GLASILO KOMBINATI DELAMARIS
INTERNA IZDAJA
LETNIK V.
IZOLA — 8. MARCA 1963
ŠTEV. 2
Novim
Dne 1. marca 1963 je bila v kombinatu konferenca Zveze komunistov. Razen delegatov in gostov iz kombinata so ji prisostvovali še podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Davorin Ferli-goj, sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Izola tovariš inž. Ivan Uran, predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Mitja Logar in zastopnik organizacije ZK v podjetju »Stavbenik« tovariš Ivan Škrjanc.
Izčrpno poročilo, ki ga je podal dosedanji sekretar tovarniškega komiteja ZK inž. Gabrijel Cotič, je zelo temeljito zajelo vse pozitivne in tudi senčne strani našega dosedanjega dela. V štiriurni razpravi je 20 diskutantov poseglo v razne dejavnosti našega kombinata in vlogo komunistov na posameznih področjih.
Zelo konkretno in ne deklarativno so bile podane smernice za naše delo v bodoče, da bodo zagotovo opravljene vse naloge, ki nam jih nalagata III. in IV. plenum.
Skokovit razvoj znanosti in tehnike narekuje kombinatu povečati tempo vlaganja v mehanizacijo proizvodnje. Vsako zaostajanje ali vztrajanje pri ustaljenih starih navadah in metodah v proizvodnji samo zaradi tega, ker smo tako delali desetletja, bi bilo škodljivo, zato je treba tako naziranje preganjati, kjerkoli se pojavi. Gospodarski razvoj doma in v svetu je dosegel takšno stopnjo modernizacije proizvodnje, da bomo lahko konkurenčni samo s povečano mehanizacijo, kajti z disciplino in stimulativnim nagrajevanjem smo dosegli tisto mejo, kjer s fizičnim naporom ni mogoče več povečati produktivnosti. Tu smo dosegli kulminacijo in izboljšanja moramo iskati z drugimi prijemi.
Za izboljšanje mehanizacije so potrebna večja finančna sredstva, zato naj se le-ta zagotovijo v naših skladih, postavljeni proporci
uspehom naproti
med skladi in osebnimi dohodki pa se ne smejo rušiti drug na račun drugega. Predvsem se moramo zavedati, da se more v prihodnjem obdobju ustvarjanja ekonomskih temeljev in graditve socialističnih družbenih odnosov delitev osebnih dohodkov uspešno
Novi
sekretar
tovarniškega
komiteja
Zveze
komunistov
Marjan Mlekuž
izvajati samo po načelu »vsakemu po njegovem delu« in nikakor ne po kakršnem koli drugem merilu, kar bi pripeljalo k stagnaciji in nazadovanju našega gospodarskega razvoja. V pogojih samoupravljanja in obračunavanja po ekonomskih enotah dobi to delo svoj ekvivalent in pravo vrednotenje šele v skupnem gospodarskem uspehu delovne enote. To bodo morali komunisti upoštevati in tolmačiti upravičenost ali neupravičenost raznih zahtev, ki se porajajo čestokrat na povsem neutemeljenih osnovah.
Posebno skrb bomo posvetili strokovnemu dvigu kolekiva, in to v zvezi z vsemi oblikami in prijemi, ki zagotavljajo uspeh. Danes je tudi v kombinatu ovr-žena trditev, ki odreka uporabnost šolske izobrazbe pri strokov-
nem delu ter favorizira usposabljanje na delovnem mestu kot edino uspešno izobraževanje. Očitno je, da organizacija proizvodnje ne trpi zaostalosti in pometa z vsemi usedlinami, ki jih ta dopušča. Čeprav bomo še naprej razvijali in krepili izobraževanje odraslih in omogočali članom kolektiva, da širijo svoje splošno in strokovno znanje preko raznih tečajev in seminarjev, nam potrebe narekujejo zaposlitev večjega števila fakultetno izobraženih sodelavcev. Prav z zboljšanjem strukture kolektiva z visoko izobraženimi kadri bomo morali storiti odločen korak in nadoknaditi zamujeno, da bomo', dosegli raven, ki nam bo omogo-čila nadaljnji razvoj ter povečanje znanstveno raziskovalnega dela v kombinatu.
Konfcrenca je pravilno ocenila tudi idejno politično vzgojo ne samo članov Zveze komunistov, ampak tudi ostalih članov kolektiva, ki pokažejo zanimanje za politično izobraževanje. Posebna skrb velja našim ribičem, ki jih delovni pogoji ločijo od drugih članov kolektiva, da bodo tudi ti deležni več stika z ostalimi in sploh sprejeli tisto življenje in mnenje o podjetju, kakršnega imajo ostali člani kolektiva.
Pri vsem svojem delu bomo morali biti v bodoče bolj kritični, pri odkrivanju skritih rezerv bolj budni ter za uveljavljanje zdravih načel prodornejši. Naj se te skrite rezerve kažejo v kakršni koli obliki (v preštevilnih boleznih, prevozih, v premalo proučenih nabavah, pri vzdrževanju našega imetja), jih bomo odkrivali in odpravili iz prakse. Pri tem delu nam bo zaneslijv kažipot lanskoletni obračun.
VSEM NAŠIM SODELAVKAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU ZENA!
Ob prazniku žena
O uveljavljanju žena smo tudi v našem kombinatu že veliko pisali, še več pa govorili, vendar pa pomembnejšega uspeha, ki bi bil enak temu prizadevanju, nismo dosegli. Vzrokov za to je več. Predvsem bi morale biti žene same tiste, ki bi uveljavljale svojo enakopravnost v praksi in s svojim udejstvovanjem ovrgle zastarel patriarhalni nazor o vlogi žena. Sprejeti in temeljito opraviti vsakršno nalogo ali funkcijo, bi bilo najzgovornejše opravičilo za to zaupanje.
Tu pa se takoj pojavi vprašanje, ali jim jc to omogočeno. Ali žena tudi uživa popolno ekonomsko enakost, ki naj ji omogočr njeno uveljavljanje izven službe ter izven doma. Ker tega ni, vsaj ne v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno, je žena še vedno preveč takšna žena, kakršna je bila pred revolucijo, ko je živela in delala le za dom in otroke ter moža. Vseh dejavnosti in služb, ki bi ženi, ki je hkrati tudi mati in gospodinja, olajšale delo, je premalo ali pa so predrage za ženo s povprečnimi dohodki.
Ovira je tudi napačno upoštevanje žene, njene veljave in zmožnosti in to tudi tam, kjer bi pričakovali več razumevanja za družbeno politično in gospodarsko vlogo žena. Čeprav je v LRS med vsemi prebivalci, ki imajo fakultetno izobrazbo, 27 % žena, le-tch ne najdemo na odgovornejših položajih v istem odstotku.
Visok odstotek fakultetno izobraženih žena nas sicer uvršča glede tega med naprednejše države (SZ 45 %, Japonska 41 %), obrtniško miselnost in odpor proti izobražencem pa največkrat občutijo ženske.
To je pojav, ki ga delno poznamo tudi v našem kombinatu.. Kolektiv sestavlja 60 % žena in 40 % moških, vendar je v delavskem svetu le 31 % žena in G9 % moških. Podobno je v upravnem odboru, kjer je 27 % žena. Čeprav smo si vedno prizadevali, da bi pritegnili v vodstvo organov ali organizacij kakšno ženo, imamo v vseh 19 ekonomskih enotah samo 3 žene kot predsednika delavskega sveta ekonomske enote.
Vse te medsebojne primerjave v našem kombinatu sc ponavljajo vsepovsod in čeprav tvori ženska delovna sila v Sloveniji 37 vseh zaposlenih, ne najdemo tega odstotka v nobenem organu več.
Takšno zgrešeno naziranje, pa četudi ga imajo mnogokrat žene same, kar smo videli ob raznih volitvah, jc treba odpravljati z vsemi sredstvi in v vseh oblikah, v katerih se pojavlja. Zlasti naša
mladina bi morala tu imeti pomembnejšo vlogo.
Tudi drugod v naši domovini je mladina tista, ki odpravlja podedovano miselnost ter zavrača vse predsodke, kaj je za žensko in kaj ne, zato imamo danes na fakultetah med vsemi slušatelji 31 % deklet, ki študirajo tudi tiste stroke, ki so do včeraj veljale izključno za moške stroke.
> S M* l
Cc je žena lahko gradbeni ali strojni inženir, pilot, v sili pa tudi vojak, zakaj ne bi bila tudi v naših organih in organizacijah, vsaj v tistih, kjer je v večini, tudi na vodilnih mestih.
Z uveljavljanjem žene v kolektivu si bo le-ta ustvarila tudi tisti pogoj, ki ji omogoča vstop in izvolitev v ostale organe našega družbeno političnega življenja.
Pakiranje juh
S sej delavskega sveta
Na 23. seji je delavski svet dokončno potrdil korigirani plan proizvodnje, ki vsebuje nekaj sprememb od prvotnega osnutka letošnjega plana.
Znižanje proizvodnje je bilo sprejeto za tiste proizvode, pri katerih smo imeli že v lanskem letu težave s surovinami in tudi letos ni možnosti za izboljšanje. Z uvedbo novih proizvodov pa bo to znižanje pokrito in celotni plan v primerjavi z letom 1962 bo povečan za 30,8 %. Cc pa upoštevamo samo tiste proizvode, ki so bili v planu lani, znese to povečanje 16%.
V nadaljevanju seje je bila razprava o prevzemu zgradbe, v kateri je imelo podjetje »Rašica« svoj obrat v Izoli. To je stavba v Premrlovi ulici 1, ki jo je to podjetje najelo, ko se je »Mala oprema« odselila v svoje prostore. »Rašica« je imela z notranjim urejanjem nekaj stroškov, ker je v prvem nadstropju uredila tujske sobe za člane svojega kolektiva za letni odmor. Potemtakem je bila ta stavba kombinacija obrata in počitniškega doma. Za delno kritje vloženih sredstev v to zgradbo bomo plačali podjetju »Rašica« 4,200.000 din ter 500.000 dinarjev na poseben račun, da preide stavba v naše upravljanje.
Z odkupom teh prostorov bomo vsaj delno rešili stisko prostorov za našo komercialo, ki se bo preselila iz dosedanjih prostorov. Kolikor bo statični račun pokazal, da je možna nadzidava, bi to zgradbo dvignili še za eno nadstropje, s čimer bi bile potrebe komerciale v celoti krite. Po dogovoru ob prevzemu te zgradbe smo ponudili tudi zaposlitev vsem delavkam tega obrata in večina se jih je zaposlila v našem kombinatu.
Potem ko so bili odobreni nekateri odpisi za skladišča gotovih izdelkov in svežih kumaric, je DS odobril nabavo novega stroja za rezanje mesa in varilnega agregata.
Ker je skoraj ves kolektiv dve soboti v januarju zaradi hudega mraza prenehal z delom ob 12. uri, je DS odločil, da imajo tisti, ki so takrat delali polni delovni čas, vsak po štiri ure v dobrem, ki jih lahko koristijo, kadar jih je volja.
Da bi bili člani samoupravnih organov čimbolje seznanjeni z našim gospodarskim sistemom, bomo organizirali seminar, na katerem bi podajali to snov gospodarski strokovnjaki iz kombinata.
2e večkrat je DS grajal način, ko nekateri člani kolektiva ne predložijo raznih nabav vnaprej v odobritev, ampak šele potem, ko je blago že nabavljeno in zaračunano.
Ker se je tak primer spet ponovil, je DS zadevo zaostril in sprejel naslednji sklep:
»Delavski svet v bodoče ne bo več obravnaval, še manj pa odobraval raznih nabav naknadno, če bodo lc-te izvršene brez predhodnega odobrenja delavskega sveta.
Če bi se kakšen primer še pojavil, bo moral kršilec tega sklepa prevzeti nabavljeno stvar in poravnati račun. Vodje sektorjev
Na 20. seji je upravni odbor obravnaval več predlogov, ki jih je predložila komisija za izobraževanje kadrov. Obravnavana in negativno je bila rešena vloga kurjačev, ki so opravljali izpite za ta poklic in so prejemali med seminarjem in izpiti ves čas polno plačo in dodatek za ločeno gospodinjstvo, vse pa so opravljali v Splitu, kjer so lažji pogoji. Želeli so dobiti povrnjeno razliko med ločenim gospodinjstvom in dejanskimi stroški, česar pa upravni odbor ni odobril, ker je ugotovil, da bodo s pridobljeno kvalifikacijo in s tem tudi povečanimi do-dodki to nadoknadili v treh mesecih.
Ekonomsko tehniški sektor v Zagrebu organizira v tem šolskem letu dopisno šolanje za raziskavo tržišča. Slušatelji te šole so tudi člani našega kolektiva Franko Sancin, .Milan Hojnik, Zvezdan Bertok in Janez Furlan. Upravni odbor je odločil, da bomo za to šolanje plačali za vsakega po
50.000	dinarjev. Marku Rudmanu pa je bil odobren 4-mcsečni intenzivni tečaj za nemški jezik.
Ivan Božič, ki je šofer v našem skladišču v Ljubljani, je bil doslej samo šofer-amater. Da pa bi smel voziti, je želel postati poklicni šofer in je opravil izpit v Novem mestu. Za tečaj in opravljanje izpita je porabil svoj redni letni dopust, upravni odbor pa mu je odobril 31 dnevnic.
Pri GZ okraja Koper sta bila ustanovljena svet za industrijo in svet za kmetijstvo. V vsak svet izvolijo večje gospodarske organizacije v okraju po enega svojega predstavnika. Upravni odbor je imenoval v svet za industrijo tehničnega direktorja inž. Bogomira Cotiča, v svet za kmetijstvo pa inž. Dušana Fcrlugo.
Delavke iz obrata proizvodi v prahu so se pritožile, da je njihova postavka 20.000 din mesečno, kar prejemajo sedaj, dokler je obrat še v poskusni proizvodnji,
naj poskrbijo, da bodo o tem sklepu seznanjeni vsi, ki imajo kakorkoli opraviti z nabavo.«
S tem opozorilom so bili odobreni nekateri računi za nabave, ki gredo v reprezentančne namene.
Za kritje osebnih dohodkov in drugih stroškov, za katere ekonomska enota »ribolov« v zimskem času ne ustvari sredstev, je bilo tej enoti odobreno posojilo 10 milijonov dinarjev, ki jih bo enota vrnila v drugem polletju.
premalo ter da prosijo za povečanje. Upravni odbor je menil, da bi povečanje osebnih dohodkov na tej osnovi postavilo prosilke v privilegiran položaj glede na delavke v skladiščih in je zato odločil, naj tehnični sektor ta dela normira, s čimer jim bo omogočil večji osebni dohodek.
Marca bo v Leipzigu mednarodni velesejem živilske industrije. Ker ta velesejem sodi med tiste, ki prinašajo vse novosti v znanosti in tehniki naše stroke, je upravni odbor odločil, naj ga obiščeta tehnični direktor inž. Bogomir Cotič in Boris Grebenc. Zaradi kooperacijskih poslov pa bo potoval v Avstrijo Leo Garza-rolli, Lucijan Leban pa bo v Benetkah prevzemal za nas tunino. Upravni odhor je tudi obravnaval več vlog bivših delavk in delavcev iz kombinata, ki so se hoteli ponovno zaposliti. Ker pa o ponovnih zaposlitvah odloča upravni odbor, je bil od vseh prosilcev sprejet le Adrijan Hrvatin, ki se je vrnil iz JLA, medtem ko bodo vsi ostali sprejeti v sezoni.
Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja bomo plačali 60 tisoč dinarjev za knjige in fotografske dokumente, ki bodo izšli letos. Ko je upravni odbor obravnaval nabavljanje, shranjevanje in uporabo knjig, je odločil, naj se vse knjige, fotografske dokumente in podobno, kar je v kombinatu izven knjižnice, zbere in evidentira. Kolikor pa so te knjige strokovne in jih kjerkoli v kombinatu potrebujejo, naj se jih samo evidentira. Nabavljanje novih knjig je dovoljeno samo z odobrenjem vodje splošnega sektorja in sam ne sme nihče ničesar naročati. Sindikalna podružnica pa bo pripravila predlog, kdaj in ob kakšni priložnosti naj bi se komu podarile knjige, ki so bile v ta namen kupljene, da bi bilo darilo sprejeto res s pravim vrednotenjem.
in upravnega odbora
Osnutek družbenega programa naše komune
V letu 1963 predvidevamo porast celotnega dohodka od 13 milijard 906 milijonov dinarjev v letu 1962 na 15 milijard 608 milijonov oziroma za 12,2 %. Po predvidevanjih gospodarskih organizacij plan za leto 1962 ne bo v celoti izpolnjen. Zato predstavlja predvideni porast v letu 1963 5-odstotno povečanje nasproti predvidenemu planu za leto 1962. Družbeni proizvod družbenega sektorja gospodarstva se bo povečal od 3 milijard 875 milijonov na 4 milijarde 662 milijonov di-
Industrija skupaj Kmetijska zadruga Promet — PTT Stavbenik — teritorialno Trgovina skupaj Gostinstvo skupaj Obrt skupaj
Komunalna dejavnost skupaj
Narodni dohodek na prebivalca je znašal v letu 1961 406.000 din, v letu 1962 405.250 din, v letu 1963 pa je predviden narodni dohodek na prebivalca 476.610 din, kar predstavlja porast za 17,6 %. Narodni dohodek na zaposlenega je znašal v letu 1961 963.500 din, v letu 1962 je predvidoma znašal 962.530 din, za leto 1963 pa je predviden 1,087.800 din ali za 13% več.
Industrijska proizvodnja bo v letu 1963 usmerjena predvsem v izvoz in razširitev asortimana proizvodov. Kmetijska proizvodnja zasebnega sektorja se v glavnem ne bo spremenila. V pričakovanju ugodnejšega vremena bo predvidoma v prihodnjem letu večja proizvodnja vrtnin in grozdja. Zaradi osvajanja novih površin in večje rodovitnosti obnovljenih nasadov bo predvidoma velik porast kmetijske proizvodnje na površinah družbenega sektorja. Tako je predviden porast v poljedelstvu za 97,2%, v sadjarstvu za 68,3 % in v vinogradništvu za 117,4%. Zaradi večjega iztržka pri predelavi grozdja bo predvidena proizvodnja vina v letu 1963 za 135,3 % večja, kot je bila v letu 1962.
Obseg gradbenih del v podjetju STAVBENIK bo predvidoma znašal v letu 1963 1,9 milijarde dinarjev. Od tega 1,2 milijarde za kapitalno izgradnjo in 700 milijonov za družbeni standard.
Na teritoriju naše občine bo izvršenih gradbenih del v vrednosti 703,2 milijona dinarjev, od tega 444,1 milijona dinarjev za kapitalno izgradnjo in 259,1 milijo-
narjev ali za 20,3 %. Prav tako bo porastel tudi narodni dohodek od 3 milijarde 700 milijonov na 4 milijarde 423 milijonov dinarjev, kar predstavlja porast za 19,5 %. Zaposlenost pa se bo povečala le za 5,8% ali za 222 oseb, kar nam pove, da bomo porast narodnega dohodka dosegli z relativno precej manjšo delovno silo, kar bo imelo za posledico povečanje čistega dohodka za sklade od 592,5 milijona na 714 milijonov dinarjev ali za 20,5 %.
Ocena 1962	Plan 1963	Indeks
9,835.359	11,186.690	113,7
239.642	316.600	132,1
45.534	50.000	109,8
901.156	814.239	90,4
1,321.910	1,493.875	113,0
189.767	271.900	143,3
954.931	1,001.225	104,8
134.225	152.866	113,9
na dinarjev za družbeni standard.
Blagovni promet bo v letu 1963 predvidoma ustvaril 1.494 milijonov dinarjev prometa, kar predstavlja v primerjavi z letom 1962 porast za 13,0 %. Zaradi nove gostinske kapacitete restavracije BELVEDERE nad Izolo pričakujemo v letu 1963 tudi večji turistični promet. Pričakujemo, da bo v letu 1963 opravljenih 41.100 nočitev, kar je za 32,5 % več, kot je bilo v letu 1962.	•
IZVOZ:
Vrednost izvoza se bo v letu 1963 povečala od 1 milijarde 31 milijonov v letu 1962 na 1 milijardo 227 milijonov deviznih dinarjev, kar predstavlja porast za 19,1% ($ = 300 din). Pretežni del izvoza v letu 1963 odpade na kombinat Delamaris, ki opravi 88,4 % celotnega izvoza, ostala izvoznika sta še Mehanotehnika in Mala oprema.
V gospodarstvu bomo v letošnjem letu investirali 627,520.000 din, kar predstavlja 88,3 % nasproti lanskoletnim investicijam v gospodarstvu. V negospodarske investicije pa bo investirano
633,050.000	din, kar je 95,6 % od lanskoletnih investicij.
V gospodarskih investicijah je zajet kombinat ' Delamaris, ki predvideva v letu 1963 136,300.000 dinarjev investicij.
Tovarna Mehanotehnika predvideva na območju občine Izola 89 milijonov dinarjev investicijskih vlaganj, in sicer za gradnjo vijakarne 32 milijonov, rekon-
strukcijo orodjarne 50 milijonov in gradnjo nevtralizacijskega bazena 7 milijonov dinarjev.
Opekarna Ruda predvideva 11 milijonov dinarjev investicijskih vlaganj za modernizacijo proizvodnega postopka.
V kmetijstvo družbenega sektorja bo v letu 1963 investirala samo Kmetijska zadruga Izola, ki je s 1. VII. 1962 prevzela izolske obrate Kmetijskega kombinata Koper. Skupne investicije bodo znašale 41,1 milijona dinarjev.
Splošno gradbeno podjetje STAVBENIK Izola je predvidevalo v letu 1963 195 milijonov dinarjev investicij v osnovna sredstva. Zaradi pomanjkanja sredstev v občinskem investicijskem skladu bodo možna investicijska vlaganja v vrednosti 175 milijonov dinarjev, od tega za obrat cementnih izdelkov in betona (kamnolom) 60 milijonov, za stroje 55 milijonov, za prevozna sredstva 50 milijonov in za ostalo opremo 10 milijonov dinarjev.
Iz občinskega investicijskega sklada bo v letu 1963 investiranih 5 milijonov dinarjev za polaganje glavnega kabelskega voda Koper—Izola—Portorož. Ce bo dotok sredstev v občinski investicijski sklad večji, bo dana iz tega sklada tudi večja udeležba v ta namen. Pričakujemo pa, da bodo tudi gospodarske organizacije, ki so neposredno zainteresirane za zboljšanje telefonskih storitev, prispevale k tem investicijam s tem, da določijo občinskim investicijskim skladom poseben kredit, iz katerega bi dodelili podjetju PTT namenski kredit.
Pivopromet bo z lastnimi sredstvi kupil tovorni avtomobil v vrednosti 3,6 milijona dinarjev.
Mavrica predvideva adaptacijo oziroma razširitev lokala za prodajo pohištva. Gradbena dela in oprema bodo predvidoma stala 6 milijonov dinarjev. V novi zgradbi na Nabrežju Borisa Kidriča bo Mavrica opremila poslovalnico elektromateriala, za kar bo investirala 3 milijone dinarjev. Tako bo Mavrica skupaj investirala 9 milijonov dinarjev.
Jadranka bo v letu 1963 investirala iz lastnih sredstev 870.000 dinarjev v opremo — hladilnik, mlinčka za kavo, silos za olje in stroj za narezovanje.
Soča Koper v letu 1963 ne predvideva večjih investicij v prodajalne. Morebitna razpoložljiva lastna sredstva bo uporabila za adaptacijo poslovalnic s tekstilom in konfekcijo.
Tobak Koper je v letu 1962 postavil nov paviljon. Obstoječe kapacitete zadovoljujejo potrebam, zato v letu 1963 ne predvidevajo nobenih investicij.
Istra Benz Koper je v letu 1962 financiral gradnjo nove črpalke v
PREDVIDENA REALIZACIJA CELOTNEGA DOHODKA PO FAKTURAH V LETU 1963
v 000 din
Gospodarstvo družb, sektorja skupaj 13,622.522	15,287.395	112,2
Koliko nas je in kdo smo?
Da je prebivalstvo Izole po svojem narodnostnem sestavu zelo pestro in raznoliko, vemo vsi, malokdo pa je vedel, da je v izolski občini zastopanih kar šestnajst različnih narodnosti.
Poleg 7417 Slovencev je tu še 1051 Hrvatov, 461 Italijanov ter 106 raznih drugih narodnosti, od kateri je 77 Srbov, tako da je bilo številčno stanje ob letošnjem novem letu 9035 prebivalcev.
Tudi splošno mnenje o veliki večini žensk ne drži. Številke iz matičnega urada nam povedo, da je v Izoli 4347 moških in 4688 žensk, torej je žensk le 341 več kot moških, zato je tudi pri volitvah »nežni spol« bolje zastopan, saj je od skupnega števila 5980 volilnih upravičencev 2837 moških in 3143 žensk.
Preseljevanje se tudi še ni povsem ustavilo, saj je v minulem letu prišlo v Izolo 488 novih prebivalcev, odselilo se jih je pa 531. Pregled po letih nazaj nam pokaže, da se je največ ljudi odselilo leta 1955 in sicer 3142, v istem času pa se je priselilo 3625 prebivalcev, kar je tudi največ v zadnjih devetih letih. Skupaj se je od priključitve do 1. I. 1963 odselilo 7295, priselilo pa 8599 prebivalcev. Ako upoštevamo, da so se priselili v glavnem mladi ljud-
Izoli. Za dograditev črpalke in ureditev okolice bo po sklepu ObLO Izola iz lanskega leta v letu 1963 investiranih 10 milijonov dinarjev iz občinskega investicijskega sklada.
Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper ne predvideva v letu 1963 nobenih investicij, ker preurejena poslovalnica zadostuje sedanjim potrebam.
Tehnobor Koper je v letu 1962 uredil nove poslovne prostore v Tomažičevi ulici, zato v letu 1963 ne predvideva novih investicij.
Koloniale Piran in Povrtnina Izola prav tako ne predvidevata nobenih investicij.
Gostinstvo bo v letu 1963 investiralo skupaj 120,7 milijona dinarjev, v glavnem za razvoj turizma z gradnjo motela in avto-campa. Restavracija Belvedere bo skupaj investirala 111 milijonov dinarjev.
Hotel Zora predvideva skupaj 8,1 milijona dinarjev za investicije, od tega za adaptacijo hotela 5,8 milijona in za opremo gostišča Park 2,3 milijona dinarjev.
Gostišče pri Ribiču predvideva 1,6 milijona dinarjev investicij za adaptacijo in opremo lokalov.
V obrt bo v letu 1963 investiranih 14,7 milijona dinarjev lastnih sredstev. Od tega:
Obnova predvideva investirati 3 milijone lastnih sredstev za do-
je, se ne bomo čudili, da je bilo v teh devetih letih 850 porok in 1592 rojstev. Statistika nam kaže, da je bilo leto 1954 dokaj žalostno, saj je bilo največ smrti in najmanj porok, umrlo jih je 90, porok je bilo pa le 77. Največ rojstev beležimo leta 1956, ko je število dosegilo 217, porok pa drugo leto, ko se je poročilo 111 parov. Po tej primerjavi se da sklepati, kot da je rojstvo predpogoj za poroko. Število rojstev je zanimivo tudi v primerjavi s številom volivk, saj pride skoraj na vsako drugo volilno upravičenko eno rojstvo. Zanimivo je tudi upadanje umrljivosti, ki je od leta 1954 padlo od 90 na 51 smrtnih primerov v lanskem letu.
Od 136 rojstev v lanskem letu jih odpade največ na januar in november, ko je bilo rojenih po 20 otrok, od 51 umrlih pa jih na mesec julij odpade kar devet. Vseh porok je bilo v lanskem letu v Izoli 86, najbolj aktivni pa so bili ženini in neveste meseca septembra in novembra, saj je bilo v teh dveh mesecih sklenjenih po enajst porok, dočim so bile meseca decembra samo tri.
Zal, da nam niso pri roki podatki, koliko je bilo v tem času zakonov razvezanih ali ponovnih sklepanj zakonske zveze.
polnitev strojne opreme zidarskega obrata. Predvidena je nabava mešalca za malto, 500-litrskega mešalca za beton, konzolnega dvigala, 2 japanerjev in več cevnih podpiračev.
Mala oprema bo z lastnimi sredstvi v primeru potrebe kupila nekaj elektromotorjev.
Meso Piran predvideva 8 milijonov lastnih sredstev za investicije, od tega za adaptacijo mesnice 3 milijone in za opremo mesnice 5 milijonov dinarjev.
Pekarna prav tako predvideva za investicije le lastna sredstva v znesku 3,2 milijona dinarjev, od tega 2,4 milijona dinarjev za opremo nove prodajalne kruha, mleka in peciva v stanovanjskem bloku SB III in 0,8 milijona dinarjev za stroje.
Steklo bo v letu 1963 z lastnimi sredstvi kupilo polirni stroj v vrednosti 250.000 dinarjev.
Kroj predvideva 250.000 dinarjev lastnih sredstev za nakup šivalnih strojev.
Elektro Koper predvideva v letu 1963 39,3 milijona dinarjev investicij, ki pa so prikazane v negospodarskih investicijah — pod komunalno izgradnjo.
Ostale obrtne delavnice: Nanos, Brivnica in česalnica, Foto Ideal in KZ Koper — obrat Mleko v letu 1963 ne predvidevajo investicijskih vlaganj.
Delo na stiskalnici ne zahteva samo pridnih rok, ampak tudi skrajno previdnost in budnost. Zato prihajaj na delo spočit in svež, da ne bo nesreče!
Splošno komunalno podjetje bo v letu 1963 investiralo skupaj
9.250.000 dinarjev, in sicer za 4,5-tonski kamion TAM 6,250.000 dinarjev in 3 milijone dinarjev za rastlinjak.
Kinematografsko podjetje Globus film Koper v letu 1963 ne predvideva investicijskih vlaganj.
Za negospodarske investicije je predvidena najvišja postavka za stanovanjsko izgradnjo, in sicer 361 milijonov, od katerih bi šlo 343 milijonov za novo gradnjo, 68 družinskih stanovanj, ostanek pa bi bil porabljen za večja popravila stanovanjskih stavb.
Nadalje je predvideno za kanalizacijo 38,300.000 din, za vodovodno omrežje 27,500.000 dinarjev, za elektrifikacijo 30,600.000 dinarjev, za ceste in pločnike 19 milijonov 200 tisoč dinarjev, za ureditev morske obale 12,250.000 dinarjev, za gradnjo nove tržnice
2.500.000 dinarjev, za urbanistično dokumentacijo 8,800.000 dinarjev, za pogozdovanje 2,000.000 dinarjev, za zdravstvo in socialno varstvo 33,900.000 dinarjev ter za kulturno in prosvetno dejavnost 95,000.000 dinarjev.
Takšen gospodarski program je predviden za našo komuno v letošnjem letu. To je šele osnutek, ki bo postal za nas zakon šele potem, ko ga bodo obravnavali občani na zborih volivcev in ga bo potrdil Občinski ljudski odbor.
Sklepi IV. občinske konference SZDL
i
1. V sedanjem razvoju socialistične demokracije, hitrega razvoja gospodarstva in izpopolnjevanja mehanizma komunalnega sistema terja od SZDL, da bo tudi v prihodnje pobudnik naprednih idej v ustvarjanju socialističnih odnosov v najširšem pomenu. Zato mora vsakodnevne naloge ekonomskega in političnega značaja analizirati in dajati rešitve v smislu demokratičnih principov. Nujno je okrepiti neposredno samoupravljanje in odločanje proizvajalcev ter občanov v komunalnem sistemu.
2. Ohraniti in pospešiti je neprekinjeno dejavnost SZDL, usposobiti vse subjektivne sile za izvajanje vseh gospodarskih nalog — dvig storilnosti, uspešno delo organov delavskega in družbenega samoupravljanja, uvedbo nagrajevanja po vloženem delu, povečanje izvoza, skrb za kadre itd.
3. Vso skrb je potrebno posvetiti proizvodnji, ki naj se odvija enakomerno skozi celo leto. Za zagotovitev kontinuirane proizvodnje naj gospodarske organizacije poleg letnih izdelajo še mesečne operativne plane proizvodnje in izvoza. Nujno se je vključiti v mednarodno delitev dela.
4. Posvetiti Vso skrb vzgoji potrebnega vodilnega in strokovnega kadra. Večja podjetja naj vzgajajo in zaposlijo tudi kader, ki bo proučeval nove proizvode in tehnološke postopke, medtem pa se naj tesneje povežejo z inštituti in zavodi.
5. Opekarna Ruda naj ob sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala izbere pravilen asorti-man proizvodov, poleg tega pa naj izboljša komercialno službo s kontaktiranjem, z investitorji in izvajalci gradbenih del.
6. Poglabljati moramo delavsko upravljanje, t. j. delavsko upravljanje mora biti tako urejeno, da ima delavec-neposredni proizvajalec v vsaki fazi dela, v vsakem delovnem procesu in v vseh važnejših odločitvah (nove investicije, delitev dohodka ipd.) bodisi ekonomske enote, ki jo ustava imenuje samoupravno enoto, bodisi v delu celotnega podjetja, možnost vpogleda v svoj položaj in v položaj podjetja.
7. V naši komuni smo imeli 38 razprav o predosnutkih zvezne in republiške ustave s ca. 4000 udeleženci. Ker pa razprava ni bila dosledno izvedena v vseh delovnih kolektivih in drugih družbenih institucijah naj se izvede tolmačenje zveznega in republiškega predosnutka ustave tudi v teh organizacijah.
8. Občinški statut in statuti gospodarskih organizacij naj poleg drugega zagotove sredstva za
razvoj kulturnoprosvetnih in te-lesnovzgojnih organizacij.
9. SZDL mora v sodelovanju z drugimi političnimi in družbenimi organizacijami biti pobudnik pri sprejemanju družbenega plana občine. Sodelovati pa mora tudi pri uresničevanju programa. Pri tem naj se v glavnem stremi za večjo produktivnostjo, gospodarske investicije naj se vlagajo v one objekte, ki bodo najhitreje vračali kredite in ugodno vplivali na povečanje izvoza.
a) izboljšati kvaliteto in povečati kvantiteto,
b) prizadevati si moramo, da se izpolnjuje sistem nagrajevanja po delu v gospodarstvu, kakor tudi v družbenih službah,
c) pravilno stimuliranje bo ugodno vplivalo na večje osebne dohodke, ki bodo poleg investicij v družbeni standard odločno vplivali na življenjsko raven našega prebivalstva,
d) negospodarske investicije je potrebno v glavnem usmeriti na stanovanjsko izgradnjo in dograditev osnovnošolskega centra.
Zaradi tega moramo gledati na nadaljnji razvoj gospodarstva v naši komuni še perspektivnejše.
10. Glavna naloga v kmetijstvu je učvrstitev proizvodnje na površinah družbenega sektorja, ki mora istočasno osvajati nove površine.
11. Izdelati perspektivni program razvoja kmetijstva v komuni za dobo najmanj 10 let. V programu naj bodo nakazane smernice nadaljnje obnove s poudarkom na proizvodnjo vrtnin za potrebe domače predelovalne industrije in trga, istočasno pa naj se prouči lokacija za nove poslovne prostore kmetijske zadruge.
12. Za izdelavo programa razvoja kmetijstva, odkup zemljišč idr. naj se zagotovijo sredstva v KZ in proračunu občine ali pa naj se ustanovi poseben sklad za razvoj socialističnega sektorja.
13. S pravilno odkupno politiko in pogodbeno proizvodnjo naj se stimulira tudi proizvodnja zasebnega sektorja v predelih, ki jih KZ v programu ne bo zajela za lastno proizvodnjo.
14. Zadnja leta daje naša skupnost ogromna denarna sredstva za razvoj turizma, skrb lokalnih faktorjev pa mora biti v tem, da zagotovi gostinstvu primeren kader, ki bo znal privabiti in obdržati goste.
15. SZDL mora skrbeti za nadaljnjo krepitev družbenih in političnih organizacij ter z njimi stalno sodelovati.
16. V prihodnjem obdobju je potrebno večjo skrb posvetiti delu mladine, ki jo je potrebno uvajati v delavsko in družbeno upravljanje. Potrebno je dati po-
moč klubom mladih proizvajalcev, ljudski tehniki, šolam, kul-turnoprosvetnim organizacijam in telesnovzgojnim društvom, v katerih se izživlja mladina. Poleg tega pa naj bo mladina tudi v prihodnje iniciator delovnih akcij.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Tovariš Tore upokojen
Minuli mesec je odšel v zasluženi pokoj naš sodelavec tovariš SALVATORE ZENARO, vodja v oddelku sveže ribe v obratu Argc.
Kdo ga ni poznal, saj »Tore«, kot smo ga kratko klicali, ni bil znan samo v Argu in Tore tudi ni poznal samo Arga. Kot revolucionarnega sina delavske družine so ga poznali tudi fašisti, zato je pa tudi Tore spoznal več zaporov in razne vrste zatiranja.
Rojen je bil leta 1903 v Izoli in do prve svetovne vojne hodil v šolo. Kasneje se je ukvarjal največ z ribarjenjem, dokler ni bil leta 1922 poklican k vojakom in bil 15 mesecev kanonir v Tolminu. Odtlej do leta 1945 je njegovo življenje pisan mozaik, posejan s preganjanjem, zapori, vojno, ujetništvom in borbo za kruh. Od leta 1945 je zopet pri ribah, tako ali drugače, in nazadnje kot vodja oddelka.
Njegova napredna usmerjenost ga je odlikovala pri vsem njegovem delu, zato je bil leta 1945 tudi sprejet v Komunistično partijo. Vsi, ki smo ga poznali, pa želimo, da bi tovariš Tore čim dalj in čim lepše užival zasluženi pokoj.
Polletna bilanca na šoli
V letošnjem šolskem letu je zavel malo ostrejši veter na vseh šolah, od osnovnih pa do visokih šol, povsod so zagrabili bolj trdo. Da pa učenci tega niso vzeli dovolj resno in na ta kurs reagirali z intenzivnejšim učenjem, kažejo rezultati učnih uspehov v prvem polletju.
Marsikateri učenec, ki se je doslej še nekako prebijal in se za silo držal na površju, se je letos znašel med »cvekarji«. To resnost do učenja pa narekujeta šolnikom in učencem nadaljnji študij, saj se vsaka poklonjena pozitivna ocena kasneje maščuje. Naval na srednje in visoke šole pa dopušča rigorozno izbiro najboljših med najboljšimi. Tudi izolska osnovna šola je, sodeč po ocenah v letošnjem prvem polletju, zategnila vajeti, saj je med 1276 učenci, kolikor jih šolo obiskuje, kar 391 učencev z negativnimi ocenami, ali 30,69%>. Tu je vmes tudi 145 takih, ki imajo po 3 ali več negativnih ocen. Negativnih ocen je bilo največ v sedmem razredu, saj je bilo med 143 učenci 80 z negativnimi ocenami, med temi pa 40 učencev s tremi ali več »cveki«. Sedmi in osmi razred sta tudi z odličnjaki najbolj revna, saj imata samo po dva vsak razred. Po ocenah se je še najbolje odrezal prvi razred, saj ima pri 166 učencih kar 45 odličnjakov in samo 17 z negativno oceno, kar je v vsej šoli najnižji odstotek.
Pregled ocen nekaj let nazaj pokaže, da so zlasti v višjih razredih negativne ocene vse pogostejše, saj je imel osmi razred leta 1961 brez negativnih ocen 68,18 °/o učencev, letos samo 58,71 %>. Se večji korak v tej smeri je napravil sedmi razred in prišel iz 66,67% na 44,06% učencev brez negativnih ocen.
V tukajšnji šoli se ni najbolje obnesla novost, da učenec lahko napreduje v višji razred, če tudi ima eno ali dve negativni oceni. S tem se je hotelo dati učencu možnost, da zamujeno nadoknadi in pride na tekoče s programom, česar pa niso vsi tako razumeli. Od vseh 108 učencev, kolikor jih je prišlo v sedanje razrede z negativnimi ocenami, jih je samo 12 zaključilo polletje brez negativnih ocen. Drugi so pa ostali, kjer so bili in bi bilo zanje bolje, da bi razred ponavljali. Tem učencem bi bil potreben dodatni pouk, lega jim pa šola pri sedanji zasedbi ne more nuditi, zlasti ne za višje razrede. Tak položaj je narekoval odločne ukrepe za zboljšanje stanja na šoli.
Organizirani so bili aktivi po razredih in za posamezna področja, ki že delajo in se prvi uspehi že kažejo.
Govorilne ure so se pokazale kot odlična oblika povezave šo-la-starši, s čimer so dosegli tudi pestrejše roditeljske sestanke.
Za učno osebje je bilo podvze-tih več stvari, ki obetajo razne izboljšave, vendar vsega tudi šol-sik kolektiv ne more sam in upravičeno pričakuje več sodelovanja, razumevanja in pomoči od vseh občanov.
NOVO POLITIČNO VODSTVO
Na minuli letni konferenci ZK v kombinatu je bilo izvoljeno novo vodstvo, nov tovarniški komite. Število članov komiteja se je od prejšnjega znižalo na 7, tako da bo ta organ številčno manjši, zato pa operativno bolj elastičen.
V novi komite so bili izvoljeni:
Marjan Mlekuž — šef kadrovske službe, inž. Gabrijel Cotič — šef kapitalne izgradnje, Ema Stepančič — socialni referent, Lucijan Leban — komercialist, Anton Markočič — vodja skladišča zelenjave, Branko Tavčar — strojnik v oddelku paradižnika, Milan Krančan — mehanik.
Za novega sekretarja tovarniškega komiteja ZK je bil izvoljen Marjan Mlekuž.
Novemu vodstvu želimo pri nadaljnjem delu obilo uspeha!
Sklepi občinske konference SZDL
(Nadaljevanje s 6. strani)
17. Pri nas prevladuje delavstvo, relativno mlado prebivalstvo. Velik odstotek zaposlenih predstavlja ženska delovna sila, zaradi česar je nujno urediti varstvo otrok za ves dan. Prispevek staršev za varstvo otrok naj bo primeren njihovi ekonomski moči. Z urejenimi družinskimi razmerami se bodo matere miselno bolj posvetile proizvodnji, ki bo zato boljša, na drugi strani pa bo tudi manj nezgod pri delu.
18. Zaradi razbremenitve zaposlenih žena je potrebno krepiti dejavnost stanovanjske skupnosti in njenih servisov. Kvaliteta in cene uslugam servisov naj bodo take, da se jih bodo prebivalci posluževali v večji meri kot do sedaj.
19. Nujno je potrebno urediti socialno-zdravstveno službo v vseh delovnih kolektivih, ki naj v prvi fazi prouči in nakaže rešitev naj večjih problemov, kot so pretežka fizična dela za žene, prehrana zaposlenih, ureditev preventivnih mer, nega bolnikov itd.
20. Proučiti je možnost organizacije službe nege bolnikov na domu. V primeru, da bi se ta služba uvedla, bi bilo manj izostankov z dela zaradi nege svojcev, doma ne bi ostajala zdravila, zdravstveno osebje pa bi lažje predlagalo preventivne ukrepe.
21. Pri reševanju problemov s področja zdravstva, socialnega varstva in stanovanjskega vprašanja je še posebno potrebno rešiti te probleme borcev NOV.
22. Skrb vseh občanov pa mora biti skrb za javne nasade in čistočo v mestu, ki sta pomembna činitelja pri preventivni zdravstveni službi. Poleg tega pa je vi-
dez mesta tudi slika našega kulturnega nivoja.
23. Večjo skrb kot doslej moramo posvetiti tudi duševni in telesni'rekreaciji. Zato je potrebno podpirati dejavnost kulturnopro-svetnih in telesnovzgojnih društev. Nemogoče si je namreč zamišljati naše življenje brez duševnega in telesnega razvedrila, saj z njimi pridobivamo novih moči za delo (povečana storilnost, zmanjšane nezgode pri delu).
24. Poživiti je potrebno delo pododbora Vodne skupnosti, da se bodo zbrana sredstva čim učinkoviteje naložila. Končati je potrebno vodovod Dvori in narediti zajetje za Baredi. SZDL in mladina naj bosit.a pobudnika za prostovoljno delo pri gradnji vodnogospodarskih objektov.
25. Krajevne organizacije SZDL morajo biti osnovni nosilci upravljanja v političnem in družbenem življenju, kjer bodo lahko državljani s svojo vsestransko dejavnostjo razvijali ustvarjalne pobude na vseh področjih družbenega življenja — aktivnost članstva, informiranost državljanov, njihovo sodelovanje pri volitvah, upravljanju, delu hišnih svetov itd.
Z zavestnim izvrševanjem nalog v gospodarstvu in družbenem življenju se sleherni občan bori za boljši standard in istočasno za mir v svetu. Ves svet namreč budno spremlja naš razvoj in naša prizadevanja za mir. Zato moramo tudi v prihodnjem delu vlagati ves trud in strokovno znanje za boljšo prihodnost, za izgradnjo socializma in mir v svetu.
Občinska konferenca SZDL
Kaj je s prostorom za mladino
ZAMUDNIKI
Tovarniški komite LMS »Delamaris« je imel sestanek, na katerem je razpravljal o prostoru, ki ga mladinska organizacija nujno potrebuje za svoje delo. Da bi bil mladinski odbor točneje seznanjen s situacijo in možnostmi glede prostora, so bili na to sejo povabljeni še predsednik delavskega sveta, predsednik sindikata in sekretar tovarniškega komiteja ZK, ki so mladini obrazložili položaj in stališče delavskega sveta.
Delavski svet je izdal sklep, da se načeloma strinja z dodelitvijo praznega lokala v SB III mladinski organizaciji, vendar naj se prej pripravi elaborat in predračun, koliko bi stala oprema, ako bi ta lokal služil za mladino, mladina pa naj pripravi program svojega dela. Delavski svet bi ta elaborat in program mladine proučil, preden bi odobril sredstva za opremo. Mladinski komite je sklenil, da bo pripravil ta program. poleg tega pa mladina obljublja svojo pomoč s prostovoljnim delom, kadar se bo ta lokal preurejal zanjo. Ker pa je v Izoli še mnogo druge mladim izven kombinata in ki je ne kaže ločiti, je komite razpravljal o predlogu, da bi za mladinski dom, ki naj bi bil namenjen vsej mladini v Izoli, uredili v prostorih Bogadove hiše. Stvar se pa zopet zatika pri de-
li.	MARCA RO SINDIKALNI OIlCNI ZBOR
Kot vsako leto bo imela naša sindikalna podružnica tudi letos svoj občni zbor v menzi obrata Argo. Zaradi velikega števila članov sindikata bodo občnemu zboru prisostvovali le delegati ekonomskih enot.
Vseh izvoljenih delegatov bo osemdeset. Temelj za razpravo na občnem zboru sindikalne podružnice bodo najrazličnejša mnenja, ki so jih pretresali že na sindikalnih sestankih v ekonomskih enotah, in seveda tudi drugi problemi, ki terjajo rešitev.
Zaradi lažje izbire novega sindikalnega vodstva je dal sindikalni odbor še pred občnim zborom v razpravo po ekonomskih enotah predlog kandidatne liste. Na marsikaterem sestanku v ekonomskih enotah predlagane liste najbrž niso dobro pretresli, saj je zelo malo spreminjevalnih predlogov.
Na občni zbor so povabljeni tudi nekateri funkcionarji izven kombinata, in sicer predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Mitja Logar, predsednik okrajnega sindikalnega sveta tovariš Marjan Rožič, član predsedstva republiškega sindikalnega sveta itd.
narju, ker bi bilo treba za ureditev te hiše 13 milijonov, katerih pa vsaj v letošnjem letu ni na razpolago. Pri adaptaciji te hiše bi morala sodelovati vsa izolska podjetja in občina, ker bi v njem dobili prostore poleg mladine tudi športniki, ki so doslej v Izoli brez garderob in kopalnic, kar j-e tukajšnjemu nogometnemu klubu nujno potrebno.
Tretja varianta je, da bi začasno dobili prostor v novo dograjeni šoli, dokler ne bi dobili tega kje drugod. Vendar o tem prostoru ne vemo še nič določenega, zato ne moremo nanj tudi prav nič računati. Naše mišljenje je, da bi bilo najprimerneje, začeti z urejanjem prostorov v SB
III.	Na ta način bi lahko angažirali precej mladine, ki bi s prostovoljnim delom pocenila urejevanje, vložena sredstva pa ne bi bila v celoti zavržena tudi v primeru, če bi lokal služil kasneje v druge namene.
Našim ribičem se je pri lovu v bližini Pirana večkrat raztrgala mreža. Kor se je to dogajalo vedno točno na istem kraju, so postali pozorni. Ugotovili so, da leži
Letošnja muhasta zima je naklonila nekaj zimskega veselja tudi obmorskim krajem, ki poznajo sneg le od daleč. V Izoli ga je padlo okrog 15 cm, ki pa ni bil povsod enako visok in so bili zameti, kamor ga je naneslo tudi do pol metra. Zanimivo je bilo videti mediteransko rastlinstvo pod snegom, nič manj pa, ko so se tudi starejši pridružili otročajem in se z njimi vred kepali
POZORE
Ker se je zamujanje v službo v zadnjem času zelo razpaslo in to celo med mlajšimi, bomo v bodoče objavljali listo z imeni zamudnikov. Komur je do tega, da ne bi prišel na ta sramotni plakat, naj spremeni odnos do delovne discipline in prihaja v službo točno, kot ostalih 1800 njegovih sodelavcev.
OMARO ZA OBLEKO in OTROŠKI VOZIČEK prodam po zelo ugodni ceni.
Sprejmem GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma. Naslovi v uredništvu.
na dnu morja potopljena ladja, nihče pa ni vedel, ikakšna in čigava naj bi bila.
S pomočjo dveh ribiških ladij in sodelovanjem potapljača so to ladjo dvignili in jo zavlekli na suho v ribolovni obrat, kjer so jo preiskali in temeljito »secirali«. Gre za močnejšo prevozno ladjo, ki je imela vgrajena dva motorja in dva ladijska vijaka. Ker je imela na knmu montiran protiletalski mitraljez, je jasno, da je pred potopitvijo služila v vojne namene. Ladja je bila skoraj razpolovljena, iz česar se da sklepati, da je dobila polni zadetek granate ali bombe. Vsi komentarji in domnevanja so si enotni v tem, da je to ena od tistih ladij, ki so jih Nemci zasegli v piranski luki, jih oborožili in uporabili v vojne namene. Tudi ostanki posadke (kosti), ki so bili v trupu ladje, potrjuje to ugotovitev, saj se na tem področju ni potopil noben partizanski plovni objekt. Nekateri se celo spominjajo, da so zavezniki prve dni meseca aprila leta 1945 bombardirali nemške ladje tudi na odprtem morju, kamor so se te zatekle pred ogroženim pristaniščem v Piranu, ter da je tudi ta ladja ena od tistih, ki so bile takrat zadete.
Ker je rja temeljito opravila svoje, bo ves dobljeni material za odpad.
,NAS GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor: Tihomil Javoršek, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Tomaž Pavletič, inž. Gabrijel Cotič, Emil Pugelj, Vili Može, Savo Kapelj, Miro Banovac, Miro Štrancar, Ludvik Ferk in Ado Makarovič — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK, Izola, Brkinska 10 — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru.
ZANIMIVA NAJDBA