se I predloflti, ker ni bil Se gotov; ¡ to svrho naj bi se I odlofiila Se ena aeja. Poslanee D o 11 o r i ugovarja, I da deielni odbor je imel 5asa dovolj, da bi bil po- I roSilo pripravil za easa, da ne kaze radi tega pred- i meta sesije poda!jsati, da naj poroca deielni odbor o tej zadevi v prihodnjem zasedaajt. Poslanci bo nje- I gov govor odobravali in dezelni glavar sklene sesijo I ob 7. uri zvecer a kratkim ogovorom, v katerem po- I iidarja, da veSina predlogov bilaje sprejeta enoglasno, i drugi pa « veliko vedino, da pri vaeh obravnavah so j je kazala med poslanci sloga ia spravljivost, ce tudi I so razne narodnosti in raznih politicnih nacel, ter na- i baja v tem porostvo bolje prihodnosti preljubi ozji domovini, goriSki dezeli. S trikratnim iivio I in ev- I viva I presvittemu cesarju koncalo Be je letoSnje zbo- I rovanje, katero se je odlikovalo po sloznosti, pomir- I hivosti,previdno8tipatadipoodlo5nostipos?ancev. Naj I bi bilo letoSnje zasedanje podloga '.vedno veselejSemu I tazntku naSe de^ele v vsestranskem oziru. I Dopisi. V SeriCl, SO. 4ec. — .Sbvensko bralno in I podporaa droitroT Gawi'imeloje akoftizr««ea>a j BT««I I obdni zbor, pri katerem ae je volH drosfcvu nov odbor I ter so se pravila nekoliko premenila. Ob doloceni [ uri za5eli so se drnstveniki sbajati in kmala jib je J bilo toliko zbranib, da je mogel predaednik dr. A. I Gregorcic odpreti obcni zbor. Zapiiiiikar pri zalnjem obcnem zboru g. Sivec prcbere zapisnik zadnjega obSnega zbora, ki se ptfrdi brez premembe, Med tern I druStveniki ae vedno dohajajo ter spriSajejo a svojo obiino udelcSbo, da jim je usoda drnStva pri srci in da jim ni vse eno, kako se vrsijo drnstvene zadeve. | Ce tudi je bila pozna ura zunanjtm druStvenikom neugodna, doSli so tudi ti v lepem stevilu dolocevat o bodoci drnstveai nsodi. Goriskih podpornib inbral-nih udov bilo jo aavznfih lepo atevilo; posobno pa so se odlikovali drnstvcni podpiratelji iz mesta, ki so bili navzodi raulo da ne v polnem Steviln. Ta je bil prav naxodni zbor, katerega so je udelezii zraven delavca, kmeta, krojaca, cevljarja, trgovca in drugih tudi piaar, solnik, odvotiik, deielni in driavni poslaneo. V taki sestavi kaze se sknpnost korisUj raznih stanov in zunanja edinost, ki je objemala drustvet>ike I I v istom prostorn, bila jo znamenje notranje odinosti v preprieanji in v srdni Sclji, da bi druStvo napredo-I vafo v lepi slogi, na poiteni in trdni podiagi, kakor do zdaj. Ta vzajemnost v preprieanji in v najboljSi voiji za vsestranske koruti drnstva pojavljala se je r vseh to5kah, ki so se obravnavale pri tern obcnem ' zboru, in v vseh njih delih. Predsednik omeni, kaj je dalo povod term iz-rednemu obCuerau zboru, namre6 odpoved vciine onih odbornikov, ki so bili voljeni 20. t. m. Otnenja, da z ozirooi na te odpovcdi bi zadostovale dopolnilne volifcvo; z ozirom pa na nekatere nepravilnosti, ki so bo godile pri zadnjih volitvah, in na zmeSnjave, ki so nastale vsled tega, sodi. da bi bilo najbolje ponoviti vae volitve, ako ae obeai zbor za to izreSe. V zad-njem slu6aji meni, naj bi so pri volitvats ne gledalo na osebe, ampak edino le na kortst dnistva, naj bi so torej taki odborniki voliii, ki iroajo dobro voljo in zmolnost za svoj posei, ter naj bi se pri torn posobno ozir jemal na take dmatvenike, ki so uze imeli priliko, da so kot odbormki ali kako druga^e to svojo spretnost dokazali. Na predsedoikovo vprusanje, ali zeli kateri dru-Stvenik govoriti v tej zadevi, oglasi se mejni grof Obizzi ter izrazi svojo obzalovanjo, da so so vsled zadnjih volitov raznaSale o njem vesti, katerih nika-kor ne moro priznati kot resni^ne. Pravi, da po go* vorici, ki se jo o njem vaza6sla, bi bil on pri za« dnjem obcnem zboru jarno za se agitovai (tudi ffSo5att je bila prinesla to vest po sporocilu svojega dopisni-ka), bi se bil lusiljeval v druitveni odbor, bi bil delal vse iz aebicnega namena, bi bil postal odpadnik, ki bi sejal prepir in razdor v demaeem drustvu, da bi sam sebi koristil. Potem navaja dokaze, da vse to ni res, da le prijatolji so ga hoteli spraviti v odbor, da le radi tega se temu ni protivil, ker je upal, da mu bo mogoce v odboru za drustvo kaj storiti, da ne iSce osebne koristi v narodaem delu, da je bil vedno zvest svoji domovini in svojemu narodu, tudi takrat, ko je imel cesarsko sluzbo kot zemljemerec v Iatri in je bil ob enem veleposestnik, kakor zdaj, da je u2ival vedno zaupanje pri mozeh? ki so vsega spo-Stovanja vredni, izmed ka';erih jib. moogo imenom navaja, med drugimi ranjkega tr2a§kega Skofa Dobrilo, da on se ujema in se je vedno ojemal z nacelom, da je vreden prokletstva, kdor se iz sebicnih namenov pregresi nad svojimi brati. Slednjic* pravi, da node, da bi se radi njega sloga rusila v drustvu, da radi tega morebitne volitve ne sprejme, in da prosi svoje prijatelje, katerim se zahvaljuje za skazano zaupanje, naj ga no volijo, da bo nova .slozua volitev poroStvo nadaljni areei podpornemu drustvu. Zbor je puhvalno pritrdil grofovema pisanemu govoru. Predaednik izrece svoje maenje, da o govoru go* apoda Obizzija se ne more dopuseati razprava, ker vsa ona ocitanja, katera je govornik omenii, se niso godila v druStvu pri obcnem zboru, ampak pri drugih prilikah, o katerih druStvo ne more razpravljati. DruStveniki in g. Obizzi so a tern zadovoljni. Ker ae nikdo drug ni oglasil, da bi govoril v zadevi splosaih volitev, dene predaednik svoj prediog, da^ bi se vse volitve z dne 20. t. m. ovrgle in nove vrSile, na glasovanje, in prediog je bil enoglasno sprejet. Predsednik nazcani, da po zadnjem obinem zboru se je bil sestavil volilni odsek 4 druStvenikov, ki so v dogovoru z drugimi druStveniki sestavili imenik kandidatov za volitev, ki se iina zdaj vrSiti. V listo so aprejeti ysi bivSi kandidati razen mejnega grofa Obizzija, ki se je kandidaturi adpovedal, na cegar mesto je nasvetovan g. Fr. Perfila. Naznani, da listi z imeni omenjenih kandidatov so razdelijo med nav-zoce droStvenike kot glasovnice, da ysakteremu je prosto, pu3titi vsa imena ali pa premeniti jih, koli-kor se mu zdi potrebno, in da vsak navzo6 druStve-nik, ki hofie voliti, naj oddL osebno svojo glasovnico volilni komisiji, katero je predsednik v to svrho ime-noval. Dr. vitez Tonkli popraSa, ali zapovedujejo dru- j Stvena pravila kako posebno obiiko glede volitev, posebno ali zahtevajo volitev po listkih in ali dopoicajo j volitev z vsklikom. Predsednik odgovori, da dra-itrena j?i»viif r tem em pi6 se doU>iaj^of ada> navflda v podpornem druStvu, da fee odbor voli po listkh. Dr. vitez Tonkli prosi na to za beaedo in pojasnujo v daljSem govoru pomen podptrnega dru-Stva za goriSke Slovonce. Pravi, da to druStvo, u-stanovljeno iz zaSetka kot poddruznica goriSke dital-nice, je postalo s casein srediSde, okolo katerega je poatavljeaih raznih koristnih zavodov. OfcroSki ivrt ustanovljen je ve6inom za otroke udov tega drugtva, tako tudi dekliska Sola in tako v veliki meri goriSka ijudska poeojilnica. Zato naj bo druStvenikom sveta skrb, da izpolnujejo slozno dolznoati kot udje tega draStva in da postavijo druStvu v lepi slogi tak odbor, ki more in hoce pospeSevati skupue koristi. Ome-aja, da druStvo se prizadeva, da bi podajalo svojim adorn vse, kar so more od njoga zahtevati, da radi tega je osnovano na taki podiagi, ki ustreza druStre-nim zahtevam in druStvenim namenom, da vsled tega vsak rojak, ki 2eli sebi in svojim dobro, bi moral biti vesten in natancen ud tega druStva, ki svojega ka-toliSkega, narodnega in avstrijskega znaSaja nikoli ni zatajilo, ampak zmirom in povsod za to akrbi, da se y druStvonikih vzlmja, goji in krepi verska, narodna in avstrijska cut, ki mora preSinjati vsakega uda in vsakega domacina, ki je poroStvo vztrajnosti in eree-nuga napredka tega vaznega in koriatnega druStva. Slednjie predlaga, naj izrazijo druStveniki svojo nav« duSenoitt za podporno druStvo s tern, da izvolijo slolno in po vskliku za predsednika moza, kateri dola za njegovo korist in njegov razvoj od prvega njego-vega za5etka naprej. DruStveniki izvolijo z navdule-nim vsklikom dr. A. Gregordioa predsednika svojemu druStvu, na kar se novo izvoljeni predsednik zahvali na skazanem zaupanji ter prosi, naj bi obcni zbor pri yolitvi odbora na to pazii, da bi se izvoUli mozje, ki bi ga hoteli podpirati v njegoyem prizadevanji za blagor druStva. Razdelijo se glasovnico in po kiatkem preraoru oddajo se volilni listki odlo^eni komisiji. Oddauib je bilo 49 glasovnic in izvoljeni so bili veemom eno-glacio ali z ogromno vedino naslednji gospodje: kot odborniki: Berbud Ivan, Budau Jozef, fon Anton, Jakov'*!5 Anton, Kvaia Jozef, Kleinmayr pi. Julij, Lodati Menard, Pirjeveo Ivan, Sivec Franc, Vuga JuSt; kot namestniki: Princ'ic' Karol, Koraac Karol, Likar GaSpar j kot senatorji: 6erin Tomaz, Erjaveo Franc, Kobal Poter, Kos dr. Franc, Foifila Fr. Posa* mezni glasovi (po 1 in po 2) razcopili so se na razne druStvenike, « Sprejme se po daljSent utomeljenji in po zivahui j ruzpravi, med katero so se izjavili marsikateri nazori J in razni nasveti, predloj druStvenika Prinfiica. vsled j katerega se § 37. druStvenib pravil premeni v tern I smialu, da gotovina nad 50 gld. naj se naklada j v gorisko liianilnico (Monte di pieta) ali pa v kateri t drug varen denami zavod, vender tako, da poiovica | denara bo vedno nalozena v prvem zavodu, j Predsednik zahvali se navzo&m druStvenikom, 1 da so se potrudili k izrednemu obonemu zboru, iz-j razi svoje prepricanje, da neprilicaosti prejsnjih dnij j so uze pozabljene, da volitev in eklep denasnjega I obenega zbora bodo drustvu v koris;, da drustvo bo I s pomocjo sloznega postopanja vseh druStvenikov in j med vestoim izpoloovanjem dolznostij od vseh straoi I lepo napredovalo, tako da bo v cast ustanovnikom in I adorn, demur so navzocl Sivahno pritrjevali, ter za-j kijuci zbor ob 1% uri zveger. Nadejamo se, da be-[ seue gospoda predsednika se uresni5ijo in da nam bo I mogoce porocati ze v kratkem o plodonosnem ,delo-¦ vanji tega druStva, kateremu so naklonjeni vsi po* J Steni rojaki. Prihodnost naj izzori obilen sad neu* I mornega truda in dela vseh prijateljev naroda. S semviske flOrB, 21. dec. — Brali smo v „Soci* kratkodasnico od naSih lovcev, a zalostinke o hudi nadlogi, ki naa je v jeseni zadela, ta list ni piinesel. Delavci iz naSe fare, iz Loma vrnivSi se, so izmed deseterih razen enega vsi oboleii za vro-cinrfco boleznijo (tiphus). Kmalu je imela skoro vsa-ki hiSa po Gori ved bolnikov, tudi po blizajih vaseh je marsikak oblezal in umrlo jih je nad 10. Kako se je kmetom godilo, le sami prav vedo. Kupci za biago in zivino so se fare ogibali, delavoev za sprav-Ijanje jesenskih pridelkov ni biio mogoSe dobiti; pa Se kar jih je bilo, so prisli vedidel le na njivo, zvecer pa domov in gospedarja Se videli niso. Ta pa tarn so sami mali otrociseli. §e sedaj se dobi njiva polna krompirja — zmrzlega, in zimskega iita ni vsak mogel vsejatt Tudi naS 6. g. zupoik je bil obolel. Bo-lezen je hiteo premagal, a gotovo je v zivo 6uta po-manjkaajo duhovnega pomocnika in vsi farani i njim, Kara je tezavna ia raztresena. Od cerkve je dobra ura navzdoi k hi§aci pri Idrijci, pa tudi navzgor do hiS po Vrhu ni kratka in prijetna pot. Glavni vasi Gora jo najbiizja vas Zakraji, potem Daber, Polje, Prapetno (ali Praprotno, razumi: brdo). Koliko var-hov je potrebnih ob nedeljah in praznikihl ^e love po bliznjih duhovaijah maSe, pa veliko njih ostane brez maSe in brez nauka. Vedno smo imeli dva du-hovna, kakor dalefi sega spomin naSih atarisuv. Neke-daj je bila Se Idrija (pri Fari) uvrstena pod naSo zup-nijo. S caaom se je vas za vasjo looila; ni Se tako dolgo, ko ati tudi Bode in Tribuk ^Doleujo) postali kum^. To je bilo ^trebflO m fd wrokor. Oftaia sta samo §e dva vikavijata, Pecine in Ponikve, od-visna od Semviskogorskega zupnika; pa dahovna vender potrebujemo dva iz gore omeujenih vzrokov, ni6 manje kakor kaka druga zupnija v enakik okoliSemah. Vemo, kaj nam je kaplana vzelo: upeljava Sole z rednim ueiteljem in pomaojkanje duhovnov. Naj se tudi prepusti g. zupnikn kaplanova placSa, njega nam vender nadomestiti ne more povsod, he druga nas tlaci. Ceste nimamo! Pot, po kateri vozimo blago iz dola na Goro, je kozja pot. Ear konj brez tezav pripelje na Slap, mora pet ali.so vee" parov volov po klanci vlecl uro dale& Videti tre-Joa tako cesto L_^ pa kako? Ta obclnski mol bi rad imel cesto mirao svoje hise, oni mimo svoje njive, tretji mirao svojega travoika. Ena vas jo 2eli akozi Tilnik, druga proti Tribusl, tretja proti RoSam, cetrta cez Yrh ali vaaj cez Poljice. Tako se tisce vasi, kar jih je oatalo 2up-niji, vsaksebi ali narazen silijo, Treba gledati pri ob-emski cesti na korist cele obciue; gotovo bodo tudi poaamezne vasi veliko na boljem, kot dozdaj. Pri de-zelnozborskih volitvah nadejali so se 8emvi§kogorci Somoel v torn oziru; a ni je (morda Se pride. Ur.) Fapravili smo vsaj bralno druatvo, o katerem je bilo pred letom govorjenje, Z veejim obSevanjem med sabo iusprebiranjem poducmb casopisov, ki nasvzdi-gujejo na vzviSeno gtalisce skupnega deiovanja, pri-demo prej do edinosti za izdolovanjo Semviikigori kr-vavo potrebne ceste. _______ Blagovoljen svet kmetovalcem gori&ke okolice. Dalje. Dmgo jutro precej po;sv. maii hifcim v Brajdo, da vidim, ali So stoji mali moj cudoz in kaj dela, Moje veselje nad kozolcom ni bilo majhno, bilo je ve'iko, kakor bi bil zadel sre8ko v drzavni loteriji, kar mi pa ni mogoce, ker nimam take srefike. V/.o v eni noli se je bila medika popoluem odtekla; stebla in peresca so ee lepo povesnile proti tlom, kakor da bi mi hotelc bvalezuo biti, da sem jih otel dezja z nanioconili tal ia da gem jih tako lepo na zrak iu solace postavil. Medika bila je vzc blezo za polovico lozja, za-Sela je lepo se suiiti in kaj prijetno duliteti. Kakor bi trenii, odpadla mi je ena glavnih poljedelskih skrbi. PriSei sera bil na pravo pot, zadel pravi na&n, po kterem mediko izvrstno suLim in pripravljam iz-vrstno krmo za ljubo ziviuico. Moj aklep je bil kar pribit, da za naprej mediko ne bodem drugace auSil nego na kozolcih. V teku enega tedna bila je medika v kozolci vze dobro posuseoa, a jaz sem jo Se dalje pustil v kozolci, da so se tudi vsa moSna stebla do dobrega posuaila, tako da bi se lahko trla, kakor Ian ali ko-noplje v nasih hribih. Ker je pa pozneje de2 pogo-stoma prihajal in je bil tako vrh kozolca veckrat moker, zato se je zgodiio, da je dudni kozolec stal do druge kosnje— en mesec. Tem bolje; tako so imeli nasi kmetje ve6 casa, da so ogledovali in obeudovali mali ta cudez. JSekateri so menili, da sem morda vso mediko v kozolci pokvaril. Inzakaj? Kozolec postal jo ves rujav, ker je bil dolgo na solnci, kakor seneue kope tarn gore v Koboridskem Kotu. Zato so mislili nekteri, da je medika skoz in skoz rujava v kozoloi iu da je postala rujava zato, ker se je ugrela, kakor se tukajsojim kmetom veckrat v kupih ugreje. Hecega due sem bil prav blezo kozoloa za vr-Eeljo, kar zagledam enega nasih kmetov (ki pa mene ni videi), kako ogleduje ta moj ravno pri kolovozu Btojeci kozolec z zacudenim in amehljajocim obrazem. Jaz stopim naprej in ga vprasam; No, ali vam kaj dopade moj kozolec ? To delo bo mari dobro, mi od-govori, ter me vpraia. ali je tudi notri v sredi medika tako rujava in ce je dobro suha, Na to mu jaz po-vem in dokazem, da je medika le zunaj rujava, ko-likor jo aolncni zarki zadevajo, znotraj pa da je tako lepo zelena, kakor bi Se rastla, suha pa popolnoma, da se stebla lomijo kakor suhljad. Dalje mu razlagam, kako veliko koristi imajo oni, ki mediko susijo v kozolcih in ne na tleh; ali o tej koristi pozneje. Prigovarjal sem mu, naj tudi on poskusi in da bode gotovo zadovoljen in vesel, ce me bode posne-mal. Spoznal je po mojem poduku, da bi bilo vredno stvur poskusiti, a storil pa tega ni; nas kmet je straa-no kouBervativen — navada ielezna srajca. Pri raznih priloznostih sem tu Se druge prigovarjal, naj si napravijo take ali ei .&& kozoloe, a vse je bilo zastonj. Priznati so morali, da moje suienje na kozolcih je zares jako dobro, a posnemati me ui hotel nihfie. En kmet, katerega sem napeljaval na tako suSeuje, me je pa tako le ^avrnil. Oni lahko pustijo tukaj v Brajdi, ki je tik vasi, mediko toliko 3aaa zunaj, ali doli na polji bi nam pokradii mediko in drat, saj Se iz lono nam kradejo. Ta vgovor me je bil spravil v malo zadrego in zbudil v meni otozne cute in neje-voljo zoper poljske tatove in mo&i nisem vede) skoro kaj odgovoriti, ker je deloma resnieo govoril. 8am\t &U&1 am g» in Tgovarjal, da tako Jiudo rand** H ni s tatvino in da Se se je iz kupa kradlo, po tem takem bi tudi kupov na polji ne smeli vec imeti. Ali pa kdo ukrade iz kupa ali iz kozolca, to je vze vse eno, drata ia kozolca morda vendar no odnesejo. Tudi Se di*uge sem pregovarjal, naj posuemajo moj izgled, a vse je bilo bob v steno. ?H31en ali drugi je tudi v Brajdi sam otipaval mediko v kozolci in do dobrega se preprieal, da moj nafiin suSeuja je izvr-sten; a pri tem je ostalo. Tideli so kmetjo, kako lepo okoli in okoli duhteco mediko vozim domov, a ostali so vsi pri atari navadi. V tcku dveh let 1883 1884 niti eden se ui hotel poprijeti te moje povota-rije._JTaz sam nemorem razunieti, zakaj ne. Jkli se j»m je morda za malo zdelo, da bi se od dnhovna, iz hribov priSlega, ueiii mediko bolje su§iti, ali so tako malo brizni za lantni prid. Co se mi je to vze cudno zdolo o nasih kme-tih. se mi je So bolj o dveh tukajSnjih gtajShskih oskrbnikih. Cudil sum se, da boljega no znata ali da noceta pametneje z mediko ravnati kakor naSi kmetje. Eden teh gospodov je Italijan — „3ignor f«fctorea, drugi Slajarski Nemeo —- gospod „PerbolfcarB (Ver-waiter) ali tudi gospod »Flegar* (Pfleger), oba narod-nosti gospodarjeve. Gospod Perboltar je veoktat sam k meni v Brajdo priSel in hvalil moje kozoloe „es ist wirklich gut* (to je res dobro), a pri hvali in pripoznanji je tudi ostal, dasi mi je sam pravil, da na Stajarsketn nikdo ne suSi dotoljo na tleh. Mari se njima — kmotijskima strokovnjakoma, iemanj vied-no zdi posnemati moje ravnanje? Ko bi bila ta dva za^cla preoej moj vzgled posnemati, bi bila gotovo tudi vLe vefi kmetov — ko-lonov — spreobruila, ker imajo ti ve6 vote in zau-panja v take strokovnjake in ob enem svoje pred-stojnike, kakor pa v zupnika, priSlega iz hribov, o katerem so morda monili, da prej medike niti rasti ni videl, kako bi nas Se le su3iti jo uoil, Ali ta dva gospoda sta se vrgla po dezoli, to je suSita in kva-rica mediko enako domafiim. Da bi mene imela za gospodarja, bi ju dmge litanije uoil. No, gosp. Fer-boltar mi je pvavil, ni dolgo od tega, da prihodnje leto So vec" medike oeeje in da bode suSil po mojem nacinu. Jaz ga pri mom za besedo in mu tukaj povem (on oita tudi nSocou — livalovrodno), da do ne bode mo$ beoeda, ga dtugo leto, ako Bog da, „Hociu po* Sljem v i^ohto b potrebnim popolom za dober lug, Qosp. Flegar mi je sam padel v mrozo, tega hvala Bogu imamo, in ta bo mnogo pomagal, da ulo-viino po5asi Se druge, Bluzil bode za vpdo till vabilo. _______ (Dalje pride). Politidni pregled* Med bozicuimi prazaiki je notranja politika popolno mirovala, ko so biii nekateri de&. zbori uze pred prazniki zakljufieni in so bili drugi osta-vili dez praznike svoje delovanje. Kakor list! porocajo, snide se drz. zbor se le proti koncu januarja, ker imata dez. zbora, ceiki in galigki, res:ii §e mnogo vaznih vprasauj. Us*avoverne Nemce avstrijske je zadela ve-lika zf aba. Generalni prokurator pri najvisjem sodiici dr. Julij Glaser je 26. decembra po kratki bolezni na Dunaji umrl. Glaser je bii kr-§6en zid, slove6 profesor kazenskega prava na dunajskem vseu5ili§5i in na to pravosodni minister v Auerspergovem ministerstvu, in ko se je to Taaffeju 1. 1879 umaknilo} bii je imenovan generalni prokurator. Ustavoverci imajo uzroka dovolj po njem zalovati, ker je bil eden glavnih stebrov liberaloe stranke; da pa drugim narod-nostim ni bil naklonjen, zmti uie to, da je bil ud Anerspergovega ministerstva. Na Koro§kem v beljaSkem okraji bodo imeli v kratkem volitev v dr& zbor namesto unirlega dr. Vrann-a; koro§ki Slovenci zopet kandidujejo svojega voditelja, prof. Einspieler-je, ki je bil pri zadnji volitvi le za malo giasov ostal v manjsini. Franeoski kongres je 28. dec. volil pred-sednika ljudovladi in zopet izvolil za 7 let do-sedanjega predsednika Grevy-a; desnica se vo-litve ni udelezila, ker nekateri okraji niso bili zastopani po svojih poslancih. Spanjski kortezi so z veliko vefiino izvolili za predsednika Cauovas-a, ki je bil pod kraljem Alfonzom rainisterski predsednik. Na jugn je med Srbijo in Bulgargo pre-mirje; voja§ka komisija, ki je imela dolo6iti neutralno zemljo med obema dr^avama, je svoje delo zvr&ia. Ali u^e se sli§i, da so Srbi prelo-mili premirjb, ker so srbske cete pred pretekom petih dni prodrle v Pirot, katerega so Bolgari zapustili, ter tarn streljali na bolgarsko ^andar-merijo katexa je imvte skrbeti iav&> ranjeua sta dva Bolgara. Knez Aleksander je na to ve-levlastim odposlal pismo, v katerem zahtevaza-dosfienje od Srbije. Domafie in razne vestu Studentovska kuhinja. Dru2bi sv. Vincen-cijn so darovali za fitudentovsko kuhinjo p. n. pre-cestiti gg: 2upnik Ivan Luke2i5 iz Mirna nabero 4 gld. 70 kr., 2upnik M. Zuchiatti 3 gl.; v Koboridu nabi al fi. g. Hvalica: dak, JekSe 3 gl., vik. Smrekar 2 gl.,- Dr. Kumar 2 gl., A. Maazini 2 gl., M. Lesko-vremoiljWi, deTlji za Iot, Trhu tega BOGATA 5&AX*OG^A. I pla3(5eT vratherproff, dolman, sacco za gospe — za i to blago odprt se jc v TeQo sloiuost goroodov I o/ljennukov poseben oddelek v posebnem, lo-eenem prostoni blizh prodajalnice. 1 latenff ia :ponhne suhJB u otroke od 2 let ia Tec- I Blago Tsake rtate za delo po meri, c nizke, delo licno, sirari, ki no dopadajo, a brez tezare. Edina zaloga srajc, jop, izvirnib. \ \ volne iz imenitne tovarae t Scockblrdu ] * noatjo prof. dr. JSgerja. ^lovenci! Pozor! Nov, izvorno ilustrovan ialjiT in satirsk list pneel bode z aovim letom izhajati po dvafcrat na ¦iCSCe in sioer 1. in 15 dan sia e«H n«U f agem siraul) Tdlke ^eivorke. Marodflina 3 gld. zacelo leto, 1 gld. 50 kr. sa polu leta ia 80 kr. za detrfc leta blagovoli naj ae poSiljati upravniStvu „ROGA«5Aa * Ljabljaii? na Kongretnem tign. tR, Kirbiienevi hiSi Nic vec odlasati. Svetovno znane iebrake, Latere sem na nekej drazbi kupil za polovico prove rredno^ti in so jiii vsled objave Lo maogo p^kupilt U vatli delov sveta, prodajem, doklcr jib je kaj, po samo Sl «lva»ia!a«le r»meailh ktwrnttk ajakar^kib plali^ s 6 raano barvstainri pr»?4mi m krajei, komplvtmn jako finih, samo p.> gM 2.B0: l»i '«»• dolg>T IUO cm. giroke Ic po 2.7S gi. ku i'Jo »"»- «ic5.-»'» ter !-«» CH»- B,rw-ke, prav line, le po K gM. ko». P*«*no priporoeevati izToScekom. Nadalje imam zt ra/.prodajo: 400 posteljnili odej is najfinejae burett-svile v veJicastnih b»rvab, rudcc»h, modrih, vumenih, xelenih, pomeiapcantih, progastih, do-ati dolgih za vaako postwljo po gld. 3.50, dvojiea samo gld. 6.50. Na stotine zahval in opetotanth naroLil od me-vodojnih osob, izmcj katerih nekotero ohjavim. Oospodu J. H. Rabinowlcz-u ni Dunaji. Xarocam s tew 150 konjskib plabtr 180 cm. dolgih, 130 cm. girokih, kakor prejSnje, po ceui 1 gl. 75 kr. prott platitu ¡ gotovini tar prosini nemudno resiter. Ob&nsko prjdstojniitvo: St. PSlten. Za zupana: obeinsko ataresinstvo. Oospodu J. H. RabinOWicz-U na Dunajt. Z imrom na plahto, posltmo na ogled, Vas pro-aimo, da nam posljote popoino nnnke ywto 60 kosov nemndoma tor ho znamujemo, pricakujoci racan Troppas«r Zuckerraflineriu-Actiengeaellscliaft A. v. lutrzenka. 1295. Chorostkow, n. noverabra ISS.'i. odn J. H. RablnowiCZ-U na Dunaji. 1'osljiti' pod naslovow: Excull. graii. Siemien-ki'sohc Outerdirection in Kopeczynie, postaja Clioroat-kow, ie 30 plaht konjakJa po I gi. 75 kr. cuo. SpoStovanjcm W. Fryer, konjar. AiSO-AlapSf novombor 1885. Oospodu J. H. RabJnowJcZ-il no Dunaji. PoSljito proti poStnemu povzetjn goap. Benediktu Slnha-i. poSta Czoczo, 12 plaht po 1 gl. 95 kr., kakoi sto poulali meni^ potem gosp. Ignaciju pi Kol'.crja 4 plahte iste vrefce in slodnjifi na moje imc 1 enaki in 2 plabti za ra/voSdeke ter 3 avileno plahte. Spostovanjem Adam pi. Salomon, k. ogerski hnsarski stotnik. RazpoSilja se proti placilu ali povzetjn. Naslov: Webewaareu-Manufactur Win, 31.2a:,, Sinters ZsllamtsstmzB Kr 9. KLonlx.xii?oiiOa sleparstvn s konjskiiiii plahtami! TTze 87 let obetojeda c. k. deielno priviligirana tovama za plahte in koce prej Lieclitenauer-jeve udove *fe siiiov razposilja po svoji dunajski zalogt KONJSKE PLAHTE 190 cm. dolge, 130 cm Siroke, neraztrgljive, s tem- nim dnom in zivimi obrobki, ena po 1 gl. 60 kr. z zabojem vred. ---—,pajmanj 10 plaht, dobi eno po vrhu ali pa 10% popuata na ceni. Samo radi ogromnega izdeloranja in preTelike prodaje nam je mogoce da dajemo te konjske plahte v tej nenavadni velikosti in tako izvrstno robo po takO mzM eeni. Na stotine zahvalnih pisem si lahko vsakdo ogleda. Bazposilja se proti povzetjn. Kar no pristoja, vzame se nazaj brez tezar. HT Napis naj se natangno naredi: "*¦ Pferde-Decken-Fabriks-Haapt-Niderlage, "Wteii* I. Kotlienthurmstrasse 14. HV ilUa.O!' «a flw^Z vsakterega, naj ne knpnje blaga od takih firm, ki se bojijo javno podpisati avoje uae in la posnemajo, ne da bi smell, na-se oznatiilo.! I Previdnost potrebna 11 jb:t>xjsa. najvecja in najnovejia KROJACNICA 'A I vsakovietncga atikn.i tec gotove obleke za gospodo vsul.ega stauu MARTINU' POVERAJI v dorici na TVavnilcii. poleg kosarne. Nmocbo se hitro in lifino iy,vr6ujojo po najnovejSem kroji in poateni coni. K4 AutilTllCUIllOn, najbolj&e zdravilo proti prehlaja- i| pju in c<> b;)lijo kosti, proti hromoti dolavuih ^utnic, bolcC'inam v krizi in v pr.sih, prehladnim boleCinam r glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pantile santouinske; (koiesca zoper giute, iz. kuseuo zdravilo zopur gliste, akutljica 10 kr., 100 ko-bCekov 50 kr., iOOO kogctfkor 4 g!d., 2000 ko&gekov i> gl. Salifiluc pastile proti prehlajenja; naj. boljsi pripomocek proti kr. Z«'Iiseili prsni Sirop. Ta iz zdravilnih zeliSi izdelani sirop »e rabi /. nnjboljMm uspehom proti vaitm prsnim in pljufrniin boleznim, /asliiiotiju, ka.ilju, hripa-vosti, dualjivomu kaSlju itd. OriruStieui n.'ij vzamojo 'A do 4 zlicu vsak dan, otroci pa toltko /Jioic. Htekkniea 36 kr. ,_.- *. -, Tu navedona, kakor ?sa druga z d r a v i 1 a ae zrairaj sve^a dobu v 1 e k a r n i BPri Angela11 v LjuLljuni, na Dunajski coati, kjer se uarociht takoj po poSti proti potzelju uvriujejo. Q Osrcdnja zaloga volucnih rob Q doktoija J. Jagerja, V namrei: srajc, svitic, jopicov za gospode in ^"^ gospe, popolnih oblek za i otroke, pasov okolo itvota, gorkih obez ob kolenih, go- raasov, nogovio poaebno pri- 'ipravnih proti ozebkom, ro- Ikovic, tolovnikor z rokayi 'za gespodo. Prodaja na de- belo in na drobro v Gorici. •A**^^*. | Razpustno mijlo, iziiiisol in je oscbuo pripravlja Franc Pichler, c k. ^i tiiifigki sdraiuk t witfjiih-ogertki ?ojni, ozdraTi v?ako zunanjo hibo in kozno bolczon pri rseh domacih iivalih. odstrani vaak pogreaek. ki jo nasproton lepoti ah rabi pri konjib, oidravi naradno vsako hro-most, naj bo nora ali s.ara, in je korenito zdravilo posebno pn boleznih v ilozah in v nogah. po-sebno pri vnefji kit in kadar gloda radio ali oprava. ° Razpustno myio ^esolrirseife) dobilo jo ope-toTano fastua sprifevala in zahvalna pisma radi STOjih lzmtnih. iMtaostij in naglega zdrar^enja od kmetijskih druster, zivinssih zdravnikov in mnogih no- 1 hi rasp, aijla c4 SBgnoor allMuh ki i tl 26 kr-k-.i . «120 . „25 , , 2 .«, •\sasemu kosu razp. mijla pridejan jo poduk o njegovi rabi t dezelaem jeziku. Glavni razprodaj b m dele ITeta ki Wa-silewski & Pilaski y VarSavi. Glavno zalogo za Gorico ima J. Cristcfolotii, leltar in dvorni zalagatelj; dalje se dobiva v Go -rici pri A. pi. Gironcolu, Jekarji. pri mnogih drugih lekarjih in T drogerijah. -------------- i 9*~ Da se zapreoijo po- snetki, I ma Tsaka skatlja razpnstnega mijla zra-Ten stojeio, postavno zavarovano marko in nas podpis Wasilewski & Pilaski. VarSava. .J^SPf fc *|*Q"9l artidwk;M. AUi^X — Ti^ka: jm^mmPmS^^S^