14 Razredni pouk 2-3/2016 Galerija Recikliranje starega papirja Povzetek: Na naši šoli se tako učitelji kot tudi učenci in njihovi starši se zelo dobro zavedamo, da je naravno okolje treba spoštovati in varovati. Vrsto let imamo urejeno ločeno zbiranje odpadkov v vseh učilnicah in po hodnikih. Že kar nekaj let izvajamo akcije zbiranja starega papirja, približno trikrat letno. Pri tem smo zelo uspešni. Ekološko problematiko vpletamo v učne vsebine pri pouku, še posebej pri predmetih, kot je spoznavanje okolja v prvi, naravoslovje in tehnika v drugi, biologija, kemija v tretji triadi. Ti predmeti nam omogočajo uresničevanje pozitivnih misli in razmišljanja o okolju tako v sedan- josti kot tudi v prihodnosti ter povezovanje in izvedbo aktualnih vsebin z vsebinami iz učnega načrta pri teh predmetih. Okolju skrb po navadi namenimo tudi tako, da en tehniški dan posvetimo oblikovanju izdelkov iz odpadnega materiala. Iz pripovedovanja o tem, kako ločujejo odpadke doma, o svojih izkuš- njah in opazovanju okolice, v kateri živijo, je videti, da so učenci zelo zgovorni. Zaznavajo tako pozitivne kot še vedno tudi negativne primere. O tem učenci radi poročajo v šoli, si izmenjajo izkušnje o tej temi, hkrati pa razvijajo svojo ekološko zavest in se pri tem tudi kaj naučijo. Ključne besede: skrb za okolje, onesnažen zrak, zbiranje starega papirja, otroci, naravoslovje in tehnika, likovna umetnost, učenje z eksperimentiranjem, recikliran papir. Recycling Waste Paper. Abstract: At our school, the teachers, the students and their parents are all very well aware of the need to respect and preserve the natural environment. We have had a waste sorting system in all classrooms and hallways for many years now. We have been organising waste paper collection drives for a few years now, about three times a year. Always with great success. We incorporate ecological issues into the learning contents during class, especially in subjects such as Environmental Education in the first triad, Natural Science and Tech- nology in the second triad, and Biology and Chemistry in the third triad. These subjects enable us to realise positive thoughts and reflection on the environment in the present and future, and to integrate and implement topical contents with the contents in the curricula of these subjects. We usually show our care for the environment by dedicating one Technology Day to designing products made from waste material. When asked about how they sort waste at home, about their experiences, and their observa- tions about the area in which they are living, the students are very talkative. They notice both positive and negative examples. The students like to report such things at their school, exchange experiences on the topic, and simultaneously develop their ecological consciousness, without getting the impres- sion that they have learnt something in the process. Key words: caring for the environment, foul air, collecting waste paper, children, Natural Science and Technology and Arts Education, learning by experimentation, recycled paper. Uvod Šola vedno stremi k temu, da spodbuja in razvija otrokove sposobnosti, interese, ter tako vpliva na njegov celostni razvoj. Otrokom moramo dati priložnost, da sprašujejo, raziskujejo, opazuje- jo, eksperimentirajo, opisujejo ter razlagajo. Pri tem otroci dobijo številne izkušnje na sproščen in izkustven način. Z aktivnim delom si pridobijo znanja za svoj življenjski trajnostni razvoj. Če je delo hkrati organizirano skupinsko, si privzgajajo medsebojno strpnost, pomoč pri delu ter sposob- nost produktivnega sodelovanja. Ustvarjalno učenje »Prevzemamo odgovornost za prihodnost našega planeta.« To je moto našega razreda in tudi šole Janja Vozelj Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje ob Savi Razredni pouk 2-3/2016 15 Ivana Skvarče. Okolje je dobrina, ki jo mora vsak varovati po svojih najboljših močeh, saj bo le tako na voljo tudi za generacije, ki prihajajo. Pri predmetu naravoslovje in tehnika smo se v 5. razredu pogovarjali o skrbi za okolje. Živimo v Zasavju, kjer je ta problematika pereča in vedno aktualna. Po začetnem pogovoru o tem, kakšen je lahko zrak (čist, umazan – plini in prašni delci), kaj vse onesnažuje okolje, kako lahko ljudje pri- pomoremo k ohranjanju čistejšega okolja, smo si pogledali različne knjige, posnetke in predstavitve na spletnih straneh. Ugotovila sem, da o tej temi učenci že kar veliko vedo. Nekaj ur smo izvajali pouk v računalniški učilnici, kjer je imel vsak posameznik iskanja informacij na voljo tudi dostop do spleta. Naučili so se sami poiskati podatke o onesnaženosti zraka z različnimi škodljivimi plini, na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje pa predvsem o onesnaženosti z delci PM 10. Iskali so podatke za naše mesto Zagorje in jih primerjali z drugimi mesti v Sloveniji. Naše mesto leži v dolini, kar je v zimskih razmerah ob temperaturni inverziji precej neugodno. Z branjem podatkov na zemljevidih smo predmet poveza- li tudi s predmetom družba, kjer spoznavamo geografske značilnosti naše države. Z iskanjem podatkov v različnih grafičnih prikazih pa smo preverili poznavanje branja le-teh (korelacija z matematiko). Branje teh podatkov je za učence koristno, saj je dobro, da znajo preveriti, ali je sprehajanje v domačem okolju za določen dan pri- poročljivo ali ne. Za naše mesto je značilno zlasti prekomerno onesnaženje s trdnimi delci PM 10. Učenci so ugotovili, da lahko podatke o onesnaže- nosti najdejo tudi na spletni strani občine Zagorje. Učenci so samostojno odgovarjali na problemsko zastavljena vprašanja. Pri tem so razmišljali in samostojno ter v parih iskali odgovore. V parih so iskali morebitne rešitve za zmanjševanje ones- naženosti zraka. Našli so kar nekaj predlogov, hkrati pa ugotovili, da na marsikaj sami ne morejo vplivati (gospodarstvo in cene kuriv, lega mesta, prometna povezava našega mesta do avtoceste proti Ljubljani …). Pogovarjali smo se o živalstvu in rastlinstvu, različnih bivalnih okoljih in spremembah v teh bivalnih okoljih. Ugotovili so, da spremembe v okolju vplivajo prav na vsa živa bitja. Poleg naravnih sprememb ob menjavi letnih časov veliko sprememb povzročimo mi, ljudje. Gradimo naselja in s tem krčimo naravna bivalna okolja ter jih spreminjamo. Tovarne s svojimi odplakami in toplogrednimi plini onesnažujejo zrak in vodo (potoke, reke, morja). Iz leta v leto je na cestah več vozil, ki z izpušnimi plini onesnažujejo zrak. Zaradi finančnih razlogov večina ljudi ponovno ogreva svoja bivališča s trdimi gorivi. Torej ima proble- matika tudi širše, ekonomske vzroke. Da ljudje ne znajo spoštovati in čuvati narave, pokažejo s tem, da še vedno mečejo odpadke v naravo, jih ne loču- jejo ipd. Glede na naš način življenja »pridelamo« tako veliko odpadnih snovi, da jih narava ne zna in ne zmore predelati. Te snovi ostajajo v naravi in jo uničujejo. Uničujejo zrak, vodo, prst, zmanjšujejo življenjski prostor. Tega se vse bolj zavedamo in poskušamo ozavestiti tudi mlade, zato v okviru predmeta naravoslovja in tehnika posebno skrb namenimo okolju in njegovemu varovanju. Skrb za okolje je zelo pomembna tema, zato ji na- menimo čas ob različnih priložnostih. Že nekaj let vestno ločujemo odpadke, na prvem letnem rodi- teljskem sestanku se obračamo tudi na starše in jih skušamo motivirati za zbiranje starega papirja, kar nam lepo uspeva. Kot že omenjeno, smo se z učenci pogovarjali, na kakšen način ljudje onesnažujemo okolje. Sez- nanjali smo se z mnenjem strokovnjakov o ones- naževanju in ekologiji. Ogledali smo si različne knjige s to tematiko in jih natančno proučili. – Našli smo zanimive pesmi in križanke, s kateri- mi smo pridobljene informacije utrdili. – Učenci so v manjših skupinah izdelali plakate. V obravnavano temo so se zelo poglobili, plakate so tudi ilustrirali. – Vsaka skupina učencev je sošolcem uspešno predstavila svoj izdelek. Nanj so bili zelo po- nosni. Ker se trudimo za medpredmetno povezavo, smo se tudi pri predmetu likovna umetnost odločili za ustvarjanje na to temo, in sicer smo izdelovali recikliran papir. Ko sem napovedala dejavnost in predstavila cilje učnih ur, so bili učenci zelo mo- tivirani. Po usvojenih teoretičnih osnovah pa smo prešli k praktičnemu delu. Najprej smo si ogledali posnetek o izdelavi re- cikliranega papirja. Zelo pozorno smo opazovali postopek ter ob tem poslušali potek dela. Že prejšnji dan smo na majhne koščke natrgan časopisni papir namočili v večjo posodo z vodo, da 16 Razredni pouk 2-3/2016 se je omehčal. Skuhali smo lepilo. Ko se je le-to ohladilo, pa smo pripravili maso. Po postopku smo s pomočjo sita naredili papir, nato smo ga osušili s pomočjo krpe in stiskalnice. Čakali smo dva dni, da se je naš izdelek posušil. Otroci so pri delu z navdušenjem sodelovali, nato pa nestrpno čakali, kakšen papir bo nastal. Ob koncu dneva so prav vsi vedeli, kako se izdela recikliran papir. Naš recept smo nato zaupali tudi svojim sodelavcem in sovrstnikom. Otroci so delali v manjših skupinah, se med seboj izmenjavali, si pomagali, če jim kaj ni šlo dobro od rok, ostalim posredovali svoje pridobljeno znanje in izkušnje ter z velikim veseljem izdelovali recikliran papir. Recept za recikliran papir Surovine, ki jih potrebujemo pri delu: časopisni papir, škrobno lepilo, voda. Pripomočki, ki jih pri delu potrebujemo: banjica, lonec, zajemalka, štedilnik, metlica za mešanje, električni mešalnik, sita, stiskalnica ali valjar, krpe (vilede), rešeta. 1. Natrgan papir namočimo v banjici en dan prej. 2. Priprava škrobnega lepila: a) V lonec nalijemo hladno vodo (npr. 1,5 litra) in prižgemo plin. b) Dodamo okoli 2 dl moke in zmes dobro pre- mešamo z metlico. Zelo pomembno je, da ne nastanejo grudice. c) Zmes počasi segrevamo in ves čas mešamo z metlico. Čez nekaj minut se zmes začne gostiti. Ko postane gosta kot med, ugasne- mo plin in počakamo, da se ohladi. (Kuhinjska zajemalka škrobnega lepila na 3 litre vode.) Postopek izdelave: Najprej natrgamo časopisni papir na manjše koščke in ga namočimo v vodo. Namočenega pustimo en dan. Slika 1, 2, 3: Trganje papirja. V električni mešalnik damo papir. Dodamo škrob- no lepilo in vodo, v kateri je bil namočen papir, da se lažje zmeša. Razredni pouk 2-3/2016 17 Slika 4, 5: Mešanje papirja. Ko zmešamo, damo maso v delovno kad (banjico). Če je pregosto, zalijemo z vodo, da se papirna vlakenca razpustijo. Izločimo večje kose papirja, ki se niso zmešali. Slika 6: Premešan papir damo v kad. Nato damo v banjico sito (mreža je zgoraj), ga dvignemo, da se voda odcedi, in hkrati očistimo lesen rob. Papir na situ nekajkrat osušimo z večjo krpo (viledo). Sito nato postavimo na z viledo pogrnjeno mizo tako, da sito obrnemo. Pri dvigo- vanju sita smo zelo previdni, da se nam papir ne raztrga, ko ga odstranjujemo s sita, ker je navla- žen. Tako nam pade papir na drugo viledo (papir je na obeh straneh obdan z viledo). Ko nekajkrat odstranimo viledo in jo ožamemo, spustimo papir, obdan z viledo, še skozi stiskalnico (ali povaljamo z valjarjem, če nimamo stiskalnice). Slika 7, 8, 9, 10: Dajanje papirja na sito in odcejanje vode. 18 Razredni pouk 2-3/2016 Vsak papir posebej damo sušiti na rešeta, da se listi papirja hitreje posušijo. Da je papir dovolj suh za vnaprejšnjo uporabo, traja kar nekaj dni. Če pa želimo slikati s tempera barvami in imeti akvarel- no tehniko, pa lahko obdržimo navlažen recikliran papir. Slika 11: Suh recikliran papir. Zaključek Ljudje pomembno vplivamo na okolje, v katerem živimo. Živimo v kraju, v katerem onesnaženost zraka že dolgo predstavlja veliko težavo (indus- trijsko mesto). Ker je za naše kakovostno bivanje pomembno čisto okolje, je prav, da zanj skrbimo. Na naši šoli se na vseh ravneh, od najmlajših učencev do najstarejših, že od nekdaj trudimo, da bi bili naša šola in bližnja okolica čim bolj svetel zgled glede ravnanja z odpadki. V ta namen že precej časa odpadke zbiramo ločeno. Pri pouku naravoslovja in tehnike (v korelaciji z likovno umetnostjo) pa so petošolci spoznali, kako jih lah- ko tudi recikliramo in tako ponovno uporabimo. Papir, ki so ga sami izdelali, so kasneje uporabili pri likovni umetnosti pri tehniki slikanja s tempera barvami. Učenci so bili zelo zadovoljni tako z izde- lavo kot tudi s končnim izdelkom. Upam, da smo s tem pripomogli še k večji osveščenosti o čistem okolju. Učenci so ugotovili, čemu zbiramo star papir. Če so sami izdelali majhen kos reciklirane- ga papirja, si lahko predstavljajo, koliko papirja, ki se da predelati in na novo uporabiti, lahko dobimo s predelavo v tovarni. Tako bodo še bolj motivirani za naše akcije zbiranja starega papirja. Želimo si, da bodo zrasli v odrasle, osveščene in odgovorne osebe, ki bodo ohranile našo naravo. Viri in literatura 1. Letni delovni načrt OŠ Ivana Skvarče za šolsko leto 2015/16 (inter- no gradivo). 2. Učni načrt. Program osnovna šola. Družba (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: Http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Druzba_obvezni.pdf (5. 6. 2016). 1. Kranjec, S. (1994). Tehnika in delo. Ročna izdelava papirja (video- kaseta). 2. 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje (1991). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 2. Vahtar, M. (2003). Od kod priteče pitna voda? Domžale: Inštitut za celostni razvoj in okolje. 3. Morris, N. (2010). Zeleni otroci. Murska Sobota: Pomurska založ- ba. 4. Menih, K., Srebot, R. (1996). Igrajmo se ekologijo. Ljubljana: Domus. 5. Fefer, J. (2002). Jaka pomaga naravi. Vrhnika: FIF – okoljevarstve- no svetovanje. 6. Fefer, J. (2003). Nejc poišče center za ravnanje z odpadki. Vrhni- ka: FIF – okoljevarstveno svetovanje. 7. Čisto mesto: Pogovoriva se o odpadkih. Ponatis. Senovo: Barles; Ptuj: Ekoles, 199?. 8. Fotografije: Janja Vozelj